MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XV • februar 2010 • Številka: 1 i ,v \ - . V \ ■ v h- љ BrfJ i I V i/- * US&A zadnja stran Kdaj bo na Igu še en zdravnik? Kdo vam lahko očisti dimnik? 13. Podkrimski pustni karneval na Igu MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2010 Spoštovani bralcil Mostiščar vstopa v svoje 15. leto s prenovljeno spletno stranjo, ki sedaj omogoča lažje prebiranje časopisa, sčasoma pa ji bomo dodali še posebne vsebine. Do takrat pa prelistajte izvod v vaših rokah. V tokratni številki vas vabimo na najbolj odmevno turistično prireditev naše občine, na že 13. Podkrimski pustni festival. Iz občinske hiše sporočajo najnovejše statistične podatke o naši občini ter napovedujejo veliko čistilno akcijo, ki bo letos potekala konec marca. Skrb za okolje je danes v ospredju poročanja vseh medijev, začne pa se pri nas samih. Boste letos (spet) ostali doma in samo prebirali o tem kako s(m)o čistili naš okoliš?! Eno sobotno dopoldne za dobrobit celotne skupnosti ni veliko, vzemite si ga in pomagajte očistiti naše lepo Barje in njegovo zaledje! Ne spreglejte tudi nove kulturne rubrike, literarni kotiček, ki bo namenjena predstavitvam novih knjig naših sokrajanov, veseli pa bomo tudi vaših pesmi ali zgodb. Za obujanje spominov pa v isti rubriki objavljamo ižansko pripovedko, ki jo je davnega leta 1892 zapisal Fran Govekar. Prijetno branje vam želimo. Uredništvo Naslednja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 17. marca 2010. Rok za oddajo člankov je 24. februar 2010. Vaše prispevke lahko pošljete do roka na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig oz. na el. naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Koledar prireditev Obiskali smo Ig - V okviru prireditev Veseli december na Igu se je 18.12. ižanskemu občinstvu na svojem prvem samostojnem koncertu predstavila mlada narodnozabavna zasedba, Ansambel Saša Avsenika, ki je v tem mesecu izdala tudi svoj prvenec Na sončni strani Alp. Naslednji dan je potekal še glasbeni slovensko-dalmatinski večer. Oba dogodka je organiziralo Društvo Zapotok v sodelovanju z Občino Ig. (mz) Foto: Alenka Usenik \ t 3 * * >1 l t * Iška vas - 23. januarja je potekala XV. občinska revija pevskih zborov, na kateri je nastopilo 11 zborov, od najmlajših pevcev iz vrtca do zbora upokojencev Ig. Vsak zbor se je predstavil s po tremi skladbami. Revijo je spremljal glasbeni ocenjevalec Stojan Kuret, največ navdušenja med občinstvom je požel Oktet Orfej (na fotografiji). Več o pevski reviji pa v prihodnjem Mostiščarju. (mz) Foto: Maruša Švigelj Sobota, 13. februar, ob 13. uri in 13 minut, središče Iga 13. Podkrimski pustni karneval Občina Ig Ponedeljek, 15. februar, ob 19. uri, Knjižnica Ig Predstavitev knjige Zakoni življenja Knjižnica Ig Ponedeljek, 22. februar, ob 19. uri, Knjižnica Ig VIII. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig, Knjižnica Ig Sreda, 24. februar, ob 19. uri, Gostilna Gerbec na Igu Predavanje Barje, ali te poznam: Netopirji na Ljubljanskem barju Društvo Fran Govekar Ig Petek, 26. februar, ob 18. uri, Iška Matijev nočni pohod na Krim TD Iška vas, Občina Ig mostiščar je glasilo občine ig Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1.58 EUR brez DDV (350,00 sIT). Naslov uredništva: telefon: E-naslov: Izdajateljski svet: Naklada: Ustanovitelj: Izdajatelj: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 01 280 23 10 mostiscar@obcina-ig.si Janez Cimperman, Zlatko Usenik, Stanislav Ostanek, Alojz Kobal, Tone Habula 2300 izvodov Občinski svet Občine Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Lektoriranje: Računalniški prelom: Naslovnica: tisk: Maja Zupančič, odgovorna urednica Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice Katja Ivanuš, Mateja Piškur, Maruša Švigelj, Andreja Zdravje Mateja Piškur Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Spanec, Maruša Švigelj Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • februar 2010 MOSTIŠČAR Januarja številna srečanja s predstavniki javnega življenja Delovni sestanek z društvi V sredo, 13. januarja, je v dvorani Centra Ig župan Janez Cimperman sklical vsa društva v občini Ig, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna. Župan je društva pozval k racionalni rabi proračunskih sredstev ter poudaril pomen sodelovanja med društvi. Občina Ig želi s sofinanciranjem programov društev doseči optimalen obisk posamezne prireditve, tudi zato je pomembno usklajevanje med društvi, da se dogodki med seboj ne pokrivajo. Društva je pozval na upoštevanje rokov pri prijavah na razpise in na upoštevanje rokov pri posredovanju poročil o opravljenem programu. Prisotne predsednike in člane društev je še pozval na pripravljenost za sodelovanje na občinskih prireditvah večjega obsega. Društvom je bila posredovana tudi finančna analiza o višini sredstev, ki jih je posamezno društvo prejelo v preteklih letih. V razpravi, ki je sledila, so sodelovali predstavniki društev. Delovnega sestanka se je udeležilo 38 društev od 43, ki se sofinancirajo iz proračuna. Srečanje vaških svetov Župan Janez Cimperman je v petek, 15. januarja, sklical člane vseh vaških svetov naše občine. Skupno je bilo tako povabljenih 70 občanov, srečanja pa se je udeležilo le 35 predstavnikov vaških svetov. Župan je izrazil razočaranje nad udeležbo, sajso taka srečanja priložnost za reševanje odprtih vprašanj po posameznih vaseh oz. zaselkih. Župan je v uvodnem delu predstavil večje projekte preteklega leta. Smo ena redkih občin, ki je v lanskem letu v vrtec sprejela vse otroke, ki so izpolnjevali starostni pogoj 11 mesecev. Predstavil je strateško pomemben projekt širitve ceste in krožišča na Igu, ki nikakor ne predstavlja pridobitve samo v občinskem središču, ampak je pomembno za vse občane. Pomembna in dobra odločitev je bila tudi prevzem upravljanja vodovodnega in kanalizacijskega sistema od podjetja VO-KA. Za leto 2010 se je dotaknil priprave proračuna in večjih projektov, ki se jih bo lotila občina. Pričakujemo potrditev novega prostorskega reda, veliko sredstev Sestanek s predstavniki društev se namenja v projekt kohezije (izgradnja kanalizacijskega sistema) ter obnovo vodovoda. V vseh vaseh smo nekajnare-dili, se razvijali. Vendar razvojin napredek nista mogoča na vseh območjih občine hkrati, ampak se projekti odvijajo postopoma. Udeleženci srečanja so sodelovali tudi v razpravi in odprli nekaj aktualnih vprašanj; od prehitrih voznikov, obvozne ceste do vodovoda in kanalizacije ter varčnih žarnic. Na koncu je župan poudaril pomen sodelovanja med vsemi, da se bo strateški razvoj videl v občini kot celoti, ter se zahvalil za udeležbo. Ponovoletno srečanje s predstavniki inštitucij V četrtek, 21. januarja, je v dvorani Centra Ig potekalo družabno srečanje župana in občinske uprave s predstavniki javnih in zasebnih institucij ter podjetij, ki delujejo v občini Ig. Župan je na kratko predstavil delo Občine v preteklem letu, kjer je ponovno izpostavil uspešno reševanje problematike predšolskih otrok in skrb za starejše občane. Za letošnje leto pa napovedal nadaljevanje aktivnosti za nov vrtec in gradnjo čistilnih naprav. Sledilo je družabno srečanje, kjer smo ob neformalnem klepetu tkali ideje za prihodnost in utrjevali dosedanje dobro sodelovanje. Andreja Zdravje Občinska uprava Težave pri izvajanju zimske službe V mesecu januarju je imela zimska služba precej dela, saj nas je narava obdarila s precejšno količino snega. S snegom pa so se pojavile dodatne težave pri izvajanju pluženja in posipavanja, ki ga izvaja zimska služba. Lastniki zemljišč ob teh cestah so v preteklosti gradili ograje in druge objekte tik ali na meji javne ceste, kar v času, ko zapade več snega, predstavlja resen problem, ki onemogoča normalno pluženje. Dodatno pa težave povzročajo nekateri lastniki zemljišč ob javnih cestah, ko svoja dvorišča očistijo snega in nato prečno postavljajo svoje avtomobile tik do ceste oziroma roba dvorišča ter tako dodatno onemogočajo odstranjevanje snega s cestišča. To pa ni edina težava, ki se o pojavlja v zadnjih dneh. Večkrat je opaziti, da sneg, ki ga plug odrine na rob ceste, lastniki zemljišč ponovno narinejo ali odmečejo nazaj na cesto. Ob tej priložnosti želim opozoriti, da morajo lastniki objektov ob občinskih in državnih cestah, še posebej tam, kjer so zgrajeni hodniki za pešce, imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na cesto ali pločnik vsuje sneg, obvezno nameščene snegolove. Prav tako je potrebno s streh pravočasno odstraniti ledene sveče na način, da se ne ogrozi varnosti udeležencev v prometu. Ponovno opozarjam, da je na cesti ali ob njejPREPOVEDANO izpuščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, tudi sneg, kar bi lahko oviralo potek prometa in ogrozilo njegovo varnost. Leonida Goropevšek Kočar Vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Škofljica in Ig www.obcina-ig.si 3 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2010 Skrb za starejše vedno bolj v ospredju Delež starejših prebivalcev je tudi pri nas vedno višji, zato Občina Ig temu posveča posebno pozornost. Lani je bil odprt Medgeneracijski center Ig, kjer potekajo številne dejavnosti, namenjene tudi starejšim, prav tako pa je naša pozornost namenjena tistim starejšim, ki potrebujejo pomoč na domu. Na Občini Ig sta v januarju potekali dve srečanji namenjeni spoznavanju in reševanju te problematike. Na obisku predstavniki Društva upokojencev iz Kopra V sredo, 13. januarja, so našo občino obiskali predstavniki Društva upokojencev Mestne občine Koper in si ogledali naš medgeneracijski center. Pobudnica srečanja je bila Mateja Kožuh Novak iz Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je želela predstaviti primer dobre prakse. Župan je poudaril pomen medgeneracijskega sodelovanja v občini Ig in potrebo po tem, da starejše čim dlje zadržimo v domačem okolju. Po kratkem srečanju so si gostje pod vodstvom predstavnikov Društva upokojencev Ig in njihovega predsednika Alojza Kobala z zanimanjem ogledali naš medgeneracijski center in bili navdušeni nad njegovo vsebino. Župan sprejel dr. Jožeta Ramovša Dr. Jože Ramovš, antropolog in socialni delavec z Inštituta Antona Trstenjaka, je skupajs splošno zdravnico Marijo Štefančič Gašperšič, patronažno sestro Matejo Berčan, fizioterapevtko ter predstavnico Društva upokojencev Ig predstavil pomen medge-neracijskih programov in izobraževanja za kakovostno življenje starostnikov. Župan se je strinjal, da se za starostnike in njihove svojce pripravi izobraževalni tečaj za vse, ki oskrbujejo starejše. Napoved okrogle mize o staranju V mesecu marcu 2010 bo tako v dvorani Centra Ig, Banija 4, potekala okrogla miza na temo starosti in staranja, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki z različnih področij: Jože Ramovš, Marija Štefančič Gašperšič, Teja Vinšek in Mateja Berčan. Predvidena je predstavitev dela s starostniki s področja sociale in socialnega varstva, medicine, fizioterapije ter patronaže in zdravstvene nege. Po predstavitvi bo sledila razprava in odgovori na vprašanja. O točnem datumu in uri okrogle mize boste obveščeni naknadno. Andreja Zdravje Občinska uprava Zbiranje odpadnih sveč na pokopališčih S prvim dnem letošnjega leta je stopila v veljavo Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (UL RS, št. 78/08), ki zavezuje upravljavce pokopališč, v tem primeru Občino Ig, k upoštevanju njenih določil. Omenjena Uredba v 4. členu določa, da mora upravljavec pokopališča zagotoviti, da se odpadne nagrobne sveče zbirajo in začasno skladiščijo na pokopališču kot posebni odpadki s pokopališč, ki niso primerni za kompostiranje, ločeno od drugih odpadkov, da se ne mešajo z drugimi odpadki. Podjetje Snaga bo kot izvajalec javne službe odpadne nagrobne sveče prevzemalo na prevzemnih mestih ob pokopališčih v posebnih zabojnikih, na katerih bo oznaka z napisom SAMO ZA ODPADNE NAGROBNE SVEČE. Kljub zakonsko določenemu roku za zbiranje odpadnih nagrobnih sveč še niso izpolnjeni vsi pogoji za tovrstno zbiranje. Takoj, ko nas bo izvajalec javne službe (Snaga) o tem obvestil, bomo na pokopališčih Ig, Tomišelj, Golo in Kurešček namestili ustrezno število zabojnikov, namenjenih izključno zbiranju odpadnih sveč. Vas, spoštovani občani, pa naprošamo, da po vzpostavitvi tega sistema odpadne nagrobne sveče odvržete samo v zabojnike, na katerih bo napis: SAMO ZA ODPADNE NAGROBNE SVEČE. Andreja Zdravje Občinska uprava Obiščite prenovljeni spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • februar 2010 MOSTIŠČAR Režijski obrat sporoča Navodila o prekuhavanju pitne vode (Pravilnik o pitni vodi, UL RS, št. 19/04, 35/04 - 4. in 21. člen in 26/06, 92/06, 25/09) Potem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še 1 minuto. Ker se pogoji delovanja na klice spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo, naj voda vre tri minute. Na ta način uničimo ali inaktiviramo vegetativne oblike patogenih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom (npr. bolniki z aidsom). Zaradi možnosti naknadnega onesnaženja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku v čisti in pokriti posodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur. Če je voda motna, moramo pred pre-kuhavanjem odstraniti večino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo). Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi. POVZETEK □ Dezinfekcija pitne vode s prekuhava-njem je varna metoda. □ 3 minute vretja pomeni široko varnost. □ Če je voda motna, jo pred prekuhava-njem zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo. □ Preprečiti je treba možnost naknadnega onesnaženja. □ Vodo shranimo na hladnem. Za pitje jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur. Problem prevelikih količin vode Dne 23. 12. 2009 je bil na vodovodnem sistemu Golo - Zapotok uveden ukrep prekuhavanja vode zaradi obilnih padavin in pojava motnosti. Velike količine vode iz zajetja Šumnik, ki je površinski vir vode, je bilo potrebno preusmeriti izven sistema, saj je bila voda motna in zato smo morali preprečiti črpanje vode v sistem. Ustaviti smo morali tudi črpanje iz vrtine, ker se je voda iz kraškega izvira, ki je »bruhal« vodo, mešala iz vodo iz vrtine. V večernem času se je poraba povečala, zato je bilo potrebno vklopiti črpalke in v sistem črpati vodo iz vrtine, pomešane s površinsko vodo. Uporabnikom se opravičujemo, če so bili kratek čas brez vode, saj smo poskušali v sistem spuščati vodo, ki je ne bi bilo potrebno prekuhavati. Izredni pregled in odvzem vzorcev pitne vode je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana 24. 12. 2009 in 6. 1. 2010. Glede na rezultate opravljenih mikrobioloških in fizikalno kemijskih preizkušanj je bilo ocenjeno, da je bila pitna voda v omrežju v obeh primerih odvzema vzorcev v omrežju sistema skladna s Pravilnikom o pitni vodi (UL RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Načini obveščanja uporabnikov o ukrepih na vodovodnem sistemu Golo - Zapotok 1. Obveščanje preko medijev: Radio Zeleni vas, Val 202, Radio Slovenija 2. Obveščanje preko spletne strani občine www.obcina-ig.si 3. Obveščanje preko obvestil na oglasnih mestih: - Sarsko - oglasna deska - Golo 5 - trgovina - Golo - gasilski dom - Golo - avtobusna postaja - Golo 46 - oglasna deska - Golo 37 - Podružnična šola Golo - Golo pri št. 164 - oglasna deska - Zapotok - avtobusna postaja - Zapotok - oglasna deska - Zapotok - odcep za Zaurbanco - oglasna deska - Zapotok 10 - oglasna deska - Zapotok 23a - oglasna deska - Škrilje - avtobusna postaja - Škrilje - avtobusna postaja pri Tlakah - Škrilje - Tlake - oglasna deska - Škrilje - Mali Vrhek - smreka - Podgozd 40 - oglasna deska - Dobravica - avtobusna postaja - Dobravica - v vasi na kozolčku - Škrilje - Krajšek - oglasna deska - Odcep za Visoko - avtobusna postaja 4. Pisno obvestilo predsednika vaškega sveta in telefonsko sporočilo ali SMS predsedniku vaškega sveta 5. Pisno in telefonsko obvestilo Podružnične šole Golo Obvestilo o uvedenem ukrepu je na papirju rdeče barve, preklic ukrepa je na papirju zelene barve. Objekti so priklopljeni na kanalizacijsko omrežje, vendar kanalščine ne plačujejo Po pregledu evidenc in stanja na terenu je bilo ugotovljeno, da lastniki kar nekajobjektov (Ig, Staje, Kot) ne plačujejo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (kanalščine), kljub temu da so na kanalizacijsko omrežje priključeni. Lastnikom objektov, kjer je bilo ugotovljeno tako stanje, bo poslano obvestilo, na položnicah pa bodo dodatno navedene postavke odvajanje odpadne vode in čiščenje odpadne vode ter okolj-ska dajatev za objekte, priključene na kanalizacijsko omrežje. Priklopi na kanalizacijsko omrežje Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Po pregledu evidenc je bilo ugotovljeno, da nekateri objekti, kljub temu da imajo možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, še niso priključeni. Lastnikom objektom bodo poslani dopisi s pozivom na priključitev skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ig (UL RS, št. 41/2009). Neporavnane obveznosti -vodarina in kanalščina Kljub poslanim opominom nekateri uporabniki niso poravnali obveznosti z naslova vodarine in kanalščine. Neplačnike opozarjamo, da morajo kot uporabniki v skladu s 32. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ig (UL RS, št. 41/2009) in 41. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ig (UL RS, št. 41/2009) plačevati račune za storitve javne službe v roku, navedenem na računu. Če ravnate v nasprotju z zgoraj navedenima odlokoma, vas lahko kaznujemo z globo 400 EUR za neporavnane obveznosti javne službe oskrbe z vodo in 400 EUR za neporavnane obveznosti za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Katja Ivanuš, režijski obrat www.obcina-ig.si 5 4 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2010 Zadnji statistični podatki o naši občini Junija 2009 je v občini Ig živelo 6540 prebivalcev, od tega 3312 moških in 3228 žensk. Glede na enako obdobje iz leta 2008, se je število prebivalcev povečalo za 3,35 %. Sestavo prebivalstva po starostnih skupinah prikazuje spodnji graf: 95-99 let 90-94 let 85-89 let 80-84 let 75-79 let 70-74 let 65-69 let 60-64 let 55-59 let 50-54 let 45-49 let 40-44 let 35-39 let 30-34 let 25-29 let 20-24 let 15-19 let 10-14 let 5-9 let 0-4 let 1 4 ■ 10 43 '5 295 ■ 312 300 306 450 448 82 500 501 Število prebivalcev občine Ig po starostnih skupinah V prvi polovici leta 2009 je bilo v naši občini prijavljenih 213 tujcev, od tega 167 moških in 46 žensk. V enakem obdobju leta 2008 je bilo v občini Ig prijavljenih 130 tujcev, od tega 105 moških in 25 žensk. V mesecu oktobru 2009 je bilo v občini Ig 3011 delovno aktivnih prebivalcev, od teh je bilo registriranih 179 brezposelnih oseb. Stopnja brezposelnosti je 5,6. V enakem obdobju lanskega leta je bilo 2994 delovno aktivnega prebivalstva, od tega brezposelnih oseb 112. Dolžina celotnega cestnega omrežja v občini Ig je 206,39 km, vrednosti po posameznih kategorijah so predstavljene v spodnjem grafu: regionalna cesta I lokalna cesta 1 1 30,389 38,867 1 javna pot javna pot za kolesarje 1957 gozdna cesta Г Dolžina cest v kilometrih Še nekaj ostalih podatkov: Dolžina elektro omrežja 125,04 km Dolžina vodovodnega omrežja 43,29 km Dolžina kanalizacijskega omrežja 18,34 km Viri: Statistični urad RS, Geodetska uprava - Register prostorskih enot Vrtec Ig na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (UL RS, št.100/2005 in št. 25/2008) objavlja vpis novincev za šolsko leto 2010/1011 Vloge za vpis otroka v vrtec za šolsko leto 2010/2011 zbiramo do 31. 3. 2010. V primeru, da bo dospelih vlog več, kot je predvidenih prostih mest za šolsko leto 2010/2011, bo vse vloge, prispele do tega datuma, obravnavala komisija za sprejem otrok v Vrtec Ig na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok. Obrazec VLOGA ZA VPIS OTROKA V VRTEC je dosegljiv na spletni strani vrtca www.vrtec-ig.si, lahko pa ga dobite tudi v tajništvu vrtca, Troštova ulica 21. Čistilna akcija 2010 Kot vsako leto bo tudi letos Občina Ig v sodelovanju z vaškimi sveti in društvi organizirala tradicionalno spomladansko čistilno akcijo. Letos bo potekala predvidoma v soboto, 27. 3. 2010. Čistilna akcija bo potekala pod naslovom STOP DIVJIM ODLAGALIŠČEM NA BARJU 2010 v sodelovanju z okoljevar-stvenem društvom Barjanski zmaj, kjer lahko dobite več informacij. Vsa nadaljnja navodila bodo vaški sveti ter društva dobili po pošti. Prosimo vas, da se v čim večjem številu udeležite čistilne akcije, naredimo naše okolje bolj čisto. Uroš Čuden Občinska uprava Božično-novoletni sejem na Igu letos odpadel Andreja Zdravje Občinska uprava Veseli december je tudi v letu 2009 obiskal našo občino. Na soboto, 19. decembra, smo vse pripravili za Božično-novoletni sejem - vendar je žal odpadel zaradi močnega sneženje ravno na ta dan. In ker naj bi bil sejem na prostem - pod šotorom imamo letos drsališče - ga je bilo nemogoče izpeljati. Kljub temu da se je našemu vabilu odzvalo lepo število razstavljavcev tako iz naše občine kot iz okolice, smo morali navsezgodaj zjutraj, ko sneg niti malo ni pojenjal in naša zimska služba ni mogla sproti počistiti, kar je zapadlo, poklicati vse raz- stavljavce in odpovedati sejem. Da otroci ne bi ostali brez napovedane predstave in Božička, je ekipa drsalcev Lucky Luke pod okriljem olimpijca Luke Klasinca izvedla drsalno predstavo na drsališču in maloštevilne obiskovalce navdušila s svojimi drsalnimi figurami na ledu. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo izpeljali prireditev. Se vidimo ponovno decembra 2010 v upanju na boljše vremenske pogoje. Marica Zupan Občinska uprava novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • februar 2010 MOSTIŠČAR Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig PRIJAVNICA Podpisani _ se prijavljam na občinsko tekmovanje koscev in grabljic 1. kot kosec 2. kot grabljica (Ustrezno obkroži) Točen naslov posameznika/društva Telefon, el. naslov Datum:_Podpis:_ Prijave zbiramo do 20. maja 2010. Prijavnico lahko pošljete po faksu: 01 280 23 22 ali po el. pošti info@obcina-ig.si. Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic letos na Igu Občini Ig je v letu 2010 dodeljena organizacija V. Medobčinskega tekmovanja koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja, ki bo konec avgusta. Vabimo vas, da se prijavite na razpis za zbiranje prijav za občinsko tekmovanje koscev in grabljic, kjer se bo izbirala ekipa koscev in grabljic, ki bo zastopala občino na medobčinskem tekmovanju. Najomenimo, da je naša ekipa do sedaj dosegala kar lepe rezultate, letos pa, ker smo na domačem terenu, moramo biti med boljšimi. Občinsko tekmovanje bo 29. maja, v primeru slabega vremena pa 19. junija 2010. Organizator občinskega tekmovanje bo ob pomoči Občine Ig Turistično društvo Bober. Kandidat mora imeti stalno prebivališče v občini Ig in vsaj nekaj izkušenj s košnjo in grabljenjem, seveda pa bomo veseli vsakega, ki se bo prijavil in zastopal našo občino na že uveljavljenem tekmovanju, ki vsako leto pritegne več obiskovalcev in medijske pozornosti. Prijave zbira Občina Ig. Prijavo lahko pošljete po pošti, na el. naslov info@obcina-ig.si, faks: 01 280 23 22 ali osebno. Marica Zupan Občinska uprava AKTUALNO Ižansko drsališče V času odprtja prvega ižanskega drsališča je bilo v naši občini zelo pestro. Predvsem v dopoldanskih urah so v okviru športne vzgoje drsališče napolnili otroci Osnovne šole Ig. V času zimskih počitnic pa je bila organizirana šola drsanja za naše učence. Najbolj zagreti drsalci so se organizirano učili tudi hokeja. Prvo ižansko drsališče so omogočili naši sponzorji, ki se jim Občina Ig najlepše zahvaljuje za sodelovanje: • AGEA d.o.o. • AGEA Inženiring d.o.o. • Atlanet d.o.o. • Atlas oprema d.o.o. • Dolinšek transport d.o.o. • Elea iC d.o.o. • Elektro Zdešar, Robert Zdešar s.p. • GPS Grad d.o.o. • Gradnje Grča d.o.o. V popoldanskem času je drsališče obiskovalo veliko naših občanov. Srečevali so se tako starši kot otroci ter obogatili družabno življenje na Ižanskem. Drsališče se je po prvi uspešni sezoni zaprlo 5. februarja 2010. Bilo je dobro izkoriščeno, tako ste Ižanci lahko kar doma utrdili znanje drsanja. Štefan Gorenčič Občinska uprava • Hidroinženiring d.o.o. • Jožko Kraljič d.o.o. • Komunalne gradnje d.o.o. • Kožag d.o.o. • Krovstvo in stavbno kleparstvo Matija Halić s.p. • Lon d.d. • Mapri d.o.o. • Mipro trgovina d.o.o. • N-KOP d.o.o. • NLB d.d. • Piškur Janez s.p. • Tomislav Golob s.p. • Zavarovalnica Maribor d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR ABEK Ж D.O.O. LJUBLJANA PROJEKTIRANJE, SVETOVANJE, INŽENIRING ELEKTRO ZDEŠAR Elektroinštalacije, vzdrževanje javne razsvetljave in usluge z avtodvigalom Robert Zdešar, s. p. Podpeč 22, 1352 Preserje Tel. 01 363 15 32 Mobi: 041 649 433 e-mail: robert.zdesar@siol.net AGEA Inženiring, d.o.o. Poklukarjeva 25, Ljubljana Za vas opravljamo storitve s področij zemljiškega katastra, katastra stavb, inženirske geodezije, zemljiške knjige, projektiranja in svetovanja. Pokličite nas med 8. in 15. uro, na tel. 01/256 45 60, gsm: 051/690 310, e-mail: info@agea.si ali nas obiščite na: www.agea.si. KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. Gasilska c. 5, 1291 Grosuplje Tel.: (01) 781 81 00, fax: (01) 786 22 55 E-mail: kgg@siol.net Elea /C projektiranje in svetovanje www.elea.si nlbQ S710GR GRADBENIŠTVO 323 845 IZDELAVA VSEH VRST FASAD www.gps-gradbenistvo.si KOŽAG, d.o.o., Ig Iška vas 46/a, 1292 Ig Tel. št.: 01/367-35-36 GSM : 031/801-188 www.kozag.si Proizvodnja izdelkov iz žice za opremo trgovin, bolnišnic in gospodarskih vozil. Košarice, kljukice, mreže, stojala. 8 www.obcina-ig.si Šolarji na drsališču Prehod leta 2009 v leto 2010 je bil letos za naše otroke, predvsem pa šolarje, nekaj posebnega. Na šolskem igrišču je v začetku decembra zraslo pravo drsališče. V dopoldanskem času je bila uporaba drsališča in drsalk za naše učenke in učence brezplačna. Minil je kar teden ali več, da smo lahko prvič stopili na led. Organizirali smo različne dejavnosti: drsanje v času športne vzgoje, igranje hokeja, tečaj drsanja v novoletnih počitnicah, drsanje v okviru športne značke Zlati sonček in kot športne dneve. Na drsališču se je v 96 urah zvrstilo več kot 70 % naših učenk in učencev. Pri prvih kora- kih drsanja ali že pri nadgradnji znanja drsalnih veščin so uspešno sodelovali profesorica razrednega pouka Danica Pangerc, učiteljica športne vzgoje Aleksandra Akrap ter drsalca Rok in Jernej. Županu Občine Ig Janezu Cimpermanu, vzdrževalcu Štefanu Gorenčiču ter vsem tistim, ki so projekt postavitve drsališča podprli in izpeljali, ter ekipi, ki je skrbela za urejenost drsališča in dobro počutje v času drsanja, v imenu naših učenk in učencev iskrena hvala. Ravnateljica OŠ Ig Stanka Rebolj Tečaj drsanja v okviru Zlatega sončka V času od 11. 1. 2010 pa do 15. 1. 2010 je na drsališču pri OŠ Ig potekal tečaj drsanja za prvošolce in drugošolce za pridobitev ene izmed štirih ravnotežnostnih nalog pri programu ZLATI SONČEK. V petek, 15. 1. 2010, so imeli možnost drsanja in preverjanja spretnostnih nalog tudi učenci podružničnih šol. Prijavilo se je 50 učencev iz prvega in drugega razreda, veliko jih je bilo celo prvič na drsalkah. Predvsem učenci, ki so prvič stopili na led, so imeli kar nekaj težav z ravnotežjem, kar pa so z dobro voljo in vztrajnostjo hitro premagali. Za pridobitev znanja iz športnega programa za Zlati sonček so morali učenci obvladati kar nekaj veščin na ledu, kot so: • spretnostna vožnja - vožnja naprej, • slalom med štirimi keglji, • vožnja na eni nogi na razdalji 2 m, • počep pod približno 60 cm visoko prečko. Največ preglavic so imeli z drsanjem po eni nogi na razdalji dveh metrov. Vendar pa so v drugem razredu osvojili vse drsalne spretnosti 96-odstotno, v prvem razredu pa 52-odstotno, kar je lep uspeh. Učenci, ki niso uspeli osvojiti vseh drsalnih spretnosti, pa imajo »popravni izpit« še v drugem razredu. Moram pohvaliti vztrajnost otrok kljub padcem po zaledeneli ploskvi, ki prav gotovo niso bili brez bolečin. Pa še nekaj utrinkov iz otroških ust: • Mihajlo: Všeč mi je bilo, ko smo se učili delati »limonce«. • Anže: Najbolj mi je bilo všeč drsanje po poligonu. • Ana: Naučila sem se drsati po eni nogi. • Filip: Igra z žogo mi je bila najbolj všeč. • Matic: Všeč mi je bilo drsanje po eni nogi. • Maja: Všeč mi je bilo drsanje v počepu. • Rok: Ko smo drsali, sem rad delal »pomaranče«, ups, ne..., »limonce«. Učiteljica Danica Pangerc Športni dan za učenke in učence s podružničnih šol Učenke in učenci 1. in 2. razreda podružnične šole Golo so zapisali: »Bilo je ful super!« »Imeli smo se zelo dobro!« »Gospo ravnateljico lepo pozdravite in jo prosite, če bi lahko drsali še kdaj ali pa drugo leto!« Tretješolci pa: »To je bil hud športni dan!« »Ja, res smo se imeli hudo dobro!« »Najboljsem bil vesel, ker sem se veliko naučil!« »Bilo mi je žal, ker nisem drsal, zato me je mama takoj naslednji dan peljala, pa ni bilo isto!« »Drsanje sem preživel bolj na tleh - ker sem kar naprej padal, ampak je bilo tako dobro, da bi šel še enkrat!« »A bi lahko še šli?« »Hvala, ker ste se z drsanjem spomnili tudi na nas, ker ste nas prišli pogledat na drsališče, upamo, da bo še kakšen podoben dan za nas.« Učiteljici Jadranka Zupan in Petra Berlisk Tečaj drsanja Tečaj drsanja pa je bil pravo doživetje. Nekateri so dostikrat tudi občutili trdoto ledu, vendar so zelo hitro pozabili na bolečino in se nasmejali. Na tečaju smo tako izvajali odriv, »limonce«, pravilni drsalni korak, se učili zaustavljati, drsati nazaj, vse pa je bilo prepleteno z različnimi igrami, kot so črni mož, bratec reši me, semafor, potovanja, štafete s stoli in še in še. Zgodilo se je to, kar je učitelju najljubše, da učenci prihajajo veseli, odhajajo pa še z večjim nasmeškom. Učitelja drsanja Rok in Jernej #i hidroinženiring d.o.o Projektiranje in inženiring hidrotehničnih objektov, čistilnih naprav In drugih nizkih gradenj Slovenčeva 95,1000 Ljubljana, Slovenija www.obcina-ig.si 9 ( is® i iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2010 Veseli december v Strahomeru Vsako leto imamo v mesecu decembru srečanje oz. sestanek vaščanov. Na njem se nas seznani, kajsmo v preteklem letu naredili v naši vasi. Za vsak teden ali dan bi lahko rekli je bilo podano natančno poročilo o prostovoljnem delu v vasi; koliko smo denarja porabili, koliko smo dobili materiala, hrane, pijače in koliko je bilo narejeno s prostovoljnim delom. G. Glavan se je zahvalil za sodelovanje vsem, ljudem, ki so največ pripomogli k novim pridobitvam v vasi, pa se je zahvalil tudi poimensko. Zahvalil se je tudi vsem gospodinjam, ki skrbijo za lepšo podobo kraja, posebejše tistim, ki skrbijo za vaške zasaditve. Omenil je, da je na občinski prireditvi Najlepši balkon, najlepša vas, ki je bila v Iški vasi, naša vas dobila javno pohvalo za cvetlično zasaditev na mostu. Po sestanku smo skupajnazdravili prihajajočemu novemu letu ter pokramljali ob poslušanju vsako leto večjega Ansambla Strahomer. Dnevi so tekli in prišla je silve-strska noč. V vasi mir, nikjer nobe- nega človeka, le vsake toliko časa so se slišale rakete in hitelo se je gledat, ali je ta lepša od one prej. Polnoč mine in vaščani smo vsak od svojega doma prihajali do mostu in si voščili vse dobro. S sebojsmo imeli pijačo in kar naenkrat še slano in sladko pecivo ter s smehom smo vstopili v novo leto. To je pohvalno, saj je premalo medsebojnega druženja. Med skupnim smehom pa je bilo večkrat slišati, da to ni nobeno novo leto, brez snega da sploh ni vzdušja ... Presenečenje! Takoj po novem letu je pričelo snežiti. Kar smo pogrešali, smo dobili, in to še v velikih količinah. Kidali smo od jutra do popoldneva, toliko snega ni bilo že kar nekajlet. Mladina se je organizirala in pri brunarici postavila velikega snežaka, pravega orjaka. Da je bilo veselo, so skuhali vino in poskrbeli za prigrizek, poklicali bližnje. Pohvalno in lepo! Vanja Glavan OBČANOV KOTIČEK Alenka Jeraj na oddaji Piramida Poklicala me je Alenka Jeraj in me povabila, naj 17. 11. 2009 pridem na tribuno v oddajo Piramida. Že mnogo pred oddajo se nas je zbrala skupina domačih, prijateljev in znancev, ki smo napolnili tribuno. V oddaji so se soočile Jerca Mrzel, Nana Zanelli in Alenka Jeraj. Največ glasov je dobila Alenka. Ob slovesu nam je voditeljica Erika Žnidaršič zaklicala: »Vidimo se čez štirinajst dni!« Seveda smo prišli na oddajo tudi 1. 12. 2009. Tokrat je Alenka merila retorične sposobnosti z Alešem Guličem in Andrejem Fabjanom, županom Črnomlja. Prebila se je v finale, ki je bil na vrsti že čez en teden. V finalu 8. 12. 