VOLUME XXXVII. —' LETNIK XXXVII. KRALJ BO OTVORU MORNARIŠKO KONFERENCO VELESILE SO PREPRIČANE DA ZAENKRAT NI MISLITI NA ODPRAVO SUBMARINOV VELIK VIHAR JJERSEYSKI NAZAPADU "HUDIČ" JE Objava o kraljevem sklepu je bila sprejeta v poslanski zbornici z velikim navdušenjem. — Anglija ima baje namen pokazati vsemu svetu, da se resno zavzema za zmanjšanje obroževanja. — Udeležba Nemčije še ni gotova. ' LONDON, Anglija, I 9. decembra. — Konferenco petih velesil bo dne 2 I. januarja otvoril sam angleški kralj Jurij ter imel otvorilni govor. Predsedoval bo tudi prvi svečani seji. Ko je to pojasnil ministrski predsednik MacDo-nald v poslanski zbornici, so začeli poslanci navdušeno ploskati. Ministrski predsednik sicer ni navedel vzrokov tega kraljevega sklepa, vendar pa prevladuješ splošno mnenje, da hoče s tem Anglija vsemu svetu pokazati, kako resno se zavzema za zmanjšanje obroževanja na morju. Kralj se za konferenco izredno zanima. Pred par tedni je bil MacDonald v Buckingham palači, kjer je s kraljem sestavljal otvorilni govor. To bo prvi kraljev govor po več kot enem letu. Novembra meseca lanskega leta je bil zbolel, nakar je prestolonaslednik vršil vse kraljeve funkcije. Iz Berlina so dospela poročila, da bo morda tudi Nemčija povabljena na konferenco, kar so pa v tukajšnjih vladnih krogih zanikali. Če bi bila tudi Nemčija povabljena, bi morale biti povabljene vse države, ki razpolagajo z mornarico. PARIZ, Francija, I 9. decembra. Ko je poročal Jacques Louis Dumesnil v poslanski zbornici o mornariškem proračunu in drugih mornariških zadevah. je rekel, da ne more francoski parlament na noben način dovoliti, da bi se francoska delegacija na londonski mornariški konferenci zavzela za odpravo submarinov. WASHINGTON, D. ., 19. decembra. — Mor- nariški odbor poslanske zbornice je danes priporočil deset milijonov dolarjev za izboljšanje mornariških postaj na ameriški vzhodni in zapadni obali, na Havajskem otočju in Panamski zoni. ZAKLAD V FAŠISTI NOČEJO LESENI NOGI SLAB1ČEV Na Dunaju j* umrl polj-1V teku enega tedna sme-ski Zid, ki je imel »kri- jo iz fašistične stranke tih v svoji leseni nogi izstopiti vsi oni, katerim oseminosemdeset tisoč w zdi disciplina pre-dolarjev. ostra. Vihar je zahteval deset človeških žrtev, — V Chicagu je padel toplo* mer na ničlo. — 200 pouličnih kar obtičalo v snegu. CHICAGO, 111., 19. decfembra. — Po vsem Srednjem Zapadu je zavladal danes velik mraz. Uradniki vremenskega urada pravijo, da ni bilo že deset let takega viharja. Veter piha z naglico 60 milj na uro. Vihar je zahteval dosedaj najmanj deset človeških žrtev. Nekateri sa zmrznili, nekateri so se pa ponesrečili. Temperatura je padla danes vsepovsod. Mraz je dosegel svoj višek ob kanadski meji, kjer je podlo živo srebro v toplomeru pod ničlo. V Chicagu so morali najeti sto posebnih pometačev in 150 snežnih plugov, da izčistijo tir. Navzlic temu je pa več kot dvesto pouličnih kar obtičalo v snegu. Promet močno trpi. Danes zjutraj je pet tisoč mež spravljalo sneg s tračnic. Ko je neka poulična kara skočila iz tira ter trčila ob steber nad-ulične železnice ,je bilo poškodovanih sedem potnikov in motor-man. V Willistonu, N. C., je kazal toplo-med 34 stopinj pod ničlo. V Devils Lake, N. C., je kazal toplomer nekoliko manj. Po Missouri, Oklahomi, Texasu in Kansasu brije močna burja. Vse-povod je zapadel visok sneg. Pripetilo se je tudi dosti avtomobilskih nesreč. PREDSEDNIK PODPISAL DOGOVOR S FRANCIJO WASHINGTON, D. C., 19. dec. — j Predsednik Hoover je zaključil dol- I go poglavje v mednarodnih odno-šajih včeraj popoldne, ko je podpi- | sal predlogo, katero je sprejel kongres, s katero je bil uravnali vojni dolg, katerega je napravila Francija v Združenih državah. Vojni dolgovi Rusije in Armenije so sedaj še edini, katere je treba uravnati. ZOPET NA DELU Po dvajsetih letih se je baje zopet pojavila po sast, ki je nekoč terorizirala babjeverno prebivalstvo New Jerseya. WOODBURY, HIGHTS, N J . 19 decembra. — Takozvani "jerseyski hudič", ki je divjal po tej okolici pred dobrimi dvajsetimi leti, se je baje zopet pojavil. Medtem so mu zrasli novi parklji in je izgubil pe-rotnice. Pokrit je z gosto dlako ter se skuša polastiti babjeyernega prebivalstva države New Jersey. Dosedaj ni napadel še nobenega človeka. 2500 državljanov tega mesta je noč in dan v velikem strahu. "Hudiča" so baje videli na raznih krajih in prostorih. Nekateri pravijo, da ima velike oči, drugi pa vedo povedati, a4, »ua male, zelenkaste oči. Včasi pokaže dolge zobe. včasi je pa škrbast kot stara baba. Farmarji poročajo, da jim je pošast usmrtila več prašičev v treh zaporednih nočeh. Sled pošasti je vodila v gozd. kjer so dobili ostanke prašičev. Dva fanta. ki sta hodila po gozdu sta slišala ječanje in sta bila tako srečna, | da sta videla "hudiča". Izjavila sta, da ima pošast pra-J šiču podoben rilec. "Najbolj korajani prebivalci so j preiskali okolico, pa niso našli ni-i česar. NOV POSKUS V LAKEHURSTU WASHINGTON. D. C., 19. dec. — V mornariški zračni postaji v Lake-hurstu, N. J. bodo kmalu vprizo-rili poskuse, da spuste potnike z vodljivega zrakoplova na tla s pomočjo aeroplanov brez motorje*'. Za preiskušnje bodo porabili zrakoplov "Los Angeles". Poročnik Barnaby bo vodu eksperimente, ki bodo, če uspešni, kmalu dovedi do novih, načinov pristani a potnikov z vodljivih zrakoplovov. GOSTA MEGLA V LONDONU DUNAJ. Avstrija, 19. decembra. Poljski Žid Noah Goldberg, koje- j ga stric je newyorski rabi, je bil obvestil svoje sorodnike v Ameriki, da jim bo zapustil po smrti precej- : šnje premoženje. Umrl Je pred tremi leti. toda o, denarju ni bilo ne duha ne sluha. Sorodniki so verjeli njegovi obljubi ter so na vse načine skušali dognati, kje se nahaja denar. Med pokojnikovo zapuščino je bila tudi umetna noga. Neki konzularni uradnik se Je noge dotaknil ter prožil pero, nakar se je pojavila odprtina, v kateri je bilo esem in osemdeset bankovcev po ti-soč dolarjev. RIM, Italija, 19. decembra. — Veliki svet fašistične stranke je objavil danes, da zamorejo tekom snega tedna izstopiti lz fašistične stranke vsi oni državljani, katerim se zdi fašistična disciplina prestroga. Glede fašistične ustave se je vršilo glasovane, ki je izpadlo v njen prid. Voditelji fašistov so izjavili, da zamorejo oni. ki bodo zapustili stranko, iz moralnih, telesnih ali o-sebnih razlogov, vstopiti v druge organizacije, ki so podrejene fašističnemu režimu. Vsi pa morajo obdržati bojno raz* položen je ter se morajo v času potrebe in sile žrtvovati. Tega denarja bodo deležni sorod- Naročite se na "Glas Naroda** — niki pokojnika, ki se nahajajo v največji sle venski dnevnik v Zdru-Ncw Yorku. i ienlh državah. LONDON, Anglija, 19. decembra. V severnem Londonu je bila včeraj popoldne in zvečer tako gosta megla, da se je izgubil pogrebniški sprevod. Megla je bila ena najhuj j ših, kar se spominjajo ljudje v zadnjih dvajsetih letih. Pogrebni sprevod je bil na poti na predmestno j pokopališče Edmonton, ko so se: zgrešili avtomobili in krsta v veli- j ki megli. Pozneje, ko se je megla ; nekoliko dvignila, so se vozovi zopet zbrali ter se odpeljali naprej na pokopališče. To je bila le ena številnih nezgod tekom dneva. NEMŠKA DRŽAVA DALA VELIKO VSOTO ZA RUSKE BEGUNCE BERLIN, Nemčija. 19. decembra. Nemški državni zbor je danes določil šest milijonov mark za odpomoč nemškim kmetom, ki se nameravajo izseliti iz Rusije. Nekako pet tisoč se jih že sedaj nahaja v Nemčiji, kjer so bili gostoljubno sprejeti. SUHAČI ZAHTEVAJO POJASNILA Radovedni so, kaj je dognala komisija, kateri je predsednik Hoover poveril preiskavo glede u-spesnosti prohibicije. WASHINGTON. D. C., 19. dec. — Suhači niso ničkaj zadovoljni. Sko-ro sleherni dan jim je prekrižan kak račun. Zato so sklenili, obrniti se naravnost na predsednika Hoo-verja in zahtevati pojasnil. Kot znano, je Hoover kmalu po svojem nastopu imenoval posebno komisijo ter ji naročil, naj natančno preišče razmere, ki jih je rodila prohibicija. Komisije načeluje G. W. Wickersham in je v nji edini mokrač. Zmeren mokrač, seveda. Zdaj je vložil demokrat Harris iz Georgije v senatu resolucijo, v kateri poziva predsednika, naj prej-komogoče pojasni, kaj je dognala komisija. Načelnik komisije George Wickersham je namreč pred par meseci pisal newyorškemu govemerju Roo-seveltu, da bo komisija najbrž priporočila modifikacijo prohibicijskih postav. Izza onega časa pa ne morejo suhači več spati. Suhači imajo v senatu še vedno večino, in bo resolucija najbrž sprejeta. Od Hooverja hočejo izvedeti, koliko denarja bi bilo po njegovem ' potreba, da bi bila prohibicija u- 1 spešno izvedena. Državni zakladničar priporoča v j to svrho štirideset milijonov dolarjev, d oči m se bo Harris zavzel za višjo vsoto. PREDSEDNIK IN BOŽIČNE _CERIMONIJE WASHINGTON, D. C., 19. dec. — Predsednik Hoover in njegova žena bosta glavni osebi pri božični Veselici, katere se bodo lahko udeležili tisoči po Združenih državah. Predsednik bo prižgal božično drevo na Sherman trgu in tisoči poslušalcev bodo lahko slišali po radio tozadevne cerimonije, ki se bodo završile v torek prihodnjega tedna. Skavti bodo slovesno pozdravili Mrs. Hoover, ki bo dejanski o-tvorila veselico v torek popoldne. MELLON BO ODPOTAVAL NA KUBO HAVANA, Kuba, 19. decembra.— Semkaj so dospela poročila, da bo ameriški zakladniški tajnik kmalu obiskal Kubo. Pripeljal se bo na svoji privatni Jahti "Vagabond". POVRATEK MORNARIŠKIH VOJAKOV S HAITUA WASHINGTON. D. C , 19. dec. — Križarka "Wright" je dobila naročilo, naj dovede semkaj 19 častnikov, dva zdravnika in 339 mož, ki so bili poslani na Haiti, da zatro tamošnje nemire. Križarka "Galveston" bo odvedla Ti častnike in 130 mož v Nlcara-gvo. CHANDLERJEV0 POROČILO 0 AUBURNU Uradnik, ki je preiskal razmere v Auburn jetnišnici, bo predložil new yorskemu governer j u nepristransko poročilo. AUBURN, N. Y., 19. decembra. — Polkovnik George F. Chandler je natančno preiskal razmere v Auburn jetnišnici, kjer so se v zadnjih petih mesecih kaznenci že dvakrat uprli. Poročilo bo predložil gover-nerju Rooseveltu. Chandler ne navaja nikakih imen, pač pa pravi, da bi bilo mogoče razmere v jetnišnici i spremeni ti s primeroma malo vsoto denarja in gotovo porcijo zdrave pameti. Chandler priporoča naslednje: — Kaznilnica se ne nahaja na pravem prostoru. Poslopje stoji sko-ro v središču trgovskega dela mesta ter je obdano od prodajaln in privatnih stanovanj. Celice, v katerih prebivajo jetniki. so temne in v njih ni nobenih sanitarnih odredb. Noben človek ne more stanovati v njih. Pri izbiri stražnikov bi se morah v prvi vrsti ozirati na njihove u-spešnosti in izkušnje, ne pa na izpričevala, ki so jih dobili, ko so prestali skušnjo za civilno službo. Kaznilnica ni pripravna za jetnike, ki so obsojeni na dolge zaporne kazni. Število stražnikov bi bilo treba povečati. Stražnikom bi bilo treba zvišati plače, da bi se javili za to službo pravi ljudje. Stražnike bi bilo treba Izuriti v atletiki, v rabi orožja in drugih metodah za samoobrambo. NOVA POSTAVA _V^ PALESTINI JERUZALEM. Palestina, 13. dec. Nova postava, ki je bila sprejeta, določa, da bo vsakdo obsojen na eno leto ječe, kdor bi izgovoril kako besedo. ki bi žalila verske čute drugih ljudi. NEZAPOSLENOST V NEMČIJI V Nemčiji je letos dvajset odstotkov več neza« poslenih kot jih je bilo lani. — Pol milijona nezaposlenih ne dobiva nobene podpore. BERLIN. Nemčija. 