I,roed daily dmy» and GLASILO SLOVENSKE N DNE PODPORNE JEDNOTE tag o, Hi., petek, 19. marca (March 19), 1923. I acctioa IliS, Act uf Oct. 1, UIT, aathartaed on June 14, W>. m.u.',íí.ii..i. »:. o« Yearly rtter jwunry ti. Mit. m Um, »<*tLfhr* jj» o» of March I. l«7f. ft* wallisy «t epeclal ute af poat Boston â Maine železni-oa ima veliko dobftkt pljuje slabo. — Plačuje jih od kom, kar pomeni priganja- nje delavcev pri dele. BUlerlca. Mase. — Železniška druiba Boston & Maine je izdala svoje 98. letno poročilo. To njeno poročilo pa pdve, da je napravila v lanskem letu pet milijonov čistega dobička. Ampak svojih delavcev ta družba ne plača dobro. Oni ae pritožujejo zaradi neznosnih delovnih razmer in slabe mezde. Pl+eani so od kosa in priganjani so pri delu, da je strah in groea. Delavci, ki delajo ie tri leta ali več v delavnicah te družbe, so prejeli obvestilo od družbe, da jih več ne potrebujejo, ker so prepočasni. To pove jasno kot beli dan, do kakšne meje so ti defavci priganjani in kako se izkorišča njih delavna moč.. Pritožbeni odbor ln neki tapetnik so bili odslov-ljenl, ker ao se pritožili na železniški delavski odbor Zdrušenih drŽav. Delavcem, ki prihajajo na protestne shode groze, da bodo odslovljeni. ftlkane jtostajajo neznosne za delavce/ , Svet lige narodov je imenoval poeebi ligo reformira do prihodnje jeeei v komisiji. Muaaolini je obdolie na vrvici; on je preprettl, d« Nem V Waehingtonu bo gelo skeptični. jejo« da ae lif« mira ln poetaai na in bolj prd ja, kl ae prllafl bo lahko reHg nančne in pe Evrope. Liga g formira v Zdel ropske, kl pe l mednarodno al privlačna tudi 1 kontinentov. Berlin, II, J l>oročevalci v 1 je Muaaolini U kriv, da Nami ta v ligo. Muae ziiljo na Šioi in ko časa, da Je 1 PoroČevelcl Ili «o dobili navoi| smejo niti WM rati Brazilije, \ do njihova pori lUUJI. "¿eneva Je «l earnol" Je kSi listov v NemèÉ mirovni pakti 1 da bi bila Nem* hočejo 0rŠave» le. Nemci dvori Ja aprejeta tud Rim, 11. ma ak| listi soglei daje liga na* boljše Je, da * navdušujejo i ligo narodov*V Italija središč« tiato novo "ril« Puri/. 18. « časopisje, zlati imenuje ženevi flesko lige nan Tajnik ee delo Davis je ponudil načrt sa končanje etavke v tekstilnih tovarnah. Waehlngton, 1). C. — Tajnik za delo Daviš je v sredo posegel med atavkujoče tekstilne delavce ln tovarnarje v Paaaaicu, N. J., in je predldžil obema stranka- Davieov načrt je, de se delavci takoj vrnejo na delo in potem se vrše direktna pogajanja glede mezde in drugih spornih točk. Pogodba bo veljavnar od dneva, ko ae delavci vrnejo na dalo. A-ko še ne bodo mogli zediniti, tedaj reši »por razeodlšče. Daviš imenuje tretjega razsodniku. **#ne*zdl*prav0ea preveč neraflM New York, If» ska zveza LeiHir Assn. of Teaohei and Social Btudla avoje pomladno L. Keeler je rek uče, da Je pel amendment pod svobodo, ko ven4 kaj Ixobralen jty stava pravi, da glasujejo, toda j kl znajo poetavo zamorci ne volijo še vsak učitelj | ao zamorci Alliai Keeler Je na de se še vedno i Je bila Ameriška noviji n« na veri zaradi tega ne a OhltigU Jo Mokro io ušes Kostna jat proti enemu za od* pravo prefclbicije In 14 proti enemu za phro in vino. Chicago. — Referendum o prohibiciji, ki ga vodita v Chl-cagu in okolici dva Hearstova dnevftika—Chicago Herald-Exa-miner in Chicago American — pokazujc ogromno večino za mokroto. Cikašanri glasujejo 16 proti 1 za odpravo prohibicije in 24 proti 1 za lahka piva ln vina. Rezultat glaaovanja do danes Je sledeči: Za prohiblcijo 8,72«, proti prohibiciji 48 662 glasov; za lahka piva in vina 55,462, proti 2,506. 