cfl ■ n « s PODJETJE ZA OSKRBOVANJE GOSPODARSTVA Z ODPADNIMI SUROVINAMI LJUBLJANA □ U CD GLASILO podjetja za promet z Industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom :;DIN0Si! Ljubljana Leto VI 10. april 1967 štev. 28 Rekordni promet, v mesecu, marcu Nepričakovan izraz, solidarnosti Kljub uspehom ke dosledno izvrševanje nalog - problem Razpisane so volitve v DS in SDE Izberimo najboljše’ Kredit za nakup in gradnjo stanovanj odobren Nova nadomestila za čaš bolezni Nova določila za posebne dodatke Kje so bila posamezna delovna.sredstva Odobren je kal o pri uporabn*eiii materialu in pri železu za pretopitev V ;:Delu,: je pisalo - Smrt pri' razkladanju tovornjaka Povračilo za odhod na Letni dopust Regresi podjetja za aktivni letni oddih Cena prenočevanja v počitniških prostorih podjetja Gradnja počitniškega doma v Savudriji Kaj vse vrlina na dolžino letnega dopusta Predpisi, ki določajo dolžino dopusta in merila Kako lahko izkoristimi. dopust in kdo ga. odreja Dosedanje slabosti bomo odpravili z malo dobre volje V ::Delu : je pisalo - jug. proizvodnja jekla Izvleček iz pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih.podjetja Ali je res zmešnjava z okrožnicami Nujno v tretjo izmeno Nerazumljivo in neresno Problem sortinice pred DS podjetja Kako je z obratom za izpraševanje vreč v Mostu na .oči stran .1 ii 2 u 3 ii 4 w n . n o » 11 u 13 ti 15 k 16 - 16 « 17 t! 18 » 18 [f 19 » 20 « 21 » 22 '» 23 I! 23 ” 24 ti 25 t; 27 n 30 " 31 ii -34 Zakaj 70' km/h, zakaj ne 80 'km/h stran 37 S kolikimi vozili razpolagamo in kdo jih vozi 38 Določili smo nov cenik storitev mehanične dela vnic e v Ljuhi jani ti ‘ 40 Električno hidravlične stiskalnice MEDI ser. IV s? ’ 42 Hov zakon o oblikovanju in družbeni kontroli cen n 44 Kaj nam nalaga statut podjetja s? • 45 Stiskalnice Kostroj $5 47 Vozilo Opel-Blitz - vprašanje časa “ 'U 47 Predpis o varstvu pri delu podrobno precizirati t? 48 Kako je bilo sedaj urejeno varstvo pri delu it ■ 48 Kakšne bodo razlike med starim in movim pravilnikom 49 Občni zbor sindikalne podružnice v Celju t? 51 V Kranju kritični do napak » 52 V sklade so prispevali tudi ,,, t? 53 Odgovor tov, Mancinija tov, Žoherju si 55 Interes za C-lastlo se povečuje 56 Zanimiva novica ii 57 Letošnji zbor. kolektiva v Savudriji 1 H . 58 Ure juje uredniški odbor 1 REKORDNI PROMET V MESECU MARCU 1967' Prvič, odkar obstaja podjetje smo v enem mesecu napravili preko 600 milijonov starih dinarjev prometa. Lani smo v prvih treh mesecih napravili za 1 milijardo 83 milijonov starih din.prometa, letos pa za 1 milijardo 415 milijonov... Takšen letošnji rezultat je posledica odločnega naskoka na zaloge, ki se vendarle manjšajo. Vsem, ki so prispevali k tem rezultatom, zlasti pa poslovodjem, -obratovodjem,- šefom skladišč in komercialistom v enotah in na upravi, iskreno čestitam. Glavni direktor NEPRIČAKOVAN IZRAZ SOLIDARNOSTI Na takozvahem 5 minutnem sestanku uslužbencev uprave podjetja, ki je bil dne 3. marca 1967, je bila obrazložena težka situacija delavk sortirnice v Ljubljani. Po krajši razpravi in predlogih, kako bi se dalo rešiti njihove težave, s,o vsi navzoči soglasno sprejeli predlog, da odstopijo del svojih'osebnih dohodkov v korist osebnih dohodkov delovnega kolektiva sortirnice in sicer na ta način, da sortirnica 6 mesecev odvaja upravi podjetja samo 5 % namesto 9,5 n od dohodka za osebne dohodke in"materialne stroške uprave. Izračun pove, da ta razlika znaša okrog 3 milijone starih dinarjev. Izrekam priznanje vsem uslužbencem uprave za tako humano gesto. G-lavni direktor: KLJUB USPEHOM JE DOSLEDHO JZVRŠEVAHJE • HALOG - PROBLEM Na seji UO, ki je Lila 24/3-1967 je direktor podjetja poročal o veliki indolentnosti do sklepov DS podjetja in nalog, ki jih dajejo strokovne službe uprave podjetja. Letos je DS 'podjetja 'zato, da ne bi podjetje zašlo v težave, sprejel veliko sklepov, ki se ne dajo realizirati brez truda in brez sodelovanja vseh. Toda 'kaže, da se hočejo poslovodje tako ali drugače izogniti odgovornosti s tem, da naloge, ki izhajajo iz sklepov samoupravnih organov enostavno prezrejo. To je moč trditi zato, ker se niti ne opravičijo, da ne morejo določene naloge izvršiti. Tako je n.pr. DS podjetja sprejel vrsto sklepov o zmanjšanju zalog. S tem v zvezi je direktor podjetja dal nalog o organizaciji tečaja za vodje stiskalnic pločevine, ki bi jih rabili, 'ko bi uvedli 3. izmeno. Tečaj je bil pripravljen, toda ni se mogel začeti, ker je samo DE Celje poslala ljudi na ta tečaj. Ostale enote kot Ljubljana, Maribor, Kranj in Koper niso niti poslale ljudi, niti odgovorile, zakaj ne morejo te naloge izvršiti. V zvezi s sklepi DS podjetja o hitrem prilagojevanju novim pogojem tržišča, 'bi morale vse enote lepiti na bale papirja listke, na katerih bi morale biti zapisane številke delavcev, ki so balo napravili. Vse enote bi morale sporočiti upravi, kakšne številke imajo posamezni balirci, toda to so storile samo enote iz Cel"ja, Kranja, Kopra in Kočevja, kar pomeni, da ostale enote ali sploh ne lepijo listkov na bale ali pa še vedno pišejo na listke imena' namesto številk. Tu navajamo samo dva primera, toda takšnih primerov je veliko. Se vedno so sklepi o obveznem dvoizmenskem delu na vseh strojili ne izvršeni, prav tako sklepi o pogodbah, koliko je treba na določenem stroju napraviti. Nekateri so se sicer potrudili in že dosegajo lepe rezultate, toda drugi še niso prišli nikamor naprej, 'kar pomeni, da sklep, ki obvezuje vse, ni izvršen. 