POSTNI GLASNIK
Stanovsko m strokovno slasilo Oblastne organizacije ptt uslužbencev v Ljubljani.
Letnik Vii.	V Ljubljani, dne 15. avsusta 1927.	16. številka.
Zopet o napredovanjih.
Res je sicer, da se vrši zadnje čase tudi pri nas napredovanje v višje položajne skupine znatno boljše in hitrejše, nego prejšnja leta. Vendar še davno ne moremo biti zadovoljni. Vzemimo zopet uradništvo II. kategorije, ki tvori groš našega članstva. Prvič je še vedno velikansko število onih, ki imajo 20 do 30 službenih let, pa še nimajo skupine, do katere imajo pravico z 12 službenimi leti. Drugič se to napredovanje ne vrši pravično, f-alostna je ugotovitev, da naša službena oblast, ki bi morala biti povsem neutralna upravna oblast, favorizira skupino uredništva II. kategorije, kateri je šolska izobrazba več od strokovne izobrazbe. Tisti skupini ne zamerimo tolikp, vsak, skuša čim več pridobiti, njih edini »šlager« je pač ravno šolsko izpričevalo, ker pozaljjajo, da so pri pošti. Uprava pa bi morala poznati samo zakonska določila, ki pravijo, da imajo pri pošti kvalifikacijo za II. kategorijo tisti uradniki, ki imajo poštno _ telegrafsko šolo, prometni izpit, oficiantski izpit ali ekspeditorski izpit. Ako bi direkcija claijala šolski izobrazbi toliko prednosti, kolikor je razlike na letih studiranja, bi še kako razumeli; da pa jih stavi službeno 10, 15 in več let pred ostalimi, to ni pravilno, nj pravično, nima zakonske osnove in tako se ne dela pri nobeni drugi direkciji v naši državi.
Po stanju od 30. julija 1927 je bilo v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva 184 uradnikov 3. skupine, ki imajo pogoje za napredovanje v 2. skupino, in 129 uradnikov
4.	skupine, ki imajo pogoje za 3. skupino. Vzlic obsežnemu napredovanju v višje skupine tet kom zadnjih mesecev je torej pri nas samo v II. kategoriji še vedno 313 uradnikov, ki imajo pravico do napredovanja v višjo položajno skupino. Od 184 uradnikov 3. skupine, ki imajo več ko 12 let Službe, jih je 13 v 10. plačilni stopnji (ta žalostni rekord je bil prihranjen naši direkciji), 21 v 9. stopnji, 20 v 8. stopnji, 27 v 7. stopnji, 44 v 6. stopnji in 59 v
5.	stopnji. Od 129 uradnikov 4. skupine, ki imajo več ko 7 let službe, je pa 1 v 7. stopnji,
POJASNILO.
Iz vrst vodstva organizacije nižjih uslužbencev smo prejeli in objavljamo;
V 13. številki »Poštnega glasnika« je objavljen članek »tPopolna nepripravljenost«. Iz vsebine članka posnemamo, da je pisec v društvenem delovanju precej neorientiran ali pa to neorientdranost namenoma kaže. Članka r očita, da ob priliki sprejetja finančnega zakona za leto 1927-28, s katerim so postali zvaničniki in služibetjl, ki nimajo treh let službe, dnevničarji, niso krajevne skupine prav nič storile, da preprečijo to zlo, centrala pa
1 v 6. stopnji, 11 v S. stopnji, 64 v 4. stopnji in 52 v 3. stopnji.'
Ministrstvo je odredilo, da morajo staviti direkcije predloge za napredovanja po vrsti, to se pravi — kandidatje naj se vpišejo po redu drug za drugim po službenih' letih. Pri nas izgleda ta »po vrsti« tako, da so kandidatje s 5. plačilno stopnjo (seveda samo oni, ki spadajo k poštni »eliti«) v predlogu pred onimi z 10. plačilno stopnjo. To je vsekakor velika matematična napaka. Upajmo, da bo višja oblast ta pogrešek našla in ga korigirala.
Vse to povemo žaradi našega članstva, ne zaradi direkcije. Njej je vse to znano. Organizacija je glede dosedanjih napačnih metod v napredovanju že večkrat protestirala pri merodajnih faktorih in jih prosila nič več kakor to, da naj naša direkcija dela tako kakor delajo' druge direkcije. Naj ne pritira osobja do obupnega absurda, da si bo želelo na vrhovih uprave Srbe namesto domačih ljudi. Organizacija je predložila pred kratkim tem faktorjem pismeno spomenico, v kateri z vso iskrenostjo poudarja, da resnično želi biti lojalna napram službeni oblasti in da bo le v najskrajnejšem slučaju morala bpustiti svojo lojalnost, če 'bo videla, da ta oblast ni lojalna v eminentno socialnem vprašanju napredovanja delovnega osobja.
Vidimo pa, da ne prošnje, ne argumenti, ne besede g. gener. direktorja ne zaležejo. Najnovejši predlog, v katerem se trdi, da je 12 vieč ko 24, to dokazuje. Potrebno je, da članstvo to ve in da spozna, kje je njegovo mesto. Ta članek ni poziv na direkcijo, nego poziv na ptt. osobje.
Branimo svoje težko priborjene pravice!
Zahtevajmo to, kar imajo naši tovariši Srbi in Hrvati!