2 UBITA V SAL1/NV V Cl- CE «U. ravno dejetva večina' ustanoi Mik« daletov iolske otroke sem prepovedi ko vlade. Is U kl odkrije pel razgali take, spoznajo, nI $ Barbara Ad učiteljem, da i gajo rabiti e* mesta da Jih | godkov is prel Zlate teče le A , Rim, 16, m liani Quinn, j tor katoliške« ten i h d rta val na letno «oje za propagnad ael Iz Amerik ke je lani pr Ako c*rk§w |sk prUprvkov n Cieove, IM__V srede v zgodnjih jutranjih urah ao tri bendl-ti vdrli v aalun ne 4726 W. Twelfth place ter z naperjenimi revolverji eapovrdali navzočim, da dvignejo roke kvišku. Joseph Stal Iga, atar 62 let kl ae je na-ihajal v eelunu kot gost, Je ml* alit neopežono, smukniti pri «tranaklh vratih na proeto. Prodno pe je e«prl vrata, ae je zgrudil na tla. Natakar Ke**ry Marka, S6 letni zamorec, Je pis-ni) za bero, kjer se J* zgrudil smrtno Mdet od več krugHJ. Banditi ao se med otreljanjem no vae strani naglo umaknili Ur pobegnili v čakajočem avtomobilu Denarja ni*o odnesli nobe- LAfWWA SIX>< «OVePCl Hudo Je tudi ti poročal« o *< blikanec, Jo» da al vse «tras A mfivfiat1 snpga, dobe sa smo is* mislec. KÍJtétcÍao,,¿e 8 bunk, se «evejie isuse sate no natisnili ido. Kaj pati Hm, čmi so In start; Največja > mhm> P. Z., ki pa ne morete prav lepo Čeravno nspredovsti Delsvci tod so nam-ieio vss- reč še daleč v nevednosti in nič loVn tež- oe drle do podpornih erganiza-spomlsd clj. tudi sli- Pozdrav čitateljem Prosvete. kmalu in takorAoČ bres vzroka -- odslove Od dela. Taka je pravi- "Pleneče matere", ca sa delavce. Vzlic temu Je med pfcsoče matere (Daneta* zatiranimi Jako malo sloge, celo lfothers) — kaj pa Je to? Pa Veliko manj je je kakor med k*- ramonnt družba je tako naivsla pltnlftntl. svoj najnovejil film, ki pride Delavne, ki aaslufti od $100 do prihodnji teden v Chicago gle-|280 Je jakoptaioeen napram ti- «Ko. Vsebina fihna Je fes teka. stemu, )d zaslužimo po $80 do d» odgovarja naslovu. Film po-980. ReaJih Je bolj mak), ki to- kaže newyortka glediiča in t« Hko zaalulljo, a ee Je kje Wo, Ja berete, kjer begati troti - med večinoma tak, ki gleda, da vedno nj^i marsikatera lahkoživ a ustreže kompantjl in se na vse mamica — prekrokajo načine prikupaje. Med Slovenci & kratke, kakor Je ie Jetna d<>-ni nobenega takega, ker tu nas ba, noči. Plešoče matere se vse je sploh samo par Slovencev. lesketajo — tako njih nagi hr Molje, ki varjejo Volsteadovo ti in ekoro celo oprsje, kot dri postavo, da ni kiiefta. ao tu do- go kamenje, izpostavljeno na kaj prllni. Tudi huddbhi so. Naj raanih vidnih Zlih talesa. Film povem dogodek. precej dobro pokie iivl*oje u- V McVickers glediéíu bod« Udy) ter nam pokale > plodno livljenje razvajene bog«- j^íWWp p ROSVE NAnODNB PODPOUMB GLASILO l*ODI*ORN B DNB