0 teli vprašanjih se na seji UO razprava kar ni mogla razviti. Čutiti je bilo, da so bili nekateri člani s kritiko direktno prizadeti in da niso imeli dovolj močnih razlogov, da bi se branili. Z molkom so pravzaprav sprejeli kritiko. UO je nato sprejel zaključek, da izreka grajo vsem onim, ki nalog uprave ne izvršujejo niti se opravičijo, zakaj jih niso izvršili, direktorju podjetja pa je naročil, da v bodoče ukrepa proti talci vrsti nediscipline po naših internih predpisih. Stane Koman PulZ Pl SANE SO VOLITVE V DS IN SDE Vsem članom delavskega sveta podjetja in svetom delovnih enot, ki so bili izvoljeni pred dvema letoma, je potekel mandat, zato je DS na svojem 29. zasedanju sprejel SKLEP o razpisu volitev v DS in svete del: enot■ I. Ugotovi se, da je .prenehal mandat naslednjim članom: a) v DS podjetja: BROSEUG Erancki - uprava podjetja GREGORČIČ. Olgi, 'v OJ IR 'd juru - p. e. L juti jana ŽAGAR Mimi - p.e. Trbovlje JAVORNIK Irancu - p.e. Celje-Konjice VARLJA Andreju in ŽOHER Irancu- p,e. Maribor GREGORIČ Antonu - p.e. Koper NOVINC Karlu - p.e. Rova Gorica SMELOER Jožetu - p.e. Kranj- VELE Alojzu - Bohova BOLARIČ Mariji - Sortirnica Ljubljana b) v svetih delovnih enot DE uprava podjetja; BLEŠEC Tonetu, INKRET Bojanu in RAMOVŠ Janezu DE Ljubljana; IIELJEZOVIČ Hamidu, KURBEGOVIČ Ahmetu, OSMANAGIČ Ragibu DE Celje; TUŠEK Martinu, STRMŠEK Erancu DE Maribor; GRAŠIČ Emilu, JELEN Karlu, KARDOŠ Mariji, VADLJA Andreju DE Bohova; BERBRE Marici,'KLEMENČIČ Barbari, NARANDŽA Jožetu DE Sortirnica Ljubljana; ŽEKŠ Kristini, KOCEN Braneiški, KAMNIKAR Ani II. Razpišejo se volitve v delavski svet podjetja in svete delov, nih enot, ki se opravijo v torek 25. aprila 1967. — 6 — III. Volitve v delavski svet se opravijo po volilnih enotah. Vsaka delovna enota predstavlja eno volilno enoto s tem, da je p.e. Novo mesto in Kocevje'priključena k volilni enoti Ljubljana, p.e. Brežice k Trbovljam, p.e. Konjice k Celju in Ilirska, Bistrica h Kopru. IV. V delavski svet podjetja volijo: ;• Vol. enota Celje-Konjice 1 uprava podjetja 1 Ljubljana, Kočevje, Novo mesto 2 •l? Maribor 2 s V; Trbovi j e-Bre žic e 1 i: Nova Gorica 1 • Koper-Ilirska Bistrica 1 i Kranj 1 Bohova 1 i Sortirnica Ljubljana 1 člana člana člana člana člana člana člana člana člana člana V. V svete delovnih enot volijo: delovna enota - uprava podjetja, meh.delavnica in komerc. biro ;; i: - Ljubljana (Kurilniška, Kamnik, • Domžale, Kolezijska) - Celje, Velenje x - Maribor, Dravograd, M.Sobota, Lendava, Ptuj :: - Bohova - Sortirnica 3 člane 3 člane 4 člane 4 člane 4 člane 3 člane 7 Na kandidacijskih, zborih, ki morajo biti opravljeni najpozneje do 15...aprila 1967 izberimo 'take kandidate, ki bodo kos nalogam, ki so prav v sedanjem obdobju pred celotnim kolektivom. IZBERIMO NAJBOLJŠE! SKLEP DS PODJETJA NA 29. SEJI DNE 25.4.1967 ’ 0 INVESTICIJAH V LETOŠNJEM LETU DS je sprejel investicijski program na osnovi smernic, spre jetih ob obravnavi zaključnega računa za leto 1966, dar se namenijo vsa 'razpoložljiva sredstva predvsem za obratna, v osnovna'pa;le tam in toliko, kjer je najbolj potrebno, ker bi odložitev škodovala koristim podjetja. Tako je bil sprejet naslednji investicijski program; v- N. din D- samonakladaleC s koši Ljubljana 200.0-00,00 2) viličar 2,5 t . 'Ljubljana 90.000,00 3) stiskalnica za pločevino / ■’ ■ ■■ 320.000,00 Sirupa j 610.000,00 prispevki ■74.600,00 skupaj s prispevki 684.600,00 4) gradbena dela na novi lokaciji Dravograd 70.000,00 5) gradbena dela na novi lokaciji Lendava 70.000,00 6) prodajalna za prodajo tekstilnih odpadkov .Ljubi jana 35.000,00 7) garderobe in sanitarije Škofja Loka 25.000,00 OD V-V vodovodni priključek Koper 15.000,00 9) garderobe in sanitarije Celje skupaj prispevki skupaj s prispevki 80.000,00 295.000,00 15.975,00 310.975,00 10) birotehnična in pisarniška oprema prispevki skupaj s prispevki 40.000,00 1.800,00 41.800,00 11) nerazporejena sredstva s prispevki 330.000,00 Poleg tega bi s prodajo 2 Aval lahko nabavili dvoosno prikolico za Ilursko Soboto in kombi za T.0. Ljubljana. Skupnovbi potrošili sredstev za investicije v letošnjem letu obveznosti iz leta 1966 pa imamo VSEGA za OS Ker je bil predlog dalj časa v razpravi, na BS ni bilo bistvenih pripomb razen pri nabavi viličarja za BE Bohovo, ker je le—ta vztrajala, da bo vzela le novega. Šele po prepričevanju in garanciji tehn.