Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 36.	V Ljubljani, dne 31. decembra 1925.	Vil. leto.
icealna knjižnica, realna
Ljutojana
■m
■!:
m
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Oin.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ 10-— Za inozemstvo je dodati poštnino. —... Oglasi po ceniku. ■■■■ ^ --
Uredništvo: Anton Adamič, Ljucljana, BohotIčeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Manifestačni zbori
in protestni shodi! so se vršili po vseh večjih mestih in krajih naše države dne 20. decembra 1925. Vsled splošno neugodnega položaja državnih nameščencev in upokojencev se je vršil shod 'tudi v Ljubljani oh 10. uri v Ljudskem domu. Vse druge dvorane v mestu
so bile namreč za ta dan že oddane.
Predsednik, g. Makso L i 11 e g, je naj-prejc pozdravil zastopnika Trgovske in obrtniške zbornice dr. Pretnarja, novinarje, vladnega zastopnika nadsvetnika Gerziuiča in nato predlagal, da se odpošlje z zbora brzojavni pozdrav pokrovitelju Glavnega Saveza, kralju Aleksandru, kar so odmhrili zborovalci * z velikim navdušenjem.
Potem je nadaljeval:
Po naročilu in sklepu širše seje Gl. Saveza v Beogradu z dne 3. t. m. morajo se vršiti danes ob 10. uri v vseh večjih centrih naše države protestni, ozir. manifestačnii zbori državnih nameščencev in upokojencev.
Na podlagi tega poziva, oziroma naročila hočemo i mi danes na povse resen, toda dostojen način manifestirati za nad vse upravičene zahteve državnih uslužbencev in upokojencev kakor tudi protestirati proti vse-stcanskem omalovaževanju perečega vprašanja drž. uslužbencev in upokojencev.
Res zelo žalosten je pojav, da državni nameščenec, kateri takorekoč tvori državno upravo, prihaja v javnost, na javnih shodih razlaga svojo bedo, da impozarja ne samo vlado, parlament in vso javnost naše države, kako je njegov položaj že neznosen, da danes več sebe in svoje družine preživljati ne more. Cc skoraj ne bo potrebne rešitve, propade on, — ki je še pred nedolgim časom kot inteli-gont užival socijalni ugled, v najkrajšem času moralno in materijalno, da bo dostopen korupciji in bakšišu.
Vprašam: Komu preti tu največja nevarnost? Gotovo le državi in državljanom.
Gospoda, kdo je bil oni faktor, katerj je bil takoj po prevratu prešinjen s svetimi ideali za lepo in bogato jugoslovenskio domovino? Kdo je najbolj stremel za čistim ujedi-njem? Kdo ga je odklanjal in se boril proti separatizmu, proti vsaki antidržavnosti; kdo je delal in dela z vsemi naporom, da se naša država konsolidira, če se tudi Ita proces vrši počasi? Brezdvomno, državni uslužbenec.
Kako plačilo dobiva za vse te njegove svete ideale, za vsk> to čisto, brezhibno delo?
Vsestransko se ga prezira. Prezirajo ga oni, nad katerimi je visoko stal, prezira ga vlada, prezira ga skupščina, z eno besedo, prezirajo ga vsi. Ne ugode niti najmanjšim zahtevam, njega in njegovo družino puste stradati in prezebati.
Vprašam: Ali moremo ali smemo to dalje prenašati?
V svojili govorih na rednem kongresu Gl. Saveza v Ljubljani sem naglašal, da daje či sta, brezhibna državna uprava zaupanje v tuzemstvu im državi ugled v inozemstvu. — Kdo pa reprezentira državno upravo? Gotovo ne par ministrov, pač pa ves državni aparat, katerega tvorijo vsi državni uslužbenci. Kako m o rej o naši mogotci, kateri nam trenotno režej o k r u h, zahtevati, d a naj ostanemo čistih rok, da naj bo naše delto brezhibno, brez korupcije brez bakšiša, če pa s tem, kar nam dajo, ne moremo živeti, kakor se spodobi človeku inte-ligentu!