19. decembra. V štirih mestih so se završili spopadi med policijo in nezaposlenimi. Po vsej Nemčiji vlada splošen nemir. V Nemčiji je nad 20 odstotkov več nezaposelnih kot jih je bilo lani ob tem času. Seststotisoč nezaposlenih ne dobiva nikake vladne podpore. Nihče ne more dobivati državno podpore več kot šest mesecev. Podpora znaša od $1.50 do $8.00 na teden, kljub rastočim življenskim stroškom. Berlinske oblasti so danes uveljavile varnostne odredbe proti neredom. ki so se za vršili obenem s komunističnimi demonstracijami. Demonstracij so se udeležili skoro vsi nezaposleni. Delavsko ministrstvo pravi, da je to zakrivila nemška industrija, ki ne more zaposliti vsako leto kakih 400,000 mladeničev. Ekonomska depresija pa je deloma posledica reparacij, ki istotako kruto tlačijo nemško prebivalstvo. UMOR NA PARNIKU DUARTE LEM0S STOPIL V PORTUGALSKI KABINET LIZBONA, Portugalska, 19. dec. Dr. Victor Hugo Duarte Lemos, artilerijski kapitan in profesor agronomije, je bil imenovan danes vzgojnim ministrom. '.,1 s 'i. V' -'M ' ■ l> ji* i- •. tj* .• • • , > - « -Z ' > HAMBURG IMA SOCUALISTICNEGA _ ŽUPANA HAMBURG. Nemčija, 19. dec.— Hamburški senat je < "volil za župana socijalista. To je prvi socijalistični župan v zgodovini mesta. Za župana je bil izvoljen Rudolph Aross, ljudskočoisti učitelj. Štirfje rušilci torpedov angleškega sredozemskega brodovja so bili poslani na morje, da poiščejo angleški tovorni parnik "Baron El-cho", ki je pošiljal po radu zagonetne klice na pomoč, v katerih je bilo rečeno, da se je posadka uprla n da so vsi častniki s kapitanom vred v smrtni nevarnosti. Angleška idmiraliteta je bila naprošena, naj takoj pošlje pomoč, kajti uporniki so hoteli radiotelegrafista omamiti s strupenimi plini ali pa umoriti. Rušilci torpedov so takoj odpluli v Sredozemsko morje, pa niso mogli najti parnika, na katerem je prišlo do upora. Radiooperater je sporočil, da je zabarikadiran na parnlku in da se ne bo mogel dolgo braniti, ker ga hočejo uporniki umoriti. Kmalu je pa prispela z Malte neoficijelna Reutejeva vest, v kateri je rečeno, da je radioperater sporočil, da ga je hotelo zastrupiti poveljstvo parnika, ker je zavohal, da je na par-niku mnogo vtihotapi j enega kokaina. MEHIŠKA ŽELEZ. STAVKA BO DANES KONČANA MEXICO CITY. Mehoka. 19. dec. Stavka mehiških železniških uslužbencev, ki je tekom preteklih štirinajst dni skoro popolnoma ohromila zvezo z pristaniščem Vera Cruz, bo danes končana, soglasno s poročili, ki so prišla iz vladnih virov. Predsednik Portes Gil. ki se je lotil naloge, da skuša najti rešitev problema, bo danes zvečer obrazložil svoje nazore, in promet bo vsled tega zopet obnovljen v polni meri. Tekom stavke niso uslužbenci niti malo poškodovali železniške lastnine, vsled česar bo mogoče takoj obnoviti promet. in ADVERTISE GLAS NARODA" DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU : v Jugoslavijo Din 50« ...................... 5 9 35 " 1000 .......................... $18.50 n 2500 ........................ $ 46.00 " 5000 .................... 5 91.00 " 10,000 ........................ $181.00 f! v Italijo Lir 100 ........................ % 5.75 " 200..........-.............. S 11.30 " 300..........................s 16-80 M 500 ........................ $ 27.40 " 1000 ....................... % 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo že boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izpačila po pošti so redno izvršena ▼ dveh do treh tednih. \ NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 j »LT'*:::: &SS f CxL-AlS < BSLAI^OIXA. g I Za New York celo leto - $7.00 | g and Hobday«. Ž_ino«qp«t*o cdo leto jiScj ^ ^venskih,delavcev v Ameriki. L 75,000 J TELEFON: CHELSEA 8878 _Enfrad a* Beooml 01— MatUr, September 21, 1908, at th« Port Office at Hew York, H. Y., nnder Act of Oomcrf of March 8. 1879 trt.ie»nw ~ rrcngT-W« A~MI7W " NO. 29«. — STEV. 298. NEW YORK, FRIDAY. DECEMBER 20, 1929. — PETEK, 20. DECEMBRA 1929. VOLUME XXXVII — LETNIK XXXVII LAS NABOB A* NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 20, 1929 The LARGEST SLOVENS DAILY to U. 9. A. Dr. IV. LAH: Kakroo računali avstr. generali. Izvršrvalni svet demokratskega državnega komiteja iz Alahame je izključil iz demokratske stranke senatorja Toma Heflina, ki je znan kot velik zagovornik prohibicije, \vlik prijatelj Kukluksklaiicev ter prijatelj vsega, kar je nazadnjaškega v tej deželi. Izključen je bil zato, k« r se j<> pri zadnjih volitvah izneveril demokratski stranki ter se navduševal za Hoover-ja, ki je imel prohibirijo v svojem programu. S trm pa seveda š«> ni retVuu, da j*- prišel ta vrli bojevnik v poza bi jen jt% dasi hi hil<» t <> iz srea želeti. Heflin ji« namre<" objavil, da st* neodvisna od stranke j »o te zal za zopet no nominacijo v senatu. Jleflinov slueaj ni edin v zgodovini ameriške politike. Ž«' pogosto se je primerilo, da so demokratje nasprotovali kandidatom svoj«* stranke. l.eta jt* naprimer senator Wheeler iz Montane nastopil proti svoji stranki ter kandidiral na neodvisnem tiketu kot podpredsednik. Stranki progresiveev je tedaj na«"eloval Follette. Neoziraje s<> na to. ^a je pa demokratska stranka države Montane zopet nominirala in je bil ponovno izvoljen za senatorja. Razlika je bila le ta, da se je Wheeler svojeeasno iz prineipijelnih vzrokov odtujil svoji stranki, doeim je Heflin nasprotoval predsedniškemu kandidatu svoje stranke j iz verskih razlogov ter izražal, kadarkoli se mu je nudila prilika, svojo mržnjo proti inozemeem in zanioreem. < e bo nastopil Heflin kot samostojni kandidat in ve bo hotel zmagati, lx> moralo glasovati zanj veliko re-publikaneev v Alabami. Svojo kampanjo ho vodil po starem uzoren. Apeliral ho na plamensko mržnjo in na najnižje instinkte volileev ter bo sejal verski razdor v državi. < V bo uspešen v tem svojem delu, bo pokazala bodočnost. Vse pa kaže, da ne preti nobene nevarnosti, da bi bil Heflin ponovno izvoljen. Ko je kandidiral za zvezni senat, je bil izvoljen z 15,000 glasovi večine. Tedaj je bil pa kandidat združene stranke. To se pravi, da so zanj glasovali vsi demokrati, ker niso imeli druge izbire. To razmerje se bo pa predrugaeilo, kajti proti Het*-linu je njegova lastna stranka. l>a bi se republikanci zavzeli zanj, je jako dvomljivo. Najbrž je Heflinn odklenkalo, da bi Iril še kdaj v se- nat it. Volilri mu lako postavijo najlepši spomenik v obliki pojvdnega poraza. BOLGARSKO-ROMITNSRI ODNOŠAJI. Val bolcarski ILs-ti priobčujejo članke z obširnimi komentarji o najnovejšem sklepu romunske vlade glede likvidacije v Romuniji se-kvestrirane bolgarske lastnine. Listi ugotavljajo, da je btl ta sklep storjen v trenutku, ko se v Parizu vodijo pogajanja o ureditvi vseh vprašanj matcrijaJne pnrode, ki so nastala po vojni in obžalujejo to gesto romunske vlade, ki bo o-težkočila že itak težko vprašanje reparacij. "Demokratičevski Zgo-vor" naglaša. da stališče romunske vlade ni utemeljeno. Protestirati je treba predvsem proti temu, da se taki sklepi Izdajajo v času, ko sc skuša na potudo velikih sil v Parizu urediti ves kompleks vprašanj materijalne prirode, ki so v zvezi t mirovno pogodbo. Zato je ta be-sta romunske vlade izzvala v Bolgariji hudo cgorčehje. Vendar pa izraža list nado, da bo Romunija, ki je prešinjena miroljubnosti počakala na rezultate pogajanj z velesilami. Ce pa tega ne bo storila, mora seči bolgarska vlada po sredstvih ki ji stoje na razpolago na ! podlagi mirovne pogodbe. Vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem želim vesele božične praznike in srečno Novo leto! FRANK SAKSER Snov je vzeta iz knjige dr. Mi lede Paulove "Diplomatska igra za Jugoslovane v svetovni vojni". Ta marljiva Čehinja je v zadnjih letih prebrskala vse različne vojaške in druge bivSe avstrijske arhive in iz njih izvlekla mnogo zanimivega za nas. tako da je napisala doslej najpopolnejše delo o našem ujedi-njenju. Tako je našla tudi zapisnik, t. zv sarajevskih razgovorov, ki so se vršili sredi maja leta 1918, torej v času, ko so avstrijski Slovani od vseh strani hiteli v Prago, kjer so se vršile one lepe gledališke slav-nosti, pri katerih nI bilo nikakega dvema več, da dobimo svoje narodne države. To je bilo terej po slavnostni prisegi z dne 11. aprila v Pragi, ko že davno ni bilo več govora o "okvirju monarhije", katerega so jugoslovanski zastopniki zavrgli že na spominski seji v Zagrebu dne 3. marca 1918. Ravno to pa dela razpravljajoče gg. generale še bolj zanimive, kajti iz njih razgovorov vidimo, kako so se trudili, da bi razrešili naše jugoslovansko vprašanje, ki je bilo že — rešeno. In v tem je tudi nekaj zabavnega, kajti kakor vidimo, gg generali so vzeli svojo nalogo zelo resno in so se na moč potrudili, da bi jo vsestransko prav razrešili. Tcda jugoslovansko vprašanje je delalo preglavice še drugačnim mežem nego so bili gg. avstrijski generali, zato ni čudno, da ga niso razrešili Kajti to je eno onih vprašanj, ki je na videz zelc lahko, ali pa zelo težko, kaker sc vzame. Za nas jc bila na pr. takrat <1. 