-anal. službe, da bo šel ljubljanski viličar na generalni remont, preden bo šel v Bohovo, se je stvar umirila. Mi smo še vedno mnenja, da bi bilo najbolje, da z nabavo oz. premestitvijo viličarjev zaenkrat počakamo, ker smatramo, da niti v Bohovi, niti v Ljubljani ne obstoja nujna potreba. Treba je namreč upoštevati, koliko bo viličar izkoriščen tako glede na razpoložljiv čas, kot na razpoložljivo kapaciteto dviganja. Tu pa se nam zdi, da bi bil v Bohovi premalo izkoriščen glede na razpoložljiv čas (pod 50 A), v Ljubljani pa premalo glede na razpoložljivo kapaciteto dviganja (2,5 t). 1.367.375.00 161.975,00 1.529.350.00 Janez Ramovš kredit' za nakup in gradnjo stanovanj odobren Delavski svet podjetja je. na svoji seji 25« marca 1967 obravnaval-predloge .karnisi j,e za standard delavcev in odobril prosilcem-kredit za gradnjo .in nakup stanovanj. Pri odobravanju kreditov .so bila upoštevana načela - čas zapos-litve ..pri podjetju - višina kredita, rok vračila in če prepusti podjetju stanovanje, ki ga zaseda - sedanje stanovanjske prilike prosilca in število družinskih članov. Vsem prosilcem ni bilo mogoče odobriti kredita, ker so bila sredstva omejena, prav tako je bilo nujno upoštevati že znano stališče, da mora vsak posameznik prispevati tudi del lastnih sredstev za stanovanje. Mogoče to izgleda nesocialno in so na ta račun- bile nekatere pripombe, toda spričo pomanjkanja sredstev se stanovanjsko vprašanje nikakor ne more drugače reševati kot z mobilizacijo vseh sredstev, vštevši posameznika . Delavski, svet je odobril naslednje kredite; 1. V0JI1T D juro, šofer na p. e. Ljubljana 2. KULI.Č Prane, šofer na^p.e. El. Sobota dodatno 3. POKOVEG Janja, tekst.tehnik, vodja sortirnice 4. KANKELJ Alojz, poslovodja p.e. , Šk. Loka, .dodatno. 5. PLISAR Štefan, šofer p.e. Maribor 6. DVORŠAK Krilca, p. e. Maribor, dodatno 7. VETERNIK Jožica, knjig. p.e. Kranj 8. KOLOŠA Prane, vodja avtoparka p> e. - .-Maribor 9. EKART Betka, p.e. Bohova 10. STRAHIJA Vlado, p.e. Bohova 40.000,- za 25 let 13.000,- za 10 let 30.000,- za 20 let 4.000,- za 3 leta 15.000,- za 15 let 7.000,- za 5 : let 20.000,- za 20 let 40.000,- za 30 let 20.000,- za 15 let 15.000,- za 25 let 11. EUR ALT Mari ja, mat.knj. , uprava pod j. 12. 320PINOMK Hedvika, p.e. Bohova 13. C-ABBOVMC Zofi ga, p. e. Bohova 14. NEMAC Anica, knjigovodja, p.e. Koper 15. BABJAKI Anton, odkupovalee, p.e. Ljub. 16. KRAGULJ Tode, prevzemal., p.e.Ljubljana .17. ČAVLEK Josip, del.na stiskal. Ljubljana 18. KRAMAR Jože, rezilec, p. e'. L jubl jana 19. PIKEEBAHER Milka, p.e. Bohova 20. BAU' Terezija, stroj, uprava podjetja 21. GOLJA Anton, str.tehnik,uprava podj. 40.000, - za 30 let 30.000, - za 30 let 20.000, - za 20 let 20.000, - za 20 let 5.000,- dopolnilni 5.000,- dopolnilni 5.000,- dopolnilni 5.000,- dopolnilni 15.000, - za 25 let 30.000, - za 30 let 10.000, - za. 10 let dopolnilni Zaradi pomanjkanja sredstev in upoštevanja ostalih okolnosti, kredit ni bil odobren; 0EG0LIČ Angeli, strojepiski na upravi podjetja, 'ker gre za nakup večjega stanovanja, sama pa do sedaj še ni ničesar prispevala, prav tako ni predložila pogodbe o namenskem varčevanju. HABIČ Irancu, šoferju komercialnega biroja, ker je nekaj kredita že dobil, sedanje stanovanje pa le preurejuje. V0LU8EK Albini, snažilki na upravi podjetja, ker sama ne more prispevati nikakih sredstev in tudi ni predložila pogodbe o namenskem varčevanju’z'banko. KRANJC Jožici iz p.e. Maribor, za enkrat ima stanovanje in gre za preureditev. KOLESA Alo jz iz-, sortirnice, ker: je večkrat neopravičeno izostajal od dela. SKOČIR Rajko, ker je v oivilnoopravnem delovnem odnosu 'kot blagajnik v Črnomlju. Med. ostalim je bil sprejet tudi sklep, da.se sredstva za stanovanjsko izgradnjo v letu 1967 še naprej vlagajo kot depozit zaradi- pridobitve pravice do posojila v banki. Zaradi povečanja stroškov 'gradnje se zviša vrlin ja meja kredita na IT.din 40.000,-. Z vsakim posameznikom, ki mu je bil odobren kredit, naj se pomeni o roku črpanja kredita - časovno. Po možnosti naj se del sredstev, ki bodo prenešena po zaključnem računu v sklad skupne porabe, vloži v banko za stanovanjsko•izgradnjo, s čemer bi sredstva enkratno povečali. Anton Plešec i • ;o;: .. /\ . ; : Z' ■ . : ' NOVA NADOMESTILA ZA ČAS BOLEZNI Dne 25/3-1967 je DS podjetja na osnovi mnenj DE sprejel sklep,,, da, se dosedanje določilo o nadomestilih za čas bolezni ki so vsebovana v 53. členu Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov takole spremenijo; čl. 53/a Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni in nege obolelega člana družine za prvih 6- dni odsotnosti 60 #, za nadaljnje dneve do 30 dni pa 80 % povprečnega osebnega dohodka, ki ga je delavec prejemal v preteklem letu, preračunanega na 1 delovni dan brez osebnega dohodka za podaljšan delovni čas. Če je odsotnost delavca z dela nastala vsled nesreče pri delu ob uporabi predpisanih zaščitnih sredstev, mu pripada nadomestilo za odsotnost, če ta traja nad 12 dni v višini 12 - 100 '7o povprečnega osebnega dohodka, navedenega v prvem odstavku tega člena. Po tem določilu pripada delavcu, ki se je ponesrečil pri delu ob uporabi predpisanih zaščitnih sredstev, nadomestilo za prvih 6 dni 60 95, od 6-12 dni 80 nad 12 dni pa 100 -5. Delavcem, elanom organizacij ZB HOV pripada nadomestilo za čas bolezni v višini 100 % za vsak čas odsotnosti z dela. oOo Iz navedenega izhaja, da je prvotno obravnavana zaostritev tega vprašanja nekoliko obledela. Delavoi so zlasti dosegli, da se je ublažilo predlagane kriterije za nadomestila, kadar del vec boluje zaradi nesreče pri delu. Toda pazite! 