Brezplačna številka НагашпКсп Bote Uradni organ Karntner Volksbunda in porocevaini list načelnika civilne uprave Izhaja vsakb soljoto / Uprava Krainburg, poštni predal 37. Uredništvo na Bledu, / Naročnina (se plača v naprej) mesečno z dostavo na dom RM — 50 po pošti četrtletno 170 RM Cena velja skupno za obe številki. Odjavo naročnine tega, tednika sprejme samo uprava do 25. tekočega meseca za prihodnji mesec. / Oglasi RM -'08 za milimeter stolpec (glej cenik). Št. 2 Krainburg, 12. julija 1941 1, leto Nobenega odmora za Ai^glijo Važne obrambne fočice bombardirane Zračno brodovje Richthofen je izvojevalo 644. zmago. fronti se nadaljujejo uspešno. Boji na vzhodni Iz glavnega stana Fiihrerja, 9. julija. Vrhovno poveljstvo poroča: Na vsej vzhodni fronti potekajo boji uspešno. V boju proti Angliji je bombardiralo letalstvo v pretekli noči naprave za izdelovanje orožja v Bimtinghamu, ladjedelnico pristanišča v Plymouthu in vojnovažne cilje v pristaniščih Yarmouth in Aberdeen. O uspehu tega napada so pričali številni veUki požari Pri napaudih na letališča v južnovzhodni Angli^ so opazili bombne zadetke na letala na tleh Bojna letala so potopila bojno ladjo s 3000 tonami in t«^ko poškodovala dve tovorni ladji. V noči do s. JnUjar.giB дро<аи1 mpmlw- je nemških letal vžgalo zaloge ben-dna in olja v pristaniškem oporišču Halfi. Ob sovražnikovem napadalnem poizkusu na kanalsko obrežje in nemški zaliv so lovska ktala sestrelila enajst angleških letal, dočim smo izgubili eno samo letalo. — Angleška bojna letala so vrgla zadnjo noč bombe na razne kraje zahodne Nem- čije. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj mrtvih in ranjenih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili osem napadajočih angleških letal. V zmagoslavnih zračnih bojih včerajšnjega dne ob kanalu je doseglo brodovja Bichthofen 644. zračno zmago. Poročniku Schnellu se je posrečilo 38., 39. in 40. zmaga v zraku. Kaj pravijo ruski ujetniki Iz Budimpešte poročajo: Prvi ruski ujetniki, ki so prišli semkaj, so iz raznih krajev Sovjetske Rusije, največ jih je iz Ukrajine. So zelo zgovorni in pripovedujejo mnogo zanimivih stvari. Pravijo, da so se dali radi ujetL Od boljševikov zaželjeno »svetovno proletarsko revolucijo« preklinjajo, ravno tako Stalina in vse mogotce iz Kremlja. Vsi ujetniki so neznansko slabo o-premljeni. Obleka je oguljena, čevlji raztrgani nobeden nima srajce, marsikateri je oblečen v svojo civilno o-bleko. Prav vsi so lačni, ker je prehrana silno slaba. Tudi častniki niso bolje opremljeni in nimajo boljše hrane. Ne kažejo' ni najmanj navduše- Na stotine mrtvih v Lembergu (Lvovu) USA časnikar o klanju Sovjetov New York julija. New YorSki Enquirer« je priobčil poročilo »United Press-Korespondenta Jack Pletschera iz Lem-berga. Fleischer naglaša, da so Sovjeti pred svojim umikom napravili straSan^ sko klanje med političnimi ujetniki. Našlo se je na stotine žrtev tega mnoštve-nega umora v vojaških in državnih lem-berških ječah in je časnikar Fletscher ugotovil, da je videl osebno več mest, kjer so vsakokrat zagrebli po 20 do 30 mrtvih. Večje število so zakopali v kleti neke ječe. V enemu izmed lemberških mirodvorov je videti nad 100 novih grobov, v katerih ležijo Ukrajinci in Poljaki, katere so usmrtili boljševiki pred umikom. nja za to vojno v imenu komunizma in za blagor tistih, ki prerokujejo raj na zemlji, ko bo enkrat zmagal komunizem. Ukrajinci so sploh znani kot nasprotniki komunizma, ujetniki odkrito izjavljajo, da se nočejo boriti za Moskvo. »Nismo boljševiki mi smo Rusi!