Stojmo za svojo organizacijo kakor zid, da ga ne bo mogel podreti nedemokratični val, ki buta ob nas!
Strnimo vrste, boj se je začel!
da sploh ni dala nobene sapice življenja od sebe. V resnici pa je vodstvo osrednjega društva takoj, ko so se začele širiti te vesti, napravilo vse, kar je bilo mogoče, da bi se ta usodepolna namera preprečila. Žalibog pa organizacija nima tiste moči in vpliva, da bi mahoma preprečila sklepe višjih oblasti in same skupščine.
Ako bi društvo imelo to moč, da bi m^glo izposlovati vse, kar članstvo želi, potem bi delalo tudi na to, da bi vsak poštni uslužbenec dobil brezplačno stanovanjsko hišo z vso opremo in vrtom. Ker pa društvo te moči ni-
ma im dokler ne bomo vsi državni nameščenci v eni enotni organizaciji, se moramo zadovoljiti pač z malimi uspehi. Te pa kljub našim dpsolatnim organižatoričnim razmeram vendarle dosežemo. To nam mora vsakdo priznati. Da ni v naših organizacijah vse tako, kakor bi moralo biti, jo res. Krivda pa ne zadene toliko društvenih voditeljev kakor posameznih članov, ki mislijo, da morajo za tistih par dinarjev mesečne članarine dobiti od društva vse, kar si zažele. Ne pomislijo pa, da je vsakega člana dolžnost do društvenega sodelovanja ravno taka kakor predsednika samega. Piscu se mora sicer priznati, da je v članku marsikaj resničnega in podučljivega povedal, pripomniti pa moramo, da mi vse odvisno od društvenega predsedstva.
Idejo, da naj prevzamejo društvene funkcije mlajše moči, pozdravljamo. Nov stroj izvršuje svojo nalogo bolj precizno, kakor pa stara in obrabljena kolesa. Na žalost se pa mlajše moči v splošnem za društveno delovanje prav malo zanimajo. Ce bo to nezanimanje trajalo še naprej, obstoji nevarnost, da naše organizacije v doglednem času z delovanjem sploh prenehajo. Da pa do tega m pride, želimo, da se mlajši tovariši, ki jim je napredek društva v resnici na srcu, poprimejo društvenega diela in pokažejo, da znajo tudi oni društveno ladjo krmariti. Naj bodo prepričani, da bo vsak starejši društve-nik to idejo z veseljem sprejel. Priznati moramo tudi, da prevladuje v organizacijah nižjih poštnih uslužbencev prevelika ozkosrčnost, nesocialnost in materializem. Ako bi te organizacije denar, ki ga — kar se mora priznati — pridno nabirajo, uporabljale v večji meri v organizatorične namene, bi se bilo več doseglo kakor se je. Ne zadostuje, da ku-pičimo kapital, od katerega nima večirfa članov nobene koristi. Premoženje, ki ga nabirajo vsi člani, bi moralo tudi služiti vsem članom v enako korist. Porabljati bi se moralo za organizacijske agitacije, sestanke 'in razne intervencije. To bi bilo vsekakor večje važnosti za sedanjost in nrihodnjost.
V članku se tudi omenja, da se odbori preveč brigajo za tombole in veselice. To je res, drugo vprašanje pa je, kaj in kje je vzrok temu.
Ce hočemo biti odkriti, si moramo priznati, da smo bega krivi sami. Neštetokrat se je govorilo o zvišanju članarine. Vselej pa, kadar je odbor stavil to zahtevo na dnevni red, so se razvile kilometerske debate z negativnim koncem. Zlasti je obžalovanja vredno, da so padali'tudi glasovi; mi ne potrebujemo nobenega zvišanja članarine, pač pa bomo rajši prirejali tombole in veselice, ki nam prineso novih virov. Tako naziranje je popolnoma nepravilno, posebno kar se tiče tombolskih prireditev. Ako bi članstvo od denarja, ki ga po nepotrebnem izda, žrtvovalo eno četrtino za društvene namene, ne bi brlo treba prirejati
------8S3----
Razne objave.
tonTbol in raznih nabiralnih akcij, ker bi bilo brez teh za vsako društveno akcijo dovolj sredstev. Tak način bi nudil članstvu garancije za prospeh našega stanu ter bi pripomogel do samoosvojitve. Dokler se pa članstvo tega nebo zavedalo, bo ostalo društveno delovanje za zboljšanje naših razmer precej omejeno.
ODKRITO PRIZNANJE.
(Iz poslovnega poročila poštne hranilnice).
'Poštna hranilnica je sestavila za poslovno leto 1926 poročilo ter ga naslovila na zastopnika ministra pošte in brzojava. To poročilo je tako zanimivo, da ga organizacija ne sme prezreti. Najznačilnejše za preteklo poslovno leto je, da je dobiček padel od 33 na 22 milijonov dinarjev, če ravno je promet poskočil od 67 na 72 milijonov. Kot vzroik padanja dobička navaja poročilo dejstvo, da ostaja v poštni hranilnici vedno več gotovine neplodne, ker je danes navzlic prizadevanju ne more nalagati tako naglo, kakor se steka v njene blagajne. Tako ima od meseca oktobra počevši stalno nad 100 milijonov dinarjev nezaposlene blagajniške gotovine. Meseca novembra je ta presegla že vsoto 150 'milijonov, v naslednjih mesecih pa se je držala na poprečni višini 150 do 160 milijonov dinarjev.