100 % nadomestilo po 12 dneh bolovanja zaradi nesreče pri delu (težja nesreča) je pogojena s tem, da se je zgodila delavcu, ki je v času nesreče uporabljal vsa predpisana zaščitna sredstva. Tak predlog izhaja od samih delavcev, kar je dokaz njihove zrelosti. Hova je boniteta za člane organizacij ZB HOV, ki v vsakem primeru dobijo nadomestilo v višini 100 95. Mislim, da je" član DS, ki je rekel nekako takole: :,kaj se bomo o tem natezali, dajmo jim' to priznanje, saj so si to zaslužili se pred 20 in več leti, poleg tega pa so stari že nad 45 letw, izrazil mišljenje vseh onih delavcev, ki imajo spoštljiv odnos do borcev HOV. Stane Koman 1T0VA DOLOČILA ZA POSEBNE DODATKE Dne 25/3-1967 je. DS podjetja na osnovi mnenj članov DE .sprejel sklep, da. se dosedanje določilo celotnega V. poglavja pravilnika o delitvi dohodka podjetja takole spremeni. V. črpanje sredstev za posehne izdatke, ki bremene osebne dohodke čl. 27 Sredstva za posebne izdatke, ki bremene osebne dohodke, prispevajo vse delovne in obračunske enote podjetja na način, ki je predpisan v 23. členu tega pravilnika, če DS podjetja za posamezne enote ne odloči drugače. Sredstva po prednjem odstavku se črpajo po naslednjem vrstnem redu; - posebni dodatki za stalnost, ki se priznavajo delaveem prvič ob 10-letnici, nato pa ob 5-letnicah službovanja v podjetju • - dodatki,/ki se priznavajo delavcem, ko gredo v pokoj pod pogojem, da so bili ob upokojitvi zaposleni v podjetju nepretrgoma najmanj 5 let - doatki za posebne pogoje dela tistim delavcem, ki jih odredi UO'podjetja - stroški za -Glasilo podjetja - premije vodilnim delavcem v podjetju po posebnem premijskem pravilniku, ki ga sprejema DS podjetja Iz teh sredstev se izplačujejo tudi drugi izdatki, ki bremene osebne dohodke, če tako sklene DS podjetja. V zvezi s tern je sprejel tudi novo besedilo 23. člena pravilnika o delitvi dohodka podjetja, ki se sedaj glasi čl. 23 Delovna oziroma obračunska enota podjetja prispeva iz svojega čistega dohodka 1,5 % za posebne izdatke, ki bremene osebne dohodke (prej 3 f5). : oOo Iz teh novih določil izhaja, da se za delavčeve jubileje in upokojitve ne dajejo nagrade, pač pa poseben dodatek za stalnost, ki ima svoje opravičilo v visoki delovni storilnosti kot posledice dolgoletne prakse. Posebej naj omenimo tudi to, da v teh določilih ni več predvideno nagrajevanje delavcev v Dk, poslovodij in obratovo di j, šefov skladišč in delavcev uprave podjetja za nadpovprečne uspehe svojega dela. To pa ne pomeni., da se takih nagrad ne bo več smelo podeljevati. Takšne nagrade še vedno predvideva čl. 57 pravilnika podjetja o delitvi osebnih dohodkov, v katerem pa je treba besedi VBS' podjetja” prečrtati in napisati "Organ upravljanja DEH, kajti takšne nagrade gredo iz rednih sredstev osebnih dohodkov DE. oOo S spremembo 23. in 27. člena pravilnika o delitvi dohodka podjetja pa je potrebno, da se deloma popravi tudi besedilo Vil. poglavja pravilnika podjetja o delitvi osebnih dohodkov. Besedo "NAGRADE" pri VII. poglavju je treba prečrtati in napisati '-OSTALI LOPATKI IK NAGRADE". V prvem, .drugem in tretjem odstavku 54. člena je treba besede "nagrada" prečrtati in napisati "dodatek". Isto v 55. členu. t Člen 56 je treba* spremeniti tako, da se bo glasil; "Delavec, ki gre v pokoj in je bil zaposlen najmanj 5 let v podjetju, prejme dodatek po prvem odstavku čl. 54 tega pravilnika. V členu 57 je treba prečrtati besedi "DS podjetja" in namesto tega napisati "organ upravljanja DE". Drugi odstavek tega člena pa je .treba spremeniti tako, da se bo glasil; "Organ upravljanja DE lahko podeljuje nagrade svojim delavcem iz sredstev za osebne dohodke LE". Priporočamo, da popravke, ki jih tu omenjamo, takoj vpišete v pravilnik o delitvi dohodka in osebnih d hodkov. S.K. KJE SO BILA POSAMEZNA DELOVNA SREDSTVA? Stiskalnica za pločevino je iz Kranja odšla 20.2.67 v Nova mesto in se vrnila v Kranj 4.3.1967. I-z Celja je odšla 27.2.67, od tu pa 8.3.67 v Novo Gorico, od koder se bo vrnila v Celje okrog 10. aprila. Škarje CCL so iz Ljubljane odšle 6.3.67 v Kočevje in se vrnile 17.3.1967 v Ljubljano. Zanimivi bodo rezultati, ki so jih posamezna del. sredstva dosegla na teh enotah in njihova primerjava z matičnimi enotami, zato jih bomo objavili v naslednji številki Glasila. ODOBREN JE KALO , PRI UPORABNEM MATERIALU IH PRI STAREM ŽELEZU ZA PRETOPITEV Ko je DS. podjetja na enem prejšnjih zasedanj razpravljal o popisu vseh sredstev podjetja - letni inventuri, je zadolžil upravo