2009 se je pomerila z Andrejem Staretom in Danielom Starmanom. Tokrat sta jo na tribuni poleg domačih in prijateljev podpirala tudi poslanska kolega Robert Hrovat in Marjan Pojbič. Žal je bil tokrat boljši športni komentator Andrej Stare, ki je le za nekajodstotkov premagal našo Alenko. Alenka je odlično nastopila in ji iskreno čestitam za uvrstitev v finalno oddajo Piramida! Jože Mrkun iz življenja strank GLASILO OBČINE IG • februar 2010 MOSTIŠČAR Strokovna ekskurzija nove generacije v Sarajevo Tako kot vsako leto smo tudi letos člani Nove generacije, podmladka Slovenske ljudske stranke, zaključili leto 2009 s tradicionalno strokovno ekskurzijo. Letos smo obiskali prestolnico Bosne in Hercegovine Sarajevo, prireditelja zimskih olimpijskih iger leta 1984. Po večurni vožnji smo se v večernih urah srečali s predstavniki AMSDA - Asocijacija mladih stranke demokratske akcije, s katerimi smo se pogovarjali o njihovem načinu življenja, kako se mladi vključujejo v dogajanje in dejavnosti stranke. Izmenjali smo si izkušnje na področjih, ki nas povezujejo - kmetijstvo, delo z mladimi ipd. V štiridnevni ekskurziji smo si ogledali tudi zgodovinske in strokovne znamenitosti največjega mesta v Bosni in Hercegovini. Danes Sarajevo postaja sodobna evropska prestolnica. Je del kan- Uradne ure sprejemne pisarne: Ponedeljek: od 8. do 12. ure Sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure Petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01 280 23 00 tona Sarajevo, enega od desetih kantonov Bosne in Hercegovine. Za mestno središče je značilno veliko sakralnih zgradb, od moše-je Gazi Husrev-bega iz otoman-skega obdobja do pravoslavne, katoliške in evangeličanske cerkve, židovske sinagoge ter številnih drugih kulturnih in zgodovinskih spomenikov, med katerimi je najbolj znana in najbolj priljubljena Baščaršija. Ogledali smo si tudi stavbo »Parlamentarne skupštine Bosne i Hercegovine«. Obiskali smo znani 'tunel', ki so ga Sarajevčani v najhujših časih vojne uporabljali za transport življenjskih potrebščin, ranjencev in bolnikov in drugih stvari. Več kot eno leto je rov, skopan pod pisto letališča, predstavljal edino vez mesta z zunanjim svetom. Preizkusili smo, kako je bilo hoditi po takem tunelu. V nedeljskih dopoldanskih urah smo pomahali Sarajevu in tamkajšnjim kolegom v slovo ter jih povabili na obisk v Slovenijo. Uroš Čuden OO Nova generacija SLS Ig Republika Slovenija Upravna enota Ljubljana Sektor za upravno notranje zadeve KRAJEVNI URAD IG Telefon: 01/286-20-03 Uradne ure: sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 8. do 13. ure POSLANSKI KOTIČEK Visoki zneski SAZAS-a za kulturna društva Avtorska pravica je monopol avtorja nad izkoriščanjem njegovega avtorskega dela in pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. Za namen skupinskega (kolektivnega) upravljanja avtorskih pravic so se ustanovile kolektivne organizacije avtorjev (SAZAS, IPF, ZAMP), ki nastopajo kot kolektivni zastopnik avtorjev določene vrste del - glasbene, književne, avdi-ovizualne itd. Kolektivno uveljavljanje pravic je za avtorje in uporabnike zelo koristno, saj avtorjem omogoča preprosto in učinkovito upravljanje njihovih pravic, uporabnikom pa enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del. Vendar pa lahko gredo zahteve posamezne kolektivne organizacije v praksi predaleč oziroma so te zahteve nesorazmerne, kar lahko ogroža druge interese družbe kot celote. Tak primer so amaterska društva oz. skupine s področja umetnosti in književnosti, ki delujejo ljubiteljsko ter neprofesionalno. V Poslanski skupini SDS smo zato predlagali novelo Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, s katero smo želeli rešiti problem zaračunavanja avtorskega honorarja oziroma nadomestila za avtorski honorar kulturnim društvom. Ljubiteljska kulturna društva, ki so že večkrat, množično pa dvakrat protestirala proti sedanjemu načinu obračunavanja tarif SAZAS-a, so opozorila na to, da jim dosedanja ureditev onemogoča delo in da se bodo prisiljeni prenehati ukvarjati s svojo dejavnostjo, saj se tarife nenormalno povečujejo, zaračunavajo netransparentno in nesorazmerno. V praksi se za vsako prireditev določi pavšal ne glede na to, za kakšno prireditev gre, za katere avtorje (saj zakon predvideva določene izjeme) ipd. Predlagali smo, da so društva oziroma skupine s področja umetnosti in književnosti prosta plačevanja tarif kolektivnim avtorskim organizacijam (SAZAS) pod naslednjima pogojema: • da amatersko društvo oziroma skupina na prireditvi nastopa brezplačno, • da ni vstopnine, razen če se ta v celoti nameni v dobrodelne namene. Kljub temu da so koalicijski poslanci tudi sami ugotovili, da gre za problem in da imajo društva težave, so glasovali proti našemu predlogu. Poudarjali so, da bodo spreminjali zakon in problematiko avtorskih honorarjev celostno uredili, vendar zakona s tega področja ne najdemo v normativnem programu vlade za leto 2010, kar pomeni, da se vsaj še eno leto ne bodo ukvarjali s tem. Menimo, da bomo, če bomo čakali s spremembami, pristali pri delovanju nekaj sto društev, in to zgolj večjih društev, medtem ko vsa druga društva po občinah, ki dejansko skrbijo za vse kulturno dogajanje v manjših krajih, povezujejo ljudi in ohranjajo dediščino, te perspektive nimajo. Mi se bomo tudi v bodoče trudili za obstoj in čim boljše delovanje društev, saj le ta ohranjajo dediščino in skrbijo za kulturni in turistični utrip po Sloveniji. Lahko me pokličete na tel.: 01/478-95-35 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@ dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajeraj.sds.si. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Večer božičnih pesmi na Golem Pevci Mešanega pevskega zbora DU Ig z zborovodjo Miro Gantar smo 17. 12. 2009 na Golem pripravili večer božičnih pesmi, zgodb in glasbenih točk. Program so nam pomagali oblikovati skupina mladih iz Polja, flavtistke, dva kitarista in »trije kralji«. Božič je družinski praznik, praznik miru, veselja in ljubezni, in to njegovo sporočilo velja za verne in neverne. To sporočilo smo dobili iz zgodb in božičnih pesmi. Slišali smo najbolj znane božične pesmi, pa tudi že pozabljene, nekatere zelo stare. Bil je prav lep uvod v božične praznike. Tudi sicer je bil naš pevski zbor, ki je v novembru praznoval 5. obletnico, v letu 2009 zelo dejaven. Obletnico smo proslavili s slavnostnim koncertom 14. 11. 2009 v Iški vasi. Z nami so praznovali tudi naši gostje, pevec Dominik Trobentar in Podpeški oktet. Gostovali smo v treh domovih za starejše, na otvoritvi Medgeneracijskega centra na Igu, na letnem občnem zboru DU Ig in na proslavi za materinski dan. Sodelovali smo še na občinski reviji pevskih zborov občine Ig, na Srečanju pevskih zborov na Krimu in med prvimi pozdravili špansko delegacijo v Iškem vint-garju. Nastopili smo tudi v kulturnem programu ob svetovnem dnevu turizma, ko je občina podelila priznanja za najlepše urejeno hišo, balkon in kmetijo. Zadnji naš nastop v letu 2009 pa je bil na sveti večer pred polnočnico v naši župnijski cerkvi. ^ IG ' ^ DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Vidite, nimamo časa za dolgčas. Pridružite se nam, potrebujemo predvsem moške glasove. Zahvaljujemo se Miri Gantar za potrpežljivo in prijazno vodenje zbora in Marjani Jamnik za povezovanje. Zbor pa se zahvaljuje tudi Marici Uršič, Silvi Dolinšek, Mariji Virant, Mihaeli Dolščak, Mariji Rupert, Janezu Rupert in Beti Uršič. Niste jih videli na odru, so pa nepogrešljivi pri pripravah prizorišč in pogostitvah. Tončka Jeraj - inventura 2009 Turistično društvo Krim Leto je prišlo naokoli in prišel je čas za inventuro oziroma za pregled dela v letu, ki je z nami. Tisti, ki ste redno obiskovali naše prireditve, in teh vas je kar nekaj, že tako veste, da jih ni bilo tako malo, za vse ostale pa je pred vami pregled. Leto smo pričeli s pripravami na pustni karneval, ko smo kar precej časa vložili popravilo starih mask, še posebno pa v izdelavo nove maske, podkrimske čarovnice. Na pustno soboto dopoldan smo se z nekaj člani udeležili pustnega karnevala v Ljubljani, popoldne s skoraj vsemi člani društva domačega na Igu, naslednji dan, v nedeljo, pa smo se z avtobusom odpeljali še na karneval v Žužemberk, kjer smo s tremi slikami prav tako sodelovali v karnevalski povorki. Meseca marca smo organizirali predavanje strokovnjakinje za ureditev vrtov Miše Pušenjak in pripravili proslavo ob materinskem dnevu, na cvetno nedeljo pa smo pripravili razstavo velikonočnih jedi in pogrinjkov ter dan prej naredili butaro velikanko (17,5 m), ki smo jo naslednji dan s konjsko vprego Toneta Šenka odpeljali na blagoslov v Tomišelj. Aprila smo bili soudeleženi pri vseslovenski čistilni akciji ter na praznik dela 1. maja organizirali pohod na Krim, kjer je bilo za pohodnike in obiskovalce poskrbljeno tudi za okrepčilo - enolončnico in pijačo. Junija smo pripravili tradicionalno, že 9. srečanje harmonikarjev občine Ig, meseca julija pa skupaj z Občino Ig in ostalimi društvi še zaključno prireditev ob odhodu Špancev iz pobratenih občin v Španiji, ki so bili na obisku v naši občini. Avgusta smo se udeležili občinskega, 12. septembra pa še medobčinskega tekmovanja koscev in grabljic, ki je bilo v Črni vasi. 18. septembra smo skupajz Nedeljskim dnevnikom za našo članico Angelco Štangelj pripravili javno prireditev Podoknico Nedeljskega ter se konec meseca udeležili tudi zadnje letošnje podoknice v Kalu pri Krmelju na Dolenjskem, kjer smo imeli Afrohtarji nastop, na koncu pa smo še bodrili našo članico Ivanko Lesico v tekmovanju za 50 kg kave, pravico do tekmovanja si je priborila na naši podoknici. Oktobra smo imeli strokovno ekskurzijo pri naših sonarodnjakih v Italiji, kjer smo videli in izvedeli marsikaj zanimivega o krajih, ki smo jih obiskali - Gradež, Oglej, otok Barbana, grad Miramare in Rilkejevo pot do gradu Devin. V oktobru in novembru smo za ure- ditev in zaščito »tribe« opravili več kot 500 delovnih ur, saj smo na podestu napravili strop, s čimer smo pridobili dodaten prostor, elektrikarji so napravili novo električno napeljavo, ponovno smo prebarvali celoten objekt, zgornji del pa smo zasteklili. Prav tako smo postavili »gepelj«, ki nam ga je odstopila naša članica in naredili zanjnadstrešek. Za ta dela smo se prijavili in bili tudi izbrani za evropska sredstva, namenjena za razvoj podeželja, t. i. LEADER. Višina celotnega projekta je bila ocenjena na 9.200 EUR, Občina Ig je prispevala 2.500 EUR, ostalo pa smo morali financirati sami, s tem da nam bo na podlagi podpisane pogodbe MKGP iz evropskih sredstev povrnil 3.715 EUR. Decembra smo izpeljali tudi naše tradicionalne prireditve, tj. miklavževanje, ko Miklavž s spremstvom obišče na domu manjše otroke in najstarejše krajane, postavili smo jaslice in na dan sv. Štefana skupaj s Konjerejskim društvom Krim pripravili blagoslov konj, ki se ga je udeležilo 56 konj in kar precejšnje število ljubiteljev teh plemenitih živali. Kakor je razvidno iz poročila, res ni daleč od resnice izjava fanta iz sosednje vasi: »Če nemam kam jt, griem pa v Varblen, tam se sigurno kej dagaje«. KRIM TURI SJ 1 Č N O V društvu delujejo tudi Skupina Zgaga, ki zabava in s skeči skrbi za dobro razpoloženje obiskovalcev prireditev, skupina harmonikarjev TD Krim in skupina Afrohtarji. Vse tri skupine so imele kar nekaj nastopov v preteklem letu, saj so se predstavile tako na domačih kot občinskih prireditvah, na sejmu v Ljubljani, na javni prireditvi na Dolenjskem ... Na koncu se zahvaljujem vsem, ki nas podpirate tako moralno kakor materialno, tj. Občini Ig z županom in sodelavci, odboru za turizem Občine Ig, sponzorjem in donatorjem, ki jih obiščemo ob večjih prireditvah, ter vsem ostalim občanom, ki si pridejo ogledat naše prireditve. Zahvala gre tudi vsem članom društva, ki si vzamejo dragoceni čas in priskočijo na pomoč. Krivično bi bilo, če ne bi posebej omenil našega podmladka - mladih članov in članic, ki so vedno pripravljeni pomagati, na prireditvah pa s svojimi točkami in programom skrbijo za obilo smeha in dobrega razpoloženja. Predsednik TD Krim Janez Modic 12 www.obcina-ig.si Prednovoletno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Ljubitelji starodobnih vozil občine Ig smo se 4. decembra v Gostilni Ulčar zbrali na prednovo-letnem srečanju ljubiteljev starodobnih vozil občine Ig. Zbralo se nas je dvanajst, ki smo ob odlični postrežbi, hrani in pijači preleteli dogodke v letošnjem letu. Imeli smo pester program, med katerim smo podarili motor straodobnik našemu članu Franciju Polaku in se ob tem prijetno zabavali. Za častna člana sta bila izbrana Tomaž Trtnik in Franci Polak, ki sta se v letošnjem letu najbolj trudila za naša druženja in dobro organizacijo srečanja v septembru. Predsednik Marko Hvale je prejel v les vžgano sliko svoje kočije, sam pa je vsakemu članu podaril ročno izdelane piščali, ki so nam prišle še kako prav ob podelitvi nagrad in priznanj, saj smo žvrgoleli kot ptički. Seveda ni šlo brez našega harmonikarja Jožeta Avžlaharja, ki je veselo vlekel meh harmonike. Naša zlata dama Valerija Trtnik pa nas je spet razveselila z odličnimi sladkimi dobrotami. Sledil je še šampanjec za vse dobro v prihajajočem letu in polni čudovitih vtisov smo se počasi razšli. Še enkrat vsem iskrena hvala za udeležbo in ves trud, ki so ga vložili v zares prijetno srečanje. Ljubitelji LSV Ig voščimo vsem občanom občine Ig vse dobro v letu 2010. Predsednik LSV Ig Marko Hvale шш ини my нш инпн мни mm msm1 ep*" Нннт и^. I*. »I* МГ л > • јг /ÄS^ Novi starodobnik Francija Polaka Tradicionalni blagoslov konj pod Krimom Tudi letos je Turistično društvo Krim skupaj s Konjerejskim društvom Krim pripravilo tradicionalno prireditev ob sv. Štefanu -»žegnanje« konj. Letos se je v nič kaj primernem vremenu za te praznične dneve na hipodromu, kjer je potekal blagoslov konj, zbrala kar precejšna množica ljudi - ljubiteljev konj ter preko 50 konj in njihovih lastnikov. Ker je bil vsakoletni voditelj prireditve Jani Šivec zadržan, je letošnjo vodila članica turističnega društva Darja Modic, ki je na začetku pozdravila vse prisotne ter povabljene goste: župana Občine Ig Janeza Cimpermana, župnika župnije Tomišelj Srečka Goloba, ki je tudi opravil blagoslov, in Marjana Kosca iz MKGP iz Ljubljane. Ker je na ta dan tudi državni praznik, so pevci Mešanega cerkvenega zbora iz Tomišlja na začetku zapeli slovensko himno Zdravljico, nakar je voditeljica povedala nekaj besed o konjih. Sledil je blagoslov soli, vode ter konj. Medtem ko je župnik vsakemu konju podal košček kruha, so pevci zapeli nekaj božičnih pesmi. Po blagoslovu je župnik blagoslovil še jaslice v naravni velikosti, ki smo jih kakor vsako leto pred tribo postavili člani turističnega društva. Mimogrede, letos smo jih morali postavljati trikrat, saj nam je zelo ponagajal vihar, ki je divjal dan poprej in tudi naslednje dni. Blagoslovu je sledilo prijetno druženje vseh sodelujočih in ostalih, turistično društvo je pripravilo okrepčilo - klobaso z zeljem in žganci, kuhano vino ter čaj. Za zabavo je poskrbel domači trio Podkrimski faloti. Nekaj zagnanih je tudi zaplesalo. Turistično društvo Krim Janez Modic Foto: KD Krim www.obcina-ig.si 13 Martinovanje pod Krimom Člani TD Krim smo za svoje člane tudi letos pripravili martinovanje, tokrat kar doma, v dvorani gasilskega doma, in sicer v soboto, 20. novembra. Sv. Martin, ki goduje 11. novembra, je priljubljen svetnik predvsem v vinorodnih krajih, saj je po legendi spremenil vodo v vino in tako naj bi se v teh dneh mošt spremenil v vino. Martinovanje je tudi čas, ko se zaključujejo jesenska dela tako doma, v zasebnem življenju kot po društvih. S pripravami je pričela mladina, saj je bil njim, oziroma skupini Zgaga, kakor se imenujejo, zaupan program prireditve. Ostali pa smo pričeli s pripravami v petek, saj je bilo potrebno pripraviti odojka in piščance za raženj in jih dati v kvašo. V soboto popoldan so članice pripravile in okrasile dvorano, moški del pa je zunaj pripravil in zakuril raženj. Po dobri uri, ko se je dovolj segrel, smo vanj obesili odojka, pozneje še piščance in jih dobre štiri ure vztrajno vrteli. Medtem ko smo čakali, da bo hrana pečena, smo s kozarčkom mošta delali družbo pekovskemu mojstru in tudi vinogradniku Antonu Susmanu (vročina poleg ražnja in žeja sta bili neznosni). Po obvestilu peka Toneta, da je vse skupaj pečeno, smo odojka na pladnju odnesli v dvorano, kjer je že vladalo prešerno razpoloženje. Po večerji pa so naše »zgage« pričele z »uradnim delom«, zabavnim programom, katerega glavna točka je bila blagoslov mošta, ki se je po krstu spremenil v vino. Da je to res tako, smo se prepričali tudi sami, kar je bilo pri vseh prisotnih čedalje bolj opazno. Kot smo že omenili, je program in krst pripravila naša mladina, ki deluje v skupini Zgaga, za prešerno razpoloženje pa so poskrbeli tudi domači harmonikarji. Za to priložnost so spesnili in predstavili pesem, v katero so vključili tudi nekaj značilnosti delovanja našega društva in ki jo v nadaljevanju tudi predstavljamo. Vsi prisotni smo se strinjali, da naj bi bila to tudi himna našega društva. Bilo je veliko smeha in dobrega razpoloženja, kar kaže, da je martinovo res vesel praznik. TD Krim PODKRIMSKA HIMNA O L'bije pa do bajerja, od jame tja do Šešerja kot v raju je vasica ta. Oj, vasica lepa čudežna, prej z grmovjem s'bla poraščena, zdej pa triba je postavljena. Glih ste jurčka tam postavli, zdej še gepl bi nastavli. Hej, podkrimska vas, hej, podkrimska vas. Ste muzej nam obljubili, stare šare navlačili, oj, turisti vi, oj, turisti mi. Kosci travo pokosili, veselico ste nardili, oj, turisti vi, oj, turisti mi. Smo Martina dočakali, bomo vinca pokušali, če ga boste pit nam dali. O, Afrohtarji, zdaj zašpilajte še vi. oj, turisti mi, saj smo turisti vsi! ZGAGA Ižanci na 39. Dnevih narodnih noš v Kamniku »Veselo v Kamnik in urno naprej, v prelepe planine odhajama, juhej; zaukam veselo, pozabim skrbi, vedno srce tja nazaj si želi.