Na širši konferenci Gl. Saveza v Beogradu so se delegati vseli pokrajinskih Sa-vezov prepričali, da je uprava Gl. Saveza storila v polni meri svojo dolžnost. Ona je predložila tako vladi kakor vsem parlamentarnim klubom ziano spomenico, osebno je moledovala prt vseh merodajnih mestih, pri vseh merodajnih faktorjih. Nekateri uradniških deputatij sploh sprejeti nočejo. Dobila je pri vseh, razen pri enem, mnogo lepili besed in obljub. Dejanskega odziva pa vendar od nikoder ni. Gotovi, vprašanju državnih usluž-beicev in upokojencev naklonjeni merodajni faktorji najmočnejše politične stranke so obljubili svojo pomoč in Skušal; tudi dejanjsko v klubu doseči, da se upravičene zahteve drž. uslužbencev povoljno rešijo. Pa, žalibog, večine niso mogli doseči. In zakaj ne? Samo zbog tega, ker so (organizacije, katere stoje za Gl. Savezom, prešibke; one ne dajo Gl. Savezu one moči, katera je potrebna, da s posebnim poudarkom z a h It e v a to, kar sedaj prosi potom spomenic in deputacij. Kdo je tora j kriv, da Gl. Savez vse to ultimativnim potom zahtevati ne more?
Gotovo le kolegi, ki stoje kot nečlani izven organizacij, ki se tolažijo z mislijo, katero tudi izražajo, in sicer: Ce vi kaj dosežete, dosežemo tudi mi, ne da se izpostavljamo, ne da se borimo, ne da žrtvujemo le e to paro za skupno delo.
Ali še ne veste,
da kupite najlepfce damske plašče, bluze, krasne tunike in zimske suknje najceneje ♦	samo pri tvrdki
j Fran luklewiwiitö
Zanesljivim sc plačilo olajša!
T«««f »«»»««M....»»»M»  «««T
Gospoda, merodajni mogotci so dobro in-, formirani, dobro vedo, da so organizacije tako dolgo, dokler ni organiziran vsak državni uslužbenec v svoji stroki, potom nje v po-, krajinskem Savezu, po njem v Glavnem Savezu, da ne stojimo na stališču: eden za vse, vsi za enega, — brez vsake močj in da jih ne smatrajo za resne. Še več, grozilo se je, da se hoče organizacije razpustiti, člane cele uprave in takozvane kolovodje pa na en ali drug način kaznovati.
Pri tej priliki vas opozarjam na krasne uspehe, katere so dosegle uradniške organizacije v Franciji, Cehoslovaški in v Avstriji.
Z neko ultimativno gesto so dosegle vse, kar so zahtevale.
Gospoda, od 15. decembra 1921 dalje nimajo naše organizacije pokazati skoraj nobenega uspeha. Edini plus vsega napornega organizacijskega dela je bilo uzakonjenje službene pragmatike, katera je res prinesla tudi malo zboljšanje prejemkov, toda to le aktivnim; najbednejšim med bednimi, to je našim upokojencem, kateri so žrtvovali svojo mladost, celo svoje življenje državi in narodu — pa nič. Pa kaj pomaga aktivnim to malenkostno zboljšanje? Prišel je novi stanovanjski zakon, ki jim je vzel mnogo več, kakor jim je dala službena pragmatika. Sedaj je njih materijalno stanje slabše kakor pred uzakonjenjem službene pragmatike.
Naše upokojence je pa stanovanjski zakon pahnil v obup, in mirno lahko rečemo, da jim je vzel vso možnost, živeti človeku podobno. Bdije bi bilo, danes stati s klobukom v roki na vogalih cest, kakor pa biti državni upokojenec. Mogoče pa še pride tako daleč, da bodo inteligenti, kateri so svoje čase uživali družabni ugled, ki so, kakor sem že omenil, žrtvovali svoje duševne in telesne sile domovini, primorani na vogalih cest, če že ne od hiše do hiše beračiti.
Na zadnji širši konferenci so delegati vseh pokrajin, ko so posetili razne vladne faktorje kakor tudi posamezne parlamentarne klube, dobili vtis, da nimajo od sedanje vladne večine drž. uslužbenci 'in Upokojenci brez močne , organizacije druzega pričakovati, kakor veliko redukcijo. Na ta način hočejo doseči znižanje osebnih izdatkov. Redukcija se bo vršila brezdvomno; kako pa se bo vršila, je danes nejasno. V dobrem spominu so pa nam redukcije, katere so se zadnje čase vršile. Merodajni so bili politični momenti, včasih tudi le mržnja ali animoziteta posameznih šefov. Proti takšni redukciji moramo z vso ostrostjo protestirati.