podjetja, da poizve, kakšen kalo je mogoče priznati za različne vrste odpadnega blaga, če se ob inventuri oziroma izpraznitvi skladišča ugotovi manjko. Ha zasedanju DS podjetja dne 25/3-1967 je o teh poizvedbah poročal direktor komercialne službe tov. Jančič in predlagal DS, da odobri . - 2 / kalo na odkupljene količine starega železa, kadar se pri izpraznitvi skladišč ugotovi primanjkljaj in — 3 # kalo pri uporabnem materialu, kadar se pri prodaji oziroma inventuri ugotovi primanjkljaj takšnega blaga, DS podjetja je predlog tovariša Jančiča sprejel. Iz uprave podjetja V “DELU” JE PISALO SMRT PRI RAZKLADANJU TOVORNJAKA V Hočah v podjetju t:Impregnacijat? se je zgodila obratna nesreča. Šofer kmetijske zadruge Podveka Prane Kluga je popravljal smerne kazalce na prikolici. Ko je lezel pod kamion, je nanj padel hlod, ki ga je udaril po glavi tako močno, da je poškodbam podlegel. POVRAČILO ZA ODHOD HA LETNI DOPUST C bivši K 15) Na zasedanju DS podjetja dne 25/3-1967 je bil sprejet tudi sklep o letošnjih, povračilih za odhod na letni dopust. Sklep se glasi; 1) vsakemu članu podjetja pripada letno 120,- N din 2) ženi ali možu člana podjetja in otrokom nad 10 le.t, pripada letno 100,- N din 3) otrokom člana podjetja od' 4-10 let pripada letno 50,- N din 4) povračilo se bo izplačalo a) 15. junija vsem tistim, ki bodo do tedaj več kot 11 mesecev v delovnem razmerju s podjetjem b) 15. de.cembra vsem tistim, ki bodo po 15. juniju dosegli 11-mesečni delovni staž v podjetju 5) članom podjetja.,, ki bodo prenehali z del jm v podjetju pred 15. junijem oziroma 15. decembrom in imajo 11-mesečni delovni staž v podjetju, pripada povračilo v višini 1/6 od 120,-, 100,- in 50,- N.din za vsak polni mesec dela v prvem oziroma v drugem polletju. Za polni mesec se računa, ako delo preneha po 15. dnevu v mesecu. Pri tem naj omenimo, da takšna povračila niso popolnoma v skladu z 51. členom pravilnika podjetja o delitvi osebnih dohodkov ih da bo zato treba uvesti postopek o spremembi tega določila. V omenjenem določilu so tudi tiskovne napake in ga je tudi zato treba popraviti, Iz uprave podjetja REGRESI PODJETJA ZA AKTIVNI LETNI ODDIH Na zadnjem zasedanju DS podjetja dne 25/3-1967 je bil sprejet tudi sklep o višini regresov za aktivni letni oddih članov podjetja. Sklep se glasi s 1) podjetja regresira 10-dnevni aktivni počitek 2) pri koriščenju dopusta v počitniških prostorih podjetja dobijo regres v višini delavci in delavke, zakonski mož ali žena in otroci nad 10 let starosti 10,- N.din na dan otroci od 4 — 10 let starosti 5,- N.din na dan 3) pri koriščenju dopusta v drugih počitniških domovih delavci in delavke, zakonski mož ali žena in otroci nad 10 let starosti 13N.din na dan otroci pod 10 let starosti 6,5 N.din na dan Iz uprave podjetja CENA PRENOČEVANJA V POČITNIŠKIH PROSTORIH PODJETJA Na zasedanju DS podjetja dne 25/3-1967 je bil sprejel sklep tudi o tem, koliko bo treba plačati za posteljo v počitniških prostorih podjetja, in sicer v Kopru in na Pohorju. Sklep se glasi: 1) za člane podjetja in ožje sorodnike v sezoni izven 10—dnevnega dopusta a izven sezone in izven 10-dnevnega dopusta 2) za nečlane podjetja v sezoni a izven sezone 2, - N.din za noč 1,5 N.din za noč 4,- N.din za noč 3, - N.din za noč Iz uprave podjetja GRADNJA POČITNIŠKEGA DOMA V . SAVUDRIJI (BAŠ ARIJA) Blizu morskega svetilnika v Savudriji, ob hotelu Istra, je naše podjetje pričelo z gradnjo dvojčka - vikend hišico. Parcela, na kateri bo zgrajen naš počitniški dom, leži ob avtobusni postaji. Kdor bo želel svoj dopust preživeti v Savudriji v našem domu, si bo kuhal lahko sam ali pa hodil v menzo TNZ, ki je oddaljena le nekaj 10 metrov. Vas Bašnnija je oddaljena od našega doma 10 minut, v kateri je samopostrežna trgovina, zadružna trgovina, slaščičarna, gostilna in pošta. Ob obali sta še dva hotela in v času sezone vsak večer plesna glasba. Zelo prijetni so sprehodi ob obali do stare Savudrije in v drugo smer proti Zambratiji. Morje je na tem kraju zelo čisto, plaža skalnata in le 15 minut je potrebnih, če si želiš mivko ali peščeno plažo. Po večmesečnih težavah, ki smo jih imeli s papirji, ki so potrebni za vsako novo gradnjo, smo 28.3.1967 zakoličili stavbišče in naslednji dan že kopali temelje. Odločili smo se za gradnjo v lastni režiji. Počitniški odbor je predlagal gradbeni odbor in upamo, da bodo dela hitro napredovala. Gradbeni odbor si je postavil plan precej kratek, z namenom in željo, da bi mogli koristiti dom že sredi letošnje sezone. V domu dvojčku je po načrtu predvideno 9 ležišč. V manjšem delu 1 spalnica. (2 ležišči), dnevna soba s kuhinjsko nit o (1 ležišče), shramba in sanitarije s kopalnico. V večjem delu 1 spalnica (2 ležišči), še ena spalnica s tremi ležišči in dnevna soba s leuhinjsko nito z enim ležiščem. Poleg je shramba in kopalnica s sanitarijami. Pred vsakim stanovanjem je pokrita terasa in na vrtu so planirane prhe. Proračunska vrednost je predvidena na cca 10 milj. din. Potrebna bo velika