n Največji slovenski dnemik V Združenih državah | VcUa ta Tac leto . . . $6.00 : Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih j3elavce?Y Ameriki« r Daily in the United States. lajned every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 TKLETOIT: CHelsea 3—3878 Enured m Second Class Matter September 21, 1903, ml the Past Office si Hew York, H. Y, under Act of Ooncxsaa of March 3, 1870 TELEFOH: CHelsea 3—8878 NO. 112. — fiTEV. 112. NEW YORK, SATURDAY, MAY 13, 1933. — SOBOTA, 13. MAJA 1933. VOLUME XTJ. — LEfNT* XU ZAVEZNIKI PRETE NEMČIJI Z OKUPACIJO FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER PRAVI, DA VERSAILLSKA MIROVNA POGODBA ŠE VEDNO VELJA Zavezniki pod nobenim pogojem ne bodo dovolili, da bi se Nemčija se bolj obrožila. — Versaill&ka pogodba stavlja Nemčiji najstrožje določbe glede orožja. — Hitler bo najbrž proglasil politiko vojaške enakopravnosti. — Nemčija noče sprejeti angleškega razorožitvenega načrta. BERLIN, Nemčija, 1 2. maja. — Vlada nemškega kanclerja Hitlerja stoji pred najnevarnejšo krizo v nemški zunanji politiki izza leta I 923, ko so francoske armade vkorakale v Porenje. Hitler se tega dejstva prav dobro zaveda, in zato je sklenil, naj se prihodnjo sredo sestane nemški državni zbor. Pri tej priliki bo Hitler osebno podal vladno izjavo glede razorožitvene konference. Najb rž bo zavzel isto stališče kot ga zavzameta zunanji minister von Neurath in vojni minister von Blomberg, namreč, da se bo Nemčija tako oborožila kot je oborožena Francija, če ji na konferenci ne priznajo enakopravnost v orožju. Nemčija pod nobenim pogojem ne bo sprejela brez posebnih koncesij angleškega razorožitvenega načrta. Hitler bo prihodnjo sredo odgovoril angleškemu vojnemu tajniku lordu Hailshamu in francoskemu zunanjemu ministru Paul-Boncouru, ki sta včeraj izjavila, da bodo izvedene vse določbe versaillske mirovne pogodbe, ako bo Nemčija skušala povečati svojo armado. Ker tvorijo Hitlerjevi pristaši v nemškem državnem zboru ogromno večino, je jasno, da bo zbornica v vseh ozirih odobrila njegovo stališče. PARIZ, Francija, 1 2. maja. — Anglija in Francija ste edini v svoji odločitvi, da zahtevate, da o-stanejo v veljavi ostre določbe versaillske mirovne pogodbe, ako bo Nemčija še dalje ovirala potek razorožitvene konference. Angleški vojni minister Lord Hailsham je v zbornici lordov izjavil, da stojite Anglija in Francija trdno na stališču, da se nemški zahtevi ne ugodi, da bi ji bilo dovoljena oborožitev v sorazmerju z drugimi državami in če Nemčija svoje zahteve ne opusti, bo ostala v veljavi versaillska pogodba. Na to izjavo se je opiral francoski zunanji minister Paul-Boncour, ko je izjavil: "Anglija je z nami, da reče, ako razorožitve-na konferenca ne more doseči zmanjšanja oboroževanja, da ostane versaillska pogodba v veljavi." Versaillska pogodba stavi Nemčiji najstrožje določbe glede orožja. Nemrija po tej pogodibi ne sme imeti aeroplanov za bombardiranje, tankov in velikih topov. Njena vojska je omejena na 1 00,000 ftiož in vojna mornarica samo na neznatno število ladij. Paul-Boncour je rekel, da je Francija že bila sko-ro na tem, da objavi tajne podatke zunanjega, ministrstva, ki dokazujejo tajno oboroževanje Nemčije, kar je v nasprotju z versaillsko pogodbo. "Naša razorožitvena delegacija je bila že opeto-vana naprošena, da ne objavi podatkov o nemškem oboroževanju," je rekel zunanji minister. "Cas za to objavo je bil že davno dpločen. Samo v slučaju, da pride na dnevni red vprašanje o posameznih vojaških skupinah, bi ta objava izzvala zanimanje in bi imela uspeh. In ta čas je prišel. Ker nemška policija živi v vojaških barakah, ker imajo patriotične organizacije vojaški značaj, je tudi večina drugih ne rodov zavzela francosko stališče." LONDON, Anglija, 12. maja. — Vsled drznega nastopa nemške delegacije na razorožitveni konferenci je angleški vojni minister Lord Hailsham v zborici lordov rekel, da bodo zavezniške države pri- Roosevelt je ponudil veteranom delo A. W. MELLON V ŠKRIPCIH Kongresnik ga je obdolžil, da izognil plačan ju davka. — Generalni pravdnik je uvedel preiskavo. Washington, D. C., 12. maja. — •Ju*tični department preiskuje izjavo o dohodninskem davku bivšega zakla-dniškega tajnika in poznejšega- poslanika v Londonu, Andrewa AY. Mel Iona . A' kongresni zbornici je republikanski kongresnik iz Pennsvlva-n je IjouLs T. MeFadden obdolžil Mell ona. da njegovi podatki o tlo-hodninskem davku nLso bili pravilni. tieneralni pravdnik Homer Cuni-mings je rekel, tla bo njegov department natančno preiskal. koliko je resnice na ohdolžbi kongres-nika MeFaddena. Cuminings je tudi povedal časnikarskim poročevalcem, da je poleg MuFaddenove obdolabe prišlo v njegov department veliko število pisem z zahtevo, tla se zadeva natančno preišče. Vsako tako zadevo preiskuje posebni oddelek justičnega depart-menta, totla Cum tilings je rekel, ko željno izražajo in vsiljujejo, ima namen ovreči to zbornico in ustavo dežele. Landsbury je rekel, da je bila v Londonu ustanovljena organizacija za razširjenje nemškega fašizma in da ima samo namen povzročati v deželi nered. Drugi laboriti so takoj zalite-J vali. da vlada pošlje dr. Rosenberga iz Anglije. V -splošnem so .se V zbornici slišale pritožbe, da je | dr. Rftsercbergu dovoljeno biti v Angliji, medtem ko vlada Trocki-ju ni dovolila, da bi bil prišel v deželo. Komunisti so zvečer pred hotelom. v katerem stanuje dr. Rosenberg, priredili velike demonstracije. Z<* prej j«* poročnik James K. Sear.s na policijskem sodišču priznal. da je na grobu angleškega nepoznanega vojaka strgal fašistični znak svastiko z venca, katerega je dr. Rosenberg* položil na grob. Znak je pozneje vrgel v re-ko Tha mes. Hears je bil obsojen na kaizen -k) šilingov. Tekom debate v poslanski zbornici je delavski poslanac William .rami's Thome zahteval od notranjega ministra Sir John Gilinoitr, da izroči dr. Ilosenbergu "povelje za odhod". Xa to je minister odgovoril : — Ako bo kaj storjenega proti tej deželi, mu bom dal povelje za odhod. ■Navzlic komunistični demonstraciji preti hotelom je dr. Rosenberg sprejel 100 časnikarskih poročevalcev ter jim v nemščini razložil nar5i>ke ideje, upanja in želje. Preskrbel ni iza to. da hi kdo prestavil njegov govor v angleščino. Med svojim govorom je izjavil dr. Rosemberg. da je v Chicagu mnogo več umorov kot v celi Nemčiji. SLOVENŠČINA NAJ IZGINE ŠEJZ CERKVE Fašistične oblasti v Julijski Krajini skušajo odpraviti slovenski in hrvatski jezik sedaj še iz cerkve. — Silen pritisk na duhovščino. DELALI BI Z VESELJEM, TODA NE ZA TAKO NIZKO PLAČO WASHINGTON, D. C, 12. maja. — Predsed-, nik Roosevelt je izdal odredbo, da odbor, ki ima nalogo preskrbovati brezposelnim delo v gozdovih, takoj izdela načrt, da bo mogoče za to delo sprejeti 25,000 veteranov, ki so sedaj pričeli prihajati v Washington z zahtevo, da jim vlada plača vojaški bonus. SAMOMOR CEHOSLOVAŠKE GA POSLANIKA Bruselj, Belgija, 13. maja. —, Mexico City, Mehika, 11. maja. Danes je prišlo tukaj do re.snili | _ Tukaj se je ustrelil 3!)Ietni če-spopartov med nezaposlenimi in (hmlovaftki poslanik Vladimir policijo. .Neki policist je bil .smrt-' Krupka. Uaje je (bil že dalj Časa nonevarno ranjen. | b,,lan. V zadnjem času .so pričele fašistične oblasti izvajati zopet nov pritisk na .slovensko in hrvat.sko dithovtSciuo v Julijski Krajini. Xa A'se načine .se trudijo, da >bi pregnali .slovenščino in hrvaščino tudi rz cerkve, kjer .st-i. našli svoje poslednje zatočišče. V tej .svoji akeiji postopajo tako fašistična .stranka, kakor režimske oblasti vedno bolj neizprosno in brezobzirno. Tako je bila cib koncu preteklega meseca pozvana h puljskemu prefektu v trditvijo. da se je .sedaj ve.s ras tamkajšnji živelj že tako vživel v italijanščino in