1918) zelo lahko. za generale po težko; sedaj sc nekaterim zdi za nas težko, drugim pa zelo lahko. Zato je v teh raago-vcrili tudi nekaj poučnega za nas. ker vidimo, kako je bilo i kako bi bile. ko bi se ne bilo rešilo jugoslovansko vprašanje tako. kakor so ga rešili oni. ki se jim je zdelo lahko. In zdaj poslušajmo gg.'generale: Posvetovanja vojnih generalnih governor je v iz Srbije in Črne gore, poveljujočega generala Bosne, Hercegovine in Dalmacije ter deželnega šefa v Bosni in Hcrcegovim v dneh 13. in 14. maja v Sarajevu. Posvetovanje dne 13. maja 1918. Prisotni: gen. polkovnik pl. Rhe-men, vejni govsrner v Srbiji; gsn. rolkovnik pl. Sarkotič, poveljuječi j general v Bosni, Hercegovini in Dal- i maciji, deželni šef Bosne in Her- i cegcvine; gen. major grof Clam-Martinic, vojni governer v Črni gori; pclkovnik gen. štaba Appollonio, pedpokovnik gen. štaba Sekulič, majer gen. štaba Suchay a Wiede-rin. Pc- kratkem nagovoru gen. polkovnika Sarkotiča na prisotne je rilo sklenjeno, da naj prvi dobi be-ede gen. major Clam-Martinic. Clam-Martinic izjavlja v prvi vrti svcjc veliko zadovoljnost nad cm. da so se po različnih težavah negli sestati ti trije možje, ki jim ie p~ ver jena uprava Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore, da se posvetujejo o smernicah, po katerih naj bi sc postopalo v teh pokrajinah. da bi se dosegla čim večja enotnost teh smernic. Teh smernic pa ni mogoče ločiti od splošnih političnih načel in ukrepov, ki imajo priti v veljavo v južnih etezelah Svoj čas niso bila izdana nobena posebna navodila za upravo teh dežel, predlagal sem večkrat, naj bi se sklicala seja vodilnih činiteljev. Razne ovire so se stavile temu na poti. dokler ni prišlo do današnje seje. Jugoslovansko vprašanje, ki mora naravno priti tukaj v pretres, je morebiti najvažnejše vprašanje države. Ako bo ugodno rešeno, bo to pomenilo za državo velik prirastek moči. v nasprotnem primeru pa morda propad države. Najprej moram poudariti, da so mi popolnoma jasna velika na- j sprotstva med Hrvati in Srbi, toda | štiri leta trajajoča vojna je izpre-menila toliko, da so postali temelji popolnoma drugačni, neg" so bili pred vojno. Splošna želja Jugoslovanov je postalo ujedinjenje za vsako ceno In to se bo zgodilo prej ali slej. Ti naredi se bodo združili ali tako, da se oni. ki so izven (avstrijske) države. na kak način priklopijo k nji, ali pa tako. da izgubimo svoje jugoslovanske Kaj naj se torej zgodi z obema pokrajinama? Srbohrvati se nekoč »družijo, mi-skm torej, da je najboljše, da se jim to omogoči že zdaj, kar se mene tiče,- smatram, da je mogoče, da bi- se vsi Srbi in Hrvati zdmžHi in se s tem zagotovilo državi precejšen prirastek moči. To se da izvesti na dva načina. Prva radikalna- rešitev obstoji v tem, da bi se zdržilo vse velikohr-vatsko ozemlje 'Hrvatska, Slavonija, Bosna in Hercegovina. Dalmacija, Srbija in Črna gora) in se pripojile v subdualistični obliki k Ogrski, kar bi bilo mogoče z ozlrom na nujno potrebno ravnotežje sil med obema polovicama v državi t. ki jo moramo nastopiti do tiste dobe. k čemer sc ti? vrnem. Dežele, ki v njih prebivajo Slovenci. morajo v vsakem primeru o-stati pri Avstriji in se ne smejo spojiti s srt ihrvatskim ozemljem. Rchmcn izjavlja, da soglša s temi nazori in da si ne more misliti druge rešitve že z ozirom na težko žrtve, ki so bile prinesene. Dežele, ki so bile priborje-nc. se morajo obdržati. Tudi na Bolgarijo se je treba o-zirati pri reševanju tega vprašanja. Bolgarija je nenasitna. Kolikor morem presoditi iz raznih malih pojavov, gredo Bolgari v svojih zahtevah vedno višje. Že sedaj gredo dovolj daleč. Bolgari delajo v zasedenih pokrajinah nabore vseh moških od 18. dc 42. leta in naprav- i ljajb iz njih dve skupini — delavce in vojake: s Turki in Srbi slabo po- ; stcpajc; z onimi, ki izjavijo, da se bodo pobolgarili, postopajo malo boljše. Poleg tega preganjajo brezobzirno vsakega, ki je proti njim. Ni brez pomena konstatirati, da so Avstrijci priljubljeni, Madžari pa ne. Pridružujem se torej k predlogu ekscelence grofa Clam-Martinica in proglašam njegove nazore za svoje. Sarkotič: Najboljše pri vsem tem bi bilo, ko bi bili v takem položaju, ki bi nam omogočal iz vojaških u-spehov izvajati politične. Žal naš položaj ni takšen. Na jugu moramo računati s tremi" elementi: s Slovenci. Hrvati in Srbi. Hrvatska je zgodovinsko najstarejši del države. Mislim, da mi ni treba šele navajati mej stare Hrvatske. Središče prvotno Hrvatske je bil prostor med Zagrebom. Vr-basem, Neretvo in Adrijo: to je bilo jedro, ki se je potem razširilo dalje na sever in vzhod. Toda prvav tako kakor Hrvati imajo tudi Srbi svojo posebno zgodovino in staro tradicijo, ki dela iz njih, kar sc notranjega življenja tiče — istotako v Srbiji, kakor v Bosni — popolnoma drug narod kakor je hrvatski. Oba ta dva naroda stojita še danes na temelju svoje zgodovine in ne morem si misliti notnega pravega Srba, ki bi se odrekel zgodovinskega cilja, ki ga ima srbstvo, prav tako kakor bi se noben Hrvat nikoli ne mogel odreči Velike Hrvatske. Politično gibanje, ki vre sedaj na jugu, je gibanje, ki je bilo prinesene v te pokrajine od zunaj. Zanimivo je. da so voditelji tega gibanja Slovenci, torej ljudje, ki Hrvate Bosance in Srbe najmanj poznajo. Kdo je iz njih naredil voditelje? Prvotna Koroščeva deklaracija se glasi drugače nego ta. ki je bila pozneje proglašena. Prva ima še znak dinastičnega gibanja, vztraja trdno na okvirju mornahije in na habsburškem žezlu, dočim zadnja deklaracija nima več teh znakov in govori že samo o pravici samoodločbe narodov in o združenju vseh Jugoslovanov. Kako je moglo priti do te spremembe prvotnega stališča? Nc najdem nobenega drugega pojasnila, da bi si to razložil, kakor tc, da jc bilo tem ljudem od neke strani — bodisi cd zunaj ali od znotraj — vcepljeno v glavo, da so dovolj močni, da bodo mogli izpre-meniti sedanjo stavbo monarhije v svojem smislu. Rešitev Jci jo predlaga Jugoslovanski klub, pomeni, da bi bili ne samo Madžari, ampak tudi Nemci odrezani cd morja in tega ti dve politično in številno največji skupini nikoli ne dovolita. Če bi bilo še tko mikavno ustanoviti jugoslovansko državo, v kateri bi bili združeni vsi, ki govore v istem jeziku, se protivi temu stališče Nemcev in Madžarov. Imanjo dve državi, ki ne dopustita, da bi se z njima barantalo. zato se mora jugoslovansko vprašanje rešiti v okvirju teh dveh držav. V Avstriji naj bi se Kranjska, Istra in deli. ki bi se dali še k njima pripojiti, združile v Slovenijo, seveda tako. da gi ostale kronske nemške dežele nedotaknjene. Kar sc tiče Ogrske, mora biti Dalmacija — kakor to jamči zakon in prisega pri kronanju — brozpogejno pripojena k Hrvatski in Slavoniji in s te:n k deželam carske krone. Glede uprave Bosne in Hercegovine se da stvar urediti na dva načina: ali se ti dve pokrajini priklo-pita k Hrvatski ali pa kot "corpus separatum" (posebno ozemlje* k Ogrski. Za prvo rešitev se naravno ' vsi Hrvati, tudi v Bosni, za drugo se zavzema večina muslimanov. j Ko sklepam svoja izvajanja, bi hotel deči. da imamo v zgodovini morda zadnjo priložnost, da uredimo in rešimo svoje razmerje dr Jugoslovanov po svoji volji in da ^e morebiti ne ponudi nikoli več tako ugodna prilika kakor sedaj. Ali se dajo izpremeniti naz' ri — in to nazori, ki so danes še veljavni — ne vem. Toiiko pa je gotovo de sc moramo odločiti za velike, z državnega stališča za predrzne raz rešitve, in, kar se mene tiče, bi "rajši videl, da bi stegnili roko po pridobitvah tako daleč, kolikor je mogoče, in branili, kar smo pridobili. kaker pa da bi se odločili za i popustljivost in bi bili morda zopet napadeni. mta ■ovni i Iz Slovenije. Predrzno slcparstvo si je izmislil cigan Lovakovtč. Zaspal je na GospoKvetski cesti, kjer ga je našel in zbudil okrog dveli zjutraj policijski stražnik. Cigan je nekaj godrnjal in se potem izgubil. Pol ure przneje pa je prišel na kolodvor, kjer je zatrjeval višjemu stražniku, da mu je oni stražnik, ki ga je zbudil na cesti, vzel 1000 Din. Na rtražniri so gr izprarevali vsemogoče, cigan pa je trdovratne zatrjeval: "Vzel mi je denar in ba sta!" K'» so dobili o podjetnem cigani? malo več informacij, so ugotovili. da je vse izmišljene. Cigan? so namreč komaj 24 ur pr>prrj r.: pust Mi iz policijskega zapora in jc ime' tedaj pri sebi samo 120 Din. Romal je zopet v zapor, glede tisočaka. p^ je začel potem ..rditi. da ga je morda tudi izgubil, samo tela noče razodeti. kako si ga jc pridobil v 24 urah. Kop. V sodne zapore so orožniki privedli 35-letncga brezposelneua delavca Ivana Gašperuta. doma iz okelice Št. Janža. ki je osumljen, da jc dne 29. novembra okrog poldneva napadel na cesti iz Ojstrcga proti Prcprotnemu nad Hrastnikorr-26-letnc Heleno B. Ker se je imenovana branila in klicala na p->: moč. je napadalec popustil, a ji je iztrgal zavitek z raznimi predmeti in denarnico z nekaj gotovine, vse skupaj v vrednosti 900 Din. Gašpe-rut dejanje taji. nc more pa dokazati .kje sc je nahajal v kritičnem času. I'm se j' Je umracil. Zaradi razžaljenja kralja .-e je nahaja v preiskovalnem zaporu Ivana Volajeva, kmetiea iz Turke-ga lesa. Ko ji jc sodnik razložil, da j re bo zagovarjala pred državnim ccdišeem v Beogradu in so jo od-i vedli nazaj v zapor, je pričela naenkrat besne'i. trgati iz sebe obleko ter se metati po tleh. Poklicani sodni zdravnik je povedal. da se je ncsrečnici omrači! um. Z A II V A L A. Gb priliki mojega koncerta dne 15. t. m., mi je pevsko društvo "Slovan" izkazalo toliko vsestranske naklonjenosti, da si s "jem v prijetno dolžnost, se omenjenemu društvu, najtopleje zahvaliti. Prav iskrena hvaia vsem gg. pev-! cem. kot tudi orkestru društva "Ja-j dr.