iznajdljivost in varčnost, da bi se,kar je tudi možno, gradbena dela nekoliko znižala. Ha isti parcelis na kateri gradimo dvojčka, smo dobili dovoljenje za gradnjo še ene vikend hišice. Počitniški odbor je zato predlagal, da prodamo vikend hišico v Umagu in zgradimo s tem denarjem še eno hišico poleg dvojčka in tako zaključimo celoto. Vzporedna gradnja bo v tem primeru nekoliko cenejša, našim članom pa bomo omogočili večje število ležišč ob morju in prijetnejše počitnice. Tovariš 8okolovic Tomo na upravi podjetja že sprejema naročila za rezervacijo vseh počitniških domov. Med člani kolektiva je že sedaj precej interesentov za Savudrijo, žal pa nismo 100 odstotno prepričani za datum, kdaj bo možna vselitev. Vsled tega'bi prosil, da vsi tisti, ki želijo letos preživeti dopust v Savudriji, planirajo svoj dopust z nedoločenim datumom, da ga bo možno prestaviti na kasnejši čas ali drugi kraj.. V primeru, da letos ne bo možno vsem zainteresiranim članom ustreči, počitniški odbor meni, da se izplača letos malo potrpeti in v prihodnjem letu v lepšem in prijetnejšem . okolju koristiti svoj oddih. Bojan Inkret KAJ VSE VPLIVA.HA D0LŽIH0 LETHEGA DOPUSTA? 0 izrabi letnih dopustov je bilo postavljenih nekaj vprašanj. Ta se nanašajo na to, po kakšnih predpisih se dopust določa, od česa vse je odvisna dolžina dopusta. Analiza izrabe dopustov je pokazala različne nejasnosti pri delavcih v tem, kolikokrat ima posameznik lahko letni dopust. Podatki kažejo, da tu posamezniki čestokrat delajo v nasprotju s predpisi, saj so primeri, ko se veliko izostankov, ki bi jih bilo šteti kot neopravičene, prizna kasneje kot dopust in podobno. PREDPISI, KI DOLOČAJO DOLŽINO DOPUSTA IN MERILA Temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet v letu 1965 in kasnejša novela zakona daje samo osnovna določila glede pravic in dolžnosti. Vse podrobnosti pa je treba urediti s splošnim aktom podjetja, upoštevajoč posebne prilike in pog 'je posamezne delovne organizacije. Zato je bil postavljen tudi rok, v katerem je potrebno sprejeti pravilnik o delovnih razmerjih. V našem podjetju smo sprejeli pravilnik med prvimi, saj je bil sprejet že decembra 1965, nato pa ta le nekoliko dopolnjen in izdan v prečiščenem besedilu 20. januarja 1967. Pravica do letnega dopusta je v tem pravilniku obdelana od 77. do 96. člena. Določilo mora imeti osnovo v temeljnem zakonu. No in kaj določa temeljni zakon? Postavlja zahtevo, da mora biti za dopust postavljenih več meril. Po prejšnjem zakonu smo poznali samo eno merilo, to je leta službe. Če bi obdržali v pravilniku samo eno določilo, to je kot so nekateri predlagali, naj bi ostalo tako kot je bilo, potem bi bil pravilnik nezakonit in se ga zato ne bi moglo uporabi jati. Odmera dopusta po več merilih pa je razumljivo vplivala na to, da so pri prehodu iz prejšnjega stanja v novo nastale določene razlike v dolžini dopusta. Enake razlike bodo nastopale razumi jivo'tudi v bodoče, saj se pogoji iz leta v leto pri posamezniku spreminjajo - če ne vsi, vsaj nekateri. Več prigovorov je bilo na to, zakaj je eno od meril tudi pogoj izkoristek fonda delovnega časa? Veliko število neopravičenih izostankov in izostankov, pri katerih se lahko postavlja dvom o upravičenosti je predstavljalo problem, ki ga je treba na nek način reševati. Eden od ukrepov je bil prav v merilih po katerih se ugotavlja izkoristek fonda delovnega časa, če ho praksa pokazala, da je treba določila menjati, potem se jih oo pač menjalo. Za enkrat, po mnenju DS podjetja, tu ne gre za potrebo po spremembi„ V nobenem primeru pa ne more imeti posameznik krajši dopust od 14 dni in ne daljši od 30 delovnih dni, KAKO LAHKO IZKORISTIMO DOPUST IN KDO GA ODREJA? Razpored dopustov opravi gospodarska organizacija ob upoštevanju delovnega programa. Čas, kdaj lahko posameznik izkoristi dopust, je torej stvar _delovne organizacije, razumljivo, da se pri tem, v okviru možnosti, upoštevajo želje posameznika. Te želje je mogoče upoštevati do tiste meje, dokler to ne gre v škodo poslovanja podjetja. Zakon do.loča, da ima,vsak delavec pravico do enega dne dopusta, ko bo dan določil sam. Izkoristek tega dne (tu so mišljena razna družinska slavja), mora delavec prav tako prijaviti vsaj mesec dni pred nastopom dopusta ali bolj preprosto rečeno, toliko prej, da je mogoče delo urediti tako, da ni moten delovni proces. Predpisi nadalje določajo, da se dopust praviloma izrabi neprekinjeno v enem časovnem obdobju, le. izjemoma v dveh. Iz tega določila se jasno vidi, da v takih primerih sploh ne more priti do nesoglasij, kako je s prostimi sobotami. Zakon pozna samo. delovne dneve, teh pa je 6 v tednu, torej ni tu nobenega dvoma, da se. sobote ne bi računale v dopust, kot običajno nekateri včasih tolmačijo. Pri odrejanju dopustov je prav, da omenimo tudi težnjo, da vsi ne morejo na. dopust v poletnih mesecih, ker tudi tedaj ni mogoče prenehati s poslovanjem. DOSEDANJE SLABOSTI BOMO ODPRAVILI Z MALO DOBRE VOLJE Nihče ne trdi, da nekatere