« (A. Blumauer) Tako kot v pesmi smo se tudi Ižanci veselo odpravili v Kamnik na 39. Dneve narodnih noš. Bila je sončna nedelja, 13. septembra, ko smo se zbrali in se z dvema kombijema odpeljali proti Kamniku, kjer smo se udeležili tradicionalne nedeljske povorke narodnih noš. Povorka se je začela ob treh popoldne in se počasi vila skozi celo mesto, bila je prava paša za oči. Obiskovalci so lahko občudovali konjenico, več kot 5 godb, mažoretke, narodne noše iz cele Slovenije (prišli so Prleki, Belokranjci, Notranjci, Gorenjci, Primorci). Zanimive so bile folklorne skupine, ki so med povorko plesale svoje plese. Videli smo bosansko folklorno skupino Sevdah in skupino Sandžak (pokrajina med Srbijo in Črno goro), pa tudi Škote. Tujci so bili prijetna popestritev povorke. Predstavili so se tudi skavti, taborniki, čebelarji, društva žena in deklet na podeželju, harmonikarji. Na koncu povorke so bili različni vozovi z narodnimi nošami, čisto na koncu pa velik voz Pivovarne Union, s katerega so delili pivo med obiskovalce. Po napornem »pohodu« smo se okrepili le s kozarcem piva, saj je organizatorjem zmanjkalo malic za udeležence povorke, kar pa nam ni vzelo veselja. Kdor je obiskal povorko narodnih noš, mu zagotovo ni žal, saj je imel kaj videti! Povorka je čudovito prikazala raznolikost slovenske narodne noše, ki je različna glede na kraj in čas nastanka. Narodne noše tvorijo narodno identiteto Slovencev, zato jih moramo gojiti, ohraniti in obvarovati tudi za naše potomce. Zahvaljujemo se Občini Ig, Gasilski zvezi Ig in Mercatorju, ki so nam pomagali pri organizaciji. Sekcija narodnih noš TD Bober Ig Obiščite prenovljeni spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si 14 www.obcina-ig.si Člani turističnega društva Kurešček na Primorskem Tisto zadnjo soboto v novembru, ko smo se člani TD Kurešček odpravili na izlet na Kras in južno Primorsko, je bilo jutro neobetav-no, vremenska napoved še manj. Toda naša odločitev, da gremo ne glede na vremensko napoved, se je naposled izkazala za pravilno. Zbrali smo se pred gasilskim domom na Golem, se na kratko seznanili z načrtovano potjo in odrinili. Lipica Med vožnjo smo občudovali Kras v vsejsvoji jesenski lepoti, drevje še ni odvrglo vseh listov, barvna preproga z živobarvnimi jesenskimi odtenki nas je popolnoma prevzela. Prvi postanek smo naredili v Kobilarni Lipica. Po njej nas je popeljala vodnica, ki je k nam prišla iz Francije. Na njene korenine je spominjala le melodija njenega glasu. V kobilarni smo si ogledali konje za dresuro, za vožnjo z vprego, prostor, kjer je bolnišnica, in žre-bičarno. Urejen imajo tudi muzej kočij. Vodnica nam je pripovedo- vala o zgodovini nastanka kobilarne, o tem, da konji pridejo na svet sive, rjave ali črne barve. Pri štirih letih začnejo barvo spreminjati v belo, najkasneje črni žrebički. Vsi lipicanci nosijo posebno oznako v obliki črke L na levi ličnici, na boku pod sedlom pa identifikacijsko številko. V rodovni knjigi so po vrstnem redu zapisani najprej ime konja, nato očeta in matere. Večina konj je bila v hlevih, premlevala pojedeno, kajpa naj bi glede na vreme, ki se je sicer začelo malo izboljševati. V vinski kleti Dobrinja Pot smo nadaljevali proti Kopru, kjer je bil naš naslednji postanek v vinski kleti Dobrinja na Arjolu. Na varnem v vinski kleti, ko se je zunajulival dež, nam je gospodar pripovedoval o pridelovanju in negovanju vina. Poskušali njegove malvazijo, refošk in posebej dobro vino sorte muškat, ki ga pridela le zase. Po vseh popitih kapljicah in kozarčkih Slovenec ni Slovenec, če kakšne ne zapoje. Ko smo nazdravljali, nas je gospodar prav prijetno nagovoril z naslednjo zdravljico: »Na zdravje! Ko nazdraviš, moraš spiti po lepi slovenski navadi do dna, če kdo tega ne more, ni lepo, zamerili mu pa tudi ne bomo!« Ker sta bila malva-zija in refošk posebej dobra, smo ga za spomin nekaj prinesli tudi na naš hrib. Škocjanski zatok Velikokrat drvimo po hitri cesti mimo Škocjanskega zatoka in niti ne opazimo, kako zelo zanimiv je ta kraj. V zatoku živita camarque-ška konja, vajena sladko-slanega močvirja. Pot skozi zatok je lepo urejena, razgledne točke so postavljene tako, da si lahko ogleduješ ptice in druge živali. ne da bi jih pretirano motil. Družina Terček iz Hrastovelj je rezervatu podarila par boškarinov, istrsko govedo, ki je skoraj izumrlo, znano po izredno velikih rogovih in teži. Hrastovlje Ko smo si zadovoljivo prete-gnili noge in nadihali obmorske- C3 TURISTIČNO DRUŠTVO KUREŠČEK ga zraka, smo nadaljevali pot v Hrastovlje. Ogledali smo si staro cerkev z obzidjem iz 14. stoletja. Vodnica nam je razložila vsebino fresk, med katerimi je najbolj znamenita freska mrtvaškega plesa. Vse je odlično ohranjeno. Vredno ogleda, če vas bo pot kdaj peljala v tisti konec! Želodci so se začeli že pošteno oglašati in ni nam preostalo drugega, kot da gremo na kosilo. Ker smo hribovci kleni ljudje, smo jo mahnili kar peš do bližnjega kmečkega turizma. Lastnik nam je pripravil istrsko jed, in sicer bobiče, mineštro, pripravljeno iz koruze. Domov smo se vrnili polni vtisov in dobro razpoloženi ter ugotavljali, da bi bilo dobro podobno turo izvesti še kdaj. Ni kaj, Primorska ima šarm v katerem koli letnem času. Za TD Kurešček Milojka Černeka DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG Društvo Fran Govekar Ig vabi na 9. REDNI LETNI ZBOR ČLANOV v petek, 26. februarja 2010, ob 17. uri v dvorani Centra Ig (Banija 4) Dnevni red: 1. Imenovanje delovnega predsedstva (predsednik, zapisnikar, overovatelja zapisnika) in verifikacijske komisije 2. Zapisnik 8. Zbora članov DFG 3. Poročila: • predsednice • nadzornega odbora • disciplinske komisije • blagajnika • vodij skupin 4. Določitev višine članarine za leto 2010 5. Načrt dela v letu 2010 6. Razno Občni zbor bomo začeli s kratkim kulturnim programom ter predstavitvijo nove spletne strani. Na občni zbor lahko povabite svoje prijatelje, ki bi želeli sodelovati v kateri od skupin društva. V okviru društva delujejo naslednje skupine: • Lutkovna skupina • mladinska in odrasla gledališka skupina Pod odrom, • Ženski pevski zbor Ig, • Moški pevski zbor Ig, • Skupina Borovničke, • Likovna-video skupina, • Literarno-glasbena skupina, • Turistično raziskovalna skupina, znotraj nje pa tudi turistični podmladek. Vabljeni k ogledu spletne strani našega društva: www.drustvo-frangovekar.si, kjer boste našli vse informacije in povabila na prireditve v organizaciji našega društva. Bi želeli peti, igrati, plesati, prebirati poezijo? Pridružite se nam! V Društvu Fran Govekar Ig se veselimo novih članov, novih idej ... Pristopno izjavo najdete na naši prenovljeni spletni strani www.drustvo-frangovekar.si. Prisrčno vabljeni! Alenka Jeraj, Predsednica DFG www.obcina-ig.si 15 Božični koncert na Igu Letošnji božični koncert, za katerega je komisija Občine Ig odločila, da bo tokrat na Igu, smo začeli z besedami: »Drobne stvari osrečijo človeka. Nešteto biserov naravne lepote je vsepovsod. Nam v veselje. Drobni biser - betlehemski otrok - pa tako velik dar rešitve. Božična pesem angelov sega v srce in življenje; sveta noč, blažena noč ...« Skupajs pevkami in pevci Moškega pevskega zbora Ig, pod vodstvom Štefana Balažica, Mešanega pevskega zbora Župnije Ig, pod vodstvom Igorja Kovačiča, Žena dveh vasi, pod vodstvom Klementine Mikec Korpič, Borovničk, pod vodstvom Nadje Janežič, Ženskega pevske- ga zbora Ig, pod vodstvom Iztoka Petriča, ter glasbeniki Igorjem, Anko, Marušo ter voditeljico Tino smo se podali med pastirje v Betlehem in prisluhnili božičnim melodijam. Slišali smo veliko znanih božičnih pesmi: Božji nam je rojen sin, Glej zvezdice božje, Rajske strune, Pastir'ci vstanite iz spanja nocoj, Počivajmilo detece, Božično drevo ... Z glasbo, zgodbami in poezijo smo dodali svoj kamenček v božično razpoloženje, v praznovanje noči, ki je prinesla luč, ki je prinesla mir. Čeprav so praznični dnevi mimo, je pred nami novo leto. Nepopisana knjiga, na liste katere bomo dan za dnem nizali svoje trenutke. Kakšni bodo, je odvisno od nas, od sklepov, ki smo jih sprejeli za novo leto, in odločitev, ki jih bomo sprejemali. Naj bodo take, da jih ne bomo obžalovali, najnam prinesejo zadovoljstvo in srečo. Najbo leto pred nami prijetno, mirno, polno zdravja in svetlih trenutkov z najdražjimi. Naj bo tudi leto, ko bomo postali boljši. Vsak zase in za druge. S temi besedami in skupno pesmijo, svetovno znano pesmijo Sveta noč, smo božični koncert zaključili. Zahvaljujemo se župniku Župnije Ig Jožetu Pozdercu, ki je prijazno odprl vrata in gostil tokratni božični koncert. Prostovoljne prispevke, ki smo jih zbrali, smo namenili obnovi cerkve sv. Martina na Igu, ki bo v prihodnjem letu praznovala visoko obletnico. Zahvaljujemo se Občini Ig za finančno podporo božičnemu koncertu in podporo tudi drugim našim dejavnostim. Zahvaljujemo se tudi vsem obiskovalcem, nastopajočim je v užitek nastopati pred številnim občinstvom, ki ste s svojo prisotnostjo koncert naredili čaroben. V januarju 2010 smo koncert ponovili v Grahovem, kamor smo se podali na povabilo Sandija Osojnika, nekdanjega kaplana na Igu, sedajžupnika v Grahovem. Tudi tam so se pevci izkazali z odličnim petjem. Alenka Jeraj Govekarjevi večeri v Knjižnici Ig 'DRUŠTVO i FRAN GOVEKAR IG Knjižnica Ig je v decembru in januarju gostila že VI. in VII. Govekarjev večer, mesečni kulturni dogodek, namenjen literaturi in likovni umetnosti. Kdo vse se je predstavil, preberite v spodnjih prispevkih, ki sta jih za glasilo Mostiščar pripravili udeleženka VI. Govekarjevega večera Saša Strnad in knjižničarka Tadeja Kavčič. VI. Govekarjev večer Kulturni dogodki so zelo prijetni in zelo pomembni. Prijetni so že zaradi domačnosti, ki jo ustvarijo; svet postane obenem velik in intimen. Člani skupine STUART in Pesem.si smo se odzvali povabilu Društva Fran Govekar Ig, članice Alenke Jeraj, poslanke v Državnem zboru RS. Njeno razpravljanje me vedno znova presenča, ker je razumno, občutljivo in srčno. Nikoli zajedljivo, sovražno in domišljavo. Razveselilo me je, ko sem izvedela, da so ji gledališče, poezija in umetnost blizu. To naju je tudi povezalo. Menim, da bi morali biti vsi občinski predstavniki in ostali poslanci posebno občutljivi ter naklonjeni kulturi, saj le tako lahko pripomorejo k boljši kvaliteti preživljanja prostega časa. V decembru društvo praznuje rojstvo pisatelja in dramatika Frana Govekarja. V ponedeljek, 14. 12. 2009, smo večer skozi snežno mesečino iskrili skupaj: Polona Grebenc je prostor knjižnice oblekla z melodijo in večer se je prevesil v mehkobo branih pesmi: Ane Porenta, Darinke Grmek Štrukelj, Silve Langenfus, Alenke Zabukovec, Saše Strnad, Alenke Jeraj, Irene Trček in Zdenke Vinšek. Barve sten so krasili akvareli z likovne delavnice pod mentorstvom Žige Bratoša. Našlo se je za vsakogar nekaj. Besede, barve, zvok, ritem ... in skoraj bi se nam sestavila podoba. Podoba velikih trenutkov. Vode, ki so bile tudi osrednja tematika večera. Voda ima dušo. Kadar naleti na oviro, si kakor trta poišče prostor, ne pa predmetov za svoje življe- nje. Voda je človeku podobna. Medtem ko se človek bori sam s seboj, s svojo voljo, s svojimi močmi raste voda z neznosno lahkotnostjo bivanja v prostor čiste svobode. Lahko bi tudi zaključila z naslednjim razmišljanjem: Ob pogledu v vodo se zagledamo v ogledalu. Kdaj ste nazadnje pogledali vanj? Kaj ste videli: meje ali želje? ST*ART Saša Strnad VII. Govekarjev večer V ponedeljek, 18. januarja, smo skupaj z društvom Fran Govekar v Knjižnici Ig gostili pesnika in pravljičarja Jurija Marussiga ter odprli razstavo risb in akvarelov slikarke Zdenke Vinšek. Z Jurijem Marussigom se je po njegovi pesniški in pravljičar-ski poti sprehodila Alenka Jeraj. Profesor fizike in tehnike, ki je svoj čas poučeval tudi na OŠ Ig, pesni že od osnovnošolskih dni. Izdal je več pesniških zbirk. Prvi z naslovom Morje so sledile še Šepetanja korenin, Vonjpo suhi travi in Mavrični šal, lani pa so luč sveta ugledale še Marussine. Avtomobil v bolnišnici, Črkovnjak in Pravljice iz mavrice so knjige za otroke, iz katerih izžareva njegov smisel za poučevanje, sajmlade bralce spretno vodi v svet besedovanja in v poglobljeno doživljanje sveta. Pesnik nam je interpretiral več svojih pesmi in nam prebral odlomek iz knjige Pravljice iz mavrice. V drugem delu večera nam je slikarka in pesnica Zdenka Vinšek predstavila svoje videnje in doživljanje sveta skozi slikarsko ustvarjanje. V prostem času se namreč najraje umakne v svet barv. Slika tako rekoč že vse svoje življenje, intenzivneje pa od leta 1997. Udeležuje se likovnih delavnic, ex temporov, slikarskih kolonij. Njena najljubša tehnika izražanja je akvarel. Prejela je več priznanj in certifikatov, v letu 2009 pa je prejela najvišje priznanje, zlato paleto za risbo Škoromati. Večer smo zaključili z ogledom razstave in ob prijetnem klepetu. Tadeja Kavčič 16 www.obcina-ig.si IŽANSKE PRIPOVEDKE je zapisal pisatelj Fran Govekar (1871-1949) in objavil leta 1892 v mladinski reviji Vrtec pod imenom Fr. G. Podkrimski. Sodijo med njegova zgodnja dela, saj je tega leta dopolnil 21 let, maturiral in odšel študirat na Dunaj. V Mostiščarju bomo objavili vseh pet pripovedk, prva med njimi se dogaja v Iški vasi. Rojenice v Iškej gori V obširnem kotu mej nekdaj gosto zarastenim Krimom in skalovitim hribom "Iška" leži svetu malo znana vasica Iška vas. Pravljica pripoveduje, da so stanovali pred mnogimi leti v tej priprostej vasici malo ne samo imoviti kmetje, ki so imeli polne hleve rogate živine in žitnice polne najlepšega žita. Mir in sreča je bivala v onem zakotji in bižji blagoslov se je razlival mej pridne vaščane. In kaj neki je bil vzrok tej nebeškej sreči? V Iški, mej skalovjem, borovjem in hrasti so bivale dobrotne dove - Rojenice. Bile so to zelo lepe ženske, ki so ljubile preprosto ljudstvo in mu v marsikaterej priliki modro svetovale ter posebno materam rade pomagale. Ko se je vspomladi poizgubil sneg in so začele preko ljubljanskega barja pihati milejše sapice, tedaj so se oglašale Rojenice iz svojih skritih bivališč glasno klicajoč: "Oj kmetje pojdite orat - pojdite sejat!" - In Iškavarci so vselej radi slušali ta glas in to nikoli ne v svojo kvaro. Ko je žito vrastlo in dozorelo, oglasile so se zopet Rojenice iz Iške gore: " Kmetje, bila je dobra setev, bode še boljša žetev!" In zopet so hiteli ljudje na polje, kakor so jim svetovale prijazne in zlatolase gorske vile. Letine so bile takrat jako ugodne. Žita je bilo toliko, da so utrujenim ženjicam omahovale roke ter so jim iz pestij padali nabrušeni srpi. Tedaj so prihitele Rojenice same iz Iške gore ter požele vse ostalo žito. Žele so pa vse drugače, kakor navadno ženjice; delale so namreč nekake ozke stezice ter povezovale majhne snopiče. Bile so včasih celo tako prijazne, da so prišle po noči na polje in požele in povezale vse žito, da kmetu ni bilo treba drugega, nego žito nekoliko presušiti, omlatiti in napolniti ž njim svoje žitne shrambe. - Res, zlate čase so imetli takrat tamošnji kmetovalci! Ali prišlo je drugače! - Nek bogat in prevzeten kmet se je nekoč razjezil nad Rojenicami, ki so mu velele iti na delo, ter je metal kamenje za njimi in jih grdo preklinjal. Posledica tej nehvaležnosti je bila, da so Rojenice za vselej zapustile oni kraj in ubogi kmetje se morajo zdaj sami mučiti z obdelovanjem neplodnega polja in - žal! - dostikrat brez povoljnega uspeha, ker pusta zemlja ne rodi več dosti: saj le malokdaj uganejo kmetje pravi čas setvi in žetvi! Portret Frana Govekarja, Zdenka Vinšek, 2001 Predstavitev knjige Lasek na lasek ... lasulja Osnovna šola Ig je izdala knjigo svoje učenke Mance Dostal, ki jo je širši javnosti predstavila