v nove razmere, ki jih je ust varil fašizem v Julijski Krajini, da tudi italijanščino docela razumi* in gladko govori. Zaradi tejra ni več treba, da bi se služba 'božja, cerkvene propove-di in cerkveno petje vršili v na<šem narodnem jeziku. V Trstu je pritisk še hujši. Po prizadevanju fašistične organizacije pri Sv. -Jakobu ter krajevnih oblasti .se je. morata vršiti na veliki petek v cerkvi pri Sv. Jakobu pole«; .slovenske tudi italijanska pridiga. Poleg tega .skušajo fašisti v čim večji meri ovirati .slovenske obrede v cerkvah. Znano je, da upravljajo rojansko župnijo itali-janaš Jurea. ki si ie pred leti iz-premenil .svoj priimek v Di (Jiorgi. Ta župnik podpira fašistične zahteve glede »slovenskih maš in pridig ter je končno določil, da se smejo .službe božje >za Slovence v rojanski cerkvi vršiti v nedeljah le ob ti. »zjutraj. Tudi -slovenske večeru ice in šmarnice. ki .so se doslej vršile ob 6. izvečer in .se je pri njih zbiralo izredno mnogo sloven-skejra ljudstva, .so bile ukinjene. Xauiesto njih .so bile uvedene italijanske. Končno je bilo v Hojami prepovedano sleherno cerkveno petje v slovenščini. Veterani zatrjujejo, da je prvi in poglavitni vzrok, da zahtevajo bonus, ker ne morejo dobiti dela. Vladni uradniki sedaj pazijo, kak učinek bo napravila na veterane predsednikova ponudba. Nekateri veterani so se pokatzali, da s tem niso zadovoljni, češ, da $1 •dnevne plače tz oskrbo za nje ni dovolj. Predsednikova ponudba ne kaže samo pripravljenosti vlad *. da da veteranom delo, temveč tudi zelo bistroumna poteza za javno mnenj o glede postopanja z veteransko armado, da ne p rije do kakega izbruha v političnem ozi-ru. Predsednik je do sedaj obljubi dvoje: delo pri pogozdovanju in podporo onim. ki so bili pohabljeni v vojni. Xeprijazni sprejem predsednikove ponudbe za delo v gozdovih kaže razliko med mišljenjem letošnje veteranske arnmle in med mnogo večjo armado lanskega leta. Lansko leto .so veliki napisi zahtevali : — Delo ali bonus! — Leto« pa govore veterani samo o bo. niLsu. Mnogi med njimi so pohabljeni in mnogi zatrjujejo. bili pred kratkim izpuščeni iz vojaških domov. Veterani, katerim poveljuje Harold Foulkrod. so starejši možje. Med veterani pa. ki so nastanjeni v taborišču v Fort Hunt. Va., jih je več, ki so premladi, da bi mo:;li služiti v vojni. V Fort Ilunt je prostora za 8000 BOMBA V AMERIŠKEM KONZULATU Bomba Je bila najdena v stanovanju ameriškega konzula. — Tudi v angleškem konzulatu je bila bomba. Mukden, Mandžurija, 12. maj t. — Bombe .so uašli v stanovanju ameri^kejra «reneralne*?a konzula. Mvrl S. .Myers in v angleškem «r«-- neralneiti konzulatu. Odstranili so jih. ne da bi bile eksplodirale. Japonska policija preiskuje zadevo. Konzul Myers je za ameriško vlado zbiral podatke o japonski vojaški okupaciji Mandžurije ter ustanovitev Mančukuo države na ozemlju, ki ga je za-scdla japonska vojska. Peiping, Kitajska, 12. maja — .Iapon.ska armada vstrajuo prodira proti Pelpingu. medtem pa je nek japonski aeroptan — že drugi v dveh dneh — krožil nad mestom ter je metal pozive, da- bo uiesto zavzeto, ako Kitajci ne odnehajo z odporom proti Japoncem. Vsi ravnatelji .bolnišnic v Pe- tani okoli 500. Njihova hrana vojaška in celo boljša. je MLADOLETNI ŠTRAJKARJ1 SE VRAČAJO V TOVARNE Allentown, Pa., 11. maja. — Tristo mladoletnih štrajkarjev .se je vrnilo na delo. ko je bila med njihovimi zastopniki in zastopniki treh tovarn sklenjena pogodba, ki določa minimalno plačo. siljene zahtevati strogo izpolnjevanje določb versaillske pogodbe. V prvi vrtsi bi prišla v poštev zavezniška okupacija nemškega ozemlja zapadno od Rene ter mostov v Kolinu, Mainzu in Kehlu do leta 1935. Lord Hailsham je rekel, da zavezniki nikakor ne bodo dovolili, da bi se Nemčija smela oborožiti in ako zaradi tega zapusti razorožitveno konferenco, bo stopila versaillska pogodba v popolno veljavo. ITALIJANSKI IZDAJALEC USTRELJEN Mornariški častnik j e prodajal mornari š k e načrte Franciji. — Njegova pomočnica je bila pomiloščena. Rim, Italija, 1*2. maja. — tast-nik italijanske mornarice. Ugo Travaglia. je bil ustreljen. Pred tajnim vojaškim sodiščem mu je bilo dokazano, da je deset let prodajal francoKki vladi načrte italijanske mornarice. Njegova pomočnica, lepa gospa Camilla Agliardi. ki je italijansko-francoskega pokoljenja, je bila tu- pingu so dobili povelje, da naj b«>-veteranov. Do sedaj jih stanuje, do pripravljeni, da se preselijo dalje proti jugu. Vsi ranjenci so že ibili določeni za prevoz. Z bojišča pa prihaja še vedno več ranjencev, tako da so bolnišnice prenapolnjene. Aeroplan se je zginlaj zjutraj pokazal na severni strani mesta. Takoj se je zaslišalo po ulicah pokanje strojnih in protizravnih pušk. Xa t\soče domačega prebivalstva je pribežalo na ulice ter so .se zopet poskrili v kleti, ker so se bali napada iz zraka. Amerišiki poslanik Xelson T. .Toluison. ki ga ie zbudilo pokanje pušk. je prišel na streho poslaništva. Aeroplan je opazoval -z daljnogledom. Aeroplan je vrgel na tisoče p<*« živo v. toda nobene bombe. Proti« zračni topovi so pokali, dokler ae* ruplan ni izginil proti severu. Japonska armada se nahaja sa« m o ."»0 milj severno od Peipittga« Zwlr/.nje jo odločna kitajska armada. ki pa je izpostavljena hu« demu artilerijskemu ognju. <»ene* ral Ho Ying-čing. ki poveljuje kitajski armadi, pravi, da se bodo Kitajci držali do 'zadnjega moža« di obsojena na smrt, toda je bila izvršitev obsodbe odgodeua. ker je vložila na kralja prošnjo za po-milastitev. Osumljena pa je bila še neka tretja oseba, toda o njeni usodi ni nič znanega. Smrtna mbsodba je bila izvršena zgodaj 'zjutraj v trdnjavi lira^hi. Travaglia je bil iz vrvjo privezan na stol in mornarji .so ga ustrelili v hrbet. T«ko v Italiji usmrtijo izdajalce domovine. Pred smrt jo jt* še prosil «a odpuščanje za vse. kar je .storil, nato pa je za k lica I: — Živela Italija! V zvezi s tem je bilo več višjih mornariških častnikov za radi površnosti in zanemarjanja službe odpuščenih. Rim, Italija, 12. maja. — Kralj Viktor Emanuel je rzpremenil smrtno obsodbo Camille Agliardi. ki je bila nfrtožena vojaške dpijo-naže. Pomiloščena je bila na dosmrtno jeeo. ___ UČITELJI BODO DOBILI NEKAJ PLAČE i Chicago, m., 11. maja. — Župau* Kelly je obljubil plačati čikaškint učiteljem v teku par dni polovico« zaostale plače. Občina jim dolguje M4 Uidesct milijonov dglarjev. t Umit iMKTTiI . M HEW YORK, 8ATUED4Y, MAY 13, 1933. Glas Naroda" 4uid PabllatMtf by ILOTKNIO PUBLISHING COMPANY (A Oocporation) Ii. BrntČ g. of tha corporation and addi •f Manhattan. ot abore offk*n i New York City, N. I. 6LA8 NARODA (Voice ef the People) lamed Er«y l>»y Except Sundays and Holiday« teto T«Ua aa Ameriko la' e •••••••aaa*a«aaa hti is oo • ••••••• *'• o • • o o o o <&0 '/lb. New York aa celo leto Za pol leta ......... Za Inozemstvo aa celo leto Za pot leta.............. • • a e • a m Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" liha J* rsakl dan lavzemSl nedelj ln praznikov. braa podpisa ln osebnosti so ne prlebčujejo. Denar naj se blacovoU pa Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da mu Ml prejinjs blralliče ni in« nt, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**. 