Gospodje! Nam vsem je še v predobrem spominu čas pred zadnjimi skupščinskimi voli vami. Z zanimanjem smo čitali posamezne
volilne oglase; manifestamti vseh političnih strank so na »odličnih mestih poudarjali obez-bedjenje drž. uslužbencev in upokojencev. Računali smo z vso sigurnostjo, da bo naše mizerije vendar enkrat konec.
Niti ena političnih strank ni storila tega, kar je ob času volitev o b 1 j u b o v a 1 a. Pač so bile glede drž. uslužbencev in upokojencev vložene razne interpelacije, a žalibog jih klubi dotičnih pol. strank niso s potrebno doslednostjo i.i vnemo zasledovali kakor to zahteva rešitev tega, ne samo za drž. uslužbence, pač pa v prvi vrsti za državo velevažno vprašanje.
Ce mirno razmotrivamo, moramo priti do enostavnega zaključka, da nimamo od nikoder pričakovati resne pomoči. Prepuščeni smo samim sebi. Naš a moč je o g r o min a, t o-d a tega se ne zavedamo. Kadar se •državni uslužbenci organizirajo tako, kakor so organizirani v d ru-zih državah, bo njih moč nezlomljiva. Ni ga faktorja, kateri bi mogel le tre-notek prezreti to moč. To moč bi reprezentirali tudi pri volilnih skrinjicah brez vsake hrupne agitacije.
Pripominjam izrecno, da je delovanje j uradniških organizacij usmerjeno samo na | očuvanje stanovskih interesov ni pa naper- j jeno niti proti eni niti proti drugi stranki, ki j se danes ali jutri nahaja na vladi.
Predsednikov govor so sprejeli zborovalci z velikim navdušenjem in je bil mestoma prekinjen z viharnim aplavzom.
Zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, dr. P r e t ne r je izjavil, da se zbornica dobro zaveda, kolikega pomena za gospodarstvo sta dobra uprava in dobro sodstvo. Ker je to v veliki meri odvisno oid materijaluega in socijalnega položaja uradništva, posveča zbornica gibanju uradni-štva za izboljšanje tega položaja posebno po-zornost in sikuša po svojih močeh 'pomagati. Zato je na zagrebškem kongresu gospodarskih krogiov stavila med drugim tudi zahtevo, da se materijalni položaj državnih nameščencev izboljša.
Predsednik Zveze slov. vojakov in predsednik slov. penzijom oficijdrjev, major v p., g. Colarič je pokazal s kritično lupo na razliko med tremi vrstami upokojenih oficirjev: Na 'kronske penzijoniste, to je na one, ki so bili upokojeni med ih še pred vojno, na oficirje, ki so bili upokojeni pred uveljavljenjem zakona k> ustrojstvu vojske in naposled na one, ki so bili umirovljeni po sprejetju tega zakona. S trpkim naglasom se je spominjal 7. septembra 1923, ko so javljale novine na eni strani veselo vest o rojstvu prestolonaslednika, na drugi strani pa pretužno novico o 173 upokojenih slov. častnikih. V svojih na-daljnih izvajanjih je bodril zborovalce k skupnemu, vzajemnemu delu in zaključil z geslom:
V slogi je moč!
Za društvo upokojenih javnih nameščencev je podal g. A. Svetek nastopni historijat:
Društvo ukojenih javnih nameščencev za Slovenijo je že leta 1920. s spomenico z dne 8. decembra opozorilo vladne kroge na krivico, ki se godi državnim penzijonistom, ker

&
&
&

Je vendar najboljši!