üanrfaisa: pol Ut* to «■« Es.SU» v« O R up HS74* S*. Ig EN THE orfii of Um feci tij. Ommd bjr Um mer Ualtsd liio of -memhek Pa. - Skoraj šest, I je ia preteklo po osmi redni,konvencij i S. N. P. J., pa do danes se ie nisem oglasil P ros veti. Vzrok Je, ker ssm vq» del. d« imajo na*( uredniki čez glave dala po konvenciji, kakor j« bilp tudi poved.no ¿j ££ JMtmm t Mm» •• M. It») Si nm b • l,m daevMS pstskls mm fv» TEŽAK JE BOJ RUDARSKE ORGANIZACIJE ZA OBSTANEK V ZAPADNI VlRGINUt Ozek pas, ki sega iz Zapadne Virginije in ee zadira med drievi Ohio in Pennaylvanija, ima isti premog v sv6-jih zemeljskih plasteh, kotne dobi Vvzhodnem Ohiju in za-padni Penn*ylvaniji. Ta pas je poznan pod imenom "Pan-handle." Premog je sicer povsod enak, todarudarska organizacija ima težak boj za obstanek, ker šb politične razmere popolnoma drugačne v Zapadni Virginijl kot v omenjenih državah. V Zapadni Virginijl eo ai premogovniški .podjetniki gnali priboriti večjo politično kontrolo, kar dokazujejo razne sodnijske prepovedi proti rudarjem in obširen in eirov nastop pobojnlkov v službi premogovniških podjetnikov proti rudarjem. Ako bi premogovniški podjetniki ne imeji velikega političnega vpliva v Zapadni Virginijl, bi bile, sodnijske prepovedi zelo redke ln malo bi se dišalo o nastopu najetih pobojnlkov ob času aporov. Skoraj vaak premogovniški podjetnik, ki v tej pokrajini obratuje neunijaki premogovnik, ušiva zaščito sodnijskih prepovedi. Te sodnij-ake prepovedi ao kasnejšega Izvora in sicer izza let 1922, 1924 in 1926, toda umerjene so po najstarejši sodnijski prepovedi, ki jo je ^poslovala Hitchmanova kompanija. Ta prepoved sloni na takozvanem "yellow-dog kontraktu," ki prepoveduje uniji nagovarjati rudarje, da prelomijo Individualne pogodbe 8 premogovniškimi podjetniki. Kdor podpiie tu kontrakt, ae zaveže, da noče imeti nobenega stika s unijo, dokler dela pri koropanljl. To sodnljsko prepoved Je priznalo tudi najvišje zvezno sodišče in je bila tako raztolmačena, da se uatavi vsako unijsko delovanje, 0UtttS^¡^"RmiStr P* J. In ttosvera PETEK, 10. MARCA. tvoj ne- 3 gscijo ns konvencij ro sem hU tudi jsz. Vzrok Je tudi, ker sem videl v Prosveti. ds so dopisniki zelo pridni po konvenciji. 8e nikdar se niso tako pridno oglašali v Prosveti ravno po osmi redni f S. N. P. J. Zato sem — uredniku prosvete olajšam delo z raznovrstnimi vprašanji in kritikami od vseh strani. , % Da Je nai urednik Prosvete ty. Joie Zavertnik res boritelj za delavce se ni izkazal samo ni konvenciji, temveč vidimo tudi v Prosveti. To mora tudi priznati vsak Č i ta tel j, ne samo jvobo-domiseini delavci, temveč tudi naši nasprotniki. Ne prekosijo ga v nobenem slučaju« četudi ae posluiijo laži ln grdega napeda-nja. Br. Joie Zavertnik stoji trdho za proJetariJat v Ameriki in v stari domovini Kdor govori sli piše, da urednik Prosvete br. Joie Zavertnik ni pravi boritelj in učitelj delavstva, ema-tram, da Je lainik. AH ne čitate veliko podučnih člankov v Prosveti o vsakovrstnih orgaaisad-jeh delavstva? Ali ns #tate odgovorov nasprotnikom in izkoriščevalcem delavstva? Ne čifcate člankov v Prosveti, ki so v korist & N. P. J. In članstva? Mi