« Tako izjavljajo vsi, tudi tisti s severa. Pc^bno vlogo igrajo Kalniki, ki so jih poslali v prve vrste bojišč, češ da jih ni škoda, če so ko j pobiti. Voditelij rdečih čet jih neusmiljeno ^ajo v ospredje in jih sami pobijajo, čim ne gredo kar naravnost v smrt. Poraz obkoljene sovjetske armade. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Sovjetska vojska ki je bila obkoljena pri Bialistoku, je bila včeraj (1- julija) večinoma uničena. Med ogromnim plenom so do sedaj našteli nad 100.000 vojnih ujetnikov, 300 tankov in 30 topov. Včeraj se je tudi končala bitka med tanki v Galiciji in je tam bilo nad 200 tankov u-ničenih in zaplenjenih. Siloviti nemški pritisk ob Dvini in Berezini. Ob reki Dvini se odigrava velika bitka med oklepnimi divizijami. Južno od Dvine se je našim četam posrečilo še dalje ^riniti svoj jekleni klin v smeri proti Smolensku in Moskvi. Tisoči so umrli zaradi lakote Na tisoCp ljudi je v pokrajinah, kjer vlada lakota, umrlo in propadlo. Zadnja poročila govore že o srditih bojih ob Bereizni. Na Karelski ožini se rdeče čete obupno branijo pred nemškim prodiranjem proti Leningradu. Sovjetsko vrhovno poveljstvo je vrglo svoje najmočnejše sile v Besa-rabijo in vzhodno GaUcijo v pričakovanju da so tu sledili največji nemški sunek na bogato Ukrajino. Toda Nemci so usmerih svoj glavni napad v smeri na Leningrad in Moskvo. Zaradi tega je rdeče poveljstvo prisi-da v naglici pregrupira svoje divizije, kar pa se mu bo pri silnih razdaljah in slabih prometnih sredstvih komaj še posrečilo. Položaj rdeče vojske na zapadu postaja zelo resen, ^eba je tudi vpoštevati, da so nemške sile pri naglem prodiranju napravile več velikih »žepov«, v katerih je brez rešitve zajetih veliko sovjetskih čet. Tako se sovražnikove čete pri Min-sku ne bodo mogle osvoboditi iz oklepa, obsojene so na predajo ali pa na popolno uničenje. 20 let tlake Razmišljanja ob razsulu umetno ustvarjene države Ko so ob prevratu 1. 1918. proglasili bivšo Kranjsko in Spodnjo Štajersko kot del novo nastale države Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor se je od početka imenovala ta skrpucana državna tvorba, niso vprašali ljudstva је-И pristane na to ali ne. Odločilno besedo so imeU edinole takozvani narodni voditelji, zagrizeni sovražniki nemštva, akoravno je bil marsikateri izmed njih sin nemške matere. Njim je šlo za osebno korist, za mastne službe, za ministrske stolčke, skratka za udobno življenje, dočim jim je bil ljudski blagor deveta briga. Preslepili in omamljali so ljudstvo s sladkimi obljuba-џп češ, zdaj je napočila zlata doba, zdaj se pričenja rajsko življenje. Lahkovemeži so jim res verjeli ter pričakovali, da se bo sedaj ced,ilo mleko in med. Toda kmalu je prišlo razočaranje. O tem priča članek, ki je bil objavljen pred dvema letoma v uglednem slovenskem dnevniku. Izvajanja v tem članku so tako značilna in zanimiva, da jih v naslednjem podajamo našim bralcem vsaj v skrajšani obliki. »Nismo se mogli znajti v novem položaju in si sami opredeliti mesto, kakršno bi bili po svoji kulturni stopnji upravičeni zavzeti v novi državi. S seboj smo prinesli kot dobro dediščino vestno in pošteno urado-vanje in to dediščino takoj obrnili v dobro nove države, ki si je z nemalo našo pomočjo hitro uredila svoj aparat. Nismo pa prinesli ničesar s seboj, kar bi nas moglo v pogledu političnega dela postaviti ob stran Sr-bom Le-ti so kaj hitro spoznali to našo