slabosti, ki so bile do sedaj v tem, da so nekateri hoteli na dopust po 6 in več krat, ni mogoče odpraviti. S takim načinom izrabe dopusta tudi nismo dosegli osnovnega namena dopusta, to je nadomestilo potrošenih moči, To dosežemo samo takrat, če posameznik za daljšo dobo zamenja okolje. Ker gre tu torej za obojestranski interes tako podjetja kot delavca, je dolžan vsak posameznik sodelovati pri kar najboljši izrabi letnega dopusta. Tone Plešec V !:DELU” JE PISALO JUGOSLOVANSKA PRIZVODNJA JEKLA Lani so jugoslovanske železarne proizvedle 1,857.000 ton jekla nasproti 1,756.000 tonam v prejšnjem letu. Pri tem se je najbolj povečala proizvodnja elektrojekla, namreč od' 219.000 na 287.400 ton. Po posameznih železarnah je bila lani proizvodnja SM jekla in elektrojekla naslednja; Zenica 884.500 ton (prejšnje leto 829.400), Jesenice 391.000 ton (360.600), Sisak 197.900 ton (180.000), Nikšič 159.100 ton (157.900), Ravne 100.500 ton (98.400), Smederevo 86.000 ton (82.200) in Store 38.500 ton (37.500). Proizvodnja elektro-jekla se je povečala v Nikšiču od 80.200 na 82.400, na Ravnah od 67.100 na 74.400, na Jesenicah od 38.000 na 72.600 in v Sisku od 2300 na 26.800 ton, v Zenici pa se je zmanjšala od 24.000 na 23.700, medtem, ko se je'v Smederevu le nebistveno povečala od 7.400 na 7.700 ton. IZVLEČEK IZ PRAVILNIKA O MEDSEBOJNIH DELOVNIH RAZMERJIH PODJETJA člen 78 Delavec, ki je Lil spre let na delo med letom, pred tem pa je delal v drugi delovni organizaciji, praviloma pripada dopust v višini 14'delovnih dni, če ga pred sprejemom na delo ni koristil v prejšnji gospodarski organizaciji in, če je nastopil delo v 3 delovnih dneh, ko je nehal delati v prejšnji delovni;organizaciji ter če izpolnjuje pogoje iz člena 77 tega pravilnika. člen 79 Delavcu, ki. mu preneha delo v podjetju in izstopi iz delovne skupnosti, je pred prenehanjem dela omogočiti, da izrabi letni dopust v razmerju dolžine zaposlitve v koledarskem letu, razen v primeru, če mu delovna organizacija, v katero vstopa na delo zagotovi, da bo pri njej lahko izrabil letni dopust. Zaradi dopusta se delavcu ne more podaljšati.roka razrešitve ob prenehanju dela. člen 80 Dolžina letnega dopusta se določa po naslednjih osnovah: L) pogoji dela (teža dela, vpliv delovne okolice na delo, delo v nočnem času, stopnja fizičnega in duševnega napora). 2) Izkoristek fonda delovnega časa. 3) Odgovornost pri vodstvu enote. 4) Dolžina delovne dobe (vsa delovna doba, ki je priznana in vpisana v delavski knjižici). 5) Posebni socialni pogoji, v katerih živi delavec (matj., invalid in podobno). člen 81 Dolžina letnega dopusta po posameznih osnovah lahko znaša največ; 1. Težka dela; , - lahko umsko delo - srednje umsko delo - težko umsko ‘delo - lahko fizično delo - srednje fizično delo - težko fizično delo Preglednica o razporeditvi vseh delovnih mest po teži dela je sestavni del tega pravilnika. 2. Izkoristek fonda .delovnega časa; - od 90 do 94 % - od 95 do 97 % - nad. 98 % V izkoriščeni fond delovnega.časa se šteje redni dopust, porodniški dopust, odsotnost z dela z nadomestilom osebnega dohodka ter neprekinjen bolniški stalež daljši kot 30 dni, 3. Za odgovornost pri vodstvu enote; - v enoti do 10 zaposlenih 2 dni - v enoti od 11 do 40 zaposlenih 3 dni - v enoti z nad 40 zaposlenih in delavci na vodilnih del. mestih 4 dni 2 dni 5 dni 7 dni 2 dni 3 dni 5 dni 3 dni 4 dni 5 dni 4. Po dolžini delovne dobe; - do 5 let delovne dobe ■ 7 dni - od 6 do. 10 let delovne dobe 9 dni - od 11 do 15 let delovne dobe 11 ^dni - od 16 do 20 let delovne dobe 13 dni - od 21 do 25 let delovne dobe 15 dni - od 26 do 30 let. delovne dobe 17 dni - nad . 31 let delovne dobe 19 dni 5« Za posebne socialne prilike pripada letni dopust; - materi z otrokom, ki je 1.1. v letu mlajši kot 8 mesecev, oz. se rodi.po.tem dnevu, ali materi z dvema otrokoma, ki sta mlajša od 7 let - 2 dni - invalidom do 30 % invalidnosti 2 dni - invalidom od 40 do 50% invalidn. 3 dni invalidom nad 60 % invalidnosti 4 dni - 26 — ALI JI RES ZMEŠNJAVA Z OKROŽNICAMI? Ha zadnji seji UO je eden od članov v razpravi omenil, da je okrožnic vedno več in da so si kontradiktorne. Prvo bo kar držalo in gotovo jih bo še več, saj smo si zadali težke naloge, ki jih moramo realizirati, po drugi strani pa se vsak čas menja poslovna in tržna situacija, ki tudi zahteva nove ukrepe in prijeme. Za kontradiktornost okrožnic pa bi dotični moral povedati primere, da bi mu lahko dali prav. Pri tem gre morda za drugo stvar in sicer za to, da se napravi red glede pomembnosti oziroma dolgoročnosti okrožnic. Mi mečemo okrožnice takorekoč v en koš, zato izgleda, da je pri izdajanju okrožnic anarhija. Po mojem mišljenju bi morale okrožnice imeti določeno oznako, po kateri bi se ločile po pomembnosti oziroma trajanju. Nekatere okrožnice imajo trenutno vrednost trajanja, kar pomeni, da je treba nalogo izvršiti takoj. Takšne okrožnice bi 1 viko šle po izvršitvi naloge takoj v arhiv navadne pošte. Druge okrožnice imajo daljšo vrednost trajanja, morda en mesec ali več. Te bi morali hraniti v posebni mapi, zato, da bi bile pri roki vsak čas, dokler nanjo ne bi zapisali, da so naloge realizirane in da o njih ni treba več voditi evidence. Tedaj bi jih dali v arhiv navadne pošte. Tretje okrožnice imajo trajno11 vrednost, vrednost, ki se lahko potegne tudi v drugo leto. Te bi morale ostati v-posebni mapi, ki bi morala biti pri roki vedno. Kakšno vrednost trajanja ima določena okrožnica in kam spadc?,, bi morali posebej označiti, n,pr. prve s črko C, druge s črko B in tretje s črko A. Okrožnice bi tudi morale imeti tekoče.