siim, da ste to vse čitall. Toda ali ste nasprotno ie čltali članke v Prosveti, v katerih bi izdajal delavce in Jih silfl pod kapitalistični Jarem? Ali ste is Čitalt v Prosveti članek, ki bi atlil delavce k delu, kjer Je stavka? Ste U morda ie čitali v Proeveti kak ddblčka, pssdn izgi zavedni duh. To vi< lavskaga Časopisja, ki nam op suje katastrofe, koliko delavcev Je podsulo tu, koliko jih je zgorelo v razatvalbi tam itd. Prf tem prav niine povsjp veeti, efl SO bili ddtmi klerikalci ali komunisti ter le je bil med pone-sreSanol Jtnk socialist in demo-krst, čeprav s«> b II prav vsi tf med ponesrečenci, ki so vsi dal življenje za en< ga — za Mpfc* de drug» resnica Je, kater delavni ne smemo pozabiti, reč 4a,v|akJ|i vesteh nikdar opazimo, da bi ubilo kapiUlii To dovolj pHča. kdo nosi živUd-nje na tehtnko v nevarne rov^ in tovarne. Badi tega kapitalisti tudi zelo radi vidijo, da so d» lave! pri rasnih strafikah, kej vedo pr^dobrc^ da če je v^ stranic, toliko več j? nssprot-stva med delavci. Neslctoe 4ah^ ko porinejo vse deleVce pod ep jarem. Ta Jarem je iuineat, k* korina Je hila, toUcer da sf bodo vse delavske sttfmke morali ukloniti fnotfotcem ter dett* Hlačno, morda ko-koAček kruha, italistl se »tejej kar je zato, da dor delavske strsnk4. volitve, si pa lep^ upaj strankarska js socialist, repu-.krat itd. Ko vidi* pa prevzamejo I si izberejo kan-njim po misli. P(> j jo zopet skupaj Ufi ; sel jem roke. Tako skupaj v eni ee» B, stranki, s si pripravljajo beljio njost ter ee Imejejo strsnkarstvu. Delsvci--- po voUtvah taki, kotno,bili pred volitvami, pa čeprav Jim Je bilo pred volitvami obljubljeno od .j^HP itjfMlkC ^^rft tf.l. IA-4- i* A*'. maj Kadar se • ■ razdele imena, didata, volitvah si podajo kapi članek, ki bi branil vstop k ________ N. P. J. najbolj vernemu in poiJjako modni, da bi lahko prijeli boinomu kristjanu ali najbolj] mogotce sa frat, ka^or nas ae- brezvernemu judu? Ne, jaz ml- daj oni tiMf......... slim. da ne. Zdruiiti semorsn^p torej vsi jug Tako so se ishko prepričali vsi skupaj v eno strsnko, ki se boril^ delegatje na osmi redni konven-1 proti kapitalistom. Členi mora-JjonaVtavki. žalost. je križ in raznih bilo lig .Kolikor Jo i toliko ia danes že in potu N S. za ' Aetoéo se 4« HUK venske )e tudi kakor' Prosete. — É3ÜÉ aija bodo volitvami. volitve cijo so ki m m m motim. napra Los Takrat lo p uradniki ne i^a kolonikae-e bi hotel zebe-pokojnih iig. kar ujejo. pi, so bite za — Joeeph Ma- Qbe da jo izvrie sami. »i ■ Liaban Okle. ^Mojs ideja js, malo napisati Udar ne bo dosegel nič Mrega, Prvo »«voda _ dokler bo toliko Strank. %a ea- ktr delavec sem. , M olt~ lavcev "V eni W Ns* je pač vodil in l w(ko ivijo, da ima 14 tiaoč ¿1 ilijon in pol y Magajni hi m ®HUwia «mili I I to? -.bijedili danili vse je TMMHlKlf0 tisoj ;ov ostalo v biagajni. Jaz ni BHE^^HHpjinal*! „ unati v milijonih, zato. mi ti I povej, kaj je več, miUjon in poi ali dva milijona? — Gilbertska Mica. • • 0 e»4lo banka. i«] |MMHBM8M»' kregal ti na stsre dni, priznava, da „ gMjBiPMullM i ie pagan-;a;yif»>llr V spoje, prsvi pa.l to ni nič hudegs. Prazniki pomenijo nekaj drugega, več ^aganski. Ravno