slabost, iz katere so si ustvarili nekak nadrejen politični položaj ter nas pričeli upoštevati le kot nekak privesek, s katerim je mogoioe od časa in prilike sklepati kupčije po mi-H volji- V veliki meri je te naše politične tlake kriva stara srbska politična generacija, ki ne zna ne trpeti ne razumeti, da more poleg nje še kdo drugi iz te državne skupnosti biti na političnem vodstvu dišave. Med tem, ko so Hrvatje že zdavnaj spoznaU njim vsiljeni podrejeni položaj in iz njega izvajali znane konse-kvence, igramo Slovenci nenehoma polnih 20 let najklavrnejšo Mogo. , Razdeljeni v dva tabora smo se dali menjaje se izkoriščati drug zoper (^ugega za podporo režimov, ki imajo dosedanje stanje države na vesti. Politična kratkovidnost in strast nas je zavedla tako daleč, da smo se za ceno imnistrskega stola spozabijali do maščevanj nad svojimi političnimi nasprotniki in to nad socialno odvisnimi in najšibkejšimi delavci in uradniki. Vseh 20 let nam ni šlo niti enkrat za to, da bi se naši zastopniki borili za naše pravice, temveč je celotno delo naših poslancev obstojalo le v izpolnitvi malih uslug njihovim osebnim ali političnim prijateljem. Kaj čuda, da je narod ob takih prilikah postal brezbrižen za vsa dogajanja, da je politična morala med strankarji padla na nič in so ljudje brez sleherne politične orientacije, čas je naše zastopnike že zdavnaj prehitel in segel preko njihovih vplivov in sj^sobnosti. Zato od njih tudi ni pričakoval kakih prizadevanj za izboljšanje položaja. stran 2. Štev. 2. KAKAWANKEN-BOTE Sobota, 12. julij 1941. Mi vsi, ki smo ta čas izpregWali in spoznali, kam nas je privedlo delo naših vodij, smo 20 let molče stali ob strani, potrpežljivo čakajoč, kdoj nam izvojujejo le en uspeh, ki bi dal slutiti, da smo enakovreden, odločujoč činitelj pri urejevanju in opravljanju države. Tega seveda nismo doživeli, pač pa smo bili dve desetletji priče brezštevilnih preganjanj zapostavljanj, procesov, razdvajanj družin, odpuščanj iz služb itd., samih krivic, ki so zadevale slehernega, ki je bil odvisen od milosti režimov. To so neizbrisne priče nizkotnosti, malenkosti, moralne pokvarjenosti in popolnega nerazumevanja in nedoraslosti naših zastopnikov. Dvajset let je za nas minilo v nečastnem političnem životarjenju, dvajset let je dovolj in poslednji čas, da se iztreznemo ter spregledamo zagato, v katero smo zašli na dosedanji poti. Priznajmo si vendar, da je izhod edino, če vsi trezno misleči za-vržemo sleherno demagogijo in nesodobno politično učenost, s katero so nas doslej v našo nesrečo pitali naši voditelji.« To, je v kratkem vsebina zgoraj omenjenega članka, v katerem se izraža v bridkih tožbah razočaranje treznega opazovalca. Časi, ko so vam gospodovaU Srbi in vas izkoriščali, so minuU in nemški meč vas je rešil hlapčevstva. Vrnili ste se v staro domovino, v območje Nemške države, kateri ste pripadaU 1000 let. Mnogo jih je med vami, ki ne razumejo novega časa ali ga pa nočejo razumeti ter se še vdajajo varljivim utvaram, toda tudi ti bodo prišli kmalu do spoznanja, da se je treba odreči stari miselnosti. Pot, po kateri je mogoč prerod vaše miselnosti, ki naj utrdi vašo vero v lepšo bodočnost, vam bo pokazal »Karnt-ner Volksbund«. Ta organizacija si je stavila nalogo, da vrne nemški skupnosti kot dragocene člane one ljudi, ki so pod pritiskom slovanskega gospostva izgubili svojo narodnost in svoj jezik. Najboljši in najbolj sposobni ki bodo izhajaU iz vrst »Kamtner Volksbunda«, bodo sprejeti v