21« W. 18th Street, New York. N. Y-, Telephone: CHelaea 3—3878 KAJ JE AMERIŠKI SISTEM? Po uljudnosti dnevnika N e v York Times smo v stanu priobee-vati svojim čitateljem »ledeči čla-rek, Jii ga je spisal JAMES TRU-SLOW ADAMS, eden izmed iiaj-znamitojšiii ameriških zgodovinar--jev. Mr. Adams razpravlja o zn«-eilnih potezah ameriškega soeijal-nega in političnega, na z i ran ja in njenega vipliva*na današnje in bo če probleme. Ta je drugi in končni članek Mr. Adamsa. Združene Države so premlad narod, da bi imej junaške pravljice iz pradavne dobe. Treba da jih u-stvarjamo iz življenja živečih ali nedavno umrlih mož in tlogodajev, ali 44pravljice" ali miti. kot jih. nazivamo. ki smo jih opleli okol«i Washingtona, Lincolna, Coolidega in drugih, izražajo vendarle dušo ljudstva. Washington. ki je začel življenje kot zemljemersk i vaj" net* .Lincoln, rojen v siromaštvu in rešitelj na ruda. Coolidge, zaprisežen kot predsednik v očetovi kmečki hiši v Vemiontu. Ford, -ki je začel iz ničesar in postal najbogatejši EVROPA IN ZDRUŽENE DRŽAVE Vred par itedui je bil pozval predsednik Roosevelt v .Wasliitigtoii zastopnike evropskih držav, da se posvetujejo ž njim <> svetovnem gospodarskem položaju. Skoro vae države so se odzvale. Anglija je poslala sem svojega ministrskega predsed- .j __»« i\ i 1 n -• , - - 1 človek nasvetu, služijo navadnem-* luka iiatnsava MaeDonalda, *raiu'ija pa svojega bivšega A*erikancu kot simbolična garau- jni ni »trškega predsednika He i riot a, Italijo je zastopal fi-.*-*ua« da — kot je Emecson dejal — vw duri s i odprte onemu, ki samemu sebi pomoga. Mi poudarjamo. kakor drugi narorije in deloma vsled razmer povprečni Amerikanee je bil vedno mnenja, da nič mu ni nemogoče. To je nekaj neprecenljivega zh vsak narod. Amerikanee prejšnje dolie je bil mnenja. da jo nekaj dragoeenega in povsem različnega v Ameriki in da je Amerika zatočišče človeštva. I)o tekočega stoletja in zlasti do svetovne vo jne je ta vera v našo deželo kot zatočišče za «rečo onih. ki nimajo >k ... ■ . vpliv na mišljenje običajnega gospodarski konferenci, ki se bo prn-ela dne 12. junija v | Amerika nea in je tvorila del <♦«- meriškega sistema". V velikem oliscgu se je naša ine zeni>ka politika naslanjala na idealizem. od časa Monroeove dofctri ne naprej. Dostikrat je bilo liapač-110 raztolmačena. dostikrat je bila smešna in brez znanja razmer, ali. kako je hilo v slučaju Kitajske, od John Ilava naprej, in 7. Wilsonon; ob mirovni konferenci. bila je edina inozemska politika naroda, ki je hotel naslanjati .svojo politiko na iirokodušnost in pravieo. To. kakor naša demokraeija v soei.ialnvm življenju, je nekaj novega na svetu. Lahko ie omalova-1 zevat i to in navajati primer melu-kanske vojne 1. 1848 in drugih dogodkov, ali dejstvo ostane, da Ani«-rikanei kot narod -so želeli, kot ni-kak drugi narod ni želel v zadnjem poldrugem stoletju, da inozemska politika naj se ozira na dobro drugih kot nas samih. . liančai minister Jung. Posvetovanja so trajala vee dni, in vse je kazalo, da £0 se dobro obnesla. Niti francoski niti angleški zastopnik nista mogla prehvaliti predsednika Koosevelta, kako je previden in preudaren, in sta zatrjevala, da je med Anglijo in Francijo ter Ameriko zopet utrjeno prijateljstvo, kojega vezi so se Y zadnjem času precej zrahljale. Kofivaj so se pa vrnili evropski diplomati domov, prihajajo preko oceana porodila, ki so v direktnem nasprotju t izjavami, kaitere s<> |>odali evropski diplomatje ob slove-bu iz Amerike. V Parizu so zelo nezadovoljni s Hrrrintom, ker ni mogel pregovoriti vlade Združenih držav, da bi Franciji krat-komalo odpustila vojni dolg v znesku štirih milijard dolarjev. I11 Francozom ne gre v glavo, cciim bi 11a svetovni Londonu, sploh ne razpravljali o vojnih dolgovih. Ker te zadeve ne bo v programu, so zaeeli previdno tipati, hote*" dognati mnenje ameriškega naroda. Najprej so namignili, da so pripravi jeni placalti okroglo vsoto v znesku ene milijarde dolarjev, deloma v gotovini, deloma v obrestonosiiili bondili. Z eno nolijardo naj bi bile ostale tri poravnane in pozabljene. Ker ni hotela Amerika o tem drznem predlogu nice-Bar slišati, so ji zaoeli očitati skopost in oilenwtvo. v t Hli so pa še dalje. Meseca decembra bi morali plačati Ameriki devetnajst milijonov dolarjev; nekaj na račun, drugo pa za obresti. Pa niso plačali, češ. da nimajo de-uaxja. Koncem meseca junija, bi morali zopet plačati devet-Hamili.jonov dolarjev. Težko, če bo kaj, kajti ž* sedaj pravijo: — Ako Ame«-rika ne proglasi moratorija za vsoto, ki jo moramo plačati meseca junija, ne bomo plačali vsote, ki jc zapadla meseca * $30.00 " M »• #40.00 '» a« »* $80.00 " Prejem BIK dobi t stara kraja Ifojna ntkarlla tarrinjemo po OaM« »i »t Latter sa pristojbino SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Glaa Narodu" HKW. JOBK.M. w. Drugi dol tega "»»istemaki te je razvil tokom .zadnjih generaeii. ie obveznost .ki jo čutijo oni. ki uspeli, da hodijo tudi drugi delež-nl njihovega uspeha v korist vseli, celi prek« 1 mej nase dežele. Ni treba prove«"« poudarjati to točko, a!i prišli smo do tega. da »matramo veliko darove kot nekaj naravnega, ia zato je prav, da poudarjamo, da nikoji drugi narod, niti v razmerju .s svojim boga^ivom. ni bil ni- kdar s svojimi darovi tako genero-zen. Kar je ta "ameriški sistem" do sedaj pomenjal za svet? Kar se meric tive, vzlic mnogim hibam, ki jih vidim v demokraciji, verujem, da naš sistem pomenja ogromen napredek v priložnostih ta razvoj in srečo običajnega človeka vsepovsod na svetil. Ni treba, tla opisujem, kak vplivna ljudstvo v Evropi je imelo zučj. II je. da revež se more potrpeti v Ameriki. Ta vpliv na navadnega človeka in njegovo usodo je bil pravcata amerikanizacija Evrope, in ako primerjamo razmere delavskih razredov danes v Evropi z o- III mi pred enim stoletjem ali vee. se lahko reče, da ta amerikanizaei j 1 ;hi daleč prevaga v važnosti vsalo gibanje, ki je dandanes v teku razvoja. Kaj pp. i. 4*ameriškm Sistemom" v današnji Ameriki sami Ni govora o tem. da mnogi ga tlant's po siiiatrujejo z velikim d vom I jen jem in ne brez vsakega razloga. X«'<»m« -jeni individualk««'in v deželi ne-verjetuega nar«nliiega bogastva i* imel za posledieo potratnost. zl'»-r«lxi moči s strani posameznikov iu kerporacij. | h ista nek koh»salnih bo-gati.i, brezmejno politično neptwte-n«ist. uspešno pritiskanje na vja-do s strani skupin v svrho posebnih |-.rivilegijev, zlorabo večinskega načela. zatiranje manjšin, materiali-zaeijo naših idealov o dobrem življenju in druga zla. ki so preveč na dlani. Vendarle ne vidim nikakega raz-loga. zakaj naj bi tigubili vero v m ho ali v naš sistem. I)va velika problema sta pred nami : boj sistematično iu pravično viejenje našega g:osp«»ilar!-kega živ lj»»nja in «>žje ,so«ldo\*anje ine«t vsemi narodi. Oni tlel sistema, ki je za osamljenost, mora iti. Osamljenost je prešla v de M vii iu in*»ra izginiti tutli v teoriji. Narotli. da :nor*»jo |>rf-živeti. morajo sodelovati in to s šir okori utmost jo in pravilnostjo z;: vse. V našem saiuem ti^rotlnem življenju iiulividualizem ne pome nja tekmovanje za osebno korist. Zahtevali smo preveč intlividuali-zma v dejanjih, ne da bi pošteno p-iskušali. tla postanemo mi saim re-nieni indivulualiHti. Del «»jrroin-nega obupa, ki je prišel nad nas. je pripisati dejstvu, da nismo i»o-st!> j nadeptilen kot je bil poprej. Nikdar poprej niso bili Amerikand. 