taku se glasi povest o župniku, ki u krstu gos za ribo, da jo je lahk<, pojedel na petek. Drugo Ime in drugi okus. Ali ne bi Trunk rav i Klalo IflfltoiihEal, da Je cerkev na isti način adoptirala tu- to- „ evi — ^e ie vidno'odprto] vprsianje. mg^^^m Da, g. Trunk, ikods je vsiega P*t>irja! tt I Ta he ai pisal. ^^ 'komet! Posveti planinah fat tiho ____ivejonhn, ki sumijo, da ii Jaz pisal eno: kritiko o veda tega nisem napravil, naj htfejo, kjer hočejo, leamo vmoji koii ne. — Michi , <3ieiigoy, Triadelphia, W. Va. riedlkdjo okraja štev. f. Brezposelnost je velika, pa vendar ne tako, kot je v Ohiju, kjer sta dve tretjini rudarjev brez dela, v driavi je pa vaeh rudarjev okrog 60,OQO. Položaj v Zapadni Virginijl bi bil popolnoma d čen, ako bi rudarji zavedali svoje politične moči. Ce bi rudarji kot en mož glasovali proti vsakemu kandidatu, ki da bo n4ia zms«a}eelo principu ih zirani judarti so saf- li To bi setKOo ~ r. p. J-rlr| bi ne bili teko i skih orga-li^ jjrvo v OhU% d¿igo v »venska na- „ji, „oten, v Peimi ln «linoisu. cijl, ds js imel uradnik Prosvete mo biti tiste ... polnim v vseh slučajni v prid de- ra naa uči k pravi lavfftva in članstva S. N. P. J. I stoji na strani dela Nasprotniki očitajo, da Je eocia- čah. Taka pa, Je 8 list, ds satira katoliAko vero itd. med vseh a*4ft d Nisem le nikoli čital ne aliial, »a«. - . T. _ , , da bi komu zabranjeval hoditi v rodna podporna jednota na stra- Veliko jih Je ostalo ne eedilu. do- rasen takega delovanja, ki ga .vršijo dobrotvorne orga- k mal{ all ^vedi. Tudi ni delavstva. Ne hajte se na|eta u od*™! dehmSrodarJl llizaclje. / ga ie nisem sliial, ne od njega1- ' ^ - ^^ ------- »JZZE- čital navodila, naj bi napravili _______ |V tej pokrajini je sed?m tisoč rudarjev. V organi- revolucijo, kakor to sliiimo in či-|da bodo taki odborniki, kot eo 1Odkritosrčen delavec______ Branih rudnikih pa dela le 1,800 rudarjev. Polovica dru- temo od nsspnotnih strank. Za- bili do «edaj in so ie sedaj, za-Uo priznati. ^^ rth U, n^Aui« .1 u vlc TI MidAril snndalo ood iu- to wi,lUm' J® «rednik Proave- kaj v veliki meri je tudi njih za- jklaj se pa vpraiajmo, zakaj n [ft V v*l;la , gih je prizadeta zaradi stavk. Ti rudarji spadajo poa ju ^ ioclallit ,n it „ Vil Klavni ^ I, da -|vfl| tlBto «mrtvo ru^Udb. ^ d*n' J« jetidar . bomiki socialisti (tako jih sma- rojeno dete^, kakor so nepremli- ^ ker cenejie delajo po neor- dobitiMogočesena trejo nasprotniki delavstva ter 1 jeni gospodje krstHi S. N. P. 1 ^¿In^T^jeprodi^ijs ^ WMf^uf vohuni kapitalistov), so popolno-1 pred dvajsetim Meti Danes se K;ta ^^tu^oduci-K0'^^ -a na pravi poti. slednji goto* kessjo, ko vU\i- ^voli sa 4ansinJepotre- ^ L Velikokrat sem čul, da je bU Jo, da se Je tisto dete rszvilo voap«dnikovidoSSzadJe Jor Jezus Kristus socialist, le rodu korenjaka, ki se uepeino bori ^ Vf)dB0 V9if ^ ^ govedu-Je bM judovskega, kakor pove tu- proti vsakemtl sovražniku in po- , ^ ^ storjeno napako teiko __lil »T___1 L. ^ IuimI «maiM /lu(MWIA i» ■UlSl'™ ^T Tki fk. J__.'i J«!.^.. *> ni hm, n.nui |jvi v . ............