Gmotni položaj obolelega učitelja. Referat prl zborovanju učiteljskega društva sežanskega okraja na Devinščini. Pri današnjem zborovanju našega društva se mi ponuja prilika, da referiram o imenovani temi. Štejem si v dolžnost, že začetkoma omeniti, da mi je jako žal, ker se nisem mogel odločiti za tak referat, ki bi vas bolj veselil in ki vam bil mogoče bolj poučljiv nego moj današnji referat. Nisem si mogel izbrati za referat snovi, ki bi vas kratkočasila, ampak izbral sem si snov, ki mi je ležala na duši kakor m6ra. Izbral sem si snov, da opetovano pojasnim stanje učitelja z ozirom na njegove financialne dohodke in to ne samo, 2e je isti zdrav, ampak tudi bolan. Po zgledu drugih stanov smo se zdramili tudi uČitelji ter zahtevali, zahtevamo _e sedaj in bomo takisto v bodoče zahtevali, naj se namizboljša naše gmotno stanje. Govorili, pisali, prosili in rotili smo že mnogo, mnogo v ta namen — pa vse zaman. Naš glas je ostal glas vpijočega v puščavi. Na vse naše prošnje in na vsa naša križeva pota so s6 odzvali le prazni odmevi naših glasov in naših korakov. No, končno so nam na vse prošnje vendar vrgli kost ter nam s tem le podaljšali eksistencijo za kratko dobo, ne pa da bi nam bili s tem položaja izdatno izboljšali. Kaj naj zaleže 200 K poviška na plači sramotno plačaneinu učitelju? — Nič! 1000, 1200, 1400 se glase vsote, ki naj učitelju zadostujejo za življenje. 1000, 1200, 1400 K znaša plača. Plage cenjenih koleginj so razmeroma še manjše. To so vsote! Kako lepo se glasi tisoč, tisoč, tisoč! Tiso.i tiče v naših plačah, toda, žal, da se ne umakne izza njih kronska veljava prejšnji avstrijski veljavi! — Seveda bi morali ostati tisočaki! Toda šalo na stran! Take vsote ima učitelj za plačo. Pa tako plačani učitelj ima seve čvrste zobe in pa vrhu vsega tudi — pogoj do življenja. Naša naloga je vzvišena in sad našega dela neprecenljiv. To lahko trdimo s ponosom, saj smo mi, ki prižigamo luč prosvete. — Mi smo, ki polagamo temelj narodovi bodočnosti. Mi smo prvi činitelji vse kulture in omike. Mi dovajamo človeka do najvišje stopnje omike in blaginje — pa kje ostanemo sami? Iz naših rok izidejo možje, ki so v najimenitnejših pozicijah, v obilnosti znanja in imetja. Vodili smo jih do blaginje ne misleČ nase, ne skrbeč za svojce. — Kako nam je plačan trud? Od najnižjega uradnika pa tja do visokih meat so izišli vsi — bodisi posredno ali neposredno — iz naših rok, iz naših šol. Ali so nam pa ti možje za delo in trud hvaležni? Ne! Ne samo, da so nehvaležneži prve vrste, ne samo, da se nas nikdar ne domislijo — ampak še celo prezirajo nas. Tako je naše stanje ! *) Ako bi potem, ko smo dovršili učiteljišče, dali učiteljskemu stanu slovo, bi vseeno živeli tako kakor živimo sedaj, če ne še bolje. Ali je morda čuda, da se povsod čuti pomanjkanje učiteljstra? Ne! Ni jih ve5 v toliki meri onih, ki bi hoteli bogateti druge, a sami živeti v bedi. Zakaj ? Zato, ker je dandanes znanju učiteljstva odprta pot do boljše bodočnosti. Našo izobrazbo spoštujejo in uvažujejo, do.im stanu ne. Delu bodi primerno plačilo! To je povsem logično. A naše plačilce, da ne rečem pla.ilo, je tako, da ne moremo živeti ne umreti. Vsote, ki