&
&
7$*
&
&

se jim pripoznava relativno mnogo manjša draginjska doklada, kakor pa aktivnim uslužbencem, češ, d'a sto njihove življenske potrebščine manjše. Kljub ponovnim peticijam' se ta zadeva ni premaknila z mrtve točke, pač pa se je obratno zgodilo, da so se njih temeljne pokojnine vsled devalvacije krone na dinarsko valuto reducirale na četrti del. In tako sto postali stari državni upokojenci prvi redu-ciranci. Z vpeljavo dinarja kot obligaltnega državnega denarnega sredstva pa je jela draginja rapidno naraščati tako, da se je na trgu in v trgovini kmalo zahtevalo za isti predmet plača v enakem številu dinarjev, kakor poprej kron. Umevno, da so ta brzi porast draginje kmalu občutili kot skelečo rano ne samo upokojenci, ampak tudi nameščenci v aktivni službi, ki so takrat dobivali svoje prejemke tuldii še v kronah. Dočiim pa so se z Uredbo z 28. aprila 1921 o prevedbi na dinarske plače začenši s 1. majem 192L prevedle plače vsem drž. uslužbencem iz kron na dinarje, je ostalo prt penzijonistih vse pri starem. In še le z zakonom z dne 28. februarja 1922 O' draginjskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk se je starim penzijonistom ali, kakor jih sedaj običajno imenujemo, kronskim upokojencem v obliki dnevnic določila nekoliko povišana osebna draginjska doklada in poleg nje tudi stanovanjska doklada.
Vsi ti prejemki staropenzijonistov pa so bili za preživljanje prepičli.
To uvidevši je sklenil ministrski svet z Uredbo z dne 8. oktobra 1924 o draginjskih dokladah državnih upokojencev zvišanje osebnih draginjskih doklad na ono mero, ki omogoča tem penzijonistom za sito modus vivendi. Ukinila pa se je stanovanjska doklada, vsled česar so bili upokojenci, zvaničniki in služiltelji občutno prikrajšani. Ne le, da niso na prejemkih napredovali, so se jim le-ti mesečno do 100 Din znižali. Naše društvo je proti tej krivici potom »Osrednje Zveze« takoj vložilo svojo utemeljeno spomenico, toda do danes brez uspeha.
Kakor ironija vsemu temu prizadevanju za izboljšanje eksistence pa je prišel nov stanovanjski zakon, po katerem so se znatno zvišale najemnine za stanovanja, predvojni zneski v kronah za najmanj 24krat. In tako so penzijonisti utrpeli občutno utesnitev, da ne morejo s svojimi prejemki kriti ekstitenč-nih potrebščin.
Uvažuje ta prekerni položaj so razen gori omenjenega društva vložila letos vsa druga pokrajinska društva državnih umirovlje-•nikov in vdov pri merodajnih mestih spomenice in peticije za odpomoč in sicer v glavnem, da se vsaj kronskim upokojencem, ki imajo najbolj pičle prejemke, takoj prevedejo pokojnine v dinarsko višino al pari.
Vsa ta društva sicer zahtevajo, da se odmerijo njih prejemki na oni osnovi, kakor določa to činovniški zaton izza 31. julija 1923 za državne uslužbence, ki stopajo sedaj v pokoj. Ker pa ni lade da bi bito to v doglednem času tehnično izvedljivo, so se društva odtočila v prvi vrsti zahtevati, da se za sedaj vsaj kronske penzije prevedo v dinarske penzije, s čimer bi bilo momentano nekoliko pomagano.
Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo je v tem zmislu že v mesecu maju letos poslalo na vsa merodajna mesta spomenico, ki je našla nekoliko odmeva pri razpravi o dvanajstinah za mesec juli-novem-ber. Ker pa ni bilo kredita, je nadaljevalo naše društvo pa tudi druga enaka društva v pokrajinah deloma z vpošiljatvijo spomenice, deloma po deputacijah svoje korake.
Tik pred razpravo o dvanajstinah za me. sece december-marec je društvo upokojenih
javnih nameščencev za Slovenijo v soglasju z vsemi ein atom i 'pokrajinskimi društvi poslalo posebno deputacijo v Beograd, ki je merodajnim faktorjem izročila utemeljeno tozadevno spomenico. Rezultat je bil, kakor gotovo iz časopisnih poročil vsem že znano, da je med drugim tudi finančni minister dr. Sto-jadinovič pristal na to, da je dana potreba prevedbe kronskih pokojnin v dinarske. Vendar pa pri dvanajstinah za december-marec ni bilo dobiti potrebnega kredita. A tudi v predloženem načrtu k rednem proračunu za 1926-27 baije ni predvidenega takega kredita. Izključeno pa mi, da se bo o tem govorilo pri d ein alti o proračunu v Narodni skupščini.