—---W IJC, lip DU BW< Jvilv mypm) vcaRv ..........jfKSvangellJ. Torej če smo po-Usod zmsgs, dasirsvno je ,t*ro I popraviti. Rudarji moramo tr- m postavita demokratična in republikanska stranka, bi dedovsli vero, katero je učil ro- ie malo nad dvajset let. / ----- ----- \ . . .. A^ii.t *t>r nas uči, ds ne smemo Smelo l J---v---1 " " ' * --- tegs, kar smo pode- venska o. w ________________. smo tudi podedovali ne- ni tako na publlkanski |K»llticarji bi spoznali, zakaj politična tehtni- kak socislisem, pri katerem o-1 letih kot ae politični vpliv premogovniških podjetnikov pričel hitra ¿¿¡J^ti zniževati iii končno bi bil enak ničli. Demokratični in re- dovali. xn da nobena slo-T Malo Je kritike o IJ. M. ~ íü^sVer ¿eá ks! ija v AmeriW ludmr je organizacija kritike je Je ^ faed M vala v dvajsstlh popcaviU potrebna. Citatelji, tu-P^L u, ^ ^ P. i. To vidi-,Ui pri nas Je potrebno dtfut' -'fžr^ff b,"rt"t1,16 p7 P°> raKnfl.rr&K os sž^ta1 ite o|)olnoma poratonl. Nasprotno m «e p« pou- „„ razumno staNičc povsod, pa sa delavstvo In organizacijo? Ali mejmo tem. kjer Ja asumaeti tična raoc rudarjev in drugih delavcev večala in bi postala ^ a,>t "— 1" " - - •----J1 - - ■ ^ ' ^ * tako jaka, da bi zdrobila politični mašinl obeh starih %trank. ..i fie pmlen bi sa to vršilo, bi pa sodnijske prepovedi postajale redkejše in končno bi popolnoma izginile. Tudi najetih pobojnlkov bi bilo vedno manj. Njih ■bi se k r čOo in končno bi zadnji odromali ia Zapadne ^ 1kIjetniki bi spoznali, če hočejo obratovati svoji- rudnike, da ee morajo z zastopniki rudarjev ueeeti fcijiml pogajati pod kakšnimi pogoji bodo ru- ursdni- bodimo karkoli, klerikslci. komu-1 tisti, ki so ustanavljali le predJiM^č čez naie nlsti sli ksrkoll. Resnica je, ds 80 in 40 leti, da ie danes n|maJo U0 s, N. P. J. so naii očetje bili katoličani, to- polovice toliko članstva kot 8. Slovenci smo tu dobro da če so nekateri po svojem ra- N. P. J., sli tisti, ki se borijo Ljrani društveno in poUtlčno. sumu ursvnall prepričanje, W dvajset let in Je pod njOi vod- Powtr Pointu smo aa zadnji ne sme to motiti, da bi delavci stvom orRanizacija tako ogrmn- Lruitvenl seji pri it. 888 S. N. P. bHi prijatelji med seboj In bi Uo zrasUa na članstvu ln pre- j raaoravljali. da zgradimo dru- ne ne btttjMMf naifh organizacijah H I I^H „. razpravljali, da zgradimo motenju ? Itvenl dom aa naio našel , Citatelji, bo boate odgovorili Glede npiaga kluba J. ft. Z. ss Ns mislite, dragi čMatelJi, da na tkivo vpraianji, ne boste gp-1 ne morem poeabno hvaliti, sem korumplraaec, ko tako pl- Ivorili ne v javnosti pisali, da S. [no ima enako število Sem. ali pa kdo ve kako velik so- N. P. J. gra v propast zato, ker Na februarski asjl a elaliM in morda eelo kaj "neapo- so glavni odborniki S. N. P. J. in dva delegata za ohijeko ------—k 4----- 1 urednik PW|veU taki in taki. | renoo. Na konferenci aem bil Zdaj eveda tega ni. Premogovniški podjetniki ee obnašajo kot gospodarji, ki ukazujejo rudarjem, kako morejo delati, v kakšnih razmerah morajo delati in s kakšno mezdo ae morajo zadovoljiti. In to vse prihaja od tega, ker rudarji nočejo uvideti potrebe politične delavake or-Iganizaclje. Izvzeta je seveda mala peščica, ki je to ren-:o ie zdavnej spoznala. Ampak