nam jih delijo, ne odgovarjajo ne času ne trudu, kaj še potrebi. Kaj naj počne učitelj, ki ima 3—6 glav broječo družino, ako dobiva mesečne plače 130 K? To aktualno vprašanje je večkrat na dnevnem redu, kakšni pa so uspehi takih razprav ? Učitelja nih5e ne sili k ženitvi — kaj mu je treba družine in otrok! To so navadni odgovori, ki nam prihajajo od drugod. Jaz menim, da bi bilo še najbolje, ako bi nam kar naravnost diktirali in uvedli celibat ter nas kočno zaprli v kak samostan. Mislim, da bi bili v takem položaju užitelji kon5no vendar zadovoljni. Kaj to, če bi bilo učiteljer malo! Bolje, da jih je manj in zadovoljnih, nego več in nezadovoljnih. No, pa vzemimo učitelja samca. Kako izhaja on s srojo plačo? S svojo 100 K broječo plažo je še pogosteje v slabejein denarnem stanu kakor omožen učitelj. Za hrano izda nad dve tretjini svoje plače. Za nadaljno izobrazbo, to je za razna literarna dela — strokovne, stan.vske časopise kakor tudi za politična glasila — izda najmanje 10 K vsak mesec. Torej je že 70—80 K. Kje je pa obleka, kje so še stroški, ako se hoče udeležiti kakšne zabave? Doma vendar ne more vedno tičati. Stroški so na vse strani. Pokriti pa jih s svojo plačo tudi on ne more. Vse do sedaj naštete težkoče rahljajo užitelju tudi telesno zdravje. *) Znano nam je, da priznavajo zasluge naaemu delovanju tudi nekaterniki, ki stoje na višjili meatih. Zal pa, da nam je s aamimi priznalnimi beaedami vrlo malo pomagano. Treba bi bilo vaekakor več dela in manj besedi, potem bi imeli tudi kaj vere, da prihajajo pohvale v reanici — od srca. Ured. Naporno delo našega stanu in pa dohodkom primerna hrana, ki si jo moremo privošžiti, pozroči, da ucitelju končno vendar opešajo moči, tako da naposled zboli. Ali je to kaj čudnega? Skrbi, slaba atmosfera, ki jo vdihavamo v šoli med poukom v navzočnosti tolikega števila učencev, preglavice, ki nam jih povzročajo nerazsodni starši, in drugo provzročuje, da njegovo zdravje rapidno pada, dokler ne obleži. Oboleli učitelj se zaveda, da mu ni dobro, se zaveda, da potrebuje postrežbe in vešče zdravnikove roke — zaveda se pa tudi, da si zdravnikove pomoči in postrežbe ne more prav lahko preskrbeti, ker mu tega njegove financijalne razmere ne dopuščajo. Ako si hoče rkljub temu pomagati, je prisiljen, čakati do onega dneva, ki mu prinese toli težko pričakovano, krvavo zasluženo plačilo, ker si med mesecem malo ali pa nič ne prihrani. Da bi si pa kje izposodil potrebnega denarja, tega ne more storiti. Vprašanje je tudi, ali bi ga kje dobil? Učitelj je spoštovana oseba, toda le toliko časa, dokler se ne kaže, da je gmotno na slabem. Jemati pa plačo za več mesecev anticipando, je pa jako grenko zdravilo. Ako ozdravi, kako težko čaka s praznimi rokami časa, ko dobi zopet enkrat plačilo !