NSDAP (v nacional socialistično nemško delavsko stranko) in se iwtem kot polnovredni pripadniki svojega naroda udejstvovali v najbolj južnem delu Koroške v službi VeUke Nemčije. Tistim, kateri trezno presojajo položaj, preusmeritev ne bo težka, zlasti če se zavedajo, da so potomci nemških prednikov aU pa imajo vsaj v svojih žilah več nemške kakor slovanske krvi. Gospodarske vesti Razdelitev železniškega voznega parka bivše Jugoslavije. V teku so razgovori glede razdelitve železniškega voznega parka na posamezne nasledstvene države. Lokomotive, luksuzni in potniški vagoni ter tovorni vagoni bodo razdeljeni na nasledstvene države ne glede na to, kje je bil vozni park v trenutku, ko je Jugoslavija razpadla. Merodajne za razdelitev bi naj bile dejanske gospodarske potrebe v mirnem času. V razgovorih se je opozorilo na dejstvo, da so bDe ob izbruhu vojne najboljše lokomotive prepeljane v Srbijo, prav tako najboljši vagoni. Tudi pretežni del zalog železniškega materiala in surovin zlasti bakra in cinka je prejšnja železniška uprava prenesla v Srbijo. Razgovori bodo verjetno kmalu zaključeni, nakar bo vozni park razdeljen med države v katerih sestav so prišli posamezni deli bivše kraljevine. Žetev v Ukrajini. Po poročiUh iz sovjetskih virov se je v Ukraiini že pričela žetev pšrnice Ruska oblastva skušajo z vsemi sred" stvi pospešiti žetev in so v ta namen poslala v Ukrajino vojaštvo in prostovoljce, da pomagajo kmetom pri spravljanju letine, ki bo letos menda izredno obilna. Vse prizadevanje gre za tem, da se žito čim prej spravi v notranjost države. Če pa to ne bi u-spelo, je bilo naročeno, da je treba letino uničiti. „Moskva bo padla in Anglija z njo!" Dr. Ley na Južnem Koroškem 15.000 udeležencev na velikem^zborovanju vseh ustvarjajočih. Krainburg, 12. jul. Voditelj nemških organizacij dr. Robert Ley je dospel v sredo z letalom v Klagenfurt, da obišče okrožno glavno mesto in novo ozemlje Koroške. Namestnik okrožnega vt>ditelja Koroške, načelnik civilne uprave za zasedeno ozemlje Franz Kutsehera ga je pozdravil na letališču Annabichl, nato se je odpelal Dr. Ley v Klagenfurter Landhaus; na dvorišču je bila nastopila častna fbrmacija stranke. Dr. Ley se je nato ustavil v veliki dvorani grbov (Wappensaal), kjer ga je pozdravil Okrožni vodja g. Kutsehera v imenu navzočih vodilnih mož in žena stranke, države in oborožene sile. Na trgu SA se je med tem zbralo 219 obratnih zvez z nad 11.000 zaposlenih. skupaj je bilo kakih 15.000 udeležencev velikega apela, da slišijo govoriti moža, kateremu je Fiihrer zaupal veliko socialno nalogo, zlasti pa ureditev starostne preskrbe in katerega је^ več kot enkrat označil kot največjega idealista. Ob govoru dr. Leya so se odprla srca poslušalcev; razložil je čudež nemškega zedinjenja in zaupanja vsega naroda; nemška zedinjena življenjska energija in fanatična vera v Fiihrerja in njegovo zmago nam omogočijo še nezaslišane uspehe. Obračunal je s prastarim sovražnikom, judom. V tej vojni pa judje nočejo več Versailleja, ampak spustili bi radi peklenskega psa »Boljševizem« nad Nemčijo, kadar bi ležala na tleh, iz- Koroslca prednjači po števjlu porodov Glavno glasilo nemške narodno-so-cialistične stranke posveča poseben članek Koroški, ki poudarja že v naslovu, da je Koroška vodilna v pogledu porodov in letnega prirastka prebivalstva. Poročevalec izvaja med drugim; Koroško okrožje je bilo do priključka Gorenjskega na predzadnjem 'mestu po številu prebivalstva v Nemčiji. Seveda, če