Poročilo odkriva nadalje s hvalevredno odkritosrčnostjo vzroke tega pojava. Naše narodno gospodarstvo je bilo neprestano v hudih bojih. Padanje vrednosti poljskih pridelkov na zunanjih tržiščih je imelo zle posledice za naš izvoz in je tako tudi neugodno vplivalo na kupno silo v prvi vrsti našega poljedelskega stanu. Te zle posledice so žal hitro našle odmev v trgovini, obrti in industriji. Premenjene prilike na zunanjih tržiščih, ponekod tudi poprava naše valute, so otežkočile izvoz tudi mnogim vrstam naše domače industrije pa tudi rudarstva in gozdarstva. Bile so tudi velike poplave, ki so morda še bolj po psihičnem dejstvu, kakor pa po stvarnem gospodarskem učinku neugodno vplivale na cene živil. Tem vzrokom se je pridružil še tretji, ki izgleda na prvi mah malenkosten, a se je močno občutil na naših trgih:	zmanjšanje uradniških doklad,
baje v korist poplavljencev.
Naštete okolnosti v zvezi z velikimi državnimi in samoupravnimi bremeni, kakor tudi dragi krediti so zanesli v narodno gospodarstvo ljuto krizo, ki je upropastila mnogo trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij, pa tudi samih denarnih zavodov, od najmanjših do največjih. Take nezgode rade oplaše pridobitne stanove, da ne operirajo več z denarjem, niti ga iščejo, marveč ga le nalagajo. Zato so danes po večini vse blagajne polne, naravno, da ga ima odveč tudi poštna hranilnica. Poročilo še omenja, da je v drugi polovici leta večina velikih denarnih zavodov v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu svoje kredite vrnila.
POGUBNI VPLIV POLITIKE V DRŽAVNIH URADIH.
Pod tem naslovom nam piše starejši tovariš tole:
Da živi državni uslužbenec dandanes v težkih okolščinah, je splošno znana resnica. Naše plače so v primeri s predvojnimi več ko za polovico manjše. Drž. uslužbenec ne živi več tako udobno kakor pred vojno. Njegov ugled v javnem življenju je jako padel, ker je naš stan potisnjen med siromašne sloje. Poleg te žalostne okolščine nas mori še kleta politika, ki so jo zanesli razni demagogi v državne urade. Kdo more našteti vse krivice, ki so jih prizadele v teku osmih let državnim
V zadnjem delu poročila toži nadzorni svet, da državni proračun slabo skrbi za poštno hranilnico, ker ji ne daje dovolj raz-malia, da bi se mogla bolje razviti. Posli naraščajo hitreje, kakor pa se s proračunom povečuje osdbje hranilnice. Ako se število osebja ne bo povečalo v razmerju naraščanja prometa, ali ako se ne dovoli honoriranje čezurnega dela, bo morala poštna hranilnica poslovanje skrčiti in omejiti. Slednjič nadzorni svet opozarja ministra na krivico, ki se 'je zgodila osebju poštne hranilnice z znižanjem uradniških prejemkov v korist poplavljencev in na novi udarec, če se bodo znižale, kakor je nameravano, tantieme za 50 odstotkov.
To so za državne uslužbence najzanimivejše točke tega poročila. Naše poštno, brzojavno in telefonsko osebje pa, ki ni tako srečno, da bi imelo tak nadzorni svet na svoji strani, mora po tem poročilu biti hvaležno nadzornemu svetu poštne hranilnice, ki je oficielno odkrito priznal, da je zmanjšanje draginjskih doklad kvarno narodnemu gospodarstvu in da se je ž njim zgodila krivica državnim uslužbencem. Tudi udarci nadzornega sveta na državni proračun so zasluženi, odobravamo jih, ker tudi naš resort je v državnem proračunu od leta do leta bolj prikrajšan. Da bi le kaj pomagalo!
KAJ MORAJO VEDETI KANDIDATI ZA POGODBENE POŠTARJE?
Pogodbeni poštarji naj osebe, ki bi prosile za sprejem v poštno službo kot vežbe-niki po čl. 26 pravilnika o pogodbenih poštah, obveste, da ima pt. direkcija že dovolj vežbenikov na razpolago in bi novi prosilci ne prišli v doglednem času do zaposlitve oz. nastavitve. Vežbenci in vežbenke, ki so že v - ve-žbi, torej oni, ki zda j prakticira jo, naj
se boljše in delj časa vežbajo v poštni stroki ter naj se ne oglašajo nepripravljeni k Izpitu za vodstvo pogodbene pošte. Dosedanja izkušnja kaže, da so zasedli pog. pošte čestokrat zelo površno izvežbani kandidat je, pri čemur močno trpi služba. Odslej bodo izpiti strožji, zato naj se vsak šele po temeljitem 4—6 mesečnem vežbanju javi k izpitu, da ne bodo imeli nepotrebnih stroškov za potovanje.