decembra na odlično obiskanem literarnem večeru. Večer je povezovala knjižničarka Brigita Stropnik Arapović, poleg avtorice so sodelovali še Mančina razredničarka Vida Horvat, ravnateljica šole Stanka Rebolj in otroci, ki so pripravili igrani in glasbeni kulturni program. Zbrane je s svojo prisotnostjo počastil tudi župan Janez Cimperman. Knjiga Mance Dostal je s svojim dobrodelnim sporočilom knjiga, namenjena vsem, ne samo otrokom. Nastala je na osnovi Mančine osebne izkušnje, ko se je odločila žrtvovati svoje dolge lase in jih podariti za izdelavo lasulje za deklico obolelo z rakom. Knjiga je izšla v 500 izvodih, zaradi mednarodnega sodelovanja šole bo izšla še v angleško-slovenski in srbsko-slovenski različici, v načrtu pa sta še dvojezični izdaji v poljskem in španskem jeziku. Knjigo po ceni 10 € lahko naročite v tajništvu Osnovne šole Ig osebno ali na telefonski številki: 01 280 23 40. Predstavitev knjige, ki se je ne bi sramovale niti največje založbe! Maja Zupančič Alenka Jeraj Teče, teče Teče, teče ... Od tu do tam ... Se sploh mora končati? Izginja v neskončnost. In konca ni. Je samo začetek. Saša Strnad Sin mavričnega oboka med bregove opoldneva vodovje polni oceanske kotanje tam nekje sem tudi jaz, potopljena v globoki, ozki soteski zibljem spomine v sproščenem studencu, ki raste v potok in se povečuje v reke ubiram različna pota potopljene barve mi begajo zrcalo vode mamim Sončnega kralja v baletnih copatih s počesanih las mu kaplja milijon odtenkov v neskončni objem izdihnjenih akvarelov če bom storila kaj divjega bo on srečni sin mavričnega oboka Marica Dostal LASEK NA LASEK... LASULJA £iy\fST ж / m Mm ''7 - - Ш Љ* V " /d i § t FTn /i! , v ^^ Шг\ Јм 'j . ' Ш » t A 1 Кш 4 X. f Solski parlament - oš ig Stereotipi, diskriminacija in rasizem V mesecu decembru, pred novoletnimi počitnicami, smo se zbrali v šolski knjižnici. Z učiteljico Barbaro Žgavec in knjižničarko Brigito Stropnik smo se pogovarjali o rasizmu, diskriminaciji in stereotipih. Zelo pomembno je bilo naše mnenje, ki smo ga delili drug z drugim. Učiteljica Barbara in knjižničarka Brigita sta bili z nami kar nekaj ur in sta nas malo natančneje poučili o diskriminaciji, stereotipih in rasizmu. Udeleženci so bili učenci od 4. do 9. razreda. Vsak razred posebej so zastopali trije učenci. Velikokrat sva že omenili besedo diskriminacija in zdi se nama prav, da poveva tudi nekajbesed o tem. Diskriminacija je neenako razlikovanje posameznikov zaradi druge rase, invalidnosti, spolne usmerjenosti, izobrazbe, verskega prepričanja in še bi lahko naštevali. To je ravnanje, ki ogroža, omejuje in onemogoča prizadevanje, uresničevanje in uveljavljanje človekovih pravic. Še nekajbesed bova povedali tudi o rasizmu in stereotipih. Rasizem temelji na predsodkih, izraža se predvsem v dejanjih in vedenju. Rasizem je tudi neke vrste diskriminacija. Stereotip je neko prepričanje ali razmišljanje celote, ki poudarja le tipične in nam pomembne poteze neke skupine. Uporabljamo jih zaradi obrambnega mehanizma, izražanja pripadnosti neki skupini, samovrednotenja, hitrejše orientacije itd. O vsem tem smo se pogovarjali v šolskem parlamentu. Zbrali smo se tudi zato, da bi drug drugemu predstavili vse, kar smo se naučili. Svoje znanje smo izmenjali na šolskem parlamentu v ponedeljek, 18. 1. 2010, trije naši predstavniki se bodo udeležili območnega parlamenta v Ljubljani. V imenu vseh učencev iz šolskega parlamenta se zahvaljujemo učiteljici Barbari in knjižničarki Brigiti, ki sta nas o tem podrobneje poučili. Polona Kraševec in Nina Krže, 8. b Srečanje z Anžetom V torek, 19. 1. 2010, smo se tretjo šolsko uro zbrali v telovadnici, sajnas je obiskal Anže Pratnemer, za katerega smo mi in vsa Slovenija zbirali zamaške za njegovo novo protezo. Najprej je imela ravnateljica kratek govor, nato je povabila župana in predstavnika šolske skupnosti, da se vsi skupajfotografiramo z Anžetom. Anže je nekdanji učenec naše šole, star je 24 let in je pred enim letom doživel nesrečo, ki ga je zaznamovala za vse življenje. Izgubil je nogo. Zdajima protezo, zelo mora paziti, kako hodi, sajlahko ob najmanjši napaki ali preveliki hitrosti hoje izgubi ravnotežje in pade. Razložil nam je, kako je preživel nesrečo, kako so poskrbeli zanj v bolnišnicah. Ukvarja se z računalniki, zato je srečen, da je le ob nogo, sajlahko še naprejopravlja svoj poklic. Pokazal nam je svojo umetno nogo ter nam razložil, kako deluje. Potem pa je poslušal naša vprašanja. Najbolj mi je bilo všeč vprašanje učitelja Kovača ter odgovor nanj. Učitelj Kovač ga je vprašal, od kod dobiva oziroma črpa voljo. On pa je odgovoril, da je naslednji dan, ko so ga zbudili iz kome (bil je namreč pet dni v komi in medtem preživel 7 operacij) k njemu in njegovem dekletu je prišel zdravnik ter pogledal njegov karton. Ko ga je odložil, sta se z dekle- tom spogledala, kaj je narobe. Zdravnik pa mu je rekel, da je čudež, da sploh še živi, da bi moral biti na drugi strani, ne na tej, kjer je zdaj. Tako je dobil voljo ter se odločil, da bo znova hodil, deskal, tekel ... Preživel je tudi zato, ker je bil prej športnik in se je ukvarjal s športom, ni pil, ni kadil, imel je čista pljuča. Izgubil je 7 litrov krvi, ki so mu jo povrnili s transfuzijo. Po enem mesecu in pol ležanja na postelji se je zopet od začetka učil hoditi, uspelo mu je v enem mesecu. Za konec pa nam je še povedal, da je imel res srečo v nesreči in da je lahko srečen, ker je le ob nogo, saj bi takoj zamenjal računalnik za nogo, če bi se dalo. Bilo mi je zelo všeč. Ana Šušteršič, 9. b Anže Pratnemer (na sredini) s predstavniki OŠ Ig 18 www.obcina-ig.si Plesni kulturni dan Plesni kulturni dan na OŠ Ig za učence od 7. do 9. razreda je potekal 24. decembra 2009 z začetkom ob 8. uri. Učenci so bili razdeljeni v 7 skupin. Vsak razred je predstavljal eno skupino. Program celotnega kulturnega dne je obsegal 4 šolske ure, razdeljen pa je bil na 3 plesne delavnice po 45 minut za vsako skupino posebej in skupno zaključno uro. Učenci so ves čas dejavno sodelovali in se naučili nekaj plesov, prilagojenih njihovi starosti. Program je potekal v ločenih plesnih delavnicah po 45 minut istočasno: 7. razred: osnove jazz baleta in show dance koreografija, skupinska latino koreografija in osnovni koraki sambe v parih, osnove hip hopa ter skupinska koreografija; 8. in 9. razred: zgodovina plesa, družabni plesi preteklih obdobij, skupinska latino koreografija in osnovni koraki cha cha cha v parih, osnove hip hopa ter skupinska hip hop koreografija. Pri učenju plesnih korakov je bilo veliko smeha Po treh šolskih urah, ko so vsi učenci obiskali vse delavnice, je sledil skupni zaključek v športni dvorani. Vsak razred in tudi plesni učitelji so se predstavili s Učenci 6. a razreda in Radio Slovenija plesnim nastopom. Zaključek so nam popestrili še s koreografijo na temo praznikov, ki so jo zaplesali vsi skupaj in tako odplesali v božično-novoletne počitnice. Nadja Janežič 23. decembra 2009 nas je na OŠ Ig ob 9. uri obiskala ekipa Radia Slovenija. Težko smo pričakovali njen prihod, saj nas je čakal neposreden prenos na 1. programu Radia Slovenija. Pripravljeni smo bili na pogovor z voditeljico Aljo Verbole in da bomo zapeli 2 pesmi. Žal smo se zaradi tehničnih težav morali odločiti le za eno, kar ni bilo lahko. Težava je bila v tem, ker naj bi deklice pele pesem z naslovom Rudolf, dečki pa Sankaško polko. Odločili smo se, da bo najbolje če skupaj zapo-jejo Sankaško polko, in tako se je začelo. Na vrsti smo bili ob 9.45, takoj po glasbeni oddaji Violinček, kjer je Otroški pevski zbor RTV Slovenija predstavil novo pesem z naslovom Opravljivka. Takoj zatem je nekaj učencev povedalo svoje mnenje o pesmi, voditeljica Alja Verbole pa jim je zastavila še nekaj vprašanj o petju. Na koncu 5-minutnega prenosa pa so učen- ci pokazali svojpevski talent ter veselje do petja in zapeli Sankaško polko ob spremljavi klaviatur. A to še ni konec. Voditeljici je bilo hudo, da nismo mogli izvesti obeh pesmi, ki smo ju zelo dobro pripravili, zato smo takojzatem posneli še nadaljevanje, ki smo ga lahko slišali v soboto, 9. januarja, na 1. programu Radia Slovenija v oddaji Ringaraja ob 8.05. Tam ste lahko slišali pogovor voditeljice Alje s štirimi učenci iz razreda, z Ajlo, Urško, Jako in Urbanom, o zimskih vragolijah in ižanskem drsališču in še kaj smo lahko zvedeli. Na koncu pa smo zapeli ob spremljavi klaviatur še obe pesmi, tako kot smo želeli. Deklice so se predstavile z Rudolfom, dečki pa s Sankaško polko. Vse to je bilo za nas posebno doživetje, nekaj izjemnega pa je, ko lahko svoj glas poslušaš preko radia in deliš veselje z drugimi. Nadja Janežič Obisk poljskih učiteljev in ravnateljev V okviru mednarodnega projekta, ki povezuje OŠ Ig, OŠ Oskarja Kovačiča ter osnovni šoli iz poljskega mesta Opole, je naša šola skupaj z OŠ Oskarja Kovačiča med 18. in 21. oktobrom 2009 gostila učitelje in ravnatelje s Poljske. Srečanje je potekalo pod naslovom Vključevanje šestletnih otrok v osnovno šolo. Omenjeno je na Poljskem novost, zato se ob vpeljavi sprememb v šolstvu srečujejo s številnimi dilemami in vprašanji. Prvi dan strokovnega srečanja smo goste popeljali na PŠ Golo, kjer so jim jutranji pozdrav naklonili otroci iz skupine Ježki. Skupaj z gosti smo spremljali delo otrok pri vzgojiteljici Valeriji Virant in pomočnici vzgojiteljice Marjani Lenič. Poljski učitelji in ravnatelji so bili navdušeni nad urejenostjo igralnic, aktivnim delom otrok in zelo strokovnim delom vzgojiteljic. Sledila je hospitacija v kombiniranem oddelku 1. in 2. razreda. Pouk sta vrhunsko vodili profesorici Jadranka Zupan in Petra Pervinšek. Gostje so posebej pohvalili dobro znanje učencev, visoko motiviranost za delo ter ugodno delovno klimo. Ob koncu učnih ur smo bili otroci in učenci veseli, ravnateljica Vrtca Ig Jožica Kovačič in jaz ponosni, pedagoške delavke zadovoljne, gostje pa bogatejši za nova spoznanja in izkušnje, ki smo jih delili z njimi. Naše dvodnevno druženje se je nadaljevalo z opazovanjem pouka na OŠ Oskarja Kovačiča in dela v Vrtcu Galjevica. Delo smo zaokrožili še s predavanji in razgovori na opisano temo. Ker menimo, da se tudi slovenski učenci, učitelji in ravnatelji marsičesa lahko naučimo od poljskih prijateljev, smo se odločili, da sprejmemo njihovo povabilo na naslednje srečanje, ki bo v Opolah v mesecu aprilu 2010, z delovnim naslovom Domovinska vzgoja. Ravnateljica OŠ Ig Mag. Stanka Rebolj Članek ponovno objavljamo, saj zaradi tehničnih težav pri oblikovanju v decembrski številki ni bil objavljen v celoti. Prizadetim se opravičujemo. Uredništvo Mostiščarja Ogled dela z mladimi na Golem www.obcina-ig.si 19 kotiček za mlade MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2010 Sneg je, glej zunaj sneg je ... V enoti Studenček smo končno dočakali prve snežinke in tudi veliko snega. Ravno zato smo te prave zimske dneve izkoristili za zimske vragolije na snegu. Naredili smo majhne snežake, angelčke v sneg, lovili in opazovali smo snežinke. Največje veselje pa je bilo, ko smo odšli na obisk k Zali, kjer smo se kepali in pomendrali dvorišče s travnikom, prekrito s snegom. Po zimski radosti nas je Zalina babica pogrela s toplim, svežim čajem, tako da smo lažje odkorakali proti vrtcu na kosilo. Vriskanja je bilo veliko tudi, ko smo odšli na obisk v enoto Hribček. Dan smo izkoristili za lopatkanje na bližnjem hribu. Kako smo se zabavali, pa si oglejte sami. Zajčki z Jano in Romano, Žabice z Majo in Natašo Veselje na snegu Zimske pikapolonice Otroci iz skupine Pikapolonice smo popolnoma navdušeni nad snegom, ki nam ga je po dolgem pričakovanju le prinesla »teta Zima«. Zaradi vseh rokavic, kap, šalov in dodatnih jopic sicer potrebujemo nekoliko več časa, da se odpravimo ven, vendar nas to kljub temu ne ustavi. Prav tako kot smo iz dneva v dan bolj samostojni pri navajanju na čistočo in opustitvi plenic, pri vsakem odhodu na prosto tudi manjkličemo Majo in Nino in ju čedalje manj prosimo za pomoč, saj vemo, da smo marsikaj že sposobni storiti sami. V letošnjem letu smo počeli že veliko zanimivega. Poleg vseh likovnih, gibalnih in igralnih dejavnosti smo še vedno izredno navdušeni nad petjem in plesom. V teh mrzlih dneh pa prav posebno skrb namenjamo tudi pticam, ki nas nenehno prihajajo obiskovat. V ptičjo hišico, ki jo imamo pred vrtcem, smo jim že večkrat nasuli zrnja in jim tako pomagali premagati lakoto. Za razliko od ptic pa mraz nas čisto nič ne moti, saj komaj čakamo, da se zopet podamo na sneg in naredimo še kakšnega sneža-ka. Pikapolonice v polni zimski opremi Veseli december pri Bibah na Golem Tako kot najbrž vse skupine našega vrtca, smo tudi pri Bibah komaj pričakali mesec december. December je namreč mesec, ko je ozračje veliko boljpozitivno in veselo kot po navadi. Da pa bi bil še lepši, smo ga oplemenitili s pestrimi dejavnostmi. Najprej nas je obiskala gospa Joži Golega, ki nam je spekla prekrasne mede- njake v obliki hudičkov. Nato smo izdelovali okraske za jelko iz slanega testa. Testo smo tudi okušali in moram povedati, da so bili obrazi otrok videti kar kisli. Izdelovali pa smo tudi voščilnice, in sicer s pomočjo čopičev in barv, saj smo pri rokovanju s slikarskimi pripomočki že pravi mojstri. Izkušnje smo si namreč pridobili v prejšnjem mesecu, ko smo si pre-pleskali svojo pravo hišico iz kartona. Ker pa vemo, da v decembru smrečica ne sme manjkati, smo jo okrasili tudi v naši igralnici, malo smo bili razočarani le nad tem, ker sta jo vzgojiteljici postavili na višje mesto, kot smo pričakovali, saj sta rekli, da je potrebno skrbeti za varnost. Obiskal nas je Božiček, ki nam je prinesel veliko novih igrač, bili smo bili zelo veseli. Za doda- tno popestritev prihoda Božička pa smo si ogledali lutkovno-dramsko predstavo z naslovom Zakajpes lovi zajca. In če želite izvedeti odgovor, je najbolje, da povprašate svoje otroke. Bibe iz Hribčka Decembrsko praznovanje z vilami V enoti Mavrica Vrtca Ig smo praznične dni pričakali in popestrili z novoletnimi vilami, ki so zelo lepo zaokrožile najboljčaroben mesec v letu. V tem prednovole-tnem času smo bili zelo dejavni, kar se za ta mesec tudi spodobi. Postavili smo pravo novoletno drevesce, v sobi pa si sami oblikovali novoletna drevesca iz flisastih odej in jih okrasili z »bunkicami«, posutimi z naravnimi materiali. Sami smo zamesili testo za piškote, jih z modelčki oblikovali, spekli in nato hitro snedli. Delali smo okraske iz slanega testa, odtise smrečic, risali smo babico Zimo, izdelovali novoletne voščilnice za starše, barvali tulce in jih obliko- vali v novoletne jelke, za konec pa uprizorili pravo kino projekcijo z novoletnimi risankami. Pa to še ni vse, vzgojiteljice so nam uprizorile lutkovno predstavo Pod medvedovim dežnikom, obiskal nas je Miklavž ter nam pustil drobna, sladka presenečenja. Kar po dimniku pa se je spustil Božiček in vsaki skupini prinesel veliko vrečo zelo uporabnih daril. Skratka, zelo lepo nam je in veselo korakamo v novo leto 2010, kjer nas čaka še veliko prijetnih dogodivščin. Kapljice, Zvezdice in Lunice z vzgojiteljicami Aleksandro, Danijelo, Ajdo, Marinelo, Anito in Romano. December pri medvedkih V medvedovi igralnici je decembra vladalo praznično vzdušje. Že prvi dan decembra smo imeli božično-novoletno delavnico, na kateri smo letos izdelovali darilne vrečke, šatulje ter novoletne okraske iz gline. Igralnica je bila polna pridnih rok. Ker pa je december čas obdarovanjin presenečenj, smo v ta namen spekli piškote, s katerimi smo na delavnici pogostili naše mamice in očke. Praznično smo okrasili tudi našo igralnico, naredili posebno božič- no drevo, izdelali medeno hiško, pridno opravljali naloge z adven-tnega koledarja, izdelali glinene svečnike ter čakali na prvi sneg. Ko smo ga le dočakali, smo ga tudi hitro poteptali. Med seboj smo se tudi obdarili, za naše star- še pa smo izdelali pravi koledar, ki ga krasijo naše risbice in utrinki iz vrtčevskega življenja. Medvedki s Katarino in Matejo MLADI USTVARJALCI Zrcalce, zrcalce ... Vsi poznamo zgodbico o zrcalcu, ki so ga živali našle sredi gozde jase. Kaj se pa zgodi, če zvita lisica pride k medvedu na obisk in na steni opazi zrcalce? LISICA IN MEDVED Lisica je prišla k medvedu na obisk. Videla je ogledalo. Rekla je: »Le kje je našel mojo sliko?