¦                                                                                                                                                     •
¦                                                                                                                                                     ¦
Major in prostak.
I                                          A. Ž.                                         j
¦                                                                                                                               ¦
*...........................................................«
Kakor pripoveduje neki vojafc, ki je prispel pred kratkim z Madžarskega, se je dogodila ob času boljševiškega preobrata sledeča prigodbica : Major generalnega štaba dela že eno uro v pisarni, pisarniškega ordo-nanca pa še ni nikjer. Končno vstopi žvižgaj e in ne salutira nič, ker je bilo vsako salutiranje najstrožje prepovedano, temveč pozdravi majorja z besedami: „Dobro jutro, major! Zakaj si pa prišel tako zgodaj v pisarno ? Zdaj smo vsi enaki in bomo vsi prihajali v pisarno šele ob devetih. No, pa Če je par minut čez, tudi nič ne de." Major se je nasmehnil in rekel slugi, da popolnoma soglaša s tem, da so vsi enaki in da delajo vsi enako. Pristavil je, da se bosta menjala s slugo, en dan bo sluga njemu čistil obleko, čevlje in pisarno, dočirn bo major reševal akte. Drugi dan bo pa major posnažil pisarno,   očistil   slugi   obleko   in   čevlje.   —
Sluga je bil presrečen, je brzo pospravil po pisarni, prinesel vode, pobrisal prah in ob desetih odšel. Major je delal ves dan naporno. Drugo jutro je major že davno lepo osna-žil slugi čevlje in obleko, ter pospravil po pisarni, ko sluge še ni bilo v pisarni. Okoli pol desete ure se sluga oblastno vsede za pisalno mizo in vzame v roke prvi akt. Ko ga natanko prebere, se uveri, da je že vse rešeno. Vzame v roke drugi spis. Prečita, toda vse je lepo rešeno. Posije oba spisa generalu. Le-ta ga takoj pozove, zakaj ni rešil spisov in mu naroči, da mora, ker je nujno, v dveh urah rešiti. Vzame spisa v roke, obrača ju in suče in ne ve, kaj bi naredil, kaj napisal. Odloži oba spisa. Vzame tretji spis, kjer se zahteva, naj izračuni po karti višino označenih točk. Nič ne ve. Skrb se ga loti, znoj mu stopa na čelo. Okoli 17. ure pride major, da prinese v pisarno sveže vode. Sluga plane po koncu, strumno salutira in ponižno prosi majorja, naj opravljata vsak svoje prejšnje delo, češ da ne morejo biti vsi enaki, ker major je raznmel obojno delo, sluga pa le svoje.