Prosilci za podelitev razpisanih pogodbenih pošt naj vlagajo, če prosijo za dve ali več razpisanih pošt, za vsako pošto posebno prošnjo. Prošnji je treba priložiti: rojstni list, poročni list (kdor je poročen), domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško in nravstveno izpričevalo (ki ne smeta biti čez šest mesecev stari), potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima zagotovljene prostore za pošto in da ustreza lokal predpisom 51. 16 pravilnika o pogodbenih poštah. Poročene žene oz. nedoletnd morajo priložiti tudi z 2 Din kolkovano in sodno ali notarsko overovljeno pismeno izjavo moža oz. očeta,
uslužbencem razne vladne stranke š pogubnim partizanstvom, preganjanjem in reduciranjem! Delajo z nami, kakor svinja z mehom. Brez vzroka si bil reduciran, brez vzroka prestavljen, brez vzroka protežiraj. Tega zadnjega »blagoslova« sem bil deležen tudi jaz. Znano je, da drž. uslužbenec na deželi ne more dati otrok v mestne šole. Meni je delalo to velike skrbi. Zato sem prosil za poštarsko službo blizu večjega mesta. Ker sem prav dobro kvalificiran in vodim večjo pošto ,y občo zadovoljnost, sem bil prepričan, da bo poštna uprava moji prošnji ugodila. Pa 'ker ni odločevala poštna uprava,, ampak umazano partizanstvo^ je dobil tisto pošto
mlajši uradnik, ki se v nobenem službenem pogledu ne 'more meriti z menoj. Ta krivica me je hudo zabolela, vendar sem po daljši dobi zopet prosil za poštarsko službo iz istih razlogov kakor prvič. Upal sem, da bo moja prošnja uslišana in prejšnja krivica meni kolikor toliko popravljena. Ali bridko sem se varal! Tudi drugo pošto je dobil od mene mlajši in slabše kvalificiran uradnik. Zdelo se mi je, da se je vse zaklelo proti meni. Vestno in točno izvršujem svoje uradne dolžnosti, imam sicer svoje politično prepričanje, ki je ali bi vsaj moralo biti slednjemu državljanu popolnoma svobodno, eksponiram se pa politično nikdar in nikjer ne. Ko sem prošnjo vložil, inisem letal okoli poslancev, nisem moledoval ministrov ter se pred njimi pretvarjal kakor to znajo neznačajni elementje, pač pa sem pripomnil, če dobe sposobnejšega in bolj upravičenega od mene, naj ga pa imenujejo, nič ne bom rekel. Po pravici naj delajo: fiat justitia, pereat mundus!
Jako žalostna slika naše dobe je pač dejstvo, da pri podelitvi te ali one državne službe ne odločuje sposobnost in uporabljivost prosilčeva, ampak njegova politična pripadnost Da je ta metoda poštni službi vse prej kakor v prid, je jasno. Politika v uradu je že več uslužbencev tako korumpirala, da so iz-grešili svoj pravi poklic, pozabili na svoje uradne dolžnosti, ter se trudili ih pehali samo za to, da bi si pridobili naklonjenost političnih strank in njih voditeljev. Tem so pa seveda osebne koristi nad državno blaginjo.
V bivši Avstriji je pri 'imenovanju uradnikov za vodilno službo odločevala samo poštna uprava, ki je pač najbolje poznala zmožnosti slednjega uslužbenca ter vedela, ali je prosilec za tisto mesto sposoben ali ne. Ako se je hotel zasebnik ali poslanec vtikati v njene posle, je odtočno odklonila vsakrSno
vmešavanje v njene posle. Današnje vtikanje političnih mešetarjev v državno službo demoralizira uslužbence, izpodkopava jim veselje do dela in njih vero v pravico.
r. z. z o. z. v Ljubljani
obvešča
svo'e Članstvo, da je tvrdka DRAGO SCHWA« v Llubllanl po pogodbi vezana, prooaiatl vsa oblačila kakor tudi drugo blago Članom zadruge
na obroke
in to brez vsacesa ooviška.
ŠE ENKRAT BLAGAJNIŠKA SLUŽBA OB NEDELJAH.
Od vseh pošt v Sloveniji jih ima samo 13 dovoljenje, dal ne vrše blagajniške službe ob nedeljah.
Glede opustitve blagajniške službe ob nedeljah sem napravil na ravnateljstvo že najmanj 5 vlog, ki datirajo izza dveh let. Na prvo Vlogo sploh nisem dobil odgovora. Zato sem opremil drugo vlogo s 5 prilogami; izjave županstva in 4 veleindustrijskih podjetij. Vse izjave so se glasile, da blagajniška služba ob nedeljah ni potrebna. Nadalje sem omenil v predmetni vlogi, da imam samo dva selska okraja, katera obhodita pismonoši vsak dan razen nedelje, in da ta okraja z ozirom na blagajniški promet sploh ne prideta v poštev. Na to vlogo sem dobil odgovor, da direkcija ne more izpnameniti uradnih ur, ker so določene za vse pošte enako in da se je zadeva predložila strokovnemu svetu.
Na rešenje strokovnega sveta sem čakal leto dni. Ker po preteku tega časa nisem dobil
-------
Dopisi.
nobene rešitve, sem napravil novo vlogo, sklicujoč se na to, da ima 13 pošt v Sloveniji dovoljenje (od koga, ne vem), da ne vrše 'blagajniške službe ob nedeljah; nadalje, da se sme te pravice poslužiti vsaka pošta, ker »'Pravilnik za notranjo poštno službo« ne dela nobene razlike med eraričnimi in era-ričnimi poštami.