-iV\ za požrtvovalno sodelova-j nje pri koncertu, ki so mi na ta na-: čin pripomogli do lepšega uspeha. Zora Ropaš. jt Ridgewood. N. Y.. 19. decebra. V spomin III. obletnice smrti mojih nikdar pozabljenih Sina, Hčerke in Soproga. Sin Frank Prek umrl dne 6. dec. leta 1926. Bil je uslužben pri Utica Gas and Elcr-tric Co. Zjutraj jc šel še zdrav in vesel na delo, malo po eni uri popoldne ga je pa zadel električni tok 44,000 volt, nakar ga. jc vrglo na tla iz 60 čevljev visokega stolpa. Par ur pozneje jc u-mrl v bolnišnici. Star jc bil 23 let. Rojen na Vrhniki 16. sept. 1903. V Ameriko je prišel z menoj pred 16 leti. SINU Tretje minulo je leto Ko na delo še zdrav si odšel Pri delu v nesreči življenje Ti vzeto Dasi komaj 23 let si štel. * Res da kratko je življenje Na tem svetu naših dni Tem bridkejša je ločitev Ker brez poslovitve umrl si. Hčerka Msry Prek umrla pet dni pozneje, 11. dec. 1926. Stara je bila 9 let. Bila je slabega zdravja In je bolehala že dalje časa za srčno napako. Rojena je bila v St. Johnsville, N. Y., 27. julija 1917. HČERKI Solze se niso mi osušile Minulo ni še teden dni Solze so znova me zalile Srce za hčerko mi krvavi. Soprog John Prek umrl devet dni pozneje, 20. dec. 1926. star 59 let. Bolan je bil že dva meseca. Oktobra mesca si je pri padcu pretresel glavo, na kar je bil par dni pozneje operiran na možganih. Zdrav ni bil več, k hitrejši smrti mu je pa veliko pripomogla izguba obeh in edinih otrok. Rojen je bil na Vrhniki leta 1869., v Ameriko je prišel pred 25 leti. SOPROGU Usmiljenja smrt ni poznala Za žrtev še mojega moža si zbrala Sina, hčerko za njimi še moža Ali še kaj hujšega zame usoda ima. Še vedno žalujoča soproga in mati Agnes Prek Waukegan, IH, dne 29. decembra 1929. i Peter Zgaga | Suhači zahtevajo od Hooverja pojasnila, kako je kaj s prohibici-jo v deželi. Pojasnilo lahko dobe dosti bližje in jim ni potreba hoditi v Belo nišo. Na vsaki ulici, v vsakem bloku, v vsaki privatni hiši. v vsaki bolnišnici, umobolnici in kaznilnici lahko dobe zaželjeno pojasnilo Dobro naj pogledajo, pa se jim bodo zajezili lasje. Naše življenje je kratko, toda dolgočasje ga precej podaljša. ."5 Newyorskemu županu je bila zvišana plača od petindvajset na štirideset tisoč dolarjev na leto. Noten župan na svetu nima to -liko počitnic kot jih ima ncwycr-ški župan. Za počitnicc je pa treba denarja, .v. Angleški kralj ni hotel sprejeti v avdijenci sovjetskega poslanika. Rusom je to zadnja briga. Poglavitno jim je. da ga jc Anglija sprejela. — Pred poroko sem zelo rad j>o-slušal njen glas. — Kaj ga zdaj nr poslušaš r.\d? — Zdaj ga moram poslušati. * Priča, bili ste navzoči pri pretepu. Zakaj niste priskočili tožite-lju na pomoč? Kako pa .sem mogel vedeti, kdo bo tožitelj in kdo toženec? * Že zopet ractin od šivilje'' Misliti bi morala tudi na slabe čase. draga ženira. Saj sem mislila in zato sem naročila i,e dežni plašč. * Med polarnim predavanjem o astronomiji poja.sni profesrr. da :c imenuje Veliki Medved, oddaljen toliko in toliko tisoč svetlobnih let od zemlje, latinsko "ursa". da jr torej pravzaprav Medvedka Presenečeni poslušalec se nagne k sosedu, rekoč: — Nevrjctno, da mere kaj takega ugotoviti na tako veliko razdaljo! Sodnik na smrt obsojenemu: — Kaj bi hoteli jesti pred usmrtitvijo? — Gob~ v omaki, gospod sodnik. Vse življenje jih nisem jedel u strahu, da sc zastrupim. H- — Kakšne načrte imate 7.' iki-znejše življenje, ko zapustite kaznilnico? — vpraša duhovnik kaznen-ca. — Doma imam še načrt vile in dveh bank. * — Kdo je pravi prijatelj? — Pravi prijatelj je tisti, ki tc zelo dobro pozna, pa te ima kljub temu rad. * Umrl je mož. ki je bil v življenju zelo reko energičen in ki je vedno ubogal svojo ženo. Po smrti so našli njegovo oporoko, ki se je pričenjala z besedami: Moja prva volja. * Dama s psičkom pravi mesarju. — Zdrobite mi prosim te kosti na majhne koščke. Mesar pomočniku: — Zdrobi dami kosti. * Na Kitajskem vidi mož ženo redko pred poroko, v Ameriki pa po poroki. * — V življenju moškega sta samo dve dobi. ko ne more razumeti ženske. — In sicer? — Doba pred poroko in po poroki. * — Moj prijatelj ima res srečo. Lazil je za hčerko, poročil se je pa z materjo. — In to naj bo po tvojem mnenju sreča? — Seveda, če bi vzel hčerko, bi imel na vratu obe. zdaj bo pa imel samo eno. * Francozi pravijo, da jim niti v glavo ne pade. da bi odpraviti submarine. S tem sklepom se bodo podali na londonsko konferenco, koje namen je zmanjšati oboroževanje na morju. To je približno tako, kot če bi rekel grešnik: — V cerkev bom šel, zakaj ne, toda molil pa ne bom. j "Glas Naroda" | Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) rrank Sakser. President__Louis Benedik. Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 31ft W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. I - 6 L A I N Alt ODA" ______(Voice of the People)_____ Issued Every Daj Except Sundays and Holidays. Ea celo leto velja list za Ameriko Za New York xa celo leto___J7.00 in Kanado _________________________.$« 00 Za pol leta _____________________43.50 Za pol leta ...................................$3.00 Za Inozemstvo za celo leto____47.00 Za četrt leta____________$140 Za pol leta ____________________________$3.50 ___Subscription Yearly $6.00._________ Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov^ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobču>e)o. Denar naj se bie-grovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« w7l8tb Street, New York, N. Y. Telephone: Cbetsea 3S78 W«U< liang-MIBMBMlMMaBHMBWMBMWMWn^ ; SENATOR HEFUN ^ i ____ ■ i i •GLAS NARODA" NEW YORK,. FRIDAY, DECEMBER 29, 19» The LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. Mnin hi i-trawmfiiMTr re Janes M, Of ko bi duš ne imeli. Slika božičnega večera onkraj meje. Po deževnih dneh. po viharni noči Je zapadel v gorah sneg. Zrak je postal mrzel, nebo Jasno ko ribje oko. Solnce Je sijalo skozi rahle tančico dvigajočih se mogel in zla-tllo pobočja in polja. Vsa pobočja in polja tolminskih gora, vipavske doline, Krasa, goriške okolice in Brd. Meglice so izginile, sijalo je čisto solncc, najčistejši ljubezni podobno, in ogrevalo zemljo, hiše, ljudi ... Ali je ogreval tudi njihova srca? V eni izmed kinctskih hiš — morda je bilo to na Krasu ali tolminskih hribih, morda je bilo po vseh hišah od Triglava do morja tako — so stavili otroci jaselce. Hlevček. Marijo in Jezuščka, svetega Jožefa, svete Tri kralje iz Ju-trovega, pastirce in ovčice. Tudi na kravico in na volička niso pozabili. Nad hlevček so pritrdili angelčke, ki so držali napis: "Mir ljudem na zemlji.../' Otroci tega niso razumeli, svoje veselje so kljub temu imeli. Le eden izmed njih, ki se je v šoli laško slabo učil, je klečal za mizo, se opiral s komolci in gledal v čitanko. Med potegovanjem v nos je z muko zlogoval: "L'ltalia e il gi-ard'no del mondo ..." Zdaj zdaj se je ozrl na jaselce in se nasmehnil, kot so se v sreči nasmihali drugi. Zresnil se je znova, se spomnil na učitelja, pogledal očeta in zlogoval dalje.... Očt je kadil pipo in gledal v zlo-gujočega dečka. Nekaj mu je ora-^o čelo, nevolja je bila v njem. Za' kričal bi bil nad paglavcem, a se Je z muko zadrževal. On je hodil tri leta v šolo. da je nato desetkrat pisal svojemu dekletu, sedanji ženi ,to je bilo vse. No, brati je znal, to Je res. Danes mu še to nič več ne služi. Ta paglavec pa še dekletu pisati ne bo znal, bral bo pa prav tako malo.... "Odprl ml okence...." Starejša hči je sedela v mrak in čitala iz knjige Gospodinja je ropotala v kuhinji, babica je čepela v zapečku in se grela. Od zunaj, iz večera, ki je ležal nad zemljo, je prišla pesem. Ni bila glasna; pritajena, vroča je šla mimo oken. Mahoma se je družina zganila in posluhnila. Nekaj strahu pred nesrečo podobnega ji je šlo preko o-braza. Pesem Je nenadoma utihnila in se v kratkem jeku Izgubila v tihoto. ':Da se upa." je spregovoril gospodar in pogledal po ostalih. "Pa pred našo hišo. Kaj lahko bi se zgodilo...." Bilo ga je sram besed, ki mu jih je strah narekoval. Hči, katero je pesem prijetno vznemirila, se je o-glasila: "Saj ga nihče nI slišal..." "Koncesije nimam, da bi jo lahko radi tega izgubil. Pa kljub temu .. brez petje bomo že živeli." Deček je zlogoval: "L'ltalia e belila e gloriosa..." Babica v zapečku se je oglasila: "Tone, kaj je pisal Jože? Povej, kaj Je pisal Jože iz Brazilije! Zakaj ne poveš, a? Moj sin je, a ničesar ne izvem...." Gospodar je dvignil glavo: "Mati, ne bodite sitna! aj nič ni pisal." "Kaj bi bila sitna! Danes je prišlo pismo... Julka ga Je sprejela. Zakaj mi skrivate?" Gospodar se Je ozrl po hčerki; ta je zaprla knjigo In je vzkliknila: "O, čisto sem pozabila!" — Vzela je pismo s police in ga dala očetu. Ta Je meril dolgo časa naslov, tujo, modrikasto poštno znamko, poštni pečat.... Slednjič je pismo pretrgal. Mladi abecedar je za trenutek nehal zlogovati in strmel v očeta, ki Je bral pismo polglasno godrnjaje. ustnice so se mu premikale. Prebral je pismo, med tem Je prlila večerja na mizo. Bral je 6e enkrat, žena ga je vprašala: "Kaj piše?" "Tako," Je spregovoril mož, "da ne dela več v tovarni, kjer je To-male vega Filipa jermen grabil in ga ubil. .." "Jezus, Marija!" "...ampak je šel na polje delat. To delo je zdravo In ga je tudi bolj navajen. Prišel pa je tak vihar, ki je mnogo ljudi utjil, hiše posul, skoraj bi bilo tudi njega pokopalo..." "Moj," je zajavkala babica. "Zakaj pa je šel v Brazilijo? Saj bi bil tu dobil dela." "Kje?" je vprašal gospodar trdo. "Saj drug drugega izrivamo. Med, lačnimi psi ne dobiš kosti! — In pravi, da nas pozdravlja, nam vošči vesele praznike ... Saj o viharjih smo lahko v časopisih brali, pravi...." "Pa nisi nič bral," je dejala žena. "Kje pa imaš časopis, da boš brala? Saj so vse ustavili ... Iz starih časopisov se novice ne izvedo. Sicer pa — bomo tudi brez časopisov živeli...." Jaslice so bile narejene, deček je zlogoval: "Da noi si trova di tut-to, pane, vino... Qu isi vlve bene...." »Pri nas je vsega dosti, kruha vina ... Tu se živi dobro.....) Polglasne besere so spremi j evala večerjo. Nato je prišel trenutek večerne molitve, družina Je molila s sklenjenimi rokami, da bi jih obvaroval Bog kuge, vojske in lakote, molili so za duše, ki so vzele konec po vodah in prepadih in nihče zanje ne ve, in za vse tiste žive ljudi. ki preganjanje trpijo. Po molitvi so se otroci znova zagledali v jaselce. Abecedar je vzel čitanko, potegnil dvakrat v nos in položil prstek na črto. .. Hči je brala iz knjige. Prišel je trenutek, katerega je vsako leto družina sedla, brala in poslušala. Tisti svečani trenutek, ko toplota objame telo in duše in uho pričakuje zvo-nenja božičnih zvonov, bake!j in polnočnice. Gospodinja je prekrižala roke in skoraj zadremala. Ko je pogledala, *je dejala možu: "Ali nič ne boš bral?" "Saj nimam kaj...." In se je o-zrl po hčeri, "kje imaš knjigo, ki si jc zadnjič brala in si dejala, da je lepa?" "Tisto so vzeli? In naš abecednik tudi?" "Tudi. Le Koledar so vrnili." Gospodar je stisnil pest in jo položil na mizo: "Tudi brez knjig bomo živeli. Pre...." In se je ozrl, da bi ugledal v šipi obraz in ušesa nesreče, ki so prisluškovala krog vseh oglov. "Brez vsega bomo živeli?" se je oglasila babica iz zmedenega sanjam podobnega razmišljanja. — "Brez vsega bomo živeli? Tudi brez besede bomo živeli? Tudi brez molitev bomo živeli? Kaj govoriš, Tone! Brez vsega se ne da živeti! Če bašeš telo, daj tudi duši! Daj tudi duši!...." "Brez vsega bomo živeli,' se je gospoadr pomračil. "Tudi brez...." Bogični zvonovi so zapeli in ubili njegovo besedo. Mogočni, brneči glasovi so prodirali skozi noč in temo, mraz in tihoto, ovijali srca, ovijali duše, plakali, se smejali, trkali na človeška čuvstva, obujali spomine, upanja, vse, vse.... Človeku bi se zdelo, da pojo zvonovi v mednarodnem jeziku, vendar to ni res. Vsi zvonovi od Triglava do morja so peli v materinskem jeziku tiste zemlje, razodevali vse kar je bilo skritega, jokali so z žalostnimi, tolažili obupane, dajali vere in poguma in se smejali z novorojenim smehom vseh ljudi. Teh glasov ni bilo mogoče zapleniti, ne zabraniti njihovega blagodejnega vpliva na srca preplašenih.... "Mir ljudem na zemlji...." Iz silnega čuvstva, ki je dvigalo prsi, iz strahotne stiske, ki je v spoznanju objela dušo, je gospodar stisnil zobe, nato je vzkliknil: — "O. ko bi duš ne imeli!" Deček se je znova zdramil v branje. "Noi siamo felid di vivere in Italia...." (Srečno smo, da živimo v Italiji.) Zvonovi so peli, peli, peli,.... Duše so trepetale, se polnile in prekipevale.... Duš, radi katerih so največ trpeli, jim nihče ni mogel vzeti.... Anton Komar. Polnočnica. Božična zgodba ---- ----,----;---- ijMbkl ..t^amrnwra .a!i a«-:.