In tako' stojimo zdaj tam, kjer smo bili; brez izgleda na skorajšnjo rešitev tega vitalnega problema za kronske upokojence. Mirovali pa ne bomo, prositi za odpomoč dso zadnjega vzdihljaja. In kadar stari penzijonisti pomro, bodo oni, ki imajo njih usodto v rokah, lahko rekli: Ti ljudje so junaško prenašali življenske stiske. — (Klici: Hvala lepa!) Končno naj še pripomnim, da so društva umirovi1 jenikov seveda vlagale tudi peticije gle(lc še drugih postulatov, kakor n. pr.: Razširjenje olajšav pri vožnjah na državnih železnicah, zopetno- nakazanje stanovanjske doklade i. dr.
S tem končam svoj govor v nadi, da se bo v dolglednem času vendarle posrečilo, izposlovati poboljšanje težkega položaja državnih staroupotojencev. (Klici: Slaba tolažba! Nikdar!)
Za aktivne uradnike je popisal položaj g. J. B ek š s sledečim: vznešemim govo-* mm:
Vivos v oco: Vse one žive kličemo danes državni nameščenci in upokojenci širom naše prostrane države, ki ne bi smeli živeti nič manj radi samih sebe, nego ra-di nas. Vse one žive zovemo danes ob tej uri, ki imajo v sebi več življenja od nas, proseči in roteči jih, da nas prerode in da nam dado vsaj nekaj od svoje sile. In vse tiste zavemo slednjič, ki jim upada volja, ki j im klone m o č, k i s o m a j h n i, šibki i n nebogljeni, ki pa vseeno še ni s o legli v grob omamljajoče letargije. Tem zadnjim hočemo dati od svojega življenja mi. Tem slednjim hočemo vbrizgriti novega soku, da se jim razmahne volja, da se uravnajo njih hrbti ter ojeklene mišice. Zakaj potrebno je to, da bodo nosili težko breme, kj smo ga oprtali sebi^s kupno z nami, da bodo kakor bratje v eni zadrugi, delili z nami grenki kelih neuspehov ter okušali nele pri isti mizi, marveč tudi s istotako polnim zadoščenjem slast z uspehi kronanih dejanj.
Danes se morda štejejo še samo posamezni členi, iz katerih bi morala n a st a ti veriga. Prvi uspeh bomo mogli po dolgem premolku knjižiti v kroniko našega skupnega udruženja šele tedaj, kadar se ta naša veriga, ki mora poprej v sebi spojiti še vse deljene d robce, skle-
ne z drugo in tretjo tam doli in bo ena sama, jaka in silna.
Vivos voco! Zato kličemo danes pred vsem one še žive tovariše, ki bj nam pomagali skovati ta čvrsti obroč in s tem pripomoči do prvega elementarnega uspeha. Naj ne bo med nami nobene razlike v doprinašanju materialnih in gmotnih žrtev. Kjer v nemoči pri skupnem1 organizatornem delu omagaš ti, s 1 u ž i t e 1 j, mu nudita pomoč ti, profesor, in ti, učitelj, ki sicer vsak za se, pa končno vendarle v enotnem stremljenju užigata med narodom plamenico prosvete, kjerkoli 'popustiš v vsem skupni delavnici naše enotne organizacije, ki se šele ustvarja ti, neodvisni sodnik, tam naj te podpre sluga in zvaničnik, ako jima še preostaja dbvoljno sile. — Enotno jako verigo morajo tvoriti vsi členi brez izjeme in vsak teh členov mora biti enako odporen ter nedeljivo trpežen. In slednjič apel na javnost, ki stoji izven naših stanovskih krogov. — Ako želiš ti, hišni gospodar, da se ne bomo otresali novih bremen iz naslova takšne najemnine, ki ti po1 vseh božjih in človeških zakonih gre, da se ti ne podere stavba nad teboj in da boš mogel dajati kralju, kar je ujegovega — potem nam stoj s p o z o r-nost'jo ob strani ter dvigni svoj glas, kadar gre za naše tel e s ne blagre, z nami vred! Ti trgovec, ti mesar in ti krojač in ti tretji, čet riti, česti, deseti izmed obrtnih in pridobitnih krogov in ne končno ti seljak, ki orješ sopečo grudo, da preživlja v prvi vrsti tebe, in najbližje tvoje, posredno pa tudi vse one, ki sem jih bil navedel pred teboj in s temi sklenjeno ter po njih zopet nas, izgovori, izgovorite vi vsi živo besedo tudi za nas, kadar gre za prava obstanka hajibednejših izmed bednih!