Na to vlogo sem dobil od direkcije odgovor, da se prošnji glede opustitve blagajniških ur ob nedeljah ne more ugoditi in da leži predlog pri strokovnem svetu; glede ostalih 13 pošt pa, da je direkcija pustila uradne blagajniške ure ob nedeljah — ko je stopil novi pravilnik v veljavo — tako kakor je bilo preje, dokler ne odloči strokovni svet.
Sedaj se že bližamo drugi polovici tretjega leta, pa strokovni svet še do danes nd rešil zadeve. To je izključeno. Strokovni svet je določen vsako leto. Strokovni svet od letos pa bi sigurno rešil akt po tretjem letu, odkar ga je direkcija baje predložila. Mislim, da bi dobili po tolikem času iz Beograda gotovo »mev«, 6e ne »bev«, ako je predmetni spis sploh pri strokovnem svetu, o čemer pa dVo-mim. Zadnjič sem čital v »Glasniku«, da je pri direkciji referent, ki čepi na aktu po več mesecev, preden ga reši. Ta »rekord« je sedaj potolčen, pa naj si bo od referenta pri direkciji ali pa od strokovnega sveta v Beogradu.
'Kaj naj storim? Ali naj ponovim vlogo, ko bo nov strokovni svet določen, ali naj čakam toiiko časa, da bo sedanji referent razrešen svojih dolžnosti? Ali ni prošnja zadostno utemeljena, ali je za nas drug pravilnik veljaven, ali direkcija samo nekaterim poštam
dovoljuje izjeme v tem pogledu ne oziraje se na pravilnik, ali kaj je?
URADNE URE PRI POŠTAH.
Skoro pri vseh državnih uradih je predpisana služba 7 ur na dan, ob sobotah 6 ur, ob nedeljah pa počitek, kar je popolnoma pravilno. Izjemo delata samo železnica in pošta. Prva ima za svojo naporno službo nekoliko boljše prejemke, skrajšano službeno dobo in prosto vožnjo po železnici. Edino pošta pa nima za vse to nobene ugodnosti.
Pri vseh državnih poštah je predpisana služba najmanj od 8. do 12., od 14. do 18. in odjava od 20. do 21. ure. Ce pa hočemo vestno vršiti službo, to še ne zadostuje. Pride še reševanje spisov, razne statistike, mesečni sklepi in čakanje povratka pismonoš. Skupno se torej nabere najmanj 9 ur in pol službe vsak dan. Poleg tega pa še brez nedeljskega počitka. Za časa volitev je predpisana nepretrgana služba skozi 10 dni. Dan in noč, brez kosila in večerje, brez spanja in brez — nočnine. 'Povsod imajo, če že delajo več službe, kakšno nagrado in počitek, le pri nas tolci in garaj, delaj in vleci brez vsakega odmora, dokler te kakšna živčna bolezen ne zruši na tla. Šele tedaj imaš počitek, ko te odneso k večnemu odmoru. Uverjeni smo, da bo tudi poštna uprava uvidela to naše trpljenje, delo in zanesljivost. Će že ne more skrajšati uradnih ur, naj bi nagradila to na drug način, morda s plačanjem nadur in nočnin ali s skrajšanjem službene dobe.
Aniteš.
da uredimo vse svoje stvari sami med seboj in brez vmešavanja nepoklicanih ljudi, ki se v naše stvari itak ne vmešavajo z iskrenimi nameni.
NAJVEČ J A POŠTNA ORGANIZACIJA NA SVETU.
One 111. junija 1027 sta se v slovesnem razglasu v 'Monakovem združili »Reidisvenband der Post- und Telegraphenbeamten« (sedež v Berlinu) in »Deutsche Postgewerlkschaft (sedež v Monakovem). Obe organizaciji sta organizirali nižje osobje im sicer »Deutsche Postgewerksohaft« one na Bavarskem in Virtenberškem, »Reichsverbamd« pa vse po ostalih deželah. »Deutsche Postgewerk-schaift« je vrhu tega organizirala brzojavne delavce in pomočnike, ki so zdaj samostojna »nevtralna« organizacija. 'Nova organizacija nižjih uradnikov sprejme naziv glavne zveze in se imenuje »Reichsverband der Post- und Telegraphenbeamten«, organizacija 'brzojavnih delavcev se nadalje naziva po bavarski glavni organizaciji in se imenujejo zase »Deutsche Postgewerksohaft«.
'Organizacija nižjih uradnikov, to je »Reichs-vorband«, ima 150.000 članov im je največja organizacija poštnih uslužbencev na vsem svetu. Za nemškimi poštnimi nameščenci imajo največjo stanovsko organizacijo .angleški ptt. uslužbenci, katerih je 93.000. Kakšna moč je v takih armadah'!
Ne more se prištevati k zavednim slovenskim poštnim nameščencem, kdor ne podpišedeležaza Poštni dom.
-----esi---
Organizacijsko gibanje.
SLUŽBENE OBJAVE DRUŠTVA PTT.
URADNIKOV.
Ustanovni občni zbor Krajevne skupine društva poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov v 'Novem mestu se bo vršil v nedeljo, dne 4. septembra t. 1. v Novem mestu. Uro, lokal in dnevni red objavimo v prihodnji številki. Vabimo pa že sedaj vse ptt. uradnike dolenjskih pošt, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže.