- i iiiiHI'MiiHli * [iMij! ;; fj u 35? 5"; J?Hii«s tw;i — —-.....-.-- ...------ , —m........ Tema kot v grobu, v oknih zima, v sobi pri peči toplo. Z ognjišča se sveti, starki se kima dekleta mehki lan predejo. Vrti se, vrti kolovrat moj! Glej, saj advent minul bo takoj, blizu, prav blizu je sveti večer! Lepo je dekletu presti, lepo, za žalostnih zimskih noči, v srcu prepričana trdno, da delo zastonj njeno ni. Fant prišel po pridno bo ženo, porekel: Dekle, pojd z menoj! Za ženo mi boš poročeno, jaz pa bom zvesti mož tvoj. Jaz mož tvoj, ti moja žena, podaj mi roko, dekle zalo! — Dekle je prej predla predena, zdaj šije srajce za balo. Vrti se, vrti kolovrat moj! Oj, saj advent preide takoj, in pred vratmi je sveti večer!" Oj. ti sveti večer, praznika tajna sila: Kaj prinašaš dobrega? Kakšna so tvoja darila? — Gospodarju poprtnjak, ostanke pa živini, petelinu česna strok, graha kuretini, drevju sadnemu kosti ribje od večerje, belouško pa na zid, kdor se posti in ver je. — Mene pa, mlado deklico, srce še neoddano, v mislih vse kaj drugega mika neprestano. Ah, pod gozdom vemnim tam pri grajskih pristavah vrbe so starikave, * sneg na sivih glavah. Ena vrba grbasta v globel se tajno boči," kjer se modro jezero pod ledovi toči. Tu dekletu v polnoči, v lunini svečavi ženinu se usojeni v globini vod pojavi. Oj, polnoč me ne straši, videnja kaj mor*jo? Pojdem tja s sekirico in presekam skorjo. ter pogledam jezeru globokemu v vodo se, pogledam fantu svojemu srepo oko v oko se! Marica, Hanica, o imena mila! Deklici kot spomladni rožici. Katera obeh je lepša bila nobenemu ločiti mogoče ni. Če prva le k fantu spregovori — v ogenj bi šel na migljaj, če se pa druga ta nasmeji — bi prvo pozabil tedaj. Polnoč. Čez nebo vsemirja se zvezdic je zbor razsejal kot ovčice okoli pastirja in je pastir — ščip svetal. Polnoč je, vseh noči mati, polneč po svetem večeru, na srezu sledi je spoznati od vas naravnost k jezeru. Tam ena kleči nad vodo sklonjena, druga stoji poleg nje: "Hana, moja draga Hanica, kakšno vidiš znamenje?" "Ah, hišico zrem—obrise nerazločne kot da je hišica Janezova.... Se že jasni — vidim duri kočne, v vratih je moška postava — oblečena v suknjič temnozeleni, klobuk postrani — poznam ga, poznam! in nagelj, ki ga dobil je pri meni— o, ljubi moj Bog!—Jane sam!...." Poskoči in bije ji kri srca, druga poklekne k nji. "Da srečo Bog, draga Marica! — j Kakšen privid vidiš ti?" "Ah, vidim vidim.....ta megla, ta megla — vse kot da v nji je stemnelo, le žarki rdeči blešče iz vsega — zdi se, da vidim kapelo.... Nekaj črni se v meglini tej, pač, že mi stopa blž — družice so to in med njimi — glej I— moj Bog: rakev, črn križ!...." Vlažen vetriček pihlja po posevu, trat; polje, vrt odeta sta v vonjivosti bogati. Zavzenela je godba od cerkve, ho in za njo z rožami posejani gredo veseli svati. Zali ženin kakor cvet, krog njega vaščani, v suknjič je zelen odet in klobuk postrani: takega je videla v noči prikazni, tak sedaj na svoj dom prijazni gre ob ženi Hani. Zašlo poletje. Po vrteh mrzli vetrovi vejo. Zvoni mrliču. Na rameh mlado telo neso: bele družice, sveča goreča, vpitje, jok in godba ječeča iz globine pojo: miserere.... Koga venec ta zeleni, koga krije rakev ta? Ah, umrla je v jeseni deklica kot lilija. Cvetela je kot zalivana z roso, uvela je kot podsekana s koso uboga Marica.... * Zopet je zima. snega v okna sega, v sobi ob peči toplo. Z ognjišča se sveti, starka polega, dekleta mehk lan predejo. ! "Vrti se. vrti kolovrat moj! Glej, saj advent minul bo takoj in daleč ni sveti večer. I Ah, ti sveti večer in polnoči tvoje čudo! Kadar spomnim se na te. v srcu mi je hudo. Lani smo posedale ravno tako skupaj — preden leto je pošlo dveh že ni več hudo. Lani smo posedale ravno" tako skupaj — preden leto je pošlo dveh že ni več tukaj. Ena nosi ruto že in plenice šije, 1 druga že tri mesece v črni zemlji gnije, Marica, ah, gnije.... Lani smo posedale kot nocoj in včeraj; reden leto vrne se, kje bo že katera?.... Vrti se, vrti moj kolovrat! Vse na svetu je le za prevrat, življenje človeško kot sen!.... Pač boljše je v upu zmotnem sniti, pred sabo temino plašno, kakor bodoči^jst svojo odkriti, spoznati resnico strašno! Na god Adama in Eve sem bil ves dan pravi Anton baron, zakaj vse me je ubogalo. In čemu tudi ne, ko sem prišel prvikrat kot dijak iz mesta na praznike. Zlasti pa mi je dalo veljavo, ker sem bil kupil pri Ničmancah veliko polo z Jezuščkom v koritcu, pa z Marijo in Jožefom, pa še s kralji, pastirci ter ljubo živinico. niti ni manjkala zvezda repatica. Zjutraj smo vse dobro pregledali in presodili. Nato sem dal povelje, kakor mož. ki ve. kaj hoče: — "Jaz grem h Katretovemu stricu, da mi prireže desko na tri ogle, z mano pojde Lulek; vidva Lojzek in Anica vzmeita košek, ob skalah in smrekah bo že toliko kopno, da lahko najdeta prav lep mah; ti Rozka reci materi, naj dajo en din, da boš pri Rebržku kupila po-; lo pastircev, ker jih imamo premalo; Micka pa bo doma ostala in s I škarjami strigla tako in tako." t Kako bi Bog te otroke rad imel, 1 ako bi bili tako poslušni očetu in ! materi, kakor so bili meni ta dan... j Do mraka so bile jaslice postav-j ljene. Ko je odzvonilo zdravo Marijo, smo prižgali pred njimi luč-j ko: Ah, kako so lepe! Res lepe so bile pol ure, dokler nismo začeli z oceno in predlog za preosnovo. Lojzek je hotel že sedaj imeti zvezdo in tri kralje s konjem, kamelo, slonom. Odločno sem odbil njegovo zahtevo, vendar sem jo toliko upošteval, da sem nad hle-vec obesil štiri angelce krilatce, češ bodo pod polnoč prepevali. Lojzek nagaja, odqar je na svetu. Ker ni dobil zvezde, zato je po-j kazal na sprednjega a igelca: "Ta-S le bo meni pel." Koj so si prilastili ; Anica, Rozka in Lulek ostale tri. "Kdo bo pa meni pel, sinček?" ; sem vprašal Lojzka. Gledal je v ; jaslice in iznašel: "Osliček. Kajpak smeh pri vseh. "Kdo pa Micki, sinček?" — No, voliček. "Lojzek, to je greh, je posvarila Micka, angelci bodo Jezuščku peli, osliček in voliček ga bosta pa o-grevala." "Tako je, vse bo za Jezuščka, sem dostavil, zakaj vi štirje bosie tedaj že v spanski deželi." Pa da ne bodo spali, šli bodo k polnočnici. Samo Lulek si ni upal toliko česniti. "Ti lažeš, me je napade' Lojzek, misliš, ker si divjak v Ljubljani, da smo mi zanič. Nalašč pojdem, kajne mama, da bom šel." ""Ne branim ti, 5e boš s Tončkom hodil. Ampak burja piska, hud mraz bo zunaj v cerkvi." "Ne branim ti, če boš s Tončkom hodil. Ampak burja piska, hud mraz bo zunaj In v cerkvi." "Ne bojim se zebca, včeraj sem bos po snegu letal." "Torej poskusi nocoj, sem ga jaz hrustil, bomo videli, če boš mož beseda. Ko bo čas, te bom zbudil." "Če si ti zaspanec, jaz nisem," se mi je odrezal. Mati je prinesla kavo in potico, na kar smo začeli trkljati za orehe. Obetal se mi je velik dobiček Toda prišel je oče iz službe in trk-Ijal z nami. Preden Je minila ura, smo bili vsi ob orehe. Obral je nas oče, legel k peči ter se nam še posmehoval, da trkljati ne znamo. Ob enajstih je začelo. Zvonilo je in trijančilo, da je bila vsa dolina polna blagoslovljene godbe, zvonovi so peli vse do dveh s presledkom med polnočnico. Vzdramil sem se pri peči in šel klicat Lojzka. Lojzek vstani. — Pusti me! Zaspanec vstani. — Pusti me no! Figamož naj leži, sem mu zatrobil na uho. To je pomagalo: Ne jaz, ti si figamož. Vstal je in se z materino pomočjo brž opravil. Mimo hiše so škripale po zmr-zlem snegu stopinje gredočih v cerkev, med pogovor veselih ljudi so .se oglašali zvonki klici in smehi mladine. Tudi mi trije z Micko in Lojzkom smo šli na pot. Mati je doma ostala, ker smo imeli še eno punčko v zibki. "Jej. noč je svetla kakor dan. se je čudil Lojzek zroč na srebrni ščip. glej, kako se blišče zvezde. Oc nikoli jih ni bilo tolko." "Drži roke v žepih, ko jc mraz." je bil moj opomin. Kaj bi pravil, kako je bilo v cerkvi. Poln iluči. povsod praznični obrazi, župnik se je lesketal v plašču, petje angelsko, skratko majh-pa nebesa, ker je Bog še majhen, ko bi le ne zoblo v noge. Velike oči je imel Lojzek skraja, pa so mu h koncu zlezle skupaj, obraz mu je šel v kremžo in z nogami je stopical. Slednjič smo se usuli iz cerkve. Srečne praznike so si voščili razhajajoči se znanci. Z Lojzkom sva hitela. Zebec a je imel. Tamle gre sruča moških. Izmed njih šine plamen: silen pok, da se Lojzek ustraši. Čez malo drugi strel in še tretji. Dohitim gručo in slišim pokojni glas mojega očeta, najbrž je on streljal na slavo prazniku, ker vem, da ima pištolo. Ponosen sem z očetom. Blizu je že dom. Lojzek se cmeri, da ga zebe. Doma je gorko. Lojzek brž na peč, pa hitro čevlje z nog. Lojzek ni dobre volje, kakor so božični angeli peli. Lojzek ne joka. več, on tuli. Prehitro so prišla zmr-zla ušesa na gorko. Strašno skele. Lojzek je name hud. jaz sem kriv, da je tako. Zakaj sem ga pa silil k polnočnici. Lojzek je krivičen, ker ga ušesa bole, smili se mi, tolažim ga: Bo kmalu bolje, Lojzek, vse to sem že sam poskusil, pa sem še tukaj. "Ti lažeš, samo nalašč praviš." Lojzek že govori, joka se, a ne tu'.i več. Micka ga krega: Misliš, da Jezuščka ni zeblo, ki je bil veliko manjši nego ti. Sredi noči. sredi mraza je prišel na svet. "Lahko njemu, on je Bog, Imel je Marijo in angele." Lojzek ne joka več, že misli. "Nič lahko, ker je hotel, da za nas trpi. Tudi mi moramo zanj." "Gospod katehet Micka," reče Lojzek Micki, ker iz šole govori. Lojzek že zmerja, ne bo ga še konec. Čas je. da ga podražim: Glej Lojzek na jaslicah tvojega angelca. ali je on tebi pel. ali mar ti njemu. Lojzek ne reče nič. Menda ga Je sram. Prišel je oče. Ko je zvedel, kako je bilo z Lojzkom, mu je zmencal ušesa in ga dal spat. Na sveti dan se je Lojzek bahal pred otroki, da je bil pri polnočnici in mene imenoval lažnivca, ker sem bil trdil, da bo spal in besedo snedel. Oče pa mi je podaril kovača, kar je 10 dinov, in jaz sem jih shranil, zakaj večkrat sem že gledal v izložbi Ložniveka Kljukca, ki ga bom kupil pri Turku na Dunajski cesti. BOZlCNI motiv Sveta noč, le ena zvezda gori Mati Marija Jezusa rodi Jezusa za nas. O položi ga, Marija, v jaslice v to moje gorko srčece, ' da ne bo mu mraz, Jezusu mraz. Tine Debeljak fciu V g"— VESELE B02ICNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO, 2ELIMO VSEM ClTATEUEM "GLAS NARODA".