7:<\-čenši oil indiistrijaluih voditeljev, tako voljni sodelovati v splošno dobro. Velike spremembe so pred nami in nihče ne more prorokovati t k-i nek. Dali se b«i naš sistem dal 4iporabiti tudi f«a bodočnost, bo odvisno od nas kot indivi^ualeev. T'asi front i rja so minuli in z njimi priložnost za takojšnje ^bogatenje. ali novi svet priložnosti se odpira. ki ga komaj .slutimo. Mi st«» pa 1110 vanj v drugem duhu kot v oueiu. s katerim smo si osvojili kontinent. Danes verujemo, da novo Iwigastvo. ki naj izvira iz znanosti in bodočega razvoja, mora biti kontrolirano za korist vseh ne samo nekaterih. Ne da izjrubi-1110 svojega individualizma. mi uio-pemo socijalizirati .svoje narodno življenje. • Človek ne more doseči ničesar s strahi>|«'tiiostjo in obupom, ču- Naši v Ameriki. Dne-38. aprila je preminil Frank Zgonik, v starosti SI let. bivajoč pri sinu Albertu v Wi Hough by. O. I>oma je bil iz fare Dt>bravlje na Prin»t>rskem, odkoder je prišel v Ameriko prod 25 leti. Tu zapušča .sina Ahbi-rta iu hčer Matildo, v sta.rein kraju pa .sina Viktorja, ki je učitelj. Dne 2. maja je uinrl po kratki in mučni ;bolezni v bolnišnici v iSalidi Colo.. Louis Fabule, star 4li let in doma iz Prigorree pri Kilini-ei. Zapušča ženo, sina in ti ve hčeri. A' Ashland Wis., se je ustrelil rojak Jože Ferkovič. Kaj ga je ganlo v smrt, sorodniki ne vedo povedati. V torek opoldne je po dolgi ia mučni bolezni preminila v Cleve-larulu Frances Perše. v starosti 5,s lot. Brla je vdova ter zapušča beer. .lo.sejJiiue. poročeno Terbi-žau. ki je soproga dobro pognanega tajnika Federacije SNPJ. iu veliko sorodnikov. Pokojnic» j" bila doma iiz vasi JlcKČinj pri Gorici na Primorskem, odkod- r je j»ri-šla v Ameriko pred 40 leti. Dne lf». aprila je v Ljubljani umrl krojač Peter Obane. .star t>7 let in »loma iz Kranja. Bolehal ji- več let na vodenici. Mnogim č i ka škim rojakom je bil dobro znan. kajti pred dvajsetimi leti je živel tu 7. vso »vojo družino. V dik-agu zapušča dve h«"eri in v AVillarilu, Wis., sina. v starem kraju pa ženo, .sina in hčer. Ob povratku v star«« domovino se je nastanil v Ljubljani in odprl gostilno. v katero so radi zahajali Amerikanci. THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. USODA MADŽARSKEGA PLEMIČA BRŠLJAN IN REVMA TIZEM ■aniii ....................mm m i ■ Umi llllll lllllllilMIll IMMHIIIi il lliilHI Mili lili II lull' HI I Mlada zakonca, ki sta .si pred le-fom dni najela neko vilo v Provan-sta tožila gospodarja za odškodnino, da seje mlada žena v vili ua-h zla revmatizma, česar bo gotovo kriv bršljan. ki ne vzpenja po zidovih vile. Sodišee je zaslišalo celo rajdo strirkovnjakov. vrtnarjev in rimjrih. da ugotovijo, kako je s to zadevo; v»i strokovnjaki pa s«» izjavili, da se je morala najemnica nalezti rov-matizem kdaj prej. kajti bršljau nikakor ne prinaša vlage v hišo, temveč jo nasprotno pohlepno srka iz zemlje in zidt»A\ ki jih tudi varuie pred dežjom in snegom. Poleti drži stanovanje hladno, ker j" sončni žarki ne morejo ne|wisredno upirati v zidove. Sodišče je nato tožbo za vrnilo. Z Dunaja poročajo o tregediji madžarskega plemiča Ferenea No-jiosea. ki se je v torek v svojem sta novanju ustrelil. liivši huzarski častnik. ">«» letni baron Fcrene No po«-s;j. madžarski pleni i«-, zatlnje ea-♦ d našli v prMi.-Iji. Nopesa je pa sedel v svojem kabinetu s prestreljenimi usti. liaron je zapustil na policij«* tm-slevljeno pismo, v katerem pravi, tla .ie bila vzrok njegovega samomora težka živčna bolezen. Svojega dolgoletnega prijatelja in tajnika I) bil«» bilo pravi muz* j pantole^kih in zg«nloviuskih pred-metev. ki je pra\ •> vrednost t«*/ k«, določiti. Nopesa j«- bil sin «*lana madžarske zbornice magnatov barona Alexisa Nopesa. njegova mati je bila grofica Zelenska. njegov stric, tajni svetnik Ferenc N«»p«-.s;t. pn vrhovni dvorni maršal ee^ari«---Elizabete. Moderniziramo &e 9 LETNA DIRIGENTKA Svet hiti •/. naglimi koraki naprej, mi ga pa v časi lažje, veasi pa mtlo težje «lohajamo. To n' pravi, da s»t več ali manj uiodei nizi ramo. oziroma, da skušamo z duhom «"a->a naprej. Zadnji«' sem videl rojaka, ki je v št rit kari čil a I slovenski časopis. Ne javno, seveda. Skrbno j.« imel zganjenega v "News", t«>«la nič zato. Svoje narodnosti se je za votla I. Svoje narodni sti in načela: Hiti sjovenske krvi. bodi Slovencu ponos ! lSolj kunštui rojaki uimaj«« ve«* "službe" ali "dela*'. Imajo "p<»-zišn". Služba iu delo sta zanje pre-poniževaina. Ltpotiea n«* išče zjutraj svoje eiiost a vil •• srajce. Ne. treba j«- najti šcmLs, step-in. brazir itd.. «.la j.^ stvar v redu. Veasi su m-kateri hodili v sal« n«'. Salon j«* bil proliibicijo «»«1-pravljen. dasi ne popolnoma. \* vsakem bloku sta še eden ali dva. S«'daj n«' Imdijo več v .salone. Mtulernj/.irali so se iu zahajajo v klube, avditorije ter posvetne in cerkven«* dvorane. No. konični u«"iii«'k j«' i^ti. «»iin>-m.i hujši k«»t je bil prej. kajti rojak je bolj prkzadet v žrpu iu v glavi. I'oM-hnn v glavo .;»■ Ziidet. Prepiri iz ilritžin izginili. «>«1-kar plaši beseda "divi»rs". Prej sta ! se ve ;si polteno skregala, sprla in I stepla. če ni bilo ilrugače, danda-j nes j«' pa vse b«»i.i mirn««. galantn«.« I in k«>im»d_ j — Kam srreš.1 — ^a vpraša ze-[ iiIjubeznjivo. 1 — Po divor>. — s - glasi odgo- desa j»a s pogiunom in vero. W.lic pesimizmu trenotka. ja« rajši ver»:-jem. da Amerika in ameriški sistem nista končana, marveč da po sedanji krizi bo ostalo še mnogo A mer i kancev, ki bodo tako uredili svoja privatna življenja in se prizadevati za dobro naroda kakor tudi za svoje dobro, tako da bomo videli še večjo, finejšo in bogatejšo (v onem kar resnično obogatuj-življenje) Ameriko kot sino kedaj videli. Kajti, dali bo Amerika v«>-lika ali ponižana, je odvisna j>o-vsem od ameriških državljanov. Čudežno dete. !» letna Mar«are ta Ileifetzova. j«' dirigirala »5i v Moskvi dva koncerta in dtksegl.i je presenetljiv uspeh. Kritiko jsk«>vski iil-harmtuiičiii orke^t*»r obvlada s tr«!-< n«. rok«.. Dirigentski pult ji j«* seveda nekoliko previsok in komaj s" vidi izza njega. Margareta ll»,i-fetzova ni v m»l>eeiieui s»ro«lu z r.nano vijolinsko virtuozinjo 1st -tr.! iiiH'na. Doma je iz Leningratla. kj"r je prvi«" dirigirala orkester, ko ji j«' bilo dobrih 7 let. Njeni učitelji so ji dali nedavno zrelostno izpričevalo in jo posla'i v Moskvo, k»er s-» ,si» vršili njeni koncerti v staror»lavni tlvorani konservatorija. Člani orkestra >«» prvotno mislili, tla gre za šalo. Ko jih je pa deklica takoj pri prvi skušnji opozorila na napake, se j-' njihovo naziranj«' izpremenilo. S:>«»-štovati in olK-ud««vati so pa za«""Ii deklico, ko %«» videli, tla ne tlirigira p«> sluhu, kakor večina mladoletni* kapelnikov. temveč «la popolnom r obvlada part it liro. kar ni samo u motnost, temveč tinti veda. Nastop čudežne deklice pa ni bil sprejet > splošnim »»dobravanjiin, ker je b:i • ti. da se l>t» deklica slal>o razvile, kajti javni nastopi otrokom v tak«> Kgodnji mladosti več škiKlujeje. kakor koristijo. M«»sk«»vski k«m^«*r-vatorij ima tudi j»osi4m'h otblelek za izretlno natlarjda'i. da tak«.* step.staj krompir, da b<« imel riue-no skorjo spodaj. No. če nočeš. tvoja stvar. Se bomo že drugo i zmenili. Ali pa «ma ! Najmanj «lvn advn. kata ima pripravljena za \>.ak slu-.'•,«.j_ Dva a«lvokata za v-:ik slučaj in tri kandidate za sveti /akoli. j Nadalje jako presenetljivo, ^ kako w.ttajnostjo znajo n kateri i tajiti v.s.-ik .stik posledicami, ki jih j«* pr«otibieija ust varila. I — <> ne. pri nas ira tu* kuhimo — je običajno poja.>ni!«». — Nam ! ga da soseda, če ie treba. No. pa saj nismo tako div.ti nanj. K večjem če j«* človek preblajen, >ja je «l«»t»ro malo v «-aju. So.s«Mla po v«' 1st o .stvar. In druga .so.se d a in tr tja. He.setla "mnnšajii je gr«la »pa-ka. kat«*re .se poslužujejo !«* v največji privatnosti. }!ese«la "žganj«' ' nima potrebnega poudarka. Ne samo v našeui. pač j»a skoro v nobenem jeziku. Hrvaška "rakija" tudi ip* razodeva v.seh svojstev — istotako ne drugi slovanski izrazi : "palenka". "v«»«lka". "mue«'iii«*a" it«I. Se največ poudarka ;«■ v nemški besedi "šnaps". ali pa v italijanski — 4'trapa". Postimo "trape" ni poib'eujevati. Te dni sem .slučajno izvedel, kako pravij«» Finci tistemu, kar dva krat prt-kuhajo. Prisrčna beKeda. no. pa .»a.i sta dve pravzaprav. Po finski .se torej imenuje "k«>r-pikunsen kinelejta". # (V se prt* čbiveku mutli. pa lah-k«> tudi samo "korpikunsen" reče. To je velike važnosti, i "e boš na-prinur zvečer .s kuho »zaposlen, pa b«> naenkrat pazno uho postave p«>-trkalo na vrata in r«'klt«: "What are you doing. .!