Naša nova pravila je politična oblast končno vendarle potrdila. Opozarjamo še enkrat članstvo tim zaupnike, da se imenuje naše društvo sedaj »Društvo poštnih, telegrafskih im telefonskih uradnikov v Ljubljani« .in ne več '»ORO sekcija ptt. činovmikov« ali kako drugače, česar še mnogi ne upoštevajo, dasiravno smo na to izpretnombo naziva v »Poštnem glasniku« že opozorili. Naj nikogar ne moti to. da porabljamo pri dopisih še tiskovine in štampiljko s prejšnjim nazivom, dokler jih imamo v zalogi. Tudi naše krajevne skupine se imenujejo odslej pravilno: '»Krajevna skupima Društva ptt. uradnikov v...........«.
Reklamacije »Poštnega glasnika«. Naši člani, dobivajo. .»(Poštni glasnik« brezplačno. Ako kak član me dobi lista, naj ga 'reklamira s predpisano, 'Poštnine prosto reklamacijo pri upravi lista, ne pa pri našem društvu. V 'reklamaciji je navesti, da je dotičnik član Društva ptt. .uradnikov.,. Kdor je zaostal tri mesece s članarino, itomu list ustavimo. Zato naj bo članstvo vedno točno s plačevanjem članarine. Ce kak član ali zaupnik ne dobi položnic, naj jih zahteva po dopisnici pri našem dnj,-štvu 'odnosno pri krajevni skupini, kateri je pri-doljem. Izgovori, da član nima pololžmice ali da ne ve, do kdaj je,plačal članarino, niso na mestu. Zavedeti i,n vesten član, še bolj pa zaupnik bo vodno vedel, ikaij mu je storiti, če nima položnice in tudi do kdaj je plačal članarino. Tisti pa, ki tega ne ve, spričujc, da se za svojo organizacijo nič ali pa zelo površno zanima.
Še vedno je neka] pošt, med temi tudi par večjih na deželi, kjer ni niti en uradnik organiziran. Po navadi so to pošte, katerih predstojnik' je nasprotnik našega društva ali pa sploh vsake organizacije. Iz tega sklepamo, da uplivajo ti tudi v tem ozdnu na svoje podrejeno osobje. Obveščeni “smo, da nekateri taki •pTedstbjnifrt gredo celo
tako daleč, da odvračajo svoje osobje celo od
pristopa k zadrugi »Poštni dom« in zahranjujejo razpečevati bloke v korist »Našega doma«. Nekaj časa 'bomo še potrpeli, če pa ta opomin ne bo zalegel, bomo postopanje takih zagrizenoev ožigosali javno im pokazali na nje s prstom, da bo vsak pošten slovenski poštar vedel, kako se mu je obnašati napram takim ljudem. Jstotako bomo objavili tiste pošte, kjer ni nihče včlanjen v strokovni organizaciji. Vse neorganizirane, posebej pa še one, ki direktno ali indirektno odvračajo osobje od svoje organizacije, prijavimo Savezu ptt. uslužbencev. Zvezi drlž. nameščencev za Slovenijo in Glavnemu Savezu drž. nameščencev v Beogradu ter jih bomo povsod prav toplo priporočili. Cez 7 let vse prav pride.
Pri Gospodarski zadrugi ptt. usl. so iskali in dobili posojila tudi taki poštni uslužbenci, ki ne samo, da niso nikjer orgimizirani, marveč tudi krepko rušijo stavbo naših strokovnih organizacij, zadrug in ustanov im ki še nikdar niso doprinesli niti najmanjše materialne ali moralne žrtve za katerikoli stnovski pokret naše stroke. Vendar pa jih prav nič ni sram, okoriščati se z dobrotami im z denarjem, ki so ga zbrali požrtvovalni in stanovsko zavedni ptt. uslužbenci in njihove organizacije. Za enkrat brez nadaljnega 'komentarja. Prizadete pozivamo, maj brez odloga popravijo svojo sramoto ma ta ali oni način, ilzbera ne bo težka, ker sta aiačima samo dva. (Kdo pa je črtal besedo »organizirani« *z pravil Gosp. zadruge? — Op. ured.).
Opozorilo. V zadnjem času se je dogodilo nekaj slučajev, da so se nečlani našega društva vtikali v zadeve in poslovanje naše orgnizacije in skušali ustvarjati med našimi člani nerazpolože-mje jiapram vodstu naše organizacije. Da se to me bo ponavljalo, opozarjamo nečlane, da se nimalo pravice vtikati v zadeve našega društva. Ako že čutijo kako potrebo in željo po korekturah, naj pometajo nSjpoprej pred pragom svoje lastne Organizacije, kjer bo to morda bolj potrebno, nego v naši organizaciji. Ciame našega društva pa pozivamo, naj take prijateljske nasvete od tendep-ciozrnih prijateljev uljudno, pa odločno in ponooifb odklanjajo. Ce pa misli kak član, da se mu je zgodila krivica, so mu vrata naše organizacije vedno odfvrta tfidi za pritožbe. Naš ponos zahteva.
Ir li- H" li"	Ii" II- n- ir ir n« n« n« nO
To in ono
Gospod direktor Alojzij 'Gregorič je nastopil 3tedenski dopust. Nadomestuje ga gospod inspektor dr. Anton Vagaia.
Reaktlvadia predsednika Saveza. Kakor čujemo, bo najbrže v kratkem reaktiviram naš predsednik Saveza v Beogradu g. Toma Jovanovič. inspektor ministrstva pošte in telegrafa v pokoju. Zavzame važno mesto v ministrstvu ali pa vodstvo kake direkcije.
