POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA BQ ODPRTA 11. MAJA OB 10.30
Zeleni prstan čez dober mesec dni
Po najnovejšlh Informacljah, kl smo Jih dobill prl mekretarju odbora Potl apomlnov In tovarištva, tova-rlšu Krušnlku, bo dokončna otvorltev trase 11. maja ob 10.30 na Trgu revoluclje.
Trenutno so v teku zadnja dela na odsekih Fužinski most-Litij-ska cesta in ob Peruzzijevi ulici. Petdeset metrov nedokončane trase je ostalo še ob Malem grab-nu. Prav tako intenzivno delajo vertikalne in talne označbe. Od-bor pripravlja tudi posebno brošuro o gradnji poti in o samem pohodu ob žici, vse od leta 1957. Prav tako bo vzporedno z izidotn brošure odprta razstava na to te-mo, ki bo ob veliki razstavi Ljub-ljana 1945.
In če se povrnemo v čas, ko se je rojevala zamisel o gradnji te poti, bomo ugotovili, da je dala pred dobrimi desetimi leti ]jub-ljanska mladina pobudo, naj bi na kraju, kjer so med vojno obkroža-li mesto bodeča žica in okupator-ski bunkerji, zgradili pešpot z obojestranskim drevoredom. Ka-
sneje se je pri Mestni konferenci SZDL oblikoval Odbor za grad-njo, urejanje in vzdrževanje Poti spominov in tovarištva. Odboru je predsedoval sedaj že pokojni Franc Kimovec-Žiga. Nasledil ga je generalpodpolkovnik Jože Ož-bolt, narodni heroj. Odboru je z majhno, komaj štiričlansko stro-kovno službo uspelo pritegniti k tesnejšemu sodelovargu čez tristo strokovrgakov in družbenopoliti-čnih delavcev. Letos bo Pot kon-čno odprta in bo hkrati najlepše darilo Ljubljani, mestu heroju ob štirideseti obletnici osvoboditve. Ob tem je potrebno posebej po-udariti, da so imeli odbor in nje-govi sodelavci veliko oporo zlasti pri delovnih Jjudeh Ljubljane, pa pri organizacijah združenega dela ter pri družbenopolitičnih organi-zacijah, najbolj navdušeno pa je
sodelovala mladina in nenazadnje pripadniki JLA ter kadeti tnili-čniške šole. Vsega skupaj je sode-lovalo 60.000 mladincev in mla-dink, ki so opravili 350.000 ur pro-stovoljnega dela.
Pot spominov in tovarištva bo torej nared, zgrajena v vsej njeni dolžini 34 kilometrov. Ta zeleni prstan okrog našega mesta-heroja nL0 bi poleg drugih pomnikov po-stal najbolj veličasten spomenik NOB, hkrati pa najbolj neposre-den, živ in lep zgodovinski odraz in dokaz nikdar pokorjene Ljub-Ijane. Na tej poti bodo ob oživlja-nju najsvetlejših narodovih vre-dnot današnji in prihodnji rodovi dobivali pobudo za nadaljnja ra-zmišljanja in ustvarjalnost, za vsestranski gospodarski in du-hovni napredek Ljubljane in slo-venskega ljudstva.     Tadej Bratok