Zakaj zapisano je, da je treba dajati življenja drug drugemu, ker — rad ti dam, ako mi daš tudi ti.
Manifestačno zborovanje imamo, tudi protestiramo lahko> vendar pa velja ta protest v prvi vrsti nam samim, ki smo se do danes potapljali v lastni nemoči.
Gospod predsednik je bil izrekel nad iz-vestnimi krogi trpko obsodbo. Resnica je, da bi se naši gmotni odnošaji tekom prvih sedmih let obstoja naše ujedinjene države že lahko konsolidarali pri količkaj dobri volji la razumevanju naših stremljenj od strani tistih, ki smo mi njih bitnosti del. Nič manjša resnica pa ni, ako s tega mesta naglašam, da nas vse skupaj tudi najbolj bridke preizkušnje $ e niso dovolj i z t r e z n i 1 e.
Ce se je to danes zgodilo, potem k ravnokar povedanemu nimam ničesar dostaviti ter mi dovolite, da se z vanij vred že danes veselim prvega uspeha, ki se mora pokazati že v doglednem času.
Ako pa je temu res tako, da imamo fazo vsestranskega in resničnega ujedinjenja že za seboj, potem mi, cenjeni zborovalci, oprostite, ako sem se z uvodnimi besedami prenaglil. Zakaj, če je ta trenutek resnično že nastopil, potem je šel mimo naših razcepljenih organizacij svojo pot in bi bilo škoda kovati novo verigo.
Vsem članom želi
veselo in srečno cJVovo leto
uprava in uredništvo.
Mortuos plango!
Tihi, beli božični prazniki so pred nami. Beli in mrzli. Še bolj mrzli kot beli, zato manj praznični in manj duha dvigajoči. Od lanskega božiča spi marsikateri naš drug, marsikatera naša družica nevzdramno spanje večnega pokoja tam gori pri Sv. Križu. Us.iulo jih je trpko breme, ki so ga nosili nemili uistlmic m vdano v isto usodo, k i druži ali pa razdružuje po enem letu tudi nas.
Koliko izmed nas je, ki se bodo v svoji zrnovoaiani skromnosti ali bolje rečeno neprostovoljni ubornosti veselili, ako bo tlel v peči njihove sobice samo en trhel panj ter širil blagodejno toploto zamrlim udom? Morda si postavijo v kot bome jaslice, ki jih bodo spominjale na novorojenega Spasitelja in nič ne bodo pogrešali plamteče jelke, ki je še lansko leto ožarjala obraz nedolžni deci v krogu neokrnjene rodbine, hiti ne bodo zavidali onih s r eč n e j š i h, ki bodo pod bogato obloženim drevescem in za še bolj bogato obloženo mizo praznovali slavje svetega večera.
Njih spomin bo posvečen onemu, ki ga je »utrudila težka hoja«, bela zima pa bo z vso svojo neizprosnjostjo zrla skozi zaledenela okna na shujšane in gladne obraze.
Mortuos plango! — Manifestirajmo, toda tudi p 1 a k a j m o nad grobovi tistih, ki jim jih je i z g/ e b 1 a nemila naša skupna usoda, kateri niso mogli o d o 1 e t i!
Toda čas je, da zremo v bodočnost z jasnejšim pogledom in z odločnostjo, ki j e vredna celega moža. Brez oklevanja je treba pričeti z resni m, s m o t r e n i m, skupnim delom, razor a t i moramo v sebi najglobljo brazdo samozavesti ter zasejati vanjo seme jeklene volje, ki mora roditi zdrave sadove.
V n a s samih so pokopani zakladi, ki j i h moramo znati dvigniti. Dokler pa se to ne zgodi, ne zamujajmo nobene prilike, da na vsa usta povemo tistemu, ki vihti n a d nami bič neizprosnega p o-a n j k a n j a, da nas usoda še ni lomila ter da se bliža z brzimi koraki čas, ko bomo, strnjeni v eni sami verigi, toda obstoječi iz tisoč in tisoč sk lope e v, ki bo vsak zase celota, zatulili kot z lastno krvjo žejo gaseči si levi:
(Dalje prih.)