Pet kategorij dne viličarje v. Ne verjamemo, da je še kje država, ki bi imela toliko vrst dnev-ničarjev, kakor naša država. Pri pošti imamo sedaj pet vrst dnevni carjev: 1. prejšnji (»prav ta pravi« — ali kako bi rekli j uradniški dnevničarji, ki so bili že pred 1. aprilom 1927 dnevničarji in opravljajo uradniško službo; 2. prejšnji služiteljskf dnevničarji; 3. prejšnji zvaničniki — aspiranti na IH. kategorijo, ki opravljajo uradniško službo, pa so bili 1. aprila prevedeni za dnevničarje; 4. prejšnji zvaničniki — sedanji dnevničarji: 5. prejšnji služitelji — sedanji dnevničarji. Vsakdo od njih dobiva drugačne prejemke, če tudi opravljajo nekatere skupine enako delo in imajo drugače enake pogoje. Ce sprejme uprava danes dnevničarja za uradniške posle, ga plača po 1100 'Din na mesec, onega iz zvaničnika prevedenega dnevničarja, ki vrši Že par let uradniško službo, pa po 900 Din na mesec. Zvaničnica s šolsko izobrazbo za M. ktg. je napravila pripravniški izpit za HI. kategorijo. Ko bi imela napredovati v 3. skupino HI. ktg., je nazadovala za dnevničarko. Kdo je še videl tako zmešnjavo? Da je Babilon še večji, se pošiljajo dncvničarlii že za administratorje pošt. Morda so to tista »znamenja na nebu«, o katerih govori sveto pismo pred koncem sveta?
Neupravičena prevedba za dnevničarje.
Vzlic jasni odredbi čl. 306 finančnega zakona so bili prevedeni za dnevničarje, tudi nekateri taki zvaničniki ozir. služitelji, ki so imeli na dan 1. aprila 1927 več kot 3 leta vštete službene dobe. Ti nai se pritožijo na ministrstvo ozir. na'državni svet.
Kako se »rešujejo« provizionisti? Po 9 lotih
samostojne države je vprašanje provizionistov
toliko »dozorelo«, da se zdaj pri direkciji in pri ministrstvu prepirajo, ali naj se izplačuje tem revežem pokojnina Po pravilniku ali oo zakonu. Po pravilniku bi dobivali provi zi on isti 310 Din, vdove po 130 Din, sirote po 90 In miloščinarji pa po 60 Din na mesec, po zakonu pa pokojnino kakor upokojeni služitdiii — o^.rOR 600 do 700 Din na mesec. Oni študirajo, naši provizi-onisti pa prejemajo še naprej mesec za mesecem, letp za letom po 12 Din (piši in beri: dvanajst dinarjev) na mesec. Splitska direkcija, kjer so bolj hitri ko pri nas, jim izplačuje že par let po 310 Din na mesec. Pri nas se seveda ne upamo, ampak samo studiramo in čakamo, da bodo to vprašanje korimo rešili provizionišli sami — s smrtjo od onemoglosti.
Brošura »Ljubljanska pošta« se slabo prodaja. Pohvalno moramo omeniti direkeijsko, osob-jc, ki je knjižico skoraj do, zadnjega uradnika kupilo, in pošto Murska sobota (ki ie sploh v vsakem pogledu prva), ki je takoj nakazala denar za vseh 10 poslanih izvodov. Drugače na vlada doslej precejšnje mrtvilo in'nerazumevanje. Nekatere pošte vračajo poslani izvod, pošta Ljub-Jjarna 4 je vrnila celo vseh 5 izvodov, neizogibno (Novo mesto pa vseh deset izvodov. Čudno umevanje so pokazali ludi tisti upokoieni poštni uradniki, ki so dolgo vrsto let službovali v Ljubljani, pa niso hoteli kupiti zgodovinskega opisa ljubljanske -pošte. 'Kje je stanovska zavest, kje kavalirstvo? Vsak mesec pride kdo s kako nabiralno polh in človek -podari nekaj dinarjev, pa naj gre že za -kar 'hoče. Tu pa dobi 'v zameno za 10 dinarjev 'zgodovinsko iji strokovno knjižico, ki je gotovo vredna tega denarja-'-Odlični autor, ki je spisal to knjižico, in organizacija, ki je to
delo založila, nikakor nista ipričakovala. da bosta morala v pokritje stroškov ponujati knjižico laikom —- ljubljanskim meščanom, ker ie nečejo kupovati poštarji brez stanovske zavesti- in časti.
Zahvala. Iskreno se zahvaljujem za podporo v znesku 300 Din, iki- mi jo je naklonilo lOsrednje društvo nižji-h poštnih in brz. uslužbencev, krajevna Skupina Maribor. — Marija Škrabi, vdova poštnega služitelja v Mariboru.
Osebne vesti.