vzamemo v poštev površino, je bila Koroška med 42 nemškimi okrožji šele na 28. mestu. Prepričevalna je življenjska sila koroškega naroda. V časopsu »Gospodarstvo in statistka« so bile objavljene številke o gibanju prebivalstva in tu se je izkazalo, da se je postavila Koroška v preteklem letu v pogledu porodov nspomo na prvo mesto med vsemi okrožji nemške države. V tem vojnem letu pride 28,3 porodov na 1000 prebivalcev, a nemško državno povprečje iznaša 20,4. Člankar izvaja, da je bilo vpraša-nje porodov nekoč označeno k6t najvažnejše vprašanje nemškega naroda. S tem je bilo naglašeno, da zavisi usoda Nemčije koncem koncev od tega, koliko otrok se letno rodi nemškemu narodu. Koroška prednjači med vsemi okrožji. Zato je pomen Koroške dežele za Nemčijo bistveno stvarno večji kakor bi to sodil po površini in številu prebivalstva. Po priključku Gorenjskega pa se tudi v tem pogledu ne more več govoriti o majhni Koroški. Bistvo Koroške se po priključku gorenjskih krajev ne izpremeni. Koroška ostane planinsko kmetsko področje, oblastva pa se morajo potruditi, da se bo čim bolj ohranil rod zdravih, krepkih, delavnih. planinskih kmetov. Ustanovitev prostovoljsicih legij proti Sovjetom Zagreb, 3. julija. Poglavnik Pave-lič je naslovil na hrvaško ljudstvo naslednji oklic; Hrvatje! Nas zaveznik, veliki nemški narod je v vojni z moskovskim boljševizmom. Po Hitlerjevem sklepu in pod vodstvom svojega poveljstva, branijo slavne nemške vojske Evropo pred judovsko boljševiško zvezo, ki je hotela zasužnjiti vse narode, jih spraviti pod svojo samona-silniško in uničevalno oblast, izstradati Evropo, zahrbtno napasti vse narode ter jih potem podjarmiti. Zaradi tega so judovsko boljševiški o-blastniki iz Moskve hoteli vdreti v pokrajine jugovzhodne Evrope in na Balkan. Znano je, da so moskovski boljše-viki bili vedno sovražniki hrvaškega naroda in da so vedno podpiraU srbske oblastnike, da bi spravili hrvaški narod pod lastno oblast, da vzeli zemljo našemu kmetu, da štrli in uničili hrvaške duhovne kulturne vrednote. Zdaj nemška vojska bije boljševiškega napadalca, ki je hotel uničiti svet. Hrvaški narod ne more v tej veliki in odločilni uri ostati miren opazovalec in gledalec temveč gori v želji, da bi se udeleževal tega boja, ki naj uniči največjega sovražnika člo veštva. Hrvatski narod gori v tej želji še bolj zaradi tega, ker so moskov-sl^ samovladniki na predvečer našega osvobojenja sklenili zvezo z bel-grajskimi oblastniki, da bi v zadnjem trenutku preprečili našo osvoboditev Da ustrež m željam, ki mi jih vsak dan pošiljala vsa država, sem sklenil dovoliti ustanovitev prostovoljskih vojaških enot, ki se bodo vojskam Osi, ob boku borile proti skupnem« sovražniku. Zaradi tega bi bi in vabim vstaše ter vse hrvaške domoljube od 20. do 32. leta, ki so vojaško izurjeni in ki se hočejo udeležiti svetega boja proti boljševiškemu na-silniku, naj se brez odloga priglasijo najbližjemu vojaškemu poveljstvu. Vabim v to vojaško službo vse strokovnjake oboroženili sil na kopnem, na morju in na nebu. Določil sem že, da bodo dobivale redno mesečno podporo rodbine tistih, ki bodo odgovorili na ta klic. Hrvaški narod! Niso še pretekli trije meseci, odkar so vojske Duceja in Fiihrerja stopile v pohode za osvoboditev hrvaškega ljudstva. V trenutku, ko se končno uničuje največji nasprotnik novega reda in svobode, je dolžnost vsakega Hrvata, da se udeleži tega velikega boja. Temu pozivu poglavnika se je odzvalo že tekom prvih 24 ur samo v Zagreu