«>hu Nič se ti ni t roba preplašiti. V vrata brcni in rei-i: — Korpikun-aen! Korpikunsen! S tem b«>š zagotov«» odpravil, če le Finec ni. Well, če je pa Fi nec. mu l«oš.pa moral odpreti iu mu «Iati malo pt>kilšnje. Ali če prideš zg«»daj zjutraj dt»-mov in hoče žena p«» %-sej sili iz-vedeti. kje si bil iu kaj si delal, reci: — Korpikunsen! I'.strafsil.-*' s«i te b«>. Zat«> ji vse povej in re«ei: — Korpikunsen — -kinelejta! — Meša jio uiu revežu. — bo rekla — ti boa pa imel do jutra mir. ift ->wSit« ».■••• £L . . t ODA" JASKO J SlUUŠEJC: KONJARJI • če leščerbe v domači kuhinji, pregledovali in z željnimi prsti tipali one svilnato sušteče plave stotake; ko je Dolfe postavil pred vsakega poreijon črne kave in smo potonili v srebrne oblake tohakovega dima ; kc je Rud'* smehljaje izdal zadnja povelja mi nasvete, so -se znova zjasnila zmerena lica. razbistrile so i' žalostne oči. **.Jutri zvečer, ko jih priženemo — vsaj dva. če n«* tri — privezan-7. AT*ak** strani saj&ca. za vriska nt » Rud« je razpredcj svoj uačr: . t "\V to j«- re-nica." je prikimal I ako ho najbolje. štirih dn«*h i Umle. 4'T'nla rečem ti. da bomo i <• boste čudili. Denarja kakor penija. J lahk«» veseli. ako nam hribovei ne Samo pametno je treba lotiti tu-j bodo delali /jrajre. Ker vsi ti vojakih revi. (e hj hil v njfotlnih prili- »ki konji so letali po dolinskih va- *'|i *»b glavni cesti. medtem ko višji kra'i komaj čakajo, da sc tudi o-iti okoristijo. Ali uc govorim prav "Aha!" je udaril (iustelj. "-I"! Zadnji čas je, da m* podvizamo. <'•» •.ino že dvakrat bili bedaki, Irnlimo vsaj v tretje pametnejši.'' Kako : dvakrat "Lahko hi .»i bili konj nabrali fta^ton«. kolikor hi bili hoteli, ko so soške v>j*ke vračale. Po \>eh njivah jih je bilo na preostanek. p> vseli vaških kotih ho s«* potikali. — \ sak m 11 lee jih je imel po trop«, r.nike >ino uganjali z ubogimi živahni. sedaj. ki jih iMitrebiueino, jih ni. In v drugič oni dan. ko jih i<- pred Kopitarjevo gostilno vojaška komisija prodajala. Tako ti j*" to. če vi pri r »*-tvu padel na trdo. K »dur se ti sreča sama ponuja, jo pehaš oil sebe. Pozneje sc emeriš. Ako naui še Ifij v Starem trgu i z pod let i. s.- ne lotim ničesar v«v." •'\\> ho! Verjemite mi. da ne!" v krepil K ude. "Le denarja — bnarja — in še enkrat; denarja mi dajte!'* "Denar>a, da! Denarja!" " Poglejmo! ** je rekel (instelj in t.'«časi pot^p-nil iz žepa ojruljeno .'isti.ieo, Zasukal se je na sedežu tako. da nam je obračal hrbet in nismo mogli videti, kaj skriua v njej. (ranljivo skrhno jo br->kal i>o predalčkih. -linil prste in zamišlje-nr prešteval : ''Ktia — dve —tri! 1'udič! Zgončeva Ivanka me je u-pilila za kron •. Iz pil nem tri čet"-tuike. Vino je po šestnajst! Yze'.i mi .i'' if- dvajsetaka trinajst kron." TRAGEDIJA ZAPELJANEGA MOŽA Ravnatelj kmetijske zbornice v Dtbreeimt. višji vladni -svetnik dr. Ludvik Katz je bil oženjen in /e prileten mož'iz zelo ugledne rodbine iu bogat. Nedavno se je seznanil z mlado ženo privatnega uradnika Emerieha. ki je .znala tako spretno koketirati / njim. da se je v njo do ušes zaljubil. Xa njen pri I kako je občinski Janez razbil v! na lVščeniku. da ho odmevalo vse l "J /»UBnii. .>a njen pri ' nedeljo pod lipo. Proda j« se vrši doli do Vidma in Sv. Roka. V ne t,sk * * dal 0<1 v četrtek dopoldne. dane* je torek. 1efc zjutraj z njimi, s konjički, čez ^ "T?," v kali imel vsaj po pu r t is-h" a ko v za->*• tnega kapitala ria razpolago. i«' bi danes visel na očetovih plečih in stro-kih." "Kaj jaz tudi.*" s«* je vmešal na'mlajši brat Krancek. "Mo|'-i in >pat -e poln»ri. tla lobodo oče jutri gordnjali in na-zmerjali z ničnimi ujedami! — Dolfe. kavo zani! Daj mi cigareti!. Janko! — ( 'esa vam tu ni hiio naprodaj! Za slej»e cene! ('a j. I:a va. riž, petrolej, rum. sladkor, ko-njak. moka. saharin tohak. <>lj«' uirdi ne. — - » vni1/ je to! V sakdo 7ahteva gotove n«»vce. \a dlan mu i * 11 od štej robo pa potlej gospodari kakor vtš in znaš. Poznal sem v Sji^ki šoferja, I*ri časi piv« sva sedela pri K<*ršiču in mi je |»-• i»11 -nil : "('el v a troti, ako Imčeš! H^ii- riua. Prodaš ga /u iw'trolej. Celo le pie in sretleje gori. Kraji iu (inMnin !toi-o\iiišk«-«»;i klanca: I»«*Sftntj»». Kožl;''k. <"erknt«-a. \ njega. Dhiii ti va po v,letu. tudi p«i >r>t kron liter, ki si moj človek. Ampak — na rmas niti kaj je. Pr» trinajst do wd^ninfljst gra pr nlaš. In to ti je /avlu/.-k - vto ixhtotki iti t-č''- — K-ej! -laz revček pa •fespiHlar vs»'g» skupaj ilveh lian-ko^rev po petd« >e| kron! lil še ta dva kriv> žigosana. poglejte * S ti««»e • >to litrov in pr««lal t>\ Štiri tivn' pet sto. Te štiri iu tisočaka Ki hi! \ drugi zatržil. Sedem >to jietdi'set litrov. Zopet \/.e-mimo proilajo po petnajst kron. !z-iic-i g 'tovih enajst ti-«n* in vts*-. P«, novi te tr-o vmo še o»*kiijkrat in «"i-Miih -»t»> do |»Hdeset zeleneev bi bilo pji» povest .' — To jo Ih tu in! Kje je* druga roh.i. ki e-* prodaja brez zno>a / d«»hi>"-kom dve sto, tri *tv> proeelitov!** Hod-' nas rtavdu^euo p irledal drug« \ra za drngini. to i triie pa sni » razirretih gla^' čečkali s -vmčniki \sak p<> svojem papirju iu računali — računali-- " Po|Htlnoina tečno!" ji» potrdil — Kolika imaš ti.'" je pobara! Dol teta. Dolfc je p«»stavi! na mizo Štiri o-Jirronitie postwle k črno kavo. nam Itostregel s svežim zavojčkom tobaka in zažvenkljal s po vež njem klju-rev. Pomenijiv»> nam je pomežiknil, pa rahlo iu previdno, da ne bi prebudil očeta v izbi. izvlekel izpod postelje zabojček. kamor je zaklepal svoje skrivnosti. *4 Nekoliko več že kakor oni —" je- s pah-em čez ranit! izkazal na linstlja. "Mili'»»tiar še nisem, idi bo že Hog tudi to dal. Mlad sem še—' * l/, knjige, zavite v materino rn t«. in povezane in zavezija-ne v ttlar-neiio vrtvico. ki se je bila našla v mojem nahrbtniku, ko sem se vrnil iz kasarne, je potegnil štiri zložene in lepo zlikane stokronske bankovce. "To je moje premoženje. Vrgel ie na mizo tri razeefrane deset kmuače. štiri fotografije in šop Ijubavuih pisi-m in kart: slike in ih'p'p»ovanje z nežnim spolom, ki ji bil /. njim v zvezah denarnih in .— onga — v zadnjih vojnih mese rili. Ker moj tJustelj, brat. je hii velik hab.iek pred (btsptMlttm že tiMe dni. No," ga je pogled d Rude. Toliko in pre\irtanega ne vcč!*\tc Urslelj BJettil uobito in pljunil na »me tri hankovee. " Pisal pa lami Mi- i*'ki iu Kani. m* lkilje — brzojavim 4iiMe|j "Ampak, koliko hi p-4r»* • iima jutri zjutraj, da nunio potre-laivali /a prvo silo ^ l»uj- in ; da sem v zagati; bolan ; ma- " Najmanj dva do tri tis^-nk.-! " .r„,-i z.h sv »j lastni |H>g|-eb bom za "Toliko:* .vtn m* zaite-rl "Saj hteva!. Najkasneje v jtetih tlneh k n ji niso tako dragi. Za neka i >ht , bom ]»reiuogel «»s<>in stft e dobi |«ir. S«m veš. kak i kron." • • ljudje prišli do njih. V-ak hi sej »Trideset kron ? Tt» za vozni «1<>-nirhovine rad izitehil. Zima je. Se-V^i!" je zavrgel Rude. "Nomtm mo-n.-t lii. I>o paše j,- dale".' 'rajt. biti do po jutrišnjem. Slišal ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pohiljatvijo. DECLARATION FOR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No..........-................. is aent by me for the purpose of—---- and Is not intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment in a foreign country. I certify that this transaction in no way contravenea the met of Search »th. 1033. the executive order of March 10th. 1933 or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) ID BOMO TOČNO Of HITRO IZVRŠILI V8AKO POSlLJATEV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUa N*re4a" NEW YOU N. I. Borovniško **oro v Ljubljano. I*! Figovcu jih jKistavimo na dvoriš.V in Jiupei se bodo za njih 7.lasal:. Dalniatiuei in Tiosa-nei in Hrvatje. Ako ne /aslu/imo treh tisueakov. mi v solato razbijte nos!"