Razširjajte
„Naš Glas“!

Neprekosljivi so le
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji in materlialu. Izredno nizke cene.
Oglejte si jih pred nakupom!
J. GOREČ, Ljubljana
(palača Liub. kreditne banke.
Edino najboljši pisalni In šivalni stroji
„S T O E W E R“
edino pri
L UD. BARAGA,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, I.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih računskih in drugih tehničnih strojev.
Vestnik.
Vabilo. Z današnjo številko zaključujemo leto 1925. Za vse Kg. naročnike smo ji priložili položnice; onim, ki so z naročnino kakorkoli v zamudi, smo označili poleg naslova z rudečilom svoto, ki je po odbitku vseh plačil z 31. dec. 1925 še na dolgu. Prosimo vse, da naročnino nemudoma obnove in poravnajo zaostanke. One redke gg. tovariše, kj imajo plačano naročnino preko 31. dec. t .1. • prosimo, da porabijo položnico za pridobitev novih naročnikov. Le če vsi dosedanji naročnik i točno poravnajo naročnino in pridobi vsak po možnosti vsaj še jednoga novega naročnika, nam bo mogoče v letu 1926 list vzdržati. Zadniji številki smo priložili za posamezne gg. tovariše nabiralne pole. Prosimo jih nujno, da teh poi ne zavržejo, marveč gredo ž njimii od tovariša dio tovariša ter jih rote, da vsak brez iizjeme naroči list Le s takim podrobnim delom bodo dvignili število naročnikov tako, da bo listu obstoj zagotovljen. Prvo polo nam je vrnil tovariš g. Ig. Rus, drugo «. J. Beguš, oba v Ljubljani; tretjo pa g. Rudolf Knafiič, davč. oficijal v Gor. Radgoni, prva. dva vsak s po petimi, zadnji pa z jednaij-sitimi novimi naročniki. Kar je bilo mogoče tem trem gospodom, katerim se iskreno z a! uvaljujemo, bo lahko tudi drugim; ea to le vsi resno na delo. Obstanek lista zavisi od Vas, gg. tovariši! Naročite ga sami in razširjajte povsod! Odsvetujte vsakemu odpoved lista; ne z odpovedjo, marveč z naročltvljo Usta koristite skupnosti in s tem sebi. — Na napačen naslov pa je stresel svojo1 jezo g. Rupko B. v T., kateremu smo tudi poslali nabiralno polo in ki nam »Rudečica sramu naj oblije one, ki staroupo, cem ne prevedo pokojnin. Izvolite s končen 1925 ustaviti pošiljanje lista »Naš Glas« n; naslov. S spoštovanjem.« Razumemo & i g. R., dvomim1 pa,- da si bo s tem olajšal položaj. — Uprava.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« je nabral g. Ignacij Rus, okr. tajnik v Ljubljani, znesek 224 Din, g. Joško Beguš pa 10 Din (daroval g. Emil Obereigner v Ljubljani), g. Adolf Kosi, starešina pošte v Bos. Kostajnici pa nam je poslal 10 Din. Najiskrenejša hvala gospodoma nabiralcema kakor tudi vsem gg. darovalcem! Vsem drugim pa: Posnemajte! — Uprava,
Sledenje v državni upravi.
»Jutro« je prineslo dne 19. decembra siedečo vest, ki jo beležimo kot prvi zdravi pojav h konsolidaciji maše uprave.