« Vzela je svojo sliko in zbežala. Medved je stekel za njo, toda bila je prehitra. Prišla je domov in pokazala sliko svojim otrokom. Mislili so, da je to njihova mama, ko je bila še majhna. Tristan Bevc, 2. b OGLEDALCE Lisica je odprla vrata v medvedov brlog. Medved jo je vprašal, kaj dela tukaj. Odgovorila mu je, da je prišla na obisk. Medved jo je povabil, naj sede na kavč. Rekel ji je, da bo skuhal čaj. Lisica je sedla na kavč in opazila ogledalce na steni. Prišla je bliže in se opazila v njem. Vprašala je medveda, zakaj ima v brlogu njeno sliko. Medved je stopil bliže k ogledalcu in odvrnil, da je to njegova slika, a lisica mu ni verjela. Iztrgala mu je ogledalce iz rok in z njim stekla iz brloga. Medved jo je lovil, a je bila lisica hitrejša. Ušla je do svojega brloga in obesila ogledalce na steno. Matija Debeljak, 2. b ZRCALCE Nekega dne je k medvedu prišla na obisk lisica. Naenkrat je na steni zagledala zrcalce in v njem zagledala svojo podobo. Pomislila je, kajče bi vzela to zrcalce. Ne bodo opazili. In res ga je vzela. A medved jo je opazil. Začela sta se prepirati. Lisička je zbežala. Mama medvedka in medved sta tekla za njo. Ker je lisička zvita, se je skrila. In tako je zvitorepka obdržala zrcalce. Tamara Glavić, 2. b Lisica je prišla na obisk k medvedu. Pogledala se je v ogledalo in videla svojo podobo. Zamislila se je, le kaj bi rekel medved ... In res. Lisica je vzela zrcalce. Medved je videl, da lisica beži z zrcalcem. Lisica je, saj jo poznate, zvita. Ko je prišla domov, je obesila zrcalce. In tako je pravljice konec, medved pa je ostal brez zrcalca. Manca Črnič, 2. b Nekega dne pride lisica na obisk k medvedu. Tam zagleda zrcalce. Lisici je bilo zrcalce všeč, zato si reče: »Tudi jaz bi imela takšno zrcalce. Vzela ga bom domov.« Medved išče zrcalce, vendar ga ni bilo nikjer. Zagleda ga v lisičinih rokah. Steče za njo. Lisica zbeži z zrcalcem v rokah. Med begom ji zrcalce pade iz rok in se razleti na dva dela. Zdaj imata lisica in medved vsak svoje zrcalce. Jan Salobir, 2. b www.obcina-ig.si 21 Ћ k svet okoli nas MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2010 Serija potopisnih predavanj na Igu se nadaljuje Januarja sta na Igu potekali potopisni predavanji o Severni Ameriki in Afriki Aleš Juvanc je predstavil svoje kolesarsko popotovanje po Severni Ameriki, od Kanade do juga Združenih držav Amerike, teden dni kasneje pa sta svoje potovanje po vzhodni in centralni Afriki predstavili še Eva Tomšič in Simona Šivec. Za vse, ki se predavanja tokrat niste mogli udeležiti, smo v nadaljevanju pripravili krajši povzetek obeh. Od vzhoda do zahoda in na jug Severne Amerike Sredi junija 2009 se je Aleš Juvanc z letalom odpravil v kanadski Montreal, kjer je začel svoje kolesarsko potovanje po Severni Ameriki. Montreal je z dvema milijonoma prebivalcev drugo največje mesto v Kanadi in največje v provinci Quebec. Kolesaril je ob največji kanadski reki Sv. Lovrenc do otoka Notre Dame, nato pa do župnije in cerkve sv. Vladimirja, kjer že 26 let službuje slovenski župnik Franc Letonja. Naslednje jutro si je v bližini najprejogle-dal olimpijski stadion. Montreal je namreč leta 1976 gostil poletne olimpijske igre. Ob prečkanju reke Ottawa je prikolesaril v provinco Ontario, v kanadsko prestolnico Ottawa, kjer se je srečal z našim veleposlanikom gospodom Kunstljem. Pot je nadaljeval proti Torontu, kjer je obiskal sorodnike in si ogledal Niagarske slapove. Obiskal je tudi CN Tower, največjo znamenitost Toronta, ki je visok 553 m in je trenutno najvišja zgradba na svetu oz. je bil do nove zgradbe v Dubaju. Ogledal si je dvorano slavnih igralcev NHL in enega od slovenskih izseljenskih klubov. V Torontu z okolico namreč živi največ Slovencev v Kanadi. V vsejKanadi pa je približno 30.000 naših rojakov. Od tam je pot nadaljeval v ZDA, kjer si je ogledal zaključek kolesarske dirke RAAM, ki velja za najtežjo kolesarsko ekstremno dirko, saj tekmovalci iz kalifornijskega mesteca Oceanside na zahodu razdaljo 4880 km do vzhodne obale premagajo v najhitrejšem možnem času s čim manj spanja. V Annapolis ob atlantski obali, ki je prestolnica Marylanda in nekdanja prestolnica ZDA, kjer je bil cilj, je prikolesaril zgodajpopol-dne, približno en dan za zmagovalcem Švicarjem Wyssom in skorajdan prejkot njegov prijatelj in sodelavec Marko Baloh. Prvouvrščeni Dani Wyss je za celotno pot potreboval 8 dni, 6 ur in 1 minuto. Marko Baloh je osvojil tretje mesto in vozil 9 dni, 22 ur in 0 minut. Še en slovenski predstavnik, Jure Robič, ki je kandidiral za zmago, je tik pred ciljem odstopil, saj se je sprl s sodniki. V večernih urah se mu je pripetila izkušnja s policisti, ki ni bila najbolj prijetna. Obiskal je tudi Washington in prvi del poti končal v New Yorku. Poletel je v Las Vegas, kjer je začel drugi del kolesarske poti. Po skupaj 34 dneh in na kolesu prevoženih 2847 kilometrih je potovanje zaključil na obali Kalifornije, v Los Angelesu. Aleš obljublja, da to ni njegovo zadnje kolesarjenje. Z vprašanji ob koncu predavanja je dodobra razgrel občinstvo in nas s prigodami na poti navdušil. Več lahko preberete na: www.addacom.info/juvanc/. Alenka Jeraj Afrika - toplo srce sveta Eva in Simona sta se podali na potovanje preko sedmih držav vzhodne in centralne Afrike, ki je trajalo vsega skupaj8 mesecev. Z nahrbtnikom na rami sta se brez načrtovane poti odpravili v neznano. Življenje, polno novih izzivov, se je izven varnega zavetja doma šele začelo. Raziskovalni duh ju je popeljal vse do Masajev v Tanzaniji in Keniji, Pigmejcev v hribih Ugande, žalostnih zgodb ljudi, preživelih v ruandskem genocidu, odkrivanja začimb na prelepem Zanzibarju, organizacije čistilne akcije v Malaviju ter še in še. In to svoje potovanje sta predstavili nam v Gostilni Gerbec ter v Podpeči. Potovanje in raziskovanje se je začelo januarja 2009 v Keniji. Nato ju je pot vodila skozi južni del Ugande do prečudovitega jezera Bunyonyi. Od tam skozi Ruando, deželo tisočerih hribov in vulkanov ter dom še za nekaj sto gorskih goril. Dolga pot do Tanzanije ju je pripeljala pod vznožje najvišje gore Afrike Kilimanjara in nato v Dar es Salaam, obalno mesto z arabskim pridihom. Od tu pa na trajekt do čudovitega otoka Zanzibar. Po krajšem počitku na rajskem otoku, kjer sta si spočili predvsem oči, ju je pot vodila čez južni del države vse do toplega srca Afrike, Malavija. Prijazni ljudje so ju spremljali skozi celo državo in prav tako tudi na štiridnevni plovbi na ladji Illala, ki pluje od severa do juga države. Pot sta nadaljevali v Mozambik, državo s portugalsko govorečim prebivalstvom. Latino ritmi so ju spremljali vzdolž prečudovitih dolgih peščenih plaž. Svaziland sta morali na žalost le prevoziti in opazovati skozi okno malega avtobusa. Južna Afrika je bila njuna zadnja država na tej poti. Glavna mesta so evropsko obarvana, z velikimi nakupovalnimi središči, zunaj njih pa prava Afrika, male barvite hiške in pristno življenje z naravo. Na svojem popotovanju sta posneli film, ki sta mu dali naslov Life's a journey in smo si ga lahko ogledali. Z ustanovitvijo zavoda, s katerim želita spodbuditi prostovoljno delo in pomoč Afriki, ki ju je tako navdušila, želita pomagati ljudem, ki sta jih spoznali na svoji poti. Izdali sta koledar za leto 2010 s fotografijami Afrike, katerega izkupiček namenjata Afričanom. Sta pa nas s svojimi doživetji opomnili in spomnili, kaj je pristno in kajpomembno za vsak dan. Afričani, ki v primerjavi z nami, Evropejci, praktično nimajo ničesar, so veseli, nasmejani, zadovoljni in gostoljubni, mi pa tako pogosto nestrpni, slabe volje, nezadovoljni ... Eva in Simona nam sporočata z Markom Twainom: »Čez 20 let boš bolj razočaran nad stvarmi, ki jih nisi naredil, kot pa nad tistimi, ki si jih. Zato razveži vrvi in odjadraj stran od varnega pristana. Ujemi veter v svoja jadra in raziskuj, sanjaj, odkrivaj«... Več o potovanju in načrtih Eve in Simone za prihodnje najdete na: www.lifeisajourney.si. Anita Indihar Predavanja z naslovom Potujte z nami potekajo v okviru Točke vse-življenjskega učenja v sodelovanju s CDI Univerzum iz Ljubljane. Operacijo delno financira EU s sredstvi Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Kdaj bo na Igu še en zdravnik? Za oddajo Svet na Kanalu A je novinarka Ana Turk 29. januarja pripravila prispevek, v katerem smo sodelovali: župan Janez Cimperman, Marija Zdravje kot predstavnica DU Ig, jaz kot splošna zdravnica na Igu in občani. Kot ponavadi so bile naše izjave iztrgane iz konteksta intervjuja in so s tem izgubile na teži in pomenu. Zvenele so pomanjkljivo, kot je bil pomanjkljivo naveden moj priimek. Zato sem sklenila, da na tem mestu objavim vse tri stavke, ki sem jih povedala, in glede na njihovo kratkost in jedrnatost upravičeno, a naivno pričakovala, da bodo objavljeni v celoti. Na novinarkino vprašanje, za koliko pacientov skrbim, sem odgovorila: »V Ordinaciji splošne medicine Ig imam opredeljenih 2387 pacientov, od teh je 707 starejših od 65 let, kar je daleč nad slovenskim povprečjem, zato na novo ne morem sprejeti nobenega pacienta več.« Na njeno vprašanje, koliko zdravnikov bi ta hip potrebovali na Igu glede na 6500 prebivalcev, sem odgovorila, da najmanj še enega družinskega zdravnika in enega zdravnika za otroke, ki ga v občini sploh ni. Ižanska zdravnica sem že od leta 1995, sprva v ZD Ljubljana, od leta 2000, ko je ZD Ljubljana Zdravstveno postajo Ig predal koncesionarjem, pa kot zasebna zdravnica s koncesijo. Vsi izvajalci javne zdravstvene službe v občini Ig smo koncesionarji, dve patro-nažni sestri, dva zobozdravnika, ena magistra farmacije in ena zdravnica družinske medicine. Vsi zaposlujemo ves potrebni kader za dobro opravljanje našega dela. Vse službe delujejo in nobenemu občanu za to ni potrebno dodatno plačevati. Odkar smo se iz kletnih prostorov bloka v Zagorici preselili v nove prostore v Centru Ig, ki so jih zgradili občani, je pritisk novih pacientov še večji. Žal novih bolnikov ne morem sprejemati, ker je število opredeljenih že preseglo zgornjo mejo. Največji pogodbeni obseg dela, ki ga je možno skleniti z ZZZS, je namreč na Igu presežen za tretjino, kar predstavlja znesek bruto plače enega zdravnika. Že tako skromna sredstva so se v lanskem letu z Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru za osnovno zdravstvo še zmanjšala, in to celo z veljavnostjo za nazaj. Ker imajo pravico do izbire zdravnika v domači občini tudi dojenčki, predšolski otroci in šolarji, ki imajo sicer najbližjega pediatra oz. šolskega zdravnika v Ljubljani, si Občina Ig zanje in za vse odrasle, ki morajo sedaj tudi k zdravniku v Ljubljano, obu- pno prizadeva izpolniti dolžnost, ki ji jo nalagata ustava in zakon. Po Ustavi RS imamo namreč vsi državljani enake pravice in v tem segmentu država pravice Ižancem zagotovo krši. Občani so zgradili nove prostore za dodatno zdravniško ordinacijo, dobili so že zdravnika, programa zanj pa ni... Mreža osnovne zdravstvene službe na Igu ostaja zadnjih 65 let enaka! Občina mora poskrbeti za osnovno zdravstvo, programa oz. denarja za to pa ne dobi. Vsi Ižanci pa plačujejo prispevke za osnovno zdravstveno zavarovanje enako kot vsi državljani Slovenije. (Se nadaljuje.) Marija Štefančič Gašperšič, dr. med. Obiščite prenovljeni spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si Obolelo grlo Bolniki v lekarni pogosto iščejo zdravila za lajšanje bolečine v grlu. Vneto žrelo je pogosto povezano s prehladom. Zavedati se moramo, da je lahko v ozadju tudi resnejša bolezen, ki zahteva zdravniško ukrepanje. ^ Lekarna Ig Banija 4 • SI-1292 Ig t +386 (0)1 28 02 376 f +386 (0)1 28 02 377 info@lekarna-ig.si www.lekarna-ig.si Odpiralni čas: ponedeljek: 9.00 - 19.00 po torka do petka: 8.00 -18.00 Najpogostejši povzročitelji vnetja žrela Vnetja zgornjih dihalnih poti so pogosto razlog, da bolniki iščejo nasvet in pomoč v lekarni. V več kot 70 % primerov so povzročitelji vnetja virusi. Bakterijske okužbe so redkejše. Povzročiteljice vnetja žrela so lahko tudi glivice (Candida albicans), ki so del normalne ustne flore, čezmerno pa se razmnožijo po zdravljenju z antibiotiki ali imunosupresivi. Sluznico žrela lahko poškodujejo tudi dražeči dejavniki iz okolja, npr. prašni delci, aktivno in pasivno kajenje, alkoholne in gazirane pijače, močno začinjena hrana. Znaki blage okužbe žrelne sluznice Bolniki navadno tožijo zaradi pekočega, praskajočega občutka v žrelu, blage hripavosti in bolečin pri požiranju. Telesna temperatura je lahko nekoliko zvišana, nekateri bolniki pokašljujejo. Blaga okužba pa se lahko v nekaterih primerih razvije v resnejše obolenje. Če se težave stopnjujejo, temperatura narašča, bolečine pri požiranju postanejo hujše in se ob tem pojavi še zelo hud kašelj, mora bolnik poiskati zdravniško pomoč. Kdaj in kako si lahko sami pomagamo, če imamo obolelo grlo Znake vnetega grla si olajšajte in odpravite z zdravili za samoz- dravljenje v obliki pastil in pršil za žrelo, ki jih dobite v lekarni. To so antiseptiki, ki delujejo na viruse, bakterije in glive. Svetujemo jih takoj, ko se pojavijo bolečine v žrelu. Odpravljajo neprijetno ske-lenje in bolečine v žrelu ter olajšajo požiranje. Hkrati preprečujejo razvoj hujših obolenj zgornjih dihal. Pomembno je, da zdravila pravilno uporabljamo. Ustne vode je potrebno grgrati najmanj eno minuto in nato izpljuniti. Pastile počasi topimo v ustih 10 minut. Za pršila, ki jih pršimo neposredno na sluznico, je priporočljivo, da ima vsak član družine lasten pršilnik oz. da razkužimo nastavek. Dodatni nasveti Neugodje in bolečino pri žvečenju in požiranju lahko dodatno olajšamo z dieto. Priporočamo mehko kašasto hrano, izločiti pa je potrebno začimbe, kislo, pekočo, mrzlo in vročo hrano. Pri povišani telesni temperaturi ostanimo doma in počivajmo ter pijmo veliko tekočine (čaj lipe, kamilice ali bezga, vodo, sadne sokove). Kadilcem svetujemo, naj omejijo kajenje. Ker se okužba lahko prenaša tudi z dotikom, svetujemo pogosto umivanje rok. Simona Vučko Mole, mag. farm. Lekarna Ig www.obcina-ig.si 23 Kdo vam lahko očisti dimnik? Čiščenje dimnikov je bilo pred nastopom zime in snega v naši občini aktualna problematika. Glede na številne klice naših občanov in pojavljanja več dimnikarskih služb smo se odločili, da o omenjeni problematiki povemo nekaj več. Uradne izjave pristojnega Ministrstva za okolje in prostor kljub večkratnim pozivom od meseca oktobra dalje še nismo prejeli. Zaprosili smo jih za uradno pojasnilo glede pravilnega ravnanja naših občanov pri tovrstnih storitvah. Kdo glede na podeljeno koncesijo lahko opravlja dimnikarske storitve v naši občini, kako ravnajo naši občani v primeru, da dobijo obvestilo več dimnikarskih služb ...? Do danes nismo prejeli nobenega uradnega pojasnila. Zato vam podajamo informacije, ki smo jih s pristojnega ministrstva dobili neuradno: Koncesijo za izvajanje dimnikarske službe na območju občine Ig ima Energetski servis, E.S., d. o. o., leta 2007 je bila med Ministrstvom za okolje in prostor ter Energetskim servisom tudi podpisana pogodba. Telefonska številka Energetskega servisa je: 01 230 02 00. Na podlagi 148. člena Zakona o okolju (UL RS, št. 41/04) je izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom obvezna državna in ne občinska gospodarska javna služba. Na podlagi Pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (UL RS, št. 128/04) je določeno, da storitve dimnikarske službe obsegajo: 1. pregledovanje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, 2. čiščenje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, 3. pregledovanje in čiščenje zračnikov, 4. izvajanje meritev obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav in informiranje uporabnikov storitev javne službe o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav, 5. posredovanje podatkov o malih kurilnih naprav za vpis v evidenco kurilnih naprav in o opravljenih storitvah. Letni pregled male kurilne naprave in z njo povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav se opravi enkrat letno sočasno s čiščenjem male kurilne naprave, če se opravlja čiščenje male kurilne naprave vsako leto. Z letnim pregledom dimnikar ugotovi, ali mala kurilna naprava obratuje v skladu s predpisanimi zahtevami in podatki iz evidence kurilnih naprav. V 11. členu omenjenega Pravilnika je navedeno, kolikokrat je potrebno čiščenje kurilne naprave, ki redno obratuje, in sicer: - dvakrat v kurilni sezoni s presledki najmanj treh mesecev za trda goriva, - enkrat izven kurilne sezone s presledki najmanj enega meseca za male kurilne naprave do 50 kW in - trikrat izven kurilne sezone s presledki najmanj enega meseca za male kurilne naprave od 50 kW do 1 MW. Na mali kurilni napravi na teko- ča goriva, ki redno obratuje, je treba opraviti redno čiščenje v naslednjih rokih: - enkrat v kurilni sezoni za malo kurilno napravo do 50 kW, - dvakrat v kurilni sezoni s presledki najmanj treh mesecev za malo kurilno napravo od 50 do 250 kW, - trikrat v kurilni sezoni s presledki najmanjdveh mesecev za malo kurilno napravo od 250 do 1000 kW. Na mali kurilni napravi na plinasta goriva, ki redno obratuje, je treba opraviti redno čiščenje enkrat na vsako kurilno sezono. Vlada RS je konec novembra leta 2009 sprejela Sklep o ceniku dimnikarskih storitev (UL RS, št. 101/09). Izvajalec dimnikarske storitve mora uporabniku storitev predložiti cenik in obrazložiti način obračuna dimnikarskih storitev. Za več informacij glede izvajanje dimnikarskih storitev se obrnite na Ministrstvo za okolje in prostor na telefonsko številko 01 478 74 00. Andreja Zdravje Občinska uprava —" DRUŠTVO ©ćTiuniverzum TOČKA VSEZIVLJENJSKEGA UČENJA 'DRUŠTVO I . FRAN GOVEKAR IG I II I V januarju bomo nekoliko spremenili urnik delovanja točke. Svetovanje bo tako možno ob sredah od 10.00 do 16.00. Uradne ure: 3. in 17. februar 2010 Izven uradnih ur: spela.jurak@cdi-univerzum.si Telefon: 01 583 92 75 Naslov: CDI Univerzum, Grošljeva 4, 1000 Ljubljana Več o brezplačnih možnostih izobraževanja v Ljubljanski urbani regiji: www.cvzu-lur.si V okviru TVU ponovno poteka LIKOVNA DELAVNICA, ki jo vodi Žiga Bratoš. 