* — D Itn if DEI. SLEDI PREVEČ MU JE STISNIL ROKO Na Dunaju so imeli te dni .zanimivo sodno obravna\ »>. I*red >o-J-nikom je stal mlad mož orjaške po- 'ženja. stave. |m» pokliru n« sae klavirjev. Zagovarjati se je moral zaradi te- Irsih' poškodbe. Mo/ .-»e je pre»»!-'- lepši liarmonijh Spri se je tiuli s\tjjini /e o< I rasli in sinom in se pt>-rceil svojo ljubico, ki je predložila dokumente o hx"-itvi otl .svojeira moža. Po |M»r«»ki sta odpotovala zakon-ea na ž«*nitovanjsko potovanje v Italijo. Z ženitovanjskesra potovanja se je pa vrnil mož že popolnoma trezen in kmalu se j»- v svoji pisarni ustrelil. njegovi smrti s«- ie preselila mlada vdova v l»u-dini|>eštti. kjer je pa zatlehi njo in njenega prejsnj«iga moža zaslužena kazen. Oba sla namree obtožena fcleparije. ki sta j«» zakrivila s tem. da sta svojo loeitev samo finsirahi in ponaredila sodni <>dh»k. da hi lahko polastila ltatzove^a premo- . čii zoi»er ijostavo na kai nedolžen ;Sa niegov ravnil se pri mami '.a- i .. ' , . ... * .. • . . - - . I naein. Pntdavltal se je od prijate- tlolžim še za štiri takale krpe. In ho v.^e^a osfin st<». I »o zadostova lo?'*' "Za lebe v vsiikem ozirn. Tv t-ie gmotno stanje popolnoma odgovarja zahtevam našega akeionar-skega društva."* je razso treba potrkati pri tej ali oni dobri dnši"i za posojilo. Ko smo s e lira ret a ni i v ustih po dvoje iu dvoje legali v dve poste Iji. je barometer za drugi dan osurej prerokoval naslednje denarne prilike r dva tisoč še.-t sto kron. če y>oj-de vse po sTeči : dva tisoč dve st i. ako se kje v svojih upih ue urečemo : v najdbibšem slučaju gotovih dva tisotovala jm» Kv-ropi angleška zarcHVnea John ,\ me ry in n jr«fo\ a nevest a Wing, ki zaslugi trdovratnega in vs»- je ležal moteč dni. orjak je nioral i luo^ročneara ženive^ra papnna pred strogesra sodnika. !:.lanea Kmervja nista nn»gla na iti ... 11 k i T i duhovnika, niti urada, ki hi ju < )btozrnec se /e zagovarial. hh -. --it - - i ^ 'bil portH'il. fa pnm^r je seveda r/e- ni imel namena poškodovat, prija- . ,o mlm] ;HV|lost kot liekaj h. telja. stisnil mu je samo prijatelj- f kajti navadno je liaš naspn»t- sko roko. pa jo je stisnil malo piv- ! , ....., . . ; n;«. da zakonci zaman ts«-e.| i Hove- yee. Nesreč a se je zg. dila slueajno. L k; hJ jih razdru2iL Da rt^s ni ime slabega namena, .r j V^ Mladi hmerv f loka zal s tem. da ."«• brz hitel po avtomobil in odpeljal prijatelja v . . - ~ , OJ, , . .. .. . . Istar je se!e 21) let. njegt>va nevesta bolnico, rudi prijatelj je iztiov- 00 , . . . .. . __ . , . .. . , 1 . . pa 23 let. iti j*4 bila mahi znana i- tlal. da je dobil vtis. da moz ni i- IT , , . , , , , „ _ tsrralka v nekem zakotnem gleda li- me I namena poškodovati ga. sam .. - ., 1 . sen. Ahasver svo«e vroče Ijnoezet v začetku ni čutil, da bi mu bil - . , - , , „ s-« pa ni zmenit za «n*etovo preptu izpahu d roko. Sele ko je napravil (^ ^^ ^ ^ Uu}[ ^ je sin enega naj-angleških politikov. nekaj korakov, se mu je stemnilo „ . . .. t ji veri. strogemu protestanti/.mu. pred -M-nii in se te oneMvestil. Sod-1. ... . ... ....... v . .in p re jadra! s kraljico s\ ojega sr- luk je dobrotiusnega moza opnistil. i .. . , , . ... ca v narocv« irrsKn-ortoaok^tie cer- pač mu jf* pa svetoval, iuij prja- . . ' . . ... 1 . , „ kve. In v cerkvici nove vere nh-.t tcliu ne stiska vee roke. t . A ... . , *' J Ati'ti -sta vztrajna m nenstrasena '.zaročenca končn«» sklenila zakm^ko 'zvezti. Za mlada zakonea se je z:i- *eelo novo življenj«*, zato se ie pa končalo zanimanje ja\nosti in r- iklama tiska. Svet se ne bo več za- --[ r.imal "a mlada poročenea. če f i- , - i: - , • '
  • tk-* suknje. Dolfeteve p »št« »te in Onst-Ijevih potrdil o oddanih priporočenih pismih za Faui in Miciko. Kam je v naglici in napol zastonj prodal Bekševemu Francetu par novih čevljev, kupljenih otl postojnskih tihota]»eev. za tri st polovice prebivalstvo. Zivoti bolnikov so zaradi lakote močno zabuhli. Poljski Rdeči križ je uvede! ^ akcijo za lajšanje Va tle, vendar pa i razpolaga doslej s toko skromnimi sredstvi, da se poni m* v dosedan.il obliki skoro niti ne pozna. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (HHUiM SLOVENK IU«Ml Ntnitta cm |M KNJIGARNI OAS NARODA* C1C West 1M DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZA&AVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m .i • Iz Jugoslavije. Praanoverska mani j a v Južni Srbiji V zadnjih letih. k«» se v .Južni Srbiji izvajajo vsakovrstna javna dela. st i bili na OviVjeui polju, ob liregalnici in tudi po dru«jr«!d od krili * v>t a n k i raznih svet i -r, ki m> bila nničena tekmu tlol^oh-t nih v<»jn in zaraili mnogih prirodnih iittsreč. Najbrž st» ta razkritja po- < vod praznoverwke ma ni je. ki s«* sitno širi otl štipa proti Strumici in tudi proti Skopijn. Kar čez iioc >e pojavi v tej ali oni va.si kak «>d-p«xs!anec sv. Jovana. tsv. Spasa. sv Xikole. arhangela in mut!^ih dru gih svetnikov, ki zahteva t »d va-ačaiuiv. naj mu pomagajo, da h<» spet odkritji v zemlji 'zakopano svetišče njegovega svetnika. Ti Ijutljese prej niso odlikovali s p«»-sttbno ipoboKn ost j o, spremenili pit so se kar nenadt^ma v fantastične preroke in ra:zi,skovalee starih svetišč. Takt! je v okolici Ktipa neki mali jtosestnik. ki se je doedcj bavil s prevažanjem raznih t«ivon»v. v velikem tednu, kn je v svojem boril oni hlevu otlvezal od jasli svojc-|Lf/i konjiča, tla bi se potlal p<> vsakdanjem ojtravku. zaslišal iz tenitie.ira k«!t;t jrlas: ■— T:tk«»j preseli, ker je tt» božja liiš.-t ! — ( itdnega glasu se je zelo ustrašil. ptVJieje pri tlelu pa je nanj pozabil. Drujro tmč pa >c mu je v snu prikazal arhangel Mihael ter mu napovedal, naj se t a le« »j odseli in. če liui je mar z:i vt čno življenje. naj poskrbi, da bodo njegovo iii-št> podrli, razkopali zemljišče in spravili na površje i^tankc starega svetišča. Revež se je drum* jutro preselil k svojim sorodnikom in sedaj rt!ti cerkvno občimi, naj odkupi njegovi! beračijo in naj izpolni željo sv. Mihaela. V sosednji vasi pa je s.tarcjsa žena. ki trdi. tla so jo angeli že dvakrat odvedli v Jeruzalem '«'r ji razložili, kje bi bilo tr-ba odk<*pati čudodelne svete podobi* in ostanke sla riii cerkva. Ta ženska j" bila jircd dnevi še mirna in skrbna gos]!txli-n.ia. ki je v.se svoje življenj' ]>*»-sveči:!a mali domačiji, možu in -> majhnim otrokom. \*a velikonočno nedeljo na vse zgodaj pa je .s svojim kričanjem zbiulila vso vas ter začela pripovedovati, kako ju an-ireli ]>onoči vmlrjo v Jeruzalem i*i ji twin razkazujejo činhitlelne sobe in svetišča, ki st> irloh(»ko v zemlji pod vasjo. "Rotila je vaščane. naj zapustijo svoje domačije, pre-orjejo vsa svoja zemljišča tej- tako .spravijo na dan božja čuda. ki so zakopana v zemlji. <)kro>r lije se je zbrala seveda vsa- vas in je bila priča, kako .se je nesrečna žena vila na tleh v strašnih krčih, potem pa za dalje časa o 1 »Teža I a kakor mrtva. Podobnih primerov je š- več in manija pridobiva po vsej pokrajini vedno več pristašev, ki se vsi .sklicujejo na čudovit primer, ki se je dogodil v Ljubotenu. Taui VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko ze sedaj naročite. — Pošljite narr sl. in knjige Vam bodo posle:* i o naravnost na dom. *iročibi sprejema: "GLAS NARODA" 21 6 W. 18th Street New York, N. Y. lani polet i po sta roda vnem običaju praznovali ncko.svaibo iu je bi! med s val i tudi km-t Mflaiiče. ki je bil splošno znan k<«t najmiriiej-ši človek v okolišu. Zvečer po gostiji je ph-.sah> nilailo in staro, proti .polnoči p.i .sii .m- v.si v hiš iu po dvorišču, kakor je kdo vedel in znal. umaknili k počitku, da bi drugi dan nadaljeval! svjtiovenje. Ko s., vsi izaspali. se j-* Milanč-* xbu>lii ter s-- pop.