ogromna veČina še io tako voli, kot so volili njegov oče, njegov stari oče ■ ©jegov pradodt kei' ne razume, da danes iivimo v po-* ,a časih, kot so iivell naši pradedje ali drugi predniki Danes ee človeška drušba deli v dva od-i različna razreda. In aieer v razred kapital letov 1« delave v ln ee kdo mleli, da lahko kdo zastopa v lajnlh zborih Ipterese obeh razredov, ae hudo moti dabnegs*'. Ne, dolinost je moja«, urvuuw ». <«»• |ii;nw, whici«»i pili ml ur kakor doHnost vsakega aavad- Znano Je. da eo nekateri glavni I vzoč tadi Jas. Ton seí eliftal to-nega delavca In tudi nezavedne- «lborniki skoro dvajset lat v od- likokrat n^Manabeeáda, ki Jih kler kslnrgs ■MlfM me tegs. kar menil, to Je,------------------------- tisto pot. ki nas pelje do zmage čas dvajset tet v bojih sa delavstva nad kapitalizmom. stvo v Ameriki in v domovini g Pustimo vsako nizkotno stran- tako stoji trdno ia danes, čeprav karstvo In ne verjemimo takim, ie pri letih, na strani S. N. P. X ki bi pobili delavstvo In nam od- ter odbija njene eovrainika. devetih otrdt se j$n Je nekaj Iral, to pa Je zHkovce rsztogo-potegim* Rastno-. očeta devetih o- tudi to nt blfo do- lik trust, vi tem ee pe Jaba n4-|vo|j. epróill Je v nesrečnegaijá lo sanlma dslavska masa aa svo- šeU dei.et ^rogelj Jn pod.v, Je organlaaci je. Napovedoval je J streljal mrtvega kot divjo s^ prti pot v suAnost Saj amo itak! malo manj kakor suinji. kar do» lati moramo dosledno tako kakor nam ukazujejo mogotci Oni se ae osi rajo na to, kdo Je socialist. kdo komunist Ia kleriksisc all demokrat, samo pravijo: Delavec delaj sa malo plačo nevarna opravila, da mi napratfi kkj še Jabe lapn bsiint sa _ ^MaajiWakaaJ« Apeliram na čiUtaUe Proave bodo apngtedall tudi Mati. |s |a vse rojake, da ee ne osim- [srnjo danes ie mreno jm, U na drugo časopisje, ki samo | Omenil Je tudi. da ai treba prsvi in plia, da Je edino dslaV- i kovati aobene pomoti H ako v Ameriki. Ako tresno pre- doli. Podal nam Jalepp mislite to. kar sem pisal, V^MM priznali, da Je prava resnica la i bankir In e^mtm* m> -J Pole« vse Ikaj s mevno, ker efcv. U Teka Je danainla Jrnfta in rasmere. v katerih ti vimo v svobodni deieH. Delavce svobodno lahko pebUafe kakor bi ne bilo dovolj neareč pri delu. yrT m b N. Í DOBRO PONASE Jih MIH MM Ja. IU i Mtni ruito. brea Ml m« kraalIt naoéniki tm> p« HA BMSO^lW "daKJ. I« oM »ra« iwéwUtio ur tm Win ja. na!n . KHato ¡n Vriat j tega pi^m* rs« jfcpRVi sprtjn,»io pravi jen »prr>«.ti a cil "tfradepuMjtl ■>, navadno ne pridr > prepričan o teh poin-■ druga dokasovanja laamreč o božanetvu i VSrodoetojuoeti sve-M^^Hv dnrnki način, ko je pri-vsa trditve o avto-■ Se radi t radi-rimaki cerkvi. Pri spreobrnjenju racijonallaU stoje na principu, da mora vsak spor Klede kake dogme piti zagovarjan z obeh jtrani. Ce kaka dogma jj^ kar js proti človeškemu razumu, tedaj Je treba savrsčl vee sistem. Tak je nauk katoliške cerkve. Rimska cerkev se na ta način tudi pokazuje zelo racijonalistično, ko odbija kritiko racljonalistov pri kakih bolečih dogmah, plačate «a calo leto Ja pd leta pa 9240. ^ . P. J. doplačajo «a pol leta »1.90 ln ta celo Wo $3.80. Za meato Chkaffo fa