—-Upr&vništvo in IWniitvo. --1 — ' • .i » » ' ■ t ■■ t. rr',„ i r ---• ,"- . . ---' - •___ ___ Sveti večer. "GLAS NARODA** NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 20, 1929 -- . THE LAHGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ROJAKI V NORTH CHICAGO in WAUKEGAN, PODPIRAJTE PODJETJA, KI SO VAM NAKLONJENA! WAUKEGAN=NORTH CHICAGO, ILL VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO — Joe Želene, zastopnik "G. N." A FRANK MIVŠEK PREMOG, COKS DRVA » Pesek in Stavbeni Materijal V " V Yard Phone: Majestic 2776 . Residence Phone: " 2726 1704 — 10th STREET | WAUKEGAN MAT. KIRN Inštalacija PARNIH PECI DELO GARANTIRANO Phone So. Chicago 3166 1026 LENOX AVE NORTH CHICAGO C. Gordon's Department Store -POHIŠTVO SVETILKE PECI ATWATER KENT RADIO 10th Street in Lincoln Street North Chicago , WAUKEGAN PHARMACY 705 SO. GENESEE STREET Phone Maj. 1001 — 616 W. A. STAZAK, lastnik WAUKEGAN MARY CELAREC Beauty Shop MARCELLING st priporoča rojakinjam. 925 McALISTER AVE Phone Majestic 2065 PERMANENTS WAUKEGAN. ILL. EISENBERG'S DEPARTMENT STORE x Storjene MOŠKE in ŽENSKE OBLEKE Tenth Strret WAUKEGAN A Wetzel C8k Peterson POGREBNI ZAVOD Privatne ambulance z a bolnike. PHONE MAJESTIC 95 WAUKEGAN, ILL. NORTH SHERIDAN ROAD 408 Phone Majestic I 826 for a free demonstration! WAUKEGAN MAYTAG CO. Inc. "THE HOUSE OF THE WORLDS FINEST WASHER' 205 SO. GENESEE STREET rana«! DIPLOMIRANA SLOVENSKA BABICA MRS. K. TERLEP Ako pričakujete v družini rojstva pokličite na telefon: ONTARIO 7295 610 LYON AVENUE WAUKEGAN, ILL. DR. WM. LEVIN DENTIST Phone Majestic 1817 602 — 10th STREET WAUKEGAN GOODMANS DEPT. STORE 602-604 — 10th Street WAUKEGAN jflwr ,::s,-::::..., ■ Washington Laundry Phone ONTARIO 7100 A Service For Every Family Need 10th STREET HARDWARE OBERM^N. BARLAND, Lastnika Peči na Plin Vsakovrstne KUHINJSKE POTREBŠČINE RADIO Phone Majcstic 1986 629 I«th STREET WAUKEGAN, ILL P0GLAYEN BATTERY SERVICE Vsa k tem spadajoča popravila GASOLINE, OLJE in DUNLOP TIRES KENNEDY RADIO in POTREBŠČINE Tel.: Majestic 567 936 McAlister Ave, Waukegan GOODMAN ELECTRIC — Električni kontraktor ZALOGA ELEKTRIČNIH POTREBŠČIN ZA VSAKO HIŠO Cene zmerne. VSAKOVRSTNE SVETILKE Phone Majestic 2975 622 — 10th STREET WAUKEGAN, ILL. A. STEBLEY Vesele Božične praznike vsem prijateljem. 10 Street in Sheridan Road NO. CHICAGO YALE DENTISTS I 30 N. Genesee St Waukegan PRVOVRSTNO DELO CENE ZMERNE SPECI J ALIST ZA IZDIRANJE ZOB Ordinira do 8 30 zvečer. Dr. L. L. MINN Tcl Maj 632 RUDEL — TETER COMPANY Chevrolet ^ 21 r2 So. GENESEE ST. Phone G30 WAUKEGAN W* 6« Durkin & Company PRVOVRSTNI STAVBENI LES MATERIJAL VSEH VRST m Telephone: Majestic G65 1207 — 10th STREET Poleg North Shore Železnice __•'■< »•■iVt^iHffi.MHaa^i ..mu iitjii-si T. H. MEYER FLORIST 666 S. GENESSE ST WAUKEGAN D. Babic h HRVATSKA RESTAVRACIJA 703 So. Genesee Street Phone Majestic 2938 . WAUKEGAN Advertise in "Glas Naroda!" Na sveti večer*"* MrmmmmI Spisal Fr. Troha, Barberton, Ohio.: Izmed božičnih večerov, ki sem jih doživel, sem dva praznoval doli na Jugu v državi Georgiji. Mnogo zanimivega se dogaja na Jugu, ter bi preveč časa vzelo, ako bi hotel vse opisati. Zatorej hočem opisati zadnji sveti večer, kateregai sem preživel na Jugu in ga pra-1 znoval z drugimi gozdarji, po gozdarskemu načinu. Tisti čas sem bil zaposlen kot voznik. Odvažal sem napravljene) doge iz močvirja do postaje, stanoval sem pa med dogarji v go-, zdarski kolibi. Že cel teden pred Božičem smo | razpravljali, kako ga bomo pra- j znovali. Ukrepalo se je o vseh stvareh, katere smo si imeli nabaviti. Vsakovrstna jedila, pijača v obliki žganja in piva, to je bila glavna stvar, in nič ni smelo manj- j kati, da bi ne zaostajali za drugi-' mi ljudmi, ki živijo po naselbinah. Zatorej lahko trdim, da so gozdar- j jI po južnih državah znajo postreči, j in mnogo jih je izurjenih v kuhi ter v pripravljanju jedil. Med nami je bil najbolj vešč tovariš Andrej. On je znal napraviti izvrstno potico, tovariš Ivo se je po dobro razumel na kuhanje jedil in vsakovrstnih pečenk. Torej nismo imeli drugega rešiti, kakor določiti potrebne stvari in jih nakupiti v prodajalnah v bližini naselbini. Glede pijače je bilo najtežje, ker ponjo je bilo treba iti v nekako štirideset milj oddaljeno mesto Macon. Ko je napočil zadnji predbožični dan. srno se vsi podali k vsakovrstnemu delu, da pripravimo zaželje-ne stvari. Jaz sem imel pred vsemi najlažjo nalogo. Napeljal sem hrastovih drv, katerih je zadostovalo za več dni. Pred večerom sem šel pa z vozom na postajo počakat tovariša Lov-reta. kateri se je bil podal ▼ mesto nsit ttpi^ potrebno pijače. Lovreta smo zato določili ker se je večkrat pobahal, da jc dobro vešč angleškega jezika. Ob četrti uri popoldne sem se podal z mulami in vozom na postajo, katera je bila oddaljena neka- | ko deset milj do našega bivališča. Vlak je imel dospeti na postajo med šesto in sedmo uro. Ker je pa j že stara navada, da imajo ob velikih praznikih vlaki zamudo, jo je i tudi omenjenega večera imel. Ko sem pričakoval vlaka in Lov-! reta sem pohajal po prodajalnah, kjer se je trlo vsepolno naroda. — Ljudje so kupovali vsakovrstne predmete, največ pa rastrelivne snovi, kakršne rabijo v severnih državah ob slavljenju četrtega julija. Prav na isti način praznujejo Božič na jugu. Spuščajo rakete in zažigajo bengaličen ogenj. Ko je končno dospel vlak sem Lovreta takoj zapazil, česar sem bil vesel, ker popolnoma siguren nisem bil, da ga ne bi bilo kaj zadržalo v mestu. Takoj sem opazil, da ga ima malo pod kapo, kar ga ni pa nič oviralo in tudi zameriti mu ni bilo, k«r kdo drugi ne bi bil tako točno vse opravil, kakor on. Lovre se je podal k vozu, kjer co razlagali prtljago. Tam je dobil i svoje zaboje, katere je položil na stran. Jaz sem pa voz z mulami zapeljal poleg, nakar sva vse naložila, in voz je oddrdral proti močvirju. Noč je bila krasna, popolnoma jasna. Zvezdice so migljale, kakor se jih opeva v božični pesmi. Od naselbine je pa še vedno odmevalo j pokanje streliva. Nekako štiri milje hoda sva do-! spela do razpotja. Dobra cesta se j je vila v ovinkih, med farmarskih; bivališči in po nji je bilo še šest j milj do nafte kolibe. Slabša pot ka- j tera je bila nekaka bližnica, se je pa vtki ▼ klaaeM* čez zaraščen: gozd in čez malo močvirje. Bilo je pa skoro polovico bliže do našega bivališča. Na razpotju ustavim mule ter vprašam Lovreta: — Kaj bi rekel? Ali hočeva po bližnici ali ne? Lovre mi pa na kratke odreže: — Kar po bližnici poženi. Kdo bo tam okoli kolovratu. — Aliright, mu jaz pritrdim, pa poj diva po bližnici. Ko dospeva v gozd, ni bilo več tako prijetno kakor na glavni cesti. Temno je bilo. pot slaba, da sva kar odletavala z Lovretom, ki me je opomnil da naj bolj počasi priganjam mule, da se ne bi pijača razlila. Ko dospeva z vozom v močvirje, je nastala popolna tema. Vsled visokega drevja se je pot prav malo razločevala. Jaz sem mislil, da mule kaj boljše vidijo ponoči kakor pa jaz, zato nisem več držal napetih vajeti. A da bi te spaka! Komaj je preteklo nekaj minut, sva se z Lovretom pošteno ustrašila. V močvirju je bil majhen mostiček. Ko smo nanj zavozil, stopi mula v odprt-nino in telebne po že strohnelih deskah. Poleg vse nesreče sva imela to srečo, da se ni zavalila v jarek in potegnila še druge mule z vozom vred za seboj. Sreča je bila pa tudi, da si ni mula nog polomila. V nadaljnem strahu sva pot nadaljevala po močvirju in končno t-o klancu dospela na široko livado, katera je bila tu pa tam obraščena z visokimi borovci. Naenkrat nekaj zahrešči pod vozom. — Kaj je pa to zopet za en 2vu-dir! — zagodrn jam - ha. ustavim mule, stopim z vosa, da vidim, kaj je. Tedaj pa opazim, da sva za vozila na lesen phlg, katerega je domačin os ta vil na livadi. Lovre za-čn€ tudi ^o^fftjftti, BA kftj* bovji Se naletela, na tej vražji poti. ,Po nadaljni vožnji, sva dospela do male koče, katera se mi je zdela popolnoma neznana. Takoj mi je misel šinila v glavo, da ne bi zgrešila prave poti. Lovre mi je svetoval, da bi vprašala, koliko milj je še do našega bivališča. Jaz mu pritrdim, da tto najboljše tako ter mu rečem, naj stopi pred kočo, pokliče in vpraša domačine, kje da smo in koliko milj i-mavo do naše kolibe. Na klic Lovreta se je pojavil na pragu star črnec s puško v rokah, ter vprašal z robatim glasom: — Who is there? Lovre se ni nič obotavljal, kajti je bilo treba hitrega odgovora, ker črnec je imel na merjeno puško nanj in mu je šlo za glavo. Po Lovretovem odgovoru naju je črnec takoj spoznal, povedal nama je pa, da sva pot zgrešila v močvirju in da imama še pet milj do naše kolibe. — Lepa je ta, — rečem Lovre-tu, — dobro sva na dobičku, sedaj bi bila že doma, da sva šla po glavni cesti, tako imava pa še pet milj in toliko strahu poleg vsega. On je pa mene zbadal da sem jaz kriv. In tako sva se prerekala in zvraeala krivdo drug na drugega. Naposled sem- pa jaz rekel, naj bo ž» kakor hoče, Boga zahvaliva, da sva prilezla iz močvirja in da ni bilo kaj hujšega, to pijačo bomo pa še lahko popili. Lovre mi ni več ugovarjal in končno sva dospela do preljube naše kolibe. Ko so tovariši začuli ropotanje voza, so takoj šli ven, najti malo zmerjali, češ, da sva se nekam dolgo zamudila. Ves strah in bojazen jih je pa takoj minila, ko so uvideli, da je vse v redu pripeljano. Zbrani v kolibi smo začeli praznovati Božič in sveti večer. Jedila se prijetno dišala, pred vsem pa najbolj pečen mlad prašiček, in za- L livali smo vso dobroto z izrstnim pivom. Ker imajo gozdarji navado, da streljajo okoli