*) Koliko pa mora izdati za zdravnika učitelj, nameščen na kmetih ? Tu ni zdravnika. Ako ga hočeš imeti, ga moraš pozvati ne ravno iz kraja v bližini. Če pozovemo zdravnika enkrat, stane to mnogo. Za Pliskovico n. pr. je nedavno izdala naša koleginja 16 K za eden obisk — in Pliskovica ni ravno toliko oddaljena vas od Sežane. Koliko bi bilo računa, če bi si n. pr. dovolil biti bolan naš tovariš v daljnetn Stijaku? Najmanj 30 K. Nočem pa s tem predbacivati zdravnikom oderuštva, ne, ker oni hočejo, da so plačani stann in izobrazbi primerno, in prav ravnajo! Mi jim radi to privoš.imo, srčno želeč, da bi tudi nam skoro prisijala zarja one dobe, ko bomo plačani trudu in omiki primerno. Kakor sem omenil, mora izdati oboleli učitelj na kmetih ogromne vsote za zdravnika, in kdor to premisli, mu je gotovo jako težko pri srcu, in mesto da bi se mu zdravje vračalo, ga more skrbi tako, da končno ugasne iskra življenja v njegovem izmučenem telesu. Koliko je nčiteljer, ki so šli radi tožnega gmotnega stanja prerano v grob, dočim bi dlje živeli, ako bi imeli povoljneja sredstva za življenje. Omenil sem in ponavljam, da mora za enkratni zdravnikov obisk tri ure od njega oddaljeni oboleli učitelj 16 K izdati. Kaj pa bi bilo, ako bi ne hotela bolezen hitro odjenjati? Zdravnika bi bilo treba pozvati večkrat. In če bi še smrt ne hotela kmalu mahniti s koso, ampak bi na svojo žrtev prežala tedne in tedne, mogoče še celo mesece? Kje naj dobi učitelj denarja za zdrarnika, za zdravila, postrežbo in za druge stroške? C. kr. okrajni sol. sveti že pomagajo s podporo — toda kaj je ta malenkost proti številu stroskov ? V bolniščnici za užitelja ni primernega mesta. V plačilni oddelek tudi ne more. Križi na vse strani! Mislimo si pa, da gre učitelj v bolniščnico. Tam ga stane zdravnikova pomoč tnalo ali nič. — Toda plaeati bi morala občina zanj. In ta občina bi ne storila to z zavestjo, da je učitelju povrnila deloma njegovo muko, ampak smatrala bi ga siromakom v gosposki obleki in mu nemara še kdaj to ocitala. Z ozirom na vse naštete razmere predlagam k sklepu še predloge, ki jih naj izroli siavno društvo odobriti in skr- *) Že ta primer je dokaz, kako je bilo umestno, da je na leto.njem zborovanju aklenila naaa nZavezau, da ai oannj učiteijatvo avoje hranilno in posojilno druatvo, kakršno ima n. p. hrvaško učiteljstvo v Zagrebu, ki vrlo uspešno deliije in naprednje. Uredn. beti, da se uresničijo ter da nam s tem kolikortoliko oblažijo naše stanje, kadar pride čas potrebe. 1. Glede na to, da je zdravnikova pomoč obolelemu učitelju iz gmotnih vzrokov skoraj nemogoča, naj slavni zbor izvoli skleniti, da vse učiteljstvo sežanskega okraja prispeva s primernim odbitkom v toliko, da dobi oboleli učitelj, oziroma učiteljica in po možnosti tudi člani učiteljeve družine brezpla.no zdravnika. 2. Da bi s tem učiteljevi dohodki ne bili preveč skrčeni, naj odbor našega društva z zborovim pooblastilom vpliva pri c. kr. okr. šolskem švetu, da isti prispeva k temu odbitku s primerno letno vsoto. 3. Odbor naj tudi vpliva, da pride poročilo o potrebi take organizacije na dnevni red prve prihodnje uradne konferencije z ozirom na soglasen sklep vsega učiteljstva našega okraja. 4. Naloži naj se izvoljeni trojici učiteljev, da stvar natanko preuči in da o tem poroča zbranemu učiteljstvu pri nradni konferenciji. 5. Odbor naj sporazumno z drugimi društvi naše poknežene grofije predloži dež. zboru spomenico, v kateri naj se prosi, da se obolelemu učitelju poviša mesečna plača za 15-20%. (Vsi predlogi so bili enoglasno sprejeti.) Vinko Trobec.