nad 1000 mož. Potem se je prijavilo vedno več mladsničev in mladih mož ne samo iz Hrvatske, temveč tudi iz Bosne in Hercegovine. krvavela in izstradana. Zahvaljujemo se Fuhrerju iskreno, da je pravočasno prekrižal satanski načrt judov in pluto-kratov. V tej vojni gre za biti ali ne biti. Fiihrer koraka po načrtu od zmage do zmage; naše izgube so navzlic velikanskim zmagam majhne, ako jih primerjamo s potoki prelite krvi v svetovni vojni. Tudi Moskva bo padla in Anglija ž njo. In USA ? — Morali bi prevoziti 20 milijoii'iv vojakov preko oceana, da bi smeli vsaj upati na uspeh — pa tudi potem bi mi ostali zmagovalci. Ko zdaj Anglija toliko govori o USA, stori to samo zato, da bi pozabila vzhod, na katerega je tako trdno upala. Ko bo boljševizem uničen, bomo štrli tudi Anglijo. Po nemški zmagi bomo korakali v novo lepšo dobo in dokončali veliko socialno delo v večji Nemčiji. Evropska celina se bo prenovila, пагот bodo skupno delovali in se med seboj razumevali. Pozdrav Fiihrerju in pesmi naroda so zadonele po vzbudljivih besedah dr. Leya, kakor mogočna prisega skupne močne. volje stvariteljev v južnem okrožju Reicha, slediti Fiihrerju na vseh poteh v zmagoslavni veri. Iz Klagenfurta se je voditelj nemških organizacij odpeljal preko Villacha ih W^urzenpassa na južno Koroško, da med svojim kratkim bivanjem spozna del novega ozemlja. Na vrhu prelaza je pozdravil voditelja Reicha zastopnik iz Arnoldsteina, najjužnejše krajevne skupine NSDAP Velike Nemčije. Koroška dekleta v zali zilski noši so mu predala planinsko cvetje. Ob pogledu na mogočni triglavski masiv vodi nato pot dalje preko Wurzena, Kronau, Lengen-felda - Meistema na AGling, kjer si je voditelj Reicha Ogledal železne tovarne. Okoli 18. -иг*. -Jer aocrpel dr. Ijey o svojim spremstvom na Veldes, kjer se je nastanil v Hotelu Toplice. Skupna večerja je združila dr. Leya in vodeče osebe stranke in države. V četrtek dopoldne je voditelj nadaljeval svojo pot preko Kanker doline in preko Seeberg sedla, Ebendorla, Blei-burga v MieBtal v Unterdrauburg, kjer ga je sprejel načelnik civilne uprave za zasedeno ozemlje Spodnje štajerske, okrožni vodja Uiberreither. Voditelj Ley je nadaljeval svojo pot po Spodnjem štajerskem. Razpust „Sokola" S posebnim zakonskim dekretom je bila razpuščena končnoveljavno organizacija »Sokol«, katero vladni odlok za-znamenuje za velesrbsko organizacijo. Dekret dalje pravi, da je bila ta organizacija velesrbska in šovinistično jugoslovanska in zato SD bili proglašeni za nične vsi krediti, namenjeni »Sokolu«, obenem pa zaplenjeno vse premično in nepremično premoženje v korist države. Vsi tisti, ki so kdaj delovali v tej orgianizaciji, bodo prišteti med sovražnike hrvaškega naroda in hrvaške države. 1500 ujetnikov zavratno umorjenih Grozovito klanje Sovjetov v L u c k u. Od vojnega poročevalca Kurta Hampke. PK. 6. juiia. Dne 24. junija zjutraj so gnali politične ujetnike iz sovjetskonislcih ječ v Lucku na dvorišče. Na kakršen koli način so hoteli izprazniti politične ječe. Sovjetski polkovnik, ravnatelj ječe, je stopil pred jetnike, ki so bili zgnani na kup in ukazal onim, ki so preje sodelovali pri narodnem gibanju, naj se zbe-ro v drugem dvorišču, češ, da bodo izpuščeni. V kratkem času se je tam zbralo 1500 mož. Kar se je tedaj zgodilo s temi 1500 izločenimi ukrajinskimi ujetniki, je boljševiška iznajdba in boljševiški način. Seveda je bila »izpustitev na svobodo« prazna beseda. Boljševiki so nastavili strojnice in že so prasketali