polnoči, smo tudi mi prijeli za svoje puške in zadonelo je nekaj strelov v čast in slavo svetemu večeru. Le tovariš Matija ni bil nič unet za streljanje. Ko smo ga vprašali, čemu ne odda par strelov, nam je odgovoril, da se vstran od orožja drži, kolikor se more. Enkrat da ga je bil vrag namamil in da je prav malo manjkalo da si ni vzel življenje. Ko nam je Matija tako povedal, se nas je vsih lotila silna radovednost in smo ga tako dolgo nadlegovali, da nam je rekel: — No pa vam povem. Nato je zvrnil čašico žganja Jn je začel: Kakor vam je že znano, sem vdovec brez otrok, moja ranjka pa počiva med visokimi snežniki v Colorado — Dobro leto je bilo preteklo kar sem se bil oženil. Z ženo sva bivala v mali koči, katero sem bil vzel v najem. Prišel je Božič in nato zadnji dan leta. Na starega leta dan sva z ženo pripravila; kolikor nama je bilo v moči, malo boljših jedi za novoletni dan. Zvečer je že stara na vada, kakor vam je znano, da skoro vsak rad počaka polnoči, ko nastopi novo leto. Takrat se začuje streljanje, brzlizganje in tuljenje tovarniških piščali. V tistem hipu človeka spreletijo različne misli, veselje in žalost. — Jaz sem sedel pri mizi in či-tal. Žena je začela zehati in mi .le rekla, da gre spat in naj kar sam čakam polnoči. Jaz ji nisem ugovarjal, ker sem bil zatopljen v čl-tanje romana. — V čitanje sem bil tako zamišljen, da nisem niti pogledal več na uro. Predramijo me piščaH v naselbini in v okolici, nadalje streljanje iz pušk m samokresov. Odložil sem knjigo In se podal na prag, od koder sem zri v noč. — Tedaj mi začno bloditi po glavi vsakovrstne misli. Nastopilo je novo leto. Bogve, knkiwfl bo za me, morda še slabše kakor preteklo. Časi ni so bili nič kaj prida ln še slabše se obeta. Na enkrat mi pa šine peklenska misel v glavo. Sam ne vem kaj je bilo, najbrž hipna blaznost. Domislil sem se: v spalnici v omari imam samokiea. Čemu t/t študiral, morda se ml še kaj hujšega pripe- iwiBgBMnM^anagaiEnE iiniUgiiHnimiHi Božično darilo trajne vrednosti. DENAR, naložen na obresti, je edino darilo, ki ne samo obdrži svojo vrednost, temveč postaja neprestano več vredno. VLOŽNA KNJIŽICA j e posebno PRIMERNO DARILO za otroke, da postanejo v mladih letih vlagatelji in se navadijo rednega varčevanja. Denar, ki ga naložite v naši banki, je NALOŽEN VARNO in se obrestuje po 414« .0/ /o. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ti? Zakaj ne bi napravil konca, se-, t daj baš ob novem letu, in vsega bo kraj, trpujenja, tuge in pomanjkanja. — Lahkih korakov se podam v spalnico. Žena je trdno spala. — j Le spi, rev i ca, malo boš prestraše- \ na, sčasbma boš pa vse prebolela, j — ji na tiho šepetam. Odprem vrata omare, posežem na polico in tipljem za samokresom, naenkrat pa nekaj odmaknem, kar pade na tla in povzroči ropot. Tedaj se pa žena prebudi in za-godrnja me: — Pa kaj, ne greš še spat, čemu Še rogoviilš? Nato se predramim, kakor iz nekakih sanj. Brez vsakega nadalj-nega zadržka se slečem in se mirno podam k počitka. Zaspal sem trdno in šele malo pred poldnem me je žena zbudila, da je čas obeda. — Meni je vse dobro ostalo v: spominu, kakšna peklenska misel mi je bila šinila v glavo. Edino žena me je rešila, da nisem napravil strašnega konca. Ker ji nisem hotel zamatčatt, sem ji vse posedal, kako me je bil vrag obsedel, in da nisem za orožje, ona ml je vtfe-la. Od tistega časa nisem več imel, niti videl samokresa, ker žena ga jc nekam skrila, da ga nisem nikoli več našel. Uvidcl sem pa tudi sam da je najboljše za človeka, da nima pri sebi orožja. — Tako je, vidite dragi moji tovariši. od tistega časa nisem več imel orožja v rokah. Morda ne bi več nikoli kaj takega mislil storiti, ampak sem se zaklel, da do večje sile ne primem za strelno orožje. Ko je Matija dokončal svojo storijo, smo mi vsi častitali, da je š€T živ in zdrav med nami. Potrdili smo mi pa tudi, da mu vse vrjame-mo, da se pripeti, ko človek hipno zblazni posebno še, če Je v neprestanem pomanjkanju, bedi in trpljenju. Po Matijevi zgodbici se nas je polatil zaspanec in smo vsi sklenili, da zaključimo našo pojedino in se podamo k počitku, v nadi, da se zdravi in zadovoljni zopet prebudimo. Kaj podobnega, kot se je bilo svoječasno tovarišu Matiju pripetilo, pa med nami ni bilo, ker smo si vsi želeli dolgega življenja, kot si ga skoro vsak želi, naj bo stroma* ali bogatin. — / KRATKA DNEVNA ZGODBA električni radio Kram 11 cl:«!» — pr.'- (jr^t.i ravnava. IV t-.t jt- odvisna od vrste. ki J<» liberulc pifrigeratorji K!' ktrt< ni - AutP- tnati<~til Ohranjajo hr.«»« dobro in dosti dalj «"asa. Čudov^ dar za vso družino! Od $195.1« naprej KAREL ČAPEK SVETLOVIDEC električne ure Uahko kupit tudi s.-m perko!at»r \ e<-vrst. , • •d Jl'j.'O naprej. iTutii sell »kod«.) PRENCCNE SVETILKE K!«rktri0n«» -v«*tilki — nam zn.-. s stojali. brniš.■ sveti -ke—»'• krafw'ti dar. Zm»rnt- ■ cue >.u vsakovrstne tvelil-ke BOŽIČNE LUČI Klektrk-ne lu« i za drev«-r-«• .iji drns; iikr.i.s>'lc IVtVt-i.ijo blesk I'd U •.*•» naprej. RADIANT GRELCI *'ista elektriina S"rk«>ta. U.ol.ir in kjerkoli jo ho et«-Taka udobnost I'd "'S naprej. VACUUM CLEAN ERJ I Va> laiiko ei>. . np hiše. Prihranijo u-i riall jiv o delo i: trielii »-leaner Jr dar. ki k i fc«> • « m-la vsaka >.»-ii^l ... i'«1 J2l.f.tf n »prt i UTILITY CLEANERJI Za eUšOenje tap«-« i ranega pohr-l\ obleke T.-iii.'1 j 11. lahko. Til. i i' ki da se jm -more otrok p ■ -'m-z.-v.iti. Od [.•« električni VLAKI sina! Mali ali veliki vlaki — pa tudi postaje! Od ?>j.75 naprej. waffle irons Električni — privlačni. Pečejo o-knsne waffle n a mizi. Zelo priljubljeni. < ul Is tCi naprej. Naprodaj .V Vseh Izložbah The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company ELEKTRIČNI ST ROJI ZA PRAWJE Vae velikoriti. \ »• eelie. '/* ali ot> z o\ -ja&a ali vrtečih sušili« e v V. elektri-»"•nim pralnim Mro-jeni lahko perilo pi.-j in bi a j. operete. Od ?T'J.io napi t-j i za aparlnienl UioUeO električni exerciser IN STROJI za zdravje Za vet banje oko-rolih mišie iti poni a ^ a odstra niti jiiiHibilo mast. Ilir, . ki l>o pomagal zkth diti zdravje in 1«— potu. • >d naprej t kompletno s stojalom) bile izbrane izmed najlepših in naj -ginljevejših. Kaj naj rečemo o lepoti izvajanja Dosegla je višino, ki je nepoznana na tej strani Evrope. Vse jc bilo peto z izredno popolnostjo, z občudovanja vredno iskrenostjo, kakor je zmožen le zber tako urr.ci niške vrednosti. Prireditev se jc završila prezgodaj ga navdušenje poslušalcev. H bi bili hoteli poslušati še ve? in vce dokazov tako visoke umetniška vrednosti. Najtoplejše čestitamo 'isber.i Matici in se ji iz vsesa s. zahvaljujemo za drage :enc trenutke. l:i nam jih je naklonila! Ohranili jo bomo za vedno v neizbrisnem spominu. Umor ali uboi. Iz Zidanega mosta poročajo: 3. decembra zju'raj so našli ljudje ob Savi na Vrhovem ubitega posestnika Franca Krana. Orožništvo išče ubijalca, ali doslej še ni našlo sledu. RAD BI IZVEDEL za naslov svojega prijatelja ANTONA SIMON-ČIČ, doma iz Senturja. fara Šmartno pri" Litiji, sedaj nekje v Združenih državah. Če kdo cenjenih rojakov ve za njega, je prijazno prošen, da mi naznani. Ako pa sam čita. naj se mi javi. Josip Cerne. 4089 E. 78. Street, Cleveland, Ohio. »Prip. Jaz sem doma iz Primorskega). <3x 20.214:23 > INTERNATIONAL PAPER and POWER COMPANY ISoston. Mass., 11. de«-. 11» 2» Svet ravnateljev je proghwsii r«dn«i «~e-trtlet no dividenil«« l-i. c; n,4 7rj pre«l-n«»sti:e ijelni«« t« družb« «r> redno .'••lr',-letno divi«b nd«» 1V,na •>pr« dnostn«-delniii; ilružbe. izp'aeljivo IS. januarja 1!>3» irnejiteljem. k. »» n t rekoidu «>b Zakijut'ku p«is'ovanja 2«. «.«■« em ra 'Vki b«.«h« p«i -...•.i po p -5:'. Pr.-Boaiie knjige ne l« d.-, za:. rjen«.- It. laidd. pim »ini bt..rajnik. 225 AKROV FARMA je naprodaj, 25 glav govedi. 2 konja. 3 prešini in 150 kokoši; dobra hiša. Ilir v jn dru~a poslopja, vse eredje. nova gare~a in mlekarna, tekoča voda. 2 milji od pottajo. 1 miljo oci šole. Kdor se zanima, se mu nudi lepa prilika. Zi druge podrobnosti in ceno s? izve pri: — Jakob Mam. Box 1!. Dorlo*, N. Y., Schoharie Co. 13x 10.20&21 > 11t V K KI ISfr »;: iit.A V V "tfo/ij Gibki in čudevito soglašajoči sle -dijo pevci vsakemu migljaju svojega vedje. G. Pclič, ki je glasbenik velike vrednesti, nam kaže v velikem bogastvu nians vse. kar se le mere cotvcriti na pelju zborovskega petja. Glasovi so enostavni in lepi in popolnoma ustrezajo svojemu edi nemu cilju: enotnosti izvajanja. Glasbena Matica vnema dvorano že od vsega pocetka. RAD BI IZVEDEL za svojega ujca JOŽEFA MAHNE, doma iz Tater pri Materiji. Cul sem, da se nahaja nekje v Tacoma. Wash. Prosim, če kdo ve, da mi poroča, ali naj sc sam o«l*si. — Paul Sluga, Box 28, Wrights, Pa. <2x 19&20» RAD BI IZVEDEL za naslov JANEZA KNAFEL, podomače ČAJBO-HOV iz Grahovega pri Cirknlci. Nahajal se je v Milwaukee, Wid državni pravdnik — točneje: prvi državni pravdnik dr. Klap-Ua. - na prihodnjem porotnem zasedanju zastopal tožbo v procesu Zrlrnka, ki Je bil obtožen zavrat-prga umora. Zdenka, tovarnarja in mUijonarja so obtožili, da je svojega mlajšega brata zavaroval za vi-[ oIt« vsoto in ga ob neki vožnji s «olnom vrgel v vodo. Poleg tega »o sumili, da je pred leti svojo Ijubav-ntco spravil s poti; toda tega mu seveda niso mogli dokazati. Skratka. obetal se je eden tistih proce- e' tanje vsake malenkosti.... Kakor čc I kdo rešuje kakšno nalogo ali tehničen problem. Takšen človek s: nikdar ničesar ne očita. Tako je gotov samega sebe, tako utrjen, da sc mu ni treba bati lastne vesti. Človek, ki opazuje vse od zgoraj navzdol. Napihnjen in samoljuben ;vc-i seli se. da se ga boje"'. Svetlovidcc je okusil vodo. "A to je tudi komedijant. Stremljivec. ki požira. Svet bi rad malo presenetil. Dovolj — truden sem. Nimam ga rad". * "Vaš svetlovidec, gospod Jano-j vec, je res nezaslišan". Gospod državni pravdnik je bil ves razvne«. j "Portret, popoln portret je podal: močan in brezobziren, človek, ki smatra drugega za plen. dovršen igralec svoje igre. 6lava. ki pripravlja svoje dejanje čosto razumsko in si nikoli ničesar ne očita, gentleman in pri tem komedijant". "No, vidite", je dejal Janovec samozadovoljno. "Ali vam nisem rekel? To je bil pismo Dolgega Grege. kaj ne? ' "O nc, pismo bratomorilca Ze-lenkc. Ali ste culi. kako je govoril princ o čolnu na ribniku? Iz tega čolna je pahnil Zclcnka svojega brata v vodo". "Toda, toda", se je čudil gospod Jancvcc. "Prisegel bi. da jc pismo tega