Radikalski klub je danes razpravljal o Sledenju v idržavni upravi. Debata je bila živahna, stala je oči vidno pod vplivom nejasne situacije in razdvojenosti v stranki. Substrat debate je tvorila predstavka 73 radikalnih poslancev min. predsedniku Pašiču, v kateri je rečeno:
Narod je začel čutiti neznosno težo državnih davkov, ker so kmetski produkti, prehrana in živina, vedno cenejši, dočim so državna bremena vedno iista^ blago pa, ki ga kupuje kmet, se je samo neznatno pocenilo. Uspešno Sledenje izdatkov v proračunu se more izvesti samo, ako začnemo s štedenjem od zgoraj; Predlagamo:
1.	Redukcijo ministrstev od 18 na 12. Ukinejo se naj ministrstva za izenačenje zakonov, za agrarno reformo, za socijalno politiko, za vere, pošto in za šume in rudnike. Ministnsitvo za agrarno reformo naj se pripoji poljedelskemu ministrstvu, temu pa odvzamejo vode in pridajo prometnemu ministrstvu. Ministrstvo za vere se mora spojiti s prosvetnim ministrstvom, poštno pa s prometnim ministrstvom, dočim bi se ministrstvo za šume in rudnike pridelilo- 'trgovinskemu ministrstvu. Ministrstvo za socijalno politiko bi se moglo dati ministru za narodno zdravje ali notranjemu ministru (!). Z ukinjen jem omenjenih
ministrstev ®e bo dosegel velik prihrainak v državnih izdatkih, ki bi znašal stotine milijonov in tudi država bo politično stabilnejša, ker čim manj bo ministrstev, toliko manj bo ministrov.
2.	Ukine se naj položaj državnih podtajnikov, odmoisno naj se reformira, ker je tak, kot je sedaj, postal sinakura.
3.	Reducira naj se 28 odst. uradnikov. z
4.	Redukcija avtomobilov itn prepoved, da nihče razen ministrov ne sme: imeti državnega avtomobila.
5.	Revizija upokojencev, kli nimajo polne pokojnine, pa so zdravi in bi lahko še služili državi in narodu.
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. Izdelue odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3; Beograd, Knez Mihaj-lova ulica 44.
Modna trgovina
Peter Šterk
ljubijana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Najnižje solidne cene.
L Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15,
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se Izvršujejo točno In solidno Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Hajniije tene! Solidna in točna postrežba
Popravila, preobleke.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem pisarniškimi in šolskimi poticbščinami
f
Ljubljana. Kongresni trg št. 8
Prvovrstno blago in zmerne cene
Trpinu
oru na •gu št. 17
se najlažje" Kupi perilo, obleke, dežnike itd. ker je res prav poceni. v
i
šivami stroji in kolesa edino !<•
Josipa Mite i
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Priporoča se
modna trgovina
A. Sinkovič El. K. SE
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Kr. Dvomi dobavitelj
Anton Verbič, ljubijana
Delikatese	, špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
Ivan Jelačin,
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
Solidna in točna postrežba. ~Wš
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernqyega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Na veliko l
Telefon 913
Na malol
Josip OIup, Ljubljana,
Na oogaln	Stari trg št. 2
Trgovina z manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka ki se izvršujejo po najnižjih cenah tudi po naročilu. — Blago se daje proti garanciji tudi na obroke. Priporoča tudi	kjer se točijo najboljša do-
svoio gostilno fl^OU 1 e CSiTItO lenjska in šiajerska vina.
	ImISaS	krojaški atelje rran lyllt LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 2S Izdeluje, se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust V	ali na obroke.	1
		
ju»i|iu rcic ■•u. i £ 'i	Manufakturna trgovina
znam I ^ ^1
MmliiM-;	F A BI ANI & JURJOVEC
in industrijo	Ljubyana, Stritarjeva ul. 5.
Liubliana
Ilir« Pitiirmigi iponelU Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila.
Ha veliko	Telefon 913	Ha malo
Dnporkičata se vri nabavi'jelenskega in zimskega blaga. Vedno v za. ^*<1 ''j6i perje.pt h zima za blazine od najcenejše do najffnejše vrste,
t vbroke proti garanciji uradov.
m
N
N
K
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
fl. Persche
Ljubljana, Prad škofijo 21.
Tl L Stalil
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nizke cene.
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva In tapetništvo.
ilM pti J
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
isalDi stroj JF molela [
na|moderne|6e konstrukcije.
The Rex Co
LJUBLJANA, Gradišče Številka 10.
Ustanovliena
1900
Delniška glavnica Din 50,000.000*— Skupne rezerve ca: Din 10.000.000 —
LHJBLJ^NSK/ KREDITNA BANKA
Centre v: i: '^lJANA - DUNAJSKA CESTA I
on n d n > r e •	——J
Ustanovljena
1900
POORUZH'CE:
Brežice	Kreni	N ivf Sad	Gorica
Celje	“jrlbor	Ptuj Sarajevo Trst
Črnomelj 1 Metković Split	Ipntiji: Legale:
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261,413, 502, 503 In 504.
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
Izdaji Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.