4l / Prvo srečanje je bilo 27. januarja 2010, vendar še niste ničesar zamudili. Naslednji termini delavnic: 10. februar in 3. marec 2010 ob 18.00 v Medgeneracijskem centru Ig. Vabljeni vsi, ki bi se radi naučili kaj novega in spoznali različne tehnike. Delavnica je za udeležence BREZPLAČNA! Operacijo delno financira EU s sredstvi Evropskega - -« + socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport RS. ИИВ I prihodnost PMaPWW v\i (мшчи глц 24 www.obcina-ig.si Starši, nikoli ni prezgodaj, lahko pa je prepozno Vsi, ki imate svoje otroke, in tisti, ki jih še nimate, zagotovo poznate ali pa ste že videli kdaj situacijo v trgovini, ko otrok stoji pred policami, polno založenimi z raznovrstnimi igračami v barvitih embalažah, in steguje roke, saj ne ve, katero igračo bi prvo zgrabil. Nato mu uspe izbrati eno, ki jo tesno drži rokah in se obrne k vam (staršem) ter z iskricami v očeh in milim obrazkom reče: »Mami, oči, jaz bi pa to imel/a, sajstane SAMO 8 €.« Starši pa se spogledajo in odvrnejo: »Pa saj si dobil/a za Božička že dovolj igrač. Nimamo denarja še za to. Postavi to nazaj na polico.« In nato otrok: »Pa saj je SAMO 8 €, bosta šla pa iskat denar na bankomat. Prosim, prosim, prosim ...« In tako naprej ... Dejstvo je, da se naše življenje med drugim vrti tudi okoli denarja in hočeš nočeš igra pomembno vlogo. In vse bolj se postavlja vprašanje, kako se lotiti tega življenjsko pomembnega področja pri vzgoji svojih otrok. Nekaterim se zdi to nepotrebno, ker so otroci navsezadnje le otroci in jim tega še ni potrebno vedeti. Toda priprava na samostojno finančno življenje se prične že v otroštvu. Zato je pomembno, da otroka že v najzgodnejših letih naučimo, kako ravnati z denarjem. Vendar pa mora otrok razumeti pomembnost denarja, ob tem pa ne sme misliti, da je denar ključnega pomena za srečo in uspeh v življenju. Velik izziv za otroke danes je zagotovo skrajno potrošniško in storilnostno naravnana družba, ki smo jo ustvarili. Ravno zaradi te družbe otroci postajajo za ponudnike vedno zanimivejši segment potrošnikov. Prav je, da že v zgodnjih letih pričnemo otroke finančno vzgajati. Staršem, ki želijo otroka pripraviti na življenje, ko bo sam svoj gospodar, se ponavadi pri tem postavljajo sledeča vprašanja: kdaj je pravzaprav pravi čas, da otroka začnejo učiti ravnanja z denarjem, kako otroku predstaviti vrednost določenih stvari in kako mu razložiti sistem varčevanja? Ali najbo otrokova žepnina zaslužena ali samoumevna? Pa še mnoga druga vprašanja se jim porajajo. V otroškem svetu denar prihaja iz maminih ali očetovih žepov. In ko ga zmanjka, vtipkata nekaj številk v bankomat in denar je spet tu. Torej v otroških očeh denarja nikoli ne zmanjka in je vedno tu, kadar ga potrebuješ. Zato je pomembno, da otrok razume, od kod denar ter da ga včasih tudi zmanjka. Če želite, da bo vaš otrok dobil občutek razpolaganja z denarjem, je pomembno, da mu zaupate. Otroci se bodo o denarju največ naučili, če bodo lahko z njim ravnali sami. Toda stopnja odgovornosti do denarja pa se razlikuje in stopnjuje glede na otrokovo starost. Otroku med 3. in 5. letom starosti lahko že razložimo, čemu je namenjen denar. Ko se odpravlja- te z njim po nakupih, je najbolje uporabljati gotovino, saj so kreditne kartice preveč »zapletene« za otrokovo razumevanje njihovega delovanja. Otroku dajte denar, da ga izroči blagajničarki, tako bo lahko videl proces plačila za nakup dobrin. Spodbujajte ga k zbiranju kovancev v hranilnik, ki si ga je sam izbral. Priporočljivo je, da je hranilnik prozoren, tako bo laže opazoval, kako se denar nabira v njem. Otrok med 6. in 9. letom starosti se mora naučiti ravnati z denarjem, zato potrebuje žepnino (pa četudi majhno), s katero naj kupi, kar si želi. Žepnina naj bo redna, dobiva naj jo isti dan v tednu ali mesecu. Pomagajte mu razumeti, da varčevanje danes lahko omogoča večje nakupe v prihodnje. Naučite ga primerjati cene in kakovost izdelkov. Nič ne bo narobe, če ga seznanite z družinskim proračunom, plačevanjem položnic in drugim mesečnimi izdatki. Naj tudi on sodeluje pri pogovorih o nakupu televizije, o izbiri počitniške destinacije ali avtomobila. Otroku predstavite razliko med pametnim in nespametnim nakupom, kaj pomeni vlaganje in nagrajujte tako imenovano odlaganje užitka. Otroci pri starosti od 10 do 14 let že potrebujejo več denarja, saj se začenjajo druženja z vrstniki. Zaradi večjih potreb jih je laže naučiti, da za nakupe potrebujejo več denarja in da je zanj treba tudi delati. Postavite jih pred dejstvo, da si morajo najnovejšo zgoščenko ali modni dodatek kupiti sami. Račun za prenosni telefon naj bo otrokov strošek. Omogočite mu dodaten zaslužek pri opravilih, za katera bi sicer morali plačati, denimo pranje avtomobila. Od 15 do 18 let star otrok naj že začenja prevzemati odgovornost zase. Mladostnik naj sam sprejema čim več (finančnih) odločitev. Z delom naj si služi dodaten denar in začnite z njim razpravljati o varčevanju za prihodnje cilje - avto, počitnice, študij. Polnoleten otrok (nad 18 let) oz. mladostnik bo kljub študiju ali morda že redni zaposlitvi še vedno občasno potreboval nasvete in usmeritve. Z njim izmenjajte izkušnje z varčevanjem, naložbami, najemanjem posojil, davki in zapravljanjem. Sicer pa ga pustite, da se odloča sam, dajte mu le oporo in nasvete, da ne bo učenje na napakah predrago. Znani rek pravi, da je denar sveta vladar, kljub vsemu pa smo vsi vladarji svojega življenja, in to vključuje tudi ravnanje z denarjem, ki ga zaslužimo. Toda, nikar ne pozabimo, da denar ne prinaša sreče. Sreča je v nas samih in je ne smemo iskati v denarju. Pravilno ravnanje z denarjem nam le pomaga doseči zastavljene cilje. Anja Žagar Krog prijateljev Bruna Gröninga dejaven tudi na Igu Vse, ki vas zanima duhovna rast, Krog prijateljev Bruna Gröninga vabi na predvajanje filma, v katerem boste čudežnega nemškega zdravil-ca in njegovo delovanje podrobneje spoznali. Dokumentarni film Fenomen Bruno Gröning - po sledeh "čudodelnega izcelitelja" si lahko ogledate v nedeljo, 21. februarja, ob 14.00 v M hotelu, Derčeva ulica 4, v Ljubljani. Vstop prost, prosijo za prostovoljne prispevke. Informativni predavanji »Pomoč in izcelitev po duhovni poti« bosta potekali v nedeljo, 14.2. in 7.3., ob 17. uri, v prostorih Četrtne skupnosti Rudnik, Pot k ribniku 20, v Ljubljani. Več informacij na: http://www.bruno-groening-film.org. (mz) Nagrajenci Kluba Gaia Pravilni odgovor na nagradno vprašanje Kluba GAIA iz decembrske številke se je glasil: PLANTELLA LIST. Med pravilnimi odgovori so izžrebali pet nagrajencev, ki so praktične nagrade že prejeli po pošti: Jure Repanšek, Kamnik Tončka Lavrič, Ig Lidija Maroh, Iška Tone Emeršič, Zapotok Uršula Marija Dolžan, Ig Nagrajencem čestitamo! www.obcina-ig.si 25 Spremenjene trošarine Za vračilo trošarine za energente, ki jih za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije porabi fizična oseba, se za vračilo za leto 2009 uporablja obrazec, ki je priloga k Pravilniku o spremembi in dopolnitvah Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (UL RS, št. 3/2009). Obrazec je spremenjen in je drugačen od obrazca, ki se je uporabljal za vračilo trošarine za leto 2008. Druga novost je v tem, da je bil s Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah (ZTro-H) (UL RS, št. 41/09), ki velja od 16. 6. 2009 dalje, spremenjen odstotek višine trošarine, ki se vrača. To pomeni, da se bo za obdobje od 1. 1. 2009 do 15. 6. 2009 vračalo 50 % povprečnega zneska, ki ga bo za leto 2009 ugotovil minister za finance, od 16. 6. 2009 do 31. 12. 2009 pa se bo vračalo 70 % povprečnega zneska. Zaradi hitrejšega reševanja zahtevkov za vračilo je potrebno opozoriti fizične osebe, da zahtevke vlagajo na pravih obrazcih ter da račune po možnosti zložijo po navedenih obdobjih. Carinski organ bo o upravičenosti do vračila odločil na podlagi podatkov o površinah zemljišč, ki jih bo po uradni dolžnosti pridobil iz registra kmetijskih gospodarstev od ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ter o površinah gozda od davčnega organa (carinski organ razpolaga s podatki na dan 30. 6. 2009, ki so podlaga za vračilo). Zlatko Krasnič Kmetijski svetovalec Vabilo na predavanje Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana, enota Vič, vas vabi na predavanje pred začetkom vlaganja kmetijskih subvencijskih vlog 2010. Predavanje bo v sredo, 3. marca 2010, ob 9. uri v Gasilskem domu Vrbljene. Predavanje bo obsegalo dva sklopa: - predstavitev zahtev Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 za kmetijsko okoljske podu-krepe ter - dopolnitve in novosti zahtev navzkrižne skladnosti ter načela dobre kmetijske prakse. Dodatne informacije dobite na telefonu 01 5130 718 ali 01 256 57 93. Zaradi aktualnosti teme vas vabim, da se predavanja udeležite v čim večjem številu. Zlatko Krasnič Kmetijski svetovalec Promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi Zaradi številnih klicev naših občanov glede informacij o nakupu oz. prodaji kmetijskih zemljišč in gozdov vam posredujemo nekaj osnovnih navodil. S prometom kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov je mišljena njihova prodaja ali nakup. Če je parcela po namenski rabi opredeljena kot kmetijsko ali gozdno zemljišče, je potrebno upoštevati poseben postopek prometa, ki ga urejata Zakon o kmetijskih zemljiščih in Zakon o gozdovih. Namensko rabo zemljišča (stavbno, kmetijsko ali gozd) se lahko preveri na občini, na območju katere nepremičnina leži. Prodajalec vloži ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča ali gozda v treh izvodih na upravno enoto, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki so predmet prodaje, v našem primeru na Upravno enoto Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 7, Ljubljana. Upravna enota nato ponudbo objavi na oglasni deski in na e-portalu. Ponudba visi na oglasni deski 30 dni, v tem času pa lahko vsi zainteresirani kupci pošljejo prodajalcu in upravni enoti pisno izjavo o sprejemu ponudbe. V primeru, da zemljišča prodajajo solastniki, se izjavo o sprejemu ponudbe pošlje vsem solastnikom (prodajalcem) in upravni enoti. Izjava o sprejemu ponudbe se pošlje s priporočeno poštno pošiljko s povratnico. Poudariti je potrebno, da izjava o sprejemu ponudbe zavezuje sprejemnika ponudbe, torej zainteresiranega kupca. Sprejemnik ponudbe lahko od ponudbe odstopi samo na podlagi sporazuma s prodajalcem; ob tem mora svoj odstop od ponudbe poslati priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti. Od trenutka, ko kupec sprejme ponudbo, je ta zavezujoča tudi za prodajalca; prodajalec je vezan na svojo ponudbo in zato zemljišča ne more prodati nekomu, ki ponudbe ni sprejel. Če nihče v 30-dnevnem roku ne sprejme ponudbe, mora prodajalec, če še vedno želi prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, svojo ponudbo ponoviti. Ponudba mora vsebovati: - osebne podatke o prodajalcu (osebno ime ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma firmo in sedež), - podatke o kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji (parcelna številka, katastrska občina, površina in katastrska kultura), - ceno in - morebitne druge pogoje. Sklenitev prodajne pogodbe Prodajalec na ponudbi navede, katera zemljišča želi prodati. Načeloma velja, da se enemu kupcu prodajo vsa zemljišča, ki so našteta v ponudbi. Kupec in prodajalec za ponujena kmetijska zemljišča, kmetijo ali gozd skleneta prodajno pogodbo, ki mora biti v predmetu pogodbe in ceni enaka prodajalčevi ponudbi. Upravna enota ne bo odobrila pogodbe, na kateri je navedena drugačna cena ali navedene druge parcele, kot so bile dane v ponudbi. Odobritev pravnega posla Po sklenitvi prodajne pogodbe je potrebno na upravni enoti vložiti vlogo za odobritev pravnega posla; rok za vložitev vloge je 60 dni od preteka roka za sprejem ponudbe. Če v zakonsko določenem roku vloga za odobritev pravnega posla ni posredovana na upravno enoto, je potrebno ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda ponoviti. Upravna enota z odločbo odobri pravni posel, če so izpolnjeni in upoštevani vsi zakonski pogoji. V določenih primerih pa odobritev pravnega posla ni vedno potrebna. Prednostni upravičenci Za promet s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdom veljajo tudi posebne določbe glede prednostnih upravičencev. Kupci s prednostno pravico po vrstnem redu so: 1. solastnik, 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj (kmet mejaš), 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj, 4. drug kmet, 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. Nakup gozda Pri nakupu gozda pa so prednostni upravičenci: 1. Republika Slovenija, če gre za varovalne gozdove ali za gozdove s posebnim namenom, 2. lokalna skupnost pri gozdovih s posebnim namenom, 3. lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, in 4. lastnik, katerega gozd je najbliže gozdu, ki se prodaja. Več informacij o prometu s kmetijskimi zemljišči, kmetijami ali gozdovi pridobite na Upravni enoti Ljubljana Vič v času uradnih ur na telefonski številki: 01 306 3000 ali na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Povzeto s spletne strani Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije - http://www.kgzs.si/ Andreja Zdravje Občinska uprava 26 www.obcina-ig.si naše gospodarstvo GLASILO OBČINE IG • februar 2010 I MOSTIŠČAR Podelili barjance najboljšim obrtnikom Območna Obrtno-podjetniška zbornica Vič je decembra 2009 prvič podelila priznanje barjanec, ki ga podeljujejo obrtnikom, članom zbornice. Letošnji nagrajenci so bili: Janez Drofina iz Šentjošta, Jože Zalar z Rudnika in Matija Žgajnar s Škofljice. Pri podelitvi priznanja barjanec se upoštevajo merila, kot so: urejenost obratovalnice, ugled obrtnika, dolgoletni staž, ki se meri od 10 let naprej in dejavno delovanje v širši skupnosti. Žal med prvimi dobitniki barjancev ni ižanskih obrtnikov, čeprav jih je skupajv zbornici kar 209. Dobitnike priznanj sicer potrdi upravni odbor Obrtno--podjetniške zbornice Vič na predlog strokovnih služb zbornice. Naj pa bo novo priznanje barjanec tudi vzpodbuda našim obrtnikom za nadaljnje dobro delo. M. Z. ODDAMO PROSTOR ZA TRGOVINO (lahko tudi za druge namene: skladišče, pisarno ...) V prostorih Gasilskega doma Iška vas oddamo prostor velikosti 102 m2 za trgovino z živili in gospodinjskimi potrebščinami. Prostor je pred leti že služil v ta namen. Obsega prodajni prostor, ločena skladišča za živila in neživila, stranišče, centralno ogrevanje, ima svoj električni priključek in ločena vhoda za kupce in skladišče. Trgovina bi pokrivala relativno široko območje kupcev, saj sta najbližji tovrstni trgovini na Igu in v Brestu. Način poslovanja (franšiza ipd.) prepuščamo zainteresiranim. Vse podrobnejše informacije na telefonskih številkah: 041 721 353 in 041 723 872. Prostovoljno gasilsko društvo Iška vas Obiščite prenovljeni spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si IŽANSKA PAŽARNA Naš gasilski avto Gasilstvo je tesno povezano s kraji in prebivalci, ki so v danem času za zaščito svojega premoženja ustanavljali gasilske požarne obrambe. Skozi čas se je z razvojem kraja povečevala tudi večja nevarnost požarov. Vozni park Gasilskega društva Vrbljene-Strahomer je bil v slabem stanju, potrebno ga je obnoviti, saj ni ustrezal vsem zahtevam, ki jih narekuje gasilstvo. Orodno vozilo je bilo staro, dotrajano in ni ustrezalo trenutnim predpisom. Spomladi leta 2008 smo se posvetovali z Gasilsko zvezo Ig, kakšno gasilsko vozilo bi bilo najprimernejše za naše društvo. Odločili smo se, da gremo na ogled sejma gospodarskih vozil v Celju. Nato smo začeli pridobivati ponudbe in izbirati najugodnejšega prodajalca. Ogledali smo si veliko vozil različnih proizvajalcev po Sloveniji. Čez poletje pa smo pregledovali podjetja, ki izvajajo nadgradnjo gasilskih vozil. Februarja smo podpisali pogodbo z izvajalcem GV PUŠNIK iz Slovenske Bistrice, ki je začel z nadgradnjo v mesecu oktobru 2009. Kar dobro so pohiteli, da smo vozilo pripeljali še pred pri-četkom novega leta. Vsi člani smo zelo veseli in ponosni, da smo uresničili svoj dolgo načrtovani cilj. Seveda po vaši zaslugi, dragi donatorji in krajani. Še enkrat vsem najlepša hvala. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Vanja Glavan planinski kotiček MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • februar 2010 Peti božični nočni pohod na Planinco (550 m) Planinsko društvo Krim je letos organiziralo peti božični nočni pohod na Planinco, ki predstavlja nekakšen zaključek vseh letošnji pohodov. Tako kot vsako leto smo se tudi letos zbrali na avtobusnem postajališču v Podkraju na božični dan, 25. 12. 2009 ob 17. uri. Vreme ni bilo nič ugodno, vendar se nas je kljub dežju in močnemu vetru v lovskem domu na Planinci zbralo okoli 60 pohodnikov. Ne samo iz ižanske občine, ampak tudi iz Ljubljane in celo Kranja. Za ples in veselo razpoloženje so poskrbeli domači trio Podkrimski falotje, ki so igrali in prepevali pozno v noč. Kot organizator pohoda sem pred mikrofon povabil, najse predstavijo in spregovorijo nekaj besed: - predsednika PD Krim Boštjana Gačnika, - tajnico PD Krim Simono Zorko, - predsednika PGD Tomišelj Andreja Kuralta, - predsednika KD Krim Janeza Modica, - predstavnika KD Izviri Tomišelj Jožeta Kraševca, - glavnega organizatorja in izvajalca del pri postavitvi novih jaslic na pobočju hriba pod tomišeljsko cerkvijo Bojana Kraševca in - predsednika krajevne skupnosti Podpeč Janeza Šuštaršiča. Nazadnje sem se oglasil še sam in pokazal nov smerokaz za smer Podkraj in Tomišeljs Planice, da kdo ne zaide, še zlasti v nočnem času. Naslednji dan sem ga sam pritrdil na kovinski drog. Vsi so bili zelo navdušeni nad tako dobro organiziranim pohodom, veliko udeležbo, prijetnim vzdušjem v koči in nad toliko različnimi dobrotami, ki so jih poho-dniki prinesli s seboj. Za največje presenečenje sta poskrbela zakonca Majda in Andrej Suhadolnik iz Tomišlja. Prinesla sta kar 1 m in 5 cm dolgo domačo salamo odličnega okusa. Veččlanska komisija se pri ocenitvi okusa, dolžine in debeline ni prav nič zmotila. Tako velike salame še nismo videli. Izdelala sta jo namenoma za ta pohod in vsi smo jo jedli. Prijazen oskrbnik lovske koče Milan Koren pa je poskrbel za dober planinski čaj in tople prostore. Ko smo se vračali v dolino, smo prišli ravno na »Grofov štant«, ko je odbila ura polnoč. Ob slovesu smo si zaželeli vesele božične praznike in srečno novo leto 2010 z mislijo, da se naslednje leto ponovno vidimo na šestem božičnem nočnem pohodu in morda poskusimo še večjo salamo velikanko ali kakšno drugo dobroto. Planinsko društvo Krim sedaj šteje že 120 članov. Veseli bi bili vseh novih, ki imate radi naravo in pohode. Doživite z nami prijetne trenutke in jih izkoristite za oddih, nabiranje novih moči ter odkrivanje česa novega, to je lepot naše domovine. Načelnik odseka za planinska pota pri Planinskem društvu Krim Jože Krašovec Obiščite prenovljeni spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si ŠPORT Portret igralca Elvir Kalabič, 18-letni igralec mladinske in članske vrste RK Mokerc, je eden najperspektivnejših mladih igralcev na mestu krožnega napadalca v Sloveniji. Kot član državne kadetske reprezentance, ki jo vodi Tomaž Juršič, se je nedavno udeležil tudi pripravljalnih tekem v švicarskem Winterthurju, kjer je naša kadet- ska reprezentanca sicer dvakrat izgubila, Elvir pa se je na obeh tekmah vpisal med strelce. V domačem prvenstvu je v mladinski vrsti odločen v obrambi, v napadu pa strah in trepet nasprotnih vratarjev. Tudi v članski vrsti je eden najbolj prizadevnih. Marko Hostnik RKMOKERC-IG 28 www.obcina-ig.si šport i GLASILO OBČINE IG • februar 2010 MOSTIŠČAR Mini rokomet - turnir v Celju RKMOKERC-IG V nedeljo, 10. januarja, je RK v obeh kategorijah zasedli 2. Ormož z 8 : 11, karje bil sploh prvi Mokerc Ig sodeloval na turnirju v mini rokometu, ki je potekal v Celju. Sodelovali smo z ekipama letnika 2000 in 2001. Tudi tokrat sta bili naši ekipi uspešni, saj sta mesto. Z ekipo letnika 2000 smo najprej premagali ŠŠ Celje z 9 : 6 in Dol -Hrastnik z 12 : 4. Nato smo malce nepričakovano izgubili proti RK poraz te generacije proti ekipi RK Ormož. V zadnji tekmi pa smo prav tako prvič v tejgeneraciji premagali RD Rudar z 8 : 7, s tem pa smo dobili tudi nekajzado- Ekipa RK Mokerc Ig (letnik 2001), z leve: Andrej Ambrož (vodja ekipe), Brina Ambrož, Nejc Pahor (letnik 2002), Žan Škerjanc, Dani Palačković, Tom Baggia, Zoran Mičanović (trener); leži Gaj Štamcar ščenja po porazu z Ormožem. Z ekipo letnika 2001 smo tokrat prvič nastopili na kakšnem od tradicionalnih turnirjev. Kot se je na koncu izkazalo, je bila odločilna že prva tekma proti ekipi Slovenj Gradca. Po začetni tremi in zaostanku 1 : 5 so se naši igralci le zbrali in se približali le na en gol razlike, za kaj več pa je zmanjkalo časa. Končni rezultat je bil 6 : 7. Nato so iz tekme v tekmo igrali bolje in po vrsti premagali RD Radovljica s 6 : 5, Dolenjo vas s 7 : 4 in RK Krim kar s 16 : 1. Na koncu je za 1. mesto zmanjkal tisti en gol s prve tekme. Vrstni red letnika 2000: 1. RK Ormož 2. RK Mokerc Ig 3. RD Rudar 4. Dol Hrastnik 5. ŠŠ Celje Vrstni red letnika 2001: 1. Slovenj Gradec 2. RK Mokerc Ig 3. Dolenja vas 4. RK Krim 5. RD Radovljica 6. ŠŠ Celje Andrej Ambrož Uspešno zaključili staro in še boljši v novo leto V decembru je za mlade karateiste z Iga potekalo zelo pomembno tekmovanje. V Kuzmi je namreč potekal tretji pokalni turnir. Uvrstitve tekmovalcev na vseh treh pokalnih turnirjih so se seštevale v skupno tekmovanje - pokal Shotokan karate-do international zveze Slovenije. Karate-do klub Ig Shotokan je pred zadnjim tekmovanjem zasedal tretje mesto z zaostankom samo nekaj točk. Vsi tekmovalci z Iga so vedeli, da je drugo mesto ob dobrih nastopih dosegljivo. Ob odlično izvedenih katah in prikazanih borbah smo osvojili drugo mesto na turnirju, kar je zadostovalo tudi za skupno drugo mesto v pokalu S.K.I.F. zveze Slovenije. S tem dosežkom nam je uspel še en cilj, ki smo si ga zastavili za leto 2009. Še enkrat čestitke vsem tekmovalcem. December smo v klubu zaključili še z nastopi na božični tekmi v Ljubljani in s skupnim družabnim večerom, kjer smo ob dobri jedači in pijači pokramljali, si razdelili darilca in si voščili srečno novo leto. Novo leto pa smo že pričeli dejavno, in sicer z udeležbo na testiranju in treningu za A- in B-kyu reprezentanco v Domžalah. Aktivnosti so se udeležili Dino Mujdžič, Žiga Pokovec, Vanessa Mujdžič in Jakob Rupert ter glavni trener kluba Matej Kabaj kot član strokovnega sveta Shotokan karate-do international zveze Slovenije. Med 22. in 24. januarjem smo se udeležili tridnevnega zimskega seminarja v Murski Soboti, na katerem smo izpopolnili svoje znanje in srečali prijatelje iz drugih klubov po Sloveniji. Mateja Breznik Sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan Občina Ig na podlagi 10. člena Zakona o športu (UL RS, št. 22/98) in Meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig in Sprememb meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar, UO št. 3/04, UO št. 2/06), objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje prijav za ŠPORTNIKA LETA IN EKIPO LETA 2009 1. Skladno z Merili za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig in Spremembo meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar, UO št. 3/04, UO št. 2/06), lahko prejme priznanje Občine Ig za športne uspehe posamezni športnik ali ekipa. 2. Pogoji za dodelitev tega priznanja so: • nastop v mladinski ali državni reprezentanci; • osvojitev medalje na državnem prvenstvu; • odmeven mednarodni dosežek; • drug pomemben športni dosežek; • dolgoletno delo na športnem področju. 3. Predlagatelji morajo oddati prijavo na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobijo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, v času uradnih ur ali na spletni strani www.obcina-ig.si. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, ne bomo upoštevali. Obvezna priloga je potrdilo nacionalne panožne zveze o rangu tekmovanja. 4. Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, s pripisom »Javni razpis-športnik/ekipa leta«. 5. Izbor bo opravil Odbor za šport. 6. Rok za prijavo na razpis je 26. 2. 2010. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. 7. Naziva športnik leta in ekipa leto 2009 bosta podeljena na prireditvi ob občinskem prazniku. Občina Ig Janez Cimperman, župan Datum: 25. 1. 2009 Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si Rok za oddajo malih oglasov za objavo v naslednji številki je 24. februar 2010. MALI OGLASI Prodam domačo ajdovo moko (Kot). Tel: 041/365-221 Obveščamo vas, da lahko na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, kupite DVD »12. Podkrimski pustni karneval« po ceni 9,00 €. 1Ф1 Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01 280 23 02 Direktor občinske uprave 01 280 23 04 Sprejemna pisarna 01 280 23 00 Družbene dejavnosti 01 280 23 10 Komunalne dejavnosti 01 280 23 12 Gospodarske dejavnosti 01 280 23 08 Kmetijstvo 01 280 23 24 Požarna varnost in zaščita 01 280 23 24 Turizem 01 280 23 18 Finančno-računovodska služba 01 280 23 06 Urbanizem 01 280 23 16 Režijski obrat 01 280 23 14 Medobčinski inšpektorat 01 360 16 24 Cene oglasnega prostora v glasilu Občine Ig Cene glede na velikost oglasa znašajo: 1 stran 1/2 strani 1/3 strani 1/4 strani 1/8 strani Zahvale Če je oglas na barvni strani, je cena višja za 10 %. Cene so brez DDV. 187,78 evra 100,15 evra 75,11 evra 54,25 evra 29,21 evra 12,52 evra vabila I fl Ji ^ % I \ GLASILO OBČINE IG • februar 2010 MOSTIŠČAR 4» W Turistično društvo Iška vas in Občina Ig vas vabita na MATIJEV NOČNI POHOD NA KRIM v petek, 26. 2. 2009, ob 18. uri Zaradi vaše varnosti je edino zbirno mesto: KRIŽIŠČE ZA GORNJI IG (IŠKA) Obvezne so pohodniška oprema, naglavna svetilka in DOBRA VOLJA! Startnina: 5 eur VLJUDNO VABLJENI! Udeležba na lastno odgovornost. Več informacij na tel. 041 507 373 (Roman). to ^DRUŠTVO v FRAN GOVEKAR IG V sklopu predavanj Barje, ali te poznam vabimo na predavanje z naslovom Netopirji/ na/ Ljubljanskem/ barju Predavanje bo v sredo, 24. februarja 2009, ob 19. uri v Gostilni Gerbec. Predavala bo Monika Podgorelec, univ. dipl. biologinja iz Centra za raziskovanje flore in favne, ki je več let pregledovala stavbe, predvsem cerkve in jame na Ljubljanskem barju, ter popisovala različne vrste netopirjev. Vabljeni! to —' DRUŠTVO v FRAN GOVEKAR IG Društvo Fran Govekar Ig in Knjižnica Ig vabita na VIII. Govekarjev večer, ki bo v ponedeljek, 22. februarja 2010, ob 19. uri v Knjižnici Ig. Gostja večera bo pisateljica s Škofljice Sonja Pirman, avtorica romanov: Poželenje ni ljubezen, O tebi, nama in usodi in Gospodična s trni. Odprli bomo razstavo slik Ivanke Demšar iz Matene. Vabljeni! PRISRČNO VABLJENI V KNJIŽNICO IG NA PREDSTAVITEV KNJIGE Zakoni življenja V PONEDELJEK, 15. FEBRUARJA, OB 19. URI Spoznali bomo dragoceno zbirko misli, naukov, uvidov. Knjigo bo predstavila Janika Jančič iz društva Share Slovenija. www.obcina-ig.si 31 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2010 SERVIS KOLES IN SMUČI POPRAVILO VSEH VRST KOLES ROČNI SERVIS SMUČI IN SNEŽNIH DESK OBRATOVALNI ČAS: PON - PET: 9. do 18. ure SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI: ZAPRTO SPREJEM KOLES IN SMUČI od 12. do 18. ure CVETO ŠUŠTARŠIČ, s. p., LJUBLJANSKA CESTA 2, 1292 IG Tel.: 041/276 777 S 1. 3. začnemo tudi s prodajo motorjev, skuterjev in opreme za motoriste. SALON DARJA DARJA W. LANINŠEK, S. P. ŠKRILJE 129, MALI VRHEK, 1292 IG moško striženje od 7 do 12 € žensko striženje od 8 do 15 € otroško striženje od 5 do 8 € barvanje klasično, modno prameni - enobarvni, večbarvni ZA VEČ INFORMACIJ IN NAROČANJE POKLIČITE 041/680-657. VLJUDNO VABLJENI. KRONA PLUS jezikovna šola Tržaška 2, Ljubljana Tel: 051-312-002 ali 01-4262383 krona.plus@telemach.net www.kronaplus.si TEČAJI IN INDIVIDUALNI POUK ANGLEŠČINE, V V____V У v v v NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE in ŠPANŠČINE na IGU in v ZAPOTOKU ZA MLADINO, ODRASLE IN STAREJŠE Smo jezikovna šola z 20-letno tradicijo pri jezikovnem usposabljanju. Na osnovi izkušenj, neprestanega izobraževanja in osebnostnega razvoja predavateljev smo razvili svojstven pristop poučevanja, ki združuje elemente sugestopedije, nevrolingvističnega poučevanja, klasičnih prijemov in dognanj moderne psihologije. SREČA NI V ZNANJU, TEMVEČ V PRIDOBIVANJU ZNANJA. SE BOJITE VLOMILCEV? ELEKTRONIKA GACNIK Gačnik Jože, s. p. Iška vas 3, 1292 IG Tel: 01/3673 003, GSM: 041 646-923 • protivlomni alarmi sistemi Ademco in Paradox •videonadzorni sistemi • antenski TV-sistemi • domofoni in signalne naprave !! MONTAŽA ZA DIGITALNO TV !! ADASPREHAJAPSE ZANESLJIVA, PROFESIONALNA IN PREDANA OSKRBA HIŠNIH LJUBLJENČKOV Naše storitve zajemajo: - sprehajanje psov, - varstvo in oskrbo psov na vašem domu, - oskrbo drugih hišnih ljubljenčkov. Več informacij na: GSM: 040 557 552; www.adasprehajapse.si Križanka ATLETSKA SKAKALNA PANOGA NIKO GRAFENAUER AMERIŠKI AKCIJSKI IGRALEC (NICK) OZVEZDJE NAZIMS-KEM NEBU ZLATO JABOLKO IGRALKA RINA ANGLEŠKA PLOŠčlN-SKAMERA TOVARNA V KAMNIKU IGRALEC IN POLITIK SCHWARZENEGGER PERGA-MONSKI KRAU BRITANSKI DIRIGENT (JEFFREY) 3. SOLMI-ZACIJSKI ZLOG NIZEK ŽENSKI GLAS NJORKA VODNA ŽIVAL S ŠKARJAMI NASLOVNI JUNAK OPERE JAKOVA GOTOVCA TRENUTEK, MOMENT ADEKVAT, USTREZNIH DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU POSLOVNA ENOTA IZLETNIŠKI KRAJ NA POHORJU SREDNJI DODATNA PRIPRAVA NA STRUŽNICI GIBLJIV SPOJ KOSTI PRIPADNIK VISOKEGA PLEMSTVA SREDNJEEVROPSKO GOROVJE, KI SODI H KARPATOM TANČICA, PAJČOLAN SAMO, ZGOLJ Informacije o naroči Tel: 01/5880 276 E-pošta: narocnina@ Salomon 2000, d. o. o., Ljubljana, Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana - Črnuče ADLER, Alfred - avstrijski psihiater, Freudov učenec, CIGARAR - okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in tankimi, cigaram podobnimi plodovi, KORELAT - kar je po pomenu ali vrednosti v korelaciji ali ustreza čemu drugemu, LINETA - priprava na stružnici za dodatno podporo dolgih obdelovancev www.obcina-ig.si 33 ZAHVALA Le nekaj dni pred svojim 88. letom je za vedno zaspal naš dragi mož, oče, dedek in pradedek EDVARD JAKIČ z Golega Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvala osebju Doma starejših občanov v Loškem Potoku za skrb in nego. Zahvaljujemo se tudi g. Jožetu Voznyju, g. Jožetu Virantu in gasilcem, g. Srečku Mavcu ter pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala tudi g. Antonu Vrhovcu za vso pomoč. Od njega smo se poslovili 8. 1. 2010 na pokopališču na Golem. ZAHVALA Vsem, ki ste se v petek, 15. 1. 2010, poslovili od mojega očeta JANEZA KULJENA,_ izrazili sožalje in darovali cvetje, prisrčna hvala. Danica Grm pogrebne storitve - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 Ana Tomc, s. p., Banija 23, 1292 Ig (pri Pepi baru) Tel. 040/652-360 Ikebane, venci, sveče, aranžiranje daril, cvetje in poročna floristika Do 30 km dostava brezplačna! Košmerl - Mandeljc, s. p. Trgovski center RAKOVNIK 1000 Ljubljana, Dolenjska 43 Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53 CVETJE VENCI IKEBANE LONČNICE DARILA M. MIZARSTVO IN ŠIVILJSTVO VILJEM MODIC, s. p. Podkraj 19, 1392 Ig mizarstvo.vili@gmail.com Šiviljska popravila in storitve Mizarske storitve Mateja 041/553-362 Vili 041/800-297 IŠČE SE: ŽENSKI POROČNI PRSTAN IŠČE GA: LEVA ROKA NESREČNE ŽENE IN OBE ROKI JEZNEGA MOŽA IZGLED: prstan je iz belega zlata, kvadratne oblike ter s štirimi kamenčki v oblika srca NA NOTRANJI STRANI JE NAPIS: TOMAŽ - 1. 7. 2006 Morebitnega najditelja prosim, naj pokliče na tel. številko 031/317-246. ČAKA VAS LEPA NAGRADA! 34 www.obcina-ig.si GLASILO OBČINE IG • februar 2010 MOSTIŠČAR Fotografije: Maruša Švigelj, Marica Zupan ... in se zavrtel s svojimi drsalci. wsdbsöD? m ura program V šotoru pred občino: 10.30-13.00 poslikava obraza 11.30-12.30 klovn Žare 16.00, Max bend minut RADIQ RüBQBüflQB OBČINA IG