razbojnika, te?a Dolgega Grege. Ali mi nc morete pokazati pisma? Še nikoli nisem videl pisave kakšnega morilca". "Rade volje", je dejal državni pravdnik in potegnil ovitek iz žepa. "V ostalem je to vrlo zanimivo pismo", je dodal in izvlekel list iz ovitka. "To se pravi ..." obraz državnega pravdnika je spremenil b^rvo,, "to pismo spada med akte.... in ga ne smem pokazati ... jaz. .." in ostale besede niso bile več razločne. Gospod državni pravdnik je odšel domov, in ni opazil, da dežuje "Jaz osel. jaz idiot", je obkladal samega sebe z žaljivkami, "name-mesto Zelenkovega pisma sem v naglici spravil svoj lastni rokopis, svoje opazke v tožbi v ovitek. Jaz bedak. To je bil torej moj značaj, ki ga je razlagal iz pisma. No čakaj, slepar tebi že pokažem ..." "Si-I cer pa", se je pomiril čez čas, "n! bilo tako slabo, kar je dejal o meni: silna moč, ogromna volja, nesposoben za umazanost, točne nrav-ne pojme. In da si nikoli ničesar ne očitam? Tega mi, hvala Bogu, ni ireba. Izpolnjujem svojo dolžnost, xn tisto o čisto razumskem prten-iavanju je tudi res. Toda da bi bil komedijant, to pa ni res. bedastoča jc in on je vendar goljuf". Hipoma se je ustavil. "Seveda, vse, kar pravi. se lahko nanaša na vsakega drugega. Banalnosti. Vsak človek je malo komedijanta in stremiJiv-ca. Ves trik je tako rekoč v tem, da lahko vsakdo spozna sebe iz tak -šnih razlag in vsakdo misli, da je drugi takšen. Da, tako je", je odločil državni pravdnik, razpel dežnik in korakal s svojim enakomernim korakom proti domu. * "Jezus", je vzdihoval predsednice sodnega dvora, ko je slačil talar "Zopet se je tako zavleklo. Ni čudno, čc pa govori državni pravdnik celi dve uri. Toda zmagal je. Iz tako šibkih indicijev je spletel Zelen-ki vrv, to jc pravcati uspeh. Govoril pa je res dobro. Posebno Zelen-kova karakterizacija se mu je posrečila: ni običajen zločinec, ni zmožen umazanosti, ne laže, ne krade, kadar ubija, dela tako. kakoi da napoveduje šahmat. Ne mori iz strasti, temveč Iz hladnega, čisto razumskega premisleka, kakor da rešuje kakšno nalogo ali tehničen problem. Dobro je govoril: kadar gre na lov, tedaj vidi v svojem bližnjem svoj plen. T: „ .3 tigrom je bilo morda malce teatralno, toda porotnikom je ugajalo". "Ali pa", je menil eden prisedni-kov, "ko je dejal: ta morilec si gotovo ničesar ne očita, tako je gotov samega sebe, tako utrjen — ni treba, da bi se bal lastne vesti". "Ali pa psihodogično opazko", je nadaljeval predsednik, ko si je u-mival roke, "da je komedijant, poser, ki hoče presenečati s svojimi dejanji —" "Zelenko so spoenali krivega z PRVA FRANCOSKA KRITIKA GLASBENE MATICE ELEKTRIČNI Božični DAROVI NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 20, 1929 THa LARGEST SLOTRlfR DAILY IB O. i- A. MAŠČEVALNA LJUBEZEN Francoski spisal Georges OhnetJ Za Glas Naroda priredil G. P. jem (Nadaljevanje.) V stranski sobi so se nahajali sedaj baron Gaujard. Valancon, mali Lii.guet. Madžar, Andrej in bogati trgovcc z oljem iz Grassa. ki jc po*,ti naenkrat upliven ter dajal službena povelja: — Zaprite vsa vrat, da ostanemo nemoteni!.... Postavite pred vsaki vhod po enega služabnika, da nc bo mogel nikdo vdreti brez dovoljenja .... In sedaj pričnimo s to zadevo! — Kdo pa ste? — je vzkliknil Madžar ki se je uprl domnevi, da se jc ncznancc polastil lazprave. — Če vas zanima vedeti, vam povem, da se imenujem F.obillaud in c!a sem policijski komisar za igralne zadeve. Vi me niste spoznali, ker sem dobi. preoblečen. Ali naj snamem baroko? Kar se tiče vas, ne delajte z menoj nikakili "flavz". Vi ste Armoison. takozvani kralj Grkov. Sedaj ste trdno v škripcih! Takozvani grof Cethiani ni dal svojemu obtožitelju nikakega od-Rovora. — Jaz ne vem ničesar, kar se vrši tukaj, — se je obrnil proti predsedniku kluba. — Moje listine so v redu in jaz se sklicujem na avstrijske^. konzula Če trdijo vaši tovariši, ki so izgubili, da so bili varani, dokazuje to le, da so slabi igralci, ničesar drugega! — Gospod Valancon, — je rekel Robillaud mirno, — ali hočete biti tako dobri ter mi izročiti del kart, katere ste zapečatili? Ko bom pre pričami preiskaval te, poštejtc kaite v košaro. Bile so prvotno običajne štiri igre. Če je šle vtre po pravi poti, mora biti s tem ostankom t to in der Kaiser von Frankreich". Čuvaj je skočil v stran in salutiral Pot je bila mahoma prosta. 22. Jarvjarja: Conte liluncamano. Nupo't, Genova 23. januarja: StuttRart. IJ'»ul'>gne sur Mer. Bremen 24. Januarja I'ari.5. Havre Wt'sieriland, Cherbourg. Antvrerpt-n 29. januarja: I '.VI ge Washington. Cherb- ui K. Bremen 30 januarja: lieriin. < "herbourg. Hrem<'n 31. januarja: Bremen. Cherbourg, iiremen Olympic. Cherbourg lt«ixit», Uenovn t. februarja: Si l^nn«. Cherbourg Hambttr* IT'-I'loi.t l(ou*evelt Cli«-rl>ourg. rawi MinnMmika, Boulogne sur M«-r 6. februarja: I^fMh-ti, Bou'.ogrie »ur Mer, Bremen 7. februarja: I!e tli» krame, Ma\r** 0. februarja: .VtuK.tniH, Ch«-rl*>urjf M!:wu.uk. «-, Ch*>rl«>urfr. H*mtmrg 1' nte lira tide, N^polt, Uem^a 12. februar a: America. ''li«-rN»iirg. Bremen 13. februarja: Mutfiich'-n. I'lierlNriifK, 111 eitieri 14 februarja: S.ifurnia. 1 rst 15. februarja: I!ef>ub It-. Cherbourg. Bremen Mni'irtt.isk.i, Cfe«-ri**urg 19. februarja: President Harding, Cherbourg, ITI»"J1 20 februarja: Sturip;»:t. ftKn» sur M*r, Bremen 21. februarja J*a.rls. lli:\re MdjefftiR. Cherbourg Bremen. Cherbourg. Itremen \W«t«-rntjiiid. Cherbourg Aguxtu*. .Nai»«l», Genova. 22. februarja: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 26 februarja: f;«-or<»- Washington, Cherbourg. Hamburg 27. februarja: Berlin, Cherbourg. Uremen I: VNETJE MOŽGANSKE MRENE PO CEPLENJU Profesor dr. Kn..pfelmacher je imel te dni na zborovanju društva za mikrobiologijo na Dunaju zanimivo predavanje, ki je vzbudilo splošno zanimanje. Profesor je predaval o vnetja modž^anske mrede po cepljenju proti kozam, ki nastane pogosti tudi pri otrocih. Dr. Kn,.pfelmacher ne izključuje možnosti, da je serum, ki se rabi za cepljenje proti kozam, kriv vnetja možganske mrene,. Dejstvo je, da se je na Dunaju zadnje leto devetkrat primerilo, da je nastopilo po cepljenju proti črnim kozam vnetje možganske mrene. Zanimivo je, 1a so dobili vnetje možganske mrene po cepljenju šoloobvezni otro-"A tudi na Holandskem, v Angliji in Temčiji. Povzročitelja te bolezni še liso našli. Ker je pa nujno potrebno cepiti »troke proti kozam, ki se lahko epi-Icmično razširijo, priporoča prof. Cn pfelmacher roditeljem, naj po-krbe, da bodo otroci cepljeni v prvih šest mesecih, ko jih matere se ioje. V tej starosti namreč vnetje možganske mrene in druge bolezni te vrste pri otrocih niso tako pogo-te, da bi bilo treba računati z njimi. 6 DNI QCEANA Na JkraJia ooto vanje n najbolj ugodna pot u na oaromnlh earnlklh: ILE DE FRANCE 17. jan.; 7. ffb <7 P. M > UP. M » PARIS 24. jan.; <5 P. M.) 21. februarja <1 P. M.) Najkrajfta pot po t«i«sntcl V*nkO Je v iidcrn! ml ud >bno»ti — pijača In alavn* ; fraocoaka kultleja !ir«-lno olik* cen. | Vprniia^te katereitakoi , «ooLlkU*D«c* «c*DU FRENCH LINE 19 STATE STREET NIW YOBK. N r ZAVAROVANJE DELAVCEV WINSTON-SALEM, N. C., 19. decembra. — R. J. Reynolds Tobacco Company, ki izdeluje Camel Cigarete ter Prince Albert tobak, je zopet pokazala, da ji je pri srcu dobrobit njenih uslužbencev. Pred kratkim je zavarovala kakih 10,000 svojih uslužbencev za nekako $10,000,000. Tozadevna pogodba j a bila sklenjena z Equitable Life Assurance Society of the United States. Ko je bilo uslužbencem pojasnjeno, kaj družba nanierava, jim je bilo dano trideset dni odloga, če se hočejo zavarovati ali ne. Tekom prvih treh dni se je prijavilo osemdeset odstotkov uslužbencev. Načrt obsega zavarovanje za popolno oziroma trajno pohabljen je in za slučaj bolezni. Police sc v znesku od $500 do $10,000. Tedenska odškodnina znaša od $6 do $40. Penzija za uslužbence, U so stari nad 65 let, ter so bili v službi kom-panije neprestano petindvajset let ali več, znaša od $6 do $40 na teden. STARA ZNANCA Pri kosilu v Angleškem medicinskem društvu je povedal MacDo-nald sledečo zabavno zgodbo: Pred kratkim sem prišel v Bucking-hamsko palačo. Med mnogim: dvornimi gospodi v zlatih uniformah r-e mi je eden zdel nekam znan. Vprašal sem po njem in zvedel, di je to kraljev osebni zdravnik lord Dawe-son. Po kosilu je stopil k meni in mi stegnil prijateljski roko, ne da bi se predstavil. Začudil sem se a kraljev zdravnik me je spomnil, da sva bila pred leti kot revna študenta dobra prijatelja. Nekoč po veseli večerji sva krevsala celo G km pešpoti proti domu; bila sva tako revna, da si nisva moglo privoščiti vožnje z avtobusom, to se reče z omnibusom, ker takrat so i-meli samo konjsko vprego. Potem je naju usoda ločila. Srečala sva se po 40 letih v kraljevi palači! CENA DH KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' Sit West U Street New York City Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoratt v star) kraj, Je potrnbno. da Je poučen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml :amoremo dati najboljša poiasnila In priporočamo vedno ie prvovrstne bno-pamike. Tudi nedržarljanl um»?:jo potovati v Rta H kraj aa obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ca povrnitev (Return Permit) ix Washington a, ki je veljaven sa eno leto. Brei permits je sedal nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in hti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja sa permit se mora vložiti najmanje eden mesee pred nameravanim od potovanjem tn oo£, ki potujejo preko Ne« Torka, je najbolje. *la v proinjt označijo, naj jim pošlje na Barge Offlco, New York, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA ! Glasom nove ameriške ptiseijeni-, ške postave, ki je stopila v veljavo { x prvim julijem, snaša Jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizejl se isdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti no: Starts! ameriških driav-ijanov. možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 192$. leta porodili. iene in neporočeni otroci fatpod 1$. leta poljedelcev. Ti so opravičeni Jo prve polovice kvote. Do drugo polovice pa sc opravičeni ien« •n neporočeni otroci ixpod 21. leta jnih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni ▼ to deielo sa stal -oo bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na xncano In zanesljivo SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT STREET NEW YORK ' • , » ~~ -T ' .T ~ " ______ *OltB I A 1 O > 1*