pi-vi streli v nesrečno množico. Večina teh mučenikov se je zgrudila od strašnih bolečin in mrtvi so pokopali pod seboj lahko in težko ranjene. Da bi se napolnila mera krvave orgije in da bi imeli večjo zabavo, so boljševiki metali ročne granate v to velikansko človeško zmes in delo, ki so ga pričele strojnice so dokončale pokajoče granate. Nemškim Četam, ki so že 22. junija pr'čole prodirati proti Lucku, se je posrečilo ujeti rablje nezaslišanega za-vratnega klanja. Vse zapovednike in rablje, bo zadela pravična osveta. Sobota, 12. julij 1941. KARAWANKEN-BOTE stran 3. — Štev. 2. Slike is vsega sveta I v Afriki trajajo l)oji proti Toliriiliu dalje. Sloviti general Rommel v sprednjih vrstah. 4 Mimo »očeta Stalina«. Ujeti Novjetski vojaki korakajo v zbirališče mimo Stalinovega kipa. ' / . * r- Dnevno poroča nemško vrhovno povelj itvo o potopitvi tisočih ton sovražnega brodovja. Tu se potaplja angleška petrolejska ladja. v. i .'I i I # i "-C * v od Nemčije zasedenem ozemlju so seznanjajo stražniki z nemškimi prometnimi predpisi. Nemški jezikovni tečaj V prihcKtoji številki našega lista se kolikor jo potrebuje za vsakdanjo rabo prične nemški jezikovni tečaj, ki ga bo- v občevanju, pri nakupovanju, v ura- mo nadaljevali v naslednjih številkah, dih,'na potovanju itd. S tem tečajem bo Vsak se bo po navc^lih odličnega stnv — tako vsaj upamo -- ustreženo mno- kovnjalca lahko toliko naučil nemščine, gim bralcem. Uredništvo. Is naše domovine NemSifo-ifalijansIca meja določena Dne 8. julija je bila v uradu zunanjega ministrstva v Berlinu podpisana pogodba, s katero se določa skupna meja na bivšem jugoslovanskem ozemlju. Nova nemško Italijanka meja gre vzdolž prejšnje ju- goslovansko-italijanske meje južno do vasi Ziri (Sairach) in odtod v vzhodni. snTjeri do trideželnega kota Nemčija-Italija-Hrvatska. Končno-veljavno ugotovitev bo izvršil nem-ško-ital. razmejitvena komisija. Drobna poročila Giirjnh (Gorje pri Bledu). |'г(ч1 todiidm ji; iiila pokopaiiii fja. johutiii Cerne. po-sestnicii ill goslilničarku v Gorjah. Umrlfi ji' v starosti let, 1'okojnini je lii:u poznana daleč naokoli po svoji tiobrotljivo-sti. Njena želja, da hi bila cerkveno pokopana. se je solnila. 1'okopal jo je upokojeni /upnik, ki je živel v Ameriki, sr-daj pa pri!l)iva na Bledu. Popreba si je udeležilo miio^o ljudstva i/, vse gornje doline. Naj poeivu v miru! Domschnie. S t r e 1 a j e udaril a nedavno v senico posestnika, Vineencija lla-biana v Dobu {.\ieh). Nastal je požar ter nnieil poslopji, seno in poljedelsko orodje. Požarni brand)i iz Doba in Vir;i sla hitro prispeli in kmalu pogasili ogenj. Littai (Litiju). 'Г a t v i n a. Oolgoprstne/ je ukradel kinetiškemu delavcu Alojziju llabieu listnico, v kateri ji- bilo shranjenih osem tisoedinarskili bankovce\. Sie-vilke teh bankovcev so naslednje: M 016_' -3()_'. C 01)86-9«, T 051-712. .M 0162-802, J 0415-614. B (646- 589. T 0842-217, I 0377-014, Prebivalstvo se opozarja, naj ne izmenja teh bankovcev, temveč nuj takoj obvesti pristojno orožniško postajo ali okrožno orožniško vodstvo v Litiji. Wocheiner Feislritz (Bohinjska Bistrica) B fi lii " i sk i predor. Kakor doznuvajj? iz zanesljivega vira, se bližajo popravila v velikem železniškem pretlorii. ki veže Bohinjsko Bistrico s Podbrdoni, svojemu Tfohon, \ kratkem se bo na tej progi vršil zopet redni železniški promet, seveda zaenkrat samo do Jesenic, kajti karavanški prodor j( laki) močno poškoilovfin, ila bodo popravilu (ra/alu najmanj še