Cicero aa leto 1150» pol leta 18.25, za fiane |5m Za BtnpQ stane sa pol le- kakoršne so aa primer o sveti trojici ali o re-šnjem teleau. Pravijo, da ao očitki glede abeurd-noeti teh dogem ovršeni, radi čeear je te dogme Uhko razumno in zaupno eprejeti kot avtorlte-to Pole» tega, kadar se reče, da v rimski cericvi živi nezmotljivi poglavar, je treba to eprejeti brez dvomov. Kopica bul. dekretov, enciklik in ¡¡f"^ f° i^*11 P^i. Ima samo disciplinarni učinek. Pobožno pa verjamejo mnogi, «.55* previdnost roke zraven pri teh dekretih, čsprsv jih večina duhovščine le malo upošteua. Doktrina o nezmotljivosti je skrbno . --------— aeatavljena, Uko da ne vključuje tudi njih. Ve- ta UM, aš VSO leto pa $8.00. lika dogma anoetavno vodi do tega. da papež 1 (ali cerkev) ne more učiti nove doktrine, ima pa poeebno vodstvo v njegovih resnih izjavnh ^ katere doktrine prihajajo rsaodetjs. V vsem devetnajstem Siir Ju P^*"1 iwn<> dve Ukl določili. NI i Leon Xin., niti Pij X. nista izdala nobene. I« tega Je lahko umeti, kako veliko napako sto-rt tisti protestant je, ki gredo k Rimu radi nje-jovega nesmoUJIvega glasu (kakor da bl.do- ^ zajuterku vsako Jotro) in tudi kako neresnična Je trditev, da Je XMTtn,k rMj,odno§ti d« ** Aw^iSsi IZ rzr~ff S-P ^ *** —,krW Ako Je Tat -jih prtljago. Vsak vejah je veMJee, ga ne prejme- ÍL-* ^a«. Pttaiw Me vrta vi j^i iss:. ^¿sr.« -im Xa aašaljaa pejesails e si ■"alta Itevsaja, kakor teši glsds navedite I tovsnj pišite aet ~m Slovensko ban« >fl ZAKMJŠEK ft taUw| katerih lahko|455 W. 4tad 8U, New York, N. Y. aa našo baahe tadi: -v i S. N. P. h knjiga *njiga Je flustro^hna z nad 200 slikami, obsega 682 strani, js krasno trdo vezana v-plavfli platnicah Ia Ima slats črice besedilo na hrbtu, ter krasen zUt znak S. N. F. JT^pa spredmjl platnici. Sobratjs in ssstre a N. P%f. ter drugi rojaki, knjiga Je prvovrstno delo In aa finem Star English papirju tiskana. Naročite takoj 1 - v ^ Cena Je $5.00 Zastonj naduiljeviml bolnikom. Ntr0íí? ******* m wM*0 P»«veta, 265? go. Lawndale ave^ Chicago, m ^ '. J* ■ -'.¿ ' „7 Naroflto lahko tadi ZAPISNIK S. BEDNE KONVENCIJE 8NPJ, nehko rezan, tana 50e TMnft, atana aa. Evnpo «1.70. Oanl*»laea)*aaao 60c u poltnino. NaroMno lahko Ml aa-■I poiljata na naalor: J^-^^j-^SB} S _ _ 7X h m_Bt ^PROSVETA- ^ 2657 a Lawndale Ave. CHICAGO. ILL, M* <«• Js pribeŠali-e etrshjpetnin in sentlmenUlnih v preobratih^1, "IčO? tceb* ,iktti v njenih določnih načinih ln Inštitucijah. ne pa v noski i I ^¿•^Skojr^Uče vseh sli, ki i^K cljonslizmu, Vee to je bilo še opisano tekom mojen pripovedovanja. V prvi vrsti ima rim- ii . ro °r*®n)zacljo. boljšo kot katerekoli krščaasks aekt« ali kaUra druga St.^ttfiSSr* volilne mo. whljela oligarhije (v resnici ae kanoniki pra- pirajo, dali bi s vali cerkev monarhično ali nli-garnično), istočasno ps se cerkev Izmakne vaa-n®atanovltnoeti demokratične oblike s dog-mstlčno progrtaševan«, oblaatjo In ločeneego od civilne oblasti ter • »«-oglašanjem svoje nadna-ravnosU. Cerkvena hi.rarhUa, katere sradišSs Je figura, ki Ji pri,>,nujejo nrkako nadnaravno ^upi^S^ °nmnlziranl enoti t«f * 2?^?0,?00J,ri,,tllštv Riw kot tak-u?ni4fU^i?Jir