Premeščeni: pb. ur. 11/3 Danica Kobal z Ljubljane 1 na 'Bled 1; pb. ur. 11/4 Marija Globočnik z Ljubljane 1 k Sv. Janezu- ob Boh. jez., Albina Thaler i-z Šoštanja v Slov, 'Bistrico. 'Franja Zgonc iz Lju-tomer-a v pristavo kot starešina. -Marija Štrukelj iz -Sv. Lenarta v Slov. gor. v Zgornjo Sv. Kungoto, 'Vera Jan iz Pristave v Šmartno pri Litiji kot starešina, -Lota -Horak iz Domžal v Lukovico, Franjo Turk z Ljubljane 1 na Bled 1, Marica, Kolar z Ljubljane 1 v Mežico, Mara Kocjančič z Ljubljane 1 v Dobrno, Vida Kušar z Ljubljane 2 v 'Kranjsko goro, Slava 'Rodič iz Sv. Lenarta v Slov. gor. v Celje in Ana Gom-išček iz Celja na Bled '1; pb. ur, II/5 Olga Senica iz Žiro v v Šoštanj, Amalija Kalan -iz Šmartnega pri Litiji v Ljutomer, Alojzij Jurjavčič in Ahacii Vončina z Zagreba 1 na Ljubljano 1, Ludvik Turk z Zagreba 2 na Ljubljano 1, Ivan- iRadič z Zagreba 4 na Ljubljano 1, Amalija Negove-tič iz Brežic v Videm Dobrepolje in Gabrijela Rupret z Ljubljane 1 ha Ljubljano S; pb. ur. HT/3 Angela Htilbl iz Gh-štanja v -Prevalje; pb. ur. IM/4 Melanija Jevnika-r z Ljubljane 1 v Rogaško Slatino. Jakob Pa valeč iz Zgornje Sv. Kungote v Sv. Lenart v Slov. gor.,
Marta -KUzJer iz Lukovice v Domžale in Ljudmil^ Bajec iz Vidma Dobrepolje v Kočevie: zvan, ). skup. Ivan Kristl od X. ter. t. t. teh. sek. v Mariboru k -glavnemu telefonu v Beograd in služ. 2. skup. Franjo Urh z Ljubljane 2 na Bled L
-Napredovali: v 3. skupino III. kategorije so napredovali: Franc Jakopin, Pavla Kavčič in .losih Slabina na ravnateljstvu, Alojzij Furlan, Jurij Banyai in Silvester Kavčič; pri IM. ter. ttt. sekciji, Fran Kran-ic pri- X. t. t. t. t. Sekciji, Josip 'Puntar -pri XXXI. t.- t. t. t. sekciji in M-Man Brat prj XXXV. t. t. t. t. sekciji vsi ob. ur. IM/4: zva-nič. 1. skup. I. Bozljaj pri X. tttt. sekciji in zvan. 3. skup. Mirko 'Cerkvenik pri I1L t. t. t. t. sekciji.
Upokojitve: -pb. ur. 11/3 Marija Škerlj na Ljubljani 1 in zvan. 1. skup. -Ivan S-ko 1 ib e r v Ormožu.
Poroke: pb. ur, M/3 Josip Kumer na Vrhniki se je -poročil z Albino Marinko.
Ostavke: pb. ur. IH/4 Milan Kandare na Ljubljani 2 -in Matilda Pogačnik v -Hrastniku.
Umrli: služ. 2. skup. Franc Burgar v Novem mestu.
Najsrčnejša zelja in cilj vsakega vestnega nameščenca mora bili „Poštni dom“
Za »Obl. organizacijo -ptt. uslužbencev v Ljubljani" izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskarno" Fran Jezeršek v LjubljanL
Konces. zobotehnik
Josip Kovač
Ljubljana, Sv. Pelra cesta 27
se priporoča poštnim nastavltenceml
Cenejše kot ori
razprodala h
se dobi vsakovrstno imanufakturno blago
J. TRPIN, Maribor
Glavni trg Ste«« 17.
Najbi Ijši šivalni sttoji in kolesa
GRITZNER, ADLER
ter švicarski oletilni stroj DOSRED, edinole pii
JOSIP PETELINC, Ljubljana
Najnižle cene. Tudi na mesečna odplačila. 10 letna g rancija
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojav: Hedžet Ljubljana Telefon štev. 75
Tvornica dežnikov
L MIKUŠ, Ljubljana,
Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
Ljubljanska gradbena družba zg.!.
Ljubljana,
Slomškova ulica 19, telefon 527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištvo.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, L3UBL39N9
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po
nizkih cenah.	24
Manufakturna in modna trgov na
Felix Škrabi
Maribor
Gosooska ulica štev. 11.
THE REX CO.
Liubljana, Gradište 10 — Zagreb, Sa m šte 56
Telefon štev. 268 interurban. — Ustanovljeno 1906.
Specijalna trgovina prvovisinih pisalnih in kop-rnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin.	Pisalni stroll na obroke.
Tvrdka DRAGO SCHMfAB Liubliana
Dvomi tjpfg štov. O
znano domače narodno velepodjetje se priporoča vsem velecenjenim poštnim uslužbencem za nakup vsakovrstnega blaga In oblačil. — Vedno na zalogi vsakovrstne obleke za gospode, dečke, damski plašči, kostumi, dežni plašči (original, angleški izdelek! športne obleke In kostumi iz pravega nepremočljivega tirolskega lodna, dalje perilo ter man 'fakturno blago za gospode in dame. — Vsa oblačila so lastnega izdelka ter se izdeluje na željo tudi po meri. SV* Zahtevajte vzorce! *WI — Opozarjamo na usnjene suknjiče, ki jih tvrdka izdeluje iz pravega francoskega „Havana" usnja.