-! na vrh \ minska sredi dvorišča-. «M tam je za-* čel / irromkim irlas-un hud t i svate. \'sj .so v največjem začudenja poslušali d«> tet la j mirnega in skro- mnevra kinetiča. ki j*' vpil ua ves ■rla-s: — Pustite zatbavo. vzemite motike in krampe ter ra^kopajt«* t; j kraj. kajti sv. Jordan je že dovolj dolgo ležal v grobu in predolgo je že njejrova cerkev pod zein-1 jo! — Tako in potlohiio je v največji ekstazi vpil do ram *jra jutra, potem pa je trdno zaspal. Ivo se je zbudil, je začudenim sosotioin pripovedoval. tla jra je zbudil sv. Jor-tlan in lim zapovedmi, naj takoj sklič • ljudi, tla odkopi jejo njegovo cerkev. Dalje ča.sa je bil lančc s net tak. kaikor bil po- prej. od časa <1" časa pa so se ponavljale njegove ekstaze in ko so lani .sej»tembra neki. uj irovi privrženci i ; s z:=če!i kopati na dvorišču hiše. kjer je pred meseci vršilo svatnvanje. .s i mlkopali starinski svetii!-'ki kip. Napravili so vlogo na cerkveno in posv -Ino t:b-last za zirratlitev cerkve in izbiranje prispevkov. Tej vlogi je bilo pred nekaj dnevi ugodeno in ko .><> vaš.-aui bas o t« m razpravljali, je tlošla v.-si. da je Milanč". od|»o slanec sv. -lovana. nenadno umrl. Vsi .so prepričani, da je svetnik poklical k selit, ker j-- tako dobro izpolnili njegovo naročilo. PREHLADI do»deio do PLJUČNICE Prfpr^ritf prehijulc z rednim čLš^e-njrm svujeca črevesja. Otlvitiaiijr uaj ho redim, odstranite strupene zaostanke! Pijte TR1NKR.IKVO 4iKF.NKO VINO KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ^ * ODA" HEW YORK, SATURDAY, KAY 13, 1933. THE LARGEST SLOVEN* DAILY hi U. B. A DEDSCINfl BOBKAV IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H 18 Nato mu Henrik ve*» vt»el sporoči, da lioče dr. Bernd ostati za vedno njegov prijatel j, toda \-se je zamolčal, kar bi moglo vreči si »bo luč na Mertensovo obnašanje. To je svoji sestri povedal šele pozneje, ko je .atari oče po kosilu zadremal. Razvneta ga posluša, njene oči ji žare, ko sliši, da je Ralf Bernd tako zvesto stal pri Henriku. — Ostani tudi vreden njegovega prijateljstva; Henrik. — pravi z vzdihom. — iNa to se moreš zanrati. Eva Marija. Kaj takega človek ne stavi na koe'ko, — odvrne Henrik. Popoldne pride Artur Mvrtens zopet v urad dr. Bernda in pravi s hinavskim nasmehom : — Torej, dragi gospod doktor, prepričal sem se. da izdatki za vpeljavo vaše iznajdbe niso previsoki, kot sem se spočetka bal in sem zato svojemu tastu z mirno vestjo priporočil, da tvrdka vašo iznajdbo kupi in jo vpelje. Oba. sva skupno to oklenila. Kalf Bernd se prikloni. Vedel je, da je bila stvar malo drugačna in je moral muditi na to, kar mu je Henrik povedal. Tudi aam ni danes prvič opazil, kako hinavska je bila prijaznost trga človeka. Tudi njemu je bila velika uganka, da je tako bistroumen in previden mož, kt>t je bil .hirij ICodenberg. imel tako zaupanje v Mertensa. Dr. Iternd *e prikloni. — Hvala vam, gospod ravnatelj. — .X'obenega vzroka! Kot rečeno, veseli me, da me moja dolž-i.o*t ni silila k temu. da bi odklonil vaš,) iznajdbo. Toda pri tej pri-J "klh organov proučili položaj na lofaoKti bi vam rad dal nekak migljaj. Kot *em opattil, se vas ie moj h°U hlSl umora- tako-l nečak zelo tesno oklenil. Prosil bi vas, da svoj vpliv obrnete njemu . V ,s!;edo z*ltra->- neposredno po v dobro. Malo je razposajen, zato mu ne bi prav nič škodilo, ako ga *trjfne1m J* ™e kazalo, nekoliko brzdate. .. ! ,df Je okro? Anzlovarjeve h«e veliko narejenega: preiskovalnim Strašen umor pojasnjen. Ljubljana, 1. maja. Stratšni amor pri Sv. Roku na Dolenjskem je v vsej naši javnosti vabudil sila globoko sočustvovanje il. drugače ne bi tako resno govorila. Pa to se bo že še videlo! Ako bo mtadt inžinir delal tdourpno ž njim, mu ne bo škodilo. Samo ie nekoliko dalje poti pa t i — vse drugo bo prišlo samo od sebe. —■ Torej dobro, gospod doktor, v nedeljo opoldne pri nas. Kosili bomo o pol dveto, po tem pa ostanete še nekaj ur pri nas. Mojo ženo bo veselilo in le prav posebno mojo hčer. Pri tem prijavno stisne Berndu roko. mu zaupno prikima'in odide. Nekaj časa gleda dr. Bernd začudeno za njim. Nato pa naguba nei čelo (Dalj* prihodnjič.) narejenega : organom nikakor ni šlo v glavo, tla bi- niogel storilce zlesti v hišo : skazi malo zidno luknjo, ki jo "je razen tega znotraj zapiral železen pas. Tudi lestvi, ki sta bili postavljeni poleg one pod oknom še pri gospodarskem poslopju, sta (bile vsekakor odveč. Pridružilo se je tudi vprašanje, kako da si je zločinec baš pri Anžlovarjevih hotel nagrabiti plen. ko je vendar moral vedeti, da v hiši ni premoženja. Še sumljivejtši so bili odgovori Andreja Malija orožnikom in preiskovalnim organom, pa tudi njegovo prikazovanje, kako se je odigral zločin. Sicer je bil Andrej Mali spričo strašneiga nočnega dogodka res ves zmešan, kar se je »zdelo tudi razumljivo. Preiskovalni organi so preiskali ne samo domačo hišo. marveč tudi vso okolico ter je eden ifrmed orožnikov tudi iz motornim kolesom švignil na vse strani, kjer bi se dala ugotoviti kakršna koli vpoštevanja vredna podrobnost, ki bi pripomogla k pojasnjenju zločina. Navzlic temu pa preiskava nekaj časa kar ni mogla napredovati. Premaknila se je z mesta šele. ko se je našlo blizu Žmartnega pri Litiji okrvavljeno kolo Andreja Malija. na katerem je očivldno pobegnil zločinec. Pa tudi tukaj bi preiskava najbrže dalje t"a.sa obtičala, da- se ni jela za zločin zanimati vsa jav-nnst. labujena po poročilih časopisja. Odločilno (z* nadaljnji potek preiskave je postalo, da je javila neka vestna oseba iz okolice Tržiča policijski upravi v Ljubljani sumljivo dejstvo, tla ima Anton, mlajši brat Andreja Malija. precej potolčeno in obvezano levico. Takoj, ko so v Ljubljani prijeli to vest. so raztegnili preiskavo tudi na Gorenjsko, kjer so pričeli opazovati Antona Malija. ki živi na domačem posestvu na Mali je-vem brdu pri Križali (blizu Tržiča. Poizvedovanja so dognala toliko obtežilnih okoliščin že pretekli petek, da so se varnostna oblastva takoj odločila za aretacijo Antona Malija. Detektiv Mrhar iz Ljubljane je prijel Antona Malija doma in ga pri vedel v Ljubljano, ne da bi mu omenjal vzrok aretacije. NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena I $1.50 V Ljubljani se je seveda pričelo oba Malija naravnost želozne živ-abširno izasliševanje. Anton se je 1 ce. Zasliševalni organi nočejo od-ponašalizelo preudarno ter je ohra- j nehati, ker so prepričani, da, se njal navzlic očitnemu notranjemu bosta morala slednjič pod težo ob-raaburjenju mirno kri. Na vpra- težilnega materijala vendarle šanje šefa kriminalnega, oddelka j skruSiti. Oba brata so tudi že dak-Franca Žajdele, če se zaveda, za- tiloskopira.il ter se odtisi njunih kaj so -ga prijeli, je prostodušno | prstov baje popolnoma ujemajo s MHTi7iini;rimFinrmmmmmnmm»i SLOVENIC PUBLISHING CO. "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. X. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE am»in»ii,.,iiiu..nii,iin..»iimiiiiiiimHniiiiK maimann odgovoril: — Eli. najbrže zaradi tistoga srnjaka, ki sem ga zadnjič podrl v gozdu! (Na ta odgovor mu je Zajdela resolutno poudaril, da ne gre za nikakega srnjaka, marveč, da ga sumijo umora njegove svakinje Amalije. Tudi to nT spravilo komaj 231etnega fanta iz ravnotežja. Šele ko so mu pokateali njegove okrvavljene spodnje hlače, se je zdrznil, a je vendarle ostal odločno priseben. Ravnodušno je trdil, da je kri srnjakova, češ, da je na njem klečal, ko ga je razreza val. Pozneje so ga vpraševali, kje se je nahajal v torek in pa v sredo ponoči. Tu je prišel Anton samo za hip v zadrego. Sprva je dejal, da se je v torek zvečer mudil pri nekih sorodnikih v Kranju. Ko so mu takoj ovrgli to navedbo, je jel trditi, da je bil tedaj doma. Tudi pozneje, ko so mu izpodbili še to. je vztraja! pri svojem. Ali policija je po vsestranskih poizvedbah prepričana. da Tone Mali kritične dni ni -bil doma, kajti našla je več prič. samih Malijevib iznaneev. ki so ga videli, ko se je v nedeljo z dopoldanskim vlakom odpeljal v Ljubljano, kjer je na glavnem kolodvoru prestopil na dolenjski vlak. Policija sodi. da se je fant sicer skrival, imel pa je silno smolo. kajti tudi v dolenjskem vlaku so ga videle poznane priče. Enako tudi v sredo opoldne, ko se je vrnil v Kranj, kjer je sedel v neki gostilni. Tovariš, ki ga je videl v dolenjskem vlaku, ga je tu vpra-, tira jo tudi ono dekle z Gorenjske-po nasi navadi: — Kaj si že ki ga takisto .zaslišujejo v Lju-In tedaj mu je Anton bi jeni. 16. maja: Leviathan ' 17. maja: Herenparia New York Cherbourg ' Cherbourg Cherbourg šal na,zaj ? Mali hitel trditi, da je bil med tem že doma. Vendar so druge priče izpovedale, da ga doma ni bilo. Kaj torej sklepa policija o odsotnosti Antona Malija? Preiskovalni organi so prepričani, da se je nedvomno oglasil v torek ponoči pri svojem bratu — in baš v tisti noči se je zgodil grozni zločin. Se drugod in še drugi so videli Antona Malija. Okrog petih zjutraj se je vračal v sredo pastavni Lojze IL. doma iz okolice &mart-na pri Litiji, z vasovanja. Ko je korakal po cesti od Črnega potoka. je nepričakovano zapazil v potočku pod eesto neznanega, moškega, ki je tamkaj nekaj izpiral. Lojze II. je korakal mimo in večkrat zvedavo pogledal proti neznancu. ki pa se je skušal skrivati. Vidoč. da je opa>žen, je kmalu za tem stopil na cesto in potegnil za seboj tudi kolo. (Na cesti je zapeljal mimo Lojzeta, ne da bi se zmenil zanj in ne da bi ga pozdravil. Komaj pa je bil dobrih 20 m pred njim je stopil s kolesa, se ozrl nazaj in Lojzeta vprašal, koliko jp ura. Lojze II. je odgovoril, da. mora biti okrog pete. nakar je neznanec spet zasedel kolo in se odpeljal dalje. Ko je prišel Lojlze do domače hiše, je odšel v izbo. že v teku dopoldneva pa so našli domači pri hiši noznano kolo. ki je bilo ponekod okrvavljeno. Kakor znano, so nožne je ugotovili, da je kol o last Andreja Malija ter so ga orožniki zaplenili. Ko je bil Anton Mali v petek aretiran, so povabili v Ljubljano tudi Lojzeta H., ki so mu že prej pokazali obleko Antona Malija. Odgovoril je, da se dobro spominja, da je imel neznanec, ki se je pra.l v potoku, na sebi usnjat suknjič. Se vee, Lojze se je dobro spominjal tudi oblike in barve klobuka ter je oboje takoj spoznal. Ko pa so mu na d'skreten način poka&ali tudi Antona Malija samega v celici, je Lojze »z vso goto-vosrtjo. potrdil: — Da, to je tisti, ki sem -ga srečal na cesti.... Xa podlagi vsega tega močno obremenilnega gradiva so varnostna oblastA*a seveda neposredno sklepala na stvezo bratov Antona in Andreja in se odločila tudi za Andrejevo aretacijo. Orožniki so Andreja prijeli v nedeljo dopoldne in ga enako kakor njegovega brata Antona privedli za enkrat v ljubljanske policijske zapore. Zasliševanje traja zdaj skoro neprendhoma že dva. odnosno tri dneve, vendar ostajata brata trdna in nikafcoiflfee priznata krivde. Kakor ae aplosno govori, imata krvavimi odtisi, ki jih je našel po licijs'ki daktiloskop na raiznih predmetih ter na vratih v Anžlo-varjevi hiši. Kakor smo navedli, se je poročil Andrej Mali tz Amalijo Anžlo-varjevo šele pred dobrimi 13 meseci. V ženitovanjskem pismu je bilo določeno, da podedujeta zakonca premoženje drug za drugim. Andrej Mali je pričel nedavno postavljati na Golniku novo hišo, v kateri je nameraval prostore oddajati tujt-em. povečini bolnikom, ki iščejo zdravja v tamošnjih gozdovih in čistem gorenjskem zraku. Za to hišo je izdal doseda.j že okrog 70.000 Din, vendar še ni dozidana. Denar je dobil največ rz Anzlovarjeve hiše. o kateri je bilo znano, da je bil svojčas tamkaj še denar doma. AnžlovarjeVi so ga imeli radi. tudi žena. ga je silno ljubila in so ga cenili tudi sosedje. Z ženo sta se vsaj do znanega Lombarjeva procesa prav sijajno raJzumela. Ivo pa je bil tedaj Andrej Mali postavljen zaradi suma krivega pričevanja za nekaj časa v preiskovalni zapor, je žena po njegovi izpustitvi doznala. da je njen mož nekajkrat obiskal svoje prejšnje dekle. Zaradi te^ra sta se zakonca v zadnjem času baje večkrat sprla in sta celo govorila o ločitvi. Ko so v nedeljo zbrali policijski organi, na čelu s šefom kriminal- Bri^.i.nic v cobh nega oddelka Žajdelo. še vse d rob-' •• , ,, ,. .... , I Leviathan v Cherbourg ne podatke, so se odločili, da are-1 7. junija: r>eut«'-h!a nd v Cherbourg Berengaria v Cherbourg 19. maja: Stalen.Ia m v Boulogne Paris v Havre % 20. maja: Conte rirande v tlenoa Hremen v Bremen Georgic v Cobh 24. maja: Manhattan v Havre Albert Ba.'lin v Cherbourg 25. maja: Conte di Savola v Genoa 26. maja: Majestic v Cherbourg Minnetonka v Havre Veendani v Boulogne 27. maja: lie de France v Havre Saturnia v Trat Aquitania v Cherbourg 10 maja: Eun.va v Premen 31. maja: Hamburg v Cherbourg Pres. Roosevelt v Havre Koma v (ienoa 2. Junija: Olympic v Cherlmurg Westernland v Havre Votendam v Boulogne J. junija: Champ!ain v Havre Hex v Genoa Vendar je bil Andrej Mali v jutru na dan pokopa svoje žene Amalije v farni -cerkvi pri obhajilu, Antonu Maliju pa je padel po aretaciji na potu v Ljubljano iz žepa molek. * Ljubljana, 2. maja. Zasliševanje Antona Malija je trajalo daneti ves dan. Šef kriminalnega oddelka policijske uprave Žajdela je osumljenca v teku današnjega izpraševanja konfronti-ral 'Z vsemi tistimi pričami, ki so 'Antona Malija videle, ko se je peljal na Dolenjsko in nato tudi ob njegovem skrivnem povratku preko Črnega potoka in Litije na Gorenjsko. To konfrontacije so močno omajale odpor Antona Malija. Zlasti pa je zanj bila usodna konfrontacija z Lojzetom Hostnikom. ki jo Antona Malija preteklo sredo zjutraj, torej nekaj ur po umoru, videl v Črnem potoku in celo govoril z njim. Tu se je vsa obramba Antona Malija začela rušiti in zvečer po 20. uri .se je vdal. Pri- tenal je. da je on izvršil umor. zatrjuje pa. da je b i najet od svojega brata Andrej::, kar se zdaj v ostalem podaja iz dejanja sa- 20. julija: me-ga. O motivih, ki so pripravili Andreja in Antona do tako strašnega zločina, se bo zasliševanje še nadaljevalo do vseli podrobnosti. S;i j jih je več. Skratka, žt- po dosedanjem gradivu je dognano. da je proti nesrečni Amaliji obstojal cel komplot iz več vzrokov, od katerih pa niti eden ni bil kaj posebno tehten. 8. junija: l^ttavette v Havre Augustus v Genoa Bremen v Bremen 9. junija: Stalendam v Boulogne Minma.iska v Cberlivurf Paris v Havre 10. junija: H. Junija: I're&. H u-ding v Havre Majestic v Cherbourg New Yo. k v Cherbourg Atjuitattia v Cherbourg 15. junija: Conte di Savola v Genoa Id. junija: Europa v Bremen Pennlaiid v Havre Rotterdam v Buutogn* 17. junija: Urita ni' v Cobh lie de France v Havre 20. junija: * l)e 'irasse v Havre 21. junija: Vuleania v Trat Albert Ballin v Cherbourg Manhattan v Havre I 23. Junija: . Olympic v Cherbourg j Minetonka v Havre j Veeridam v Boulogne 24. junija: Champlain v Havre • Itex v Genoa Bremen v Bremen £7. (unija: Leviathan v Cherbourg 28. Junija: Ilerentjarla v Cherbourg 1 In ml>urg Cherbourg 29. Junija: Conte Orande v Genoa 30. junija: MifleBtic v Cherbourg Statendam v Boulogne I. Julija: Paris v Havre I~ifa\ette v Havre 3. julija- Kuropa v Bremen 5. Julija: Saturnia v Trft Ai|uitana v Cherbourg I»eutschlarid v Cherbourg 7. julija: lie de France v Havre Juli|a: Conte d i Sdvnla v Genoa II. julija: Uremen v Bremen 12. Julija: New York v Cherbourg O'ympic v Cherbourg 14. Julija: Rotterdam. Rotterdam 15. Julija: Champlain v Havre Rex v Genoa Rerengarla v Cherbourg 18. Julija: I.evlathan v Cherbourg 19. Ju'iJa: Manhattan v Havre Albert T'.allln v Cherbourg Ma'e^tic v Cherbourg 21. Julija: Pari« v Havre Kuropa v Bremen Statendam v Boulogne 26 julija: I-a fa vet te v Havre Hamburg v Cherbourg Pr«-s. Roosevelt v Havre 27. julija: Bremen v Bremen 28. julila: Veendam V Boulogne lie