številke, ne glede nato, katera strokovna služba jih izdaja. N.pr. Okrožnica C tek.štev. 15, okrožnica B tek.štev. 10, okrožnica A tek. štev. 6. Evidenca in kontrola ter razgovori o tem, kaj se na katero okrožnico nanaša, bi s tem bili bolj enostavni. Mislim, da nima pomena okrožnic deliti po mapah na strokovne službe, n.pr. vse komercialne v eno mapo, finančne v drugo, ker so za vodje enot vse enako pomembne in morajo o vsem in vedno voditi računa. ICdor želi, naj o tem napiše tudi svoje mnenje, da bi našli najbolj praktično rešitev. ■ Stane Koman NUJNO V TRETJO IZMENO Dne 14.111.196? je direktor podjetja sklical posvet vseh poslovodij podjetja o problemih tržišča, realizacije sklepov DS podjetja in investicijskem programu. Obravnaval se je odnos našega podjetja do podjetja "Metal-prometi; iz Reke, ki prodira na slovensko tržišče zato, ker mu mi in :ISurovina” Maribor konkuriramo na Reki. Obvladovalo je mišljenje, da zaenkrat dosedanjega odnosa ni treba menjati. To pomeni nevarnost vse večjega pritiska Metalprometa na naše poslovne partnerje, vsled česar morajo poslovodje ojačati stike pri svojih poslovnih partnerjih, da bi preprečili eventualna presenečenja. Obravnavalo se je tudi metode dela Surovine - Maribor z ugotovitvijo, da oni sistematično obdelujejo nekatere naše poslovne partnerje in da jih včasih uspejo pridobiti. Kljub temu je obvladalo mišljenje, da ni treba še bolj zaostriti konkurenčne borbe, da pa morajo poslovodje povečati število obiskov pri poslovnih partnerjih in jih bolj tesno povezati z našim podjetjem. Pri obravnavi sklepov DS podjetja, se je ugotavljalo, da se prepočasi izvajajo. Zaloge se sicer manjšajo, toda ne dovolj hitro. Nekateri poslovodje so obremenjeni tudi s subjektivnimi težavami, med katerimi ni na zadnjem mestu to, da si ne morejo zamisliti praznega skladišča, medtem, ko nam mora biti cilj prav to. Mi dober poslovodja tisti, ki ima napolnjeno skladišče do zadnjega kotička, pač pa tisti, ki uspe ustvarjati promet z minimalnimi zalogami na skladišču. Ndalje se je ugotavljalo, da se še ni začelo z medskladiščno prodajo blaga z namenom, da se ga hitreje spravi v denar. Sklep DS podjetja, da ne more biti razprave o tem, ali bo 'Jedo posodil stroj drugemu ali ne, ali bo poslal železo na rezanje v Maribor ali ne, je treba razumeti tako, da je treba premestitev stroja ali medskladiščno prodajo železa za rezanje na zahtevo tehnične oziroma komercialne službe, realizirati brez ugovarjanja. V razpravi o delu v izmenah se je ugotavljalo, da sta dve izmeni vpeljani le pri stiskalnicah za pločevino in da tudi pri tem trpi delo, ker se delavce vsak čas odreja na druga mesta. V zvezi s tem se je odprla razprava o nakupu nove stiskalnice iz Nemčije. Obvladalo je mišljenje, da je letos še ne bi kupili, da pa moramo storiti vse za uvedbo tretje izmene pri obstoječih stiskalnicah. Sprejeto je bilo priporočilo, da naj se za dobo 6 mesecev organizira troizmensko delo, tehnična služba pa da mora organizirati tečaj za vodje strojev, ki jih bomo rabili za tretjo izmeno. Ma predlog tovariša Jančiča so navzoči sprejeli nalogo, da bodo do 25. marca izredno forsirali odpremo in si s tem tudi pripravili prostor za odkup v aprilu, ki je vsako leto zelo velik, zaradi pospravljanja pred praznikom dela. E"a predlog tov. Mancinija so tudi sprejeli nalogo, da bodo pri naših poslovnih partnerjih poiskali dolžnike, s katerimi bi se lahko izvršile kompenzacije dolgov. Tov. Mancini pa mora o tem izdati okrožnico z navodili. Ha predlog tov. Žoherja so vsi navzoči strinjali, da bodo storili vse za zmanjšanje zalog. V tem so vsi videli tudi rešitev problema, ki ga je nakazal tov. Piki in sicer povečanje likvidnih obratnih sredstev do takšne višine, da bomo poslovnim partnerjem lahko dajali avanse za njihovo blago. Pri obravnavi investicijskega plana za leto 1967, po katerem bi letos porabili le 30 razpoložljivih sredstev, 70 % pa, bi namenili za obratna sredstva, se je pokazalo, da so vsi za takšno' rešitev, kljub temu, da marsikatera enota ne bo prišla do tistega, na kar je računala. hajbolj bo s tem prizadeta ljubljanska delovna enota, ker je zopet izpadla gradnja novega skladišča. Razprava je tudi osvetlila vprašanje nabave dveh viličarjev za Maribor in Bohovo v tem smislu, da je eden za obe enoti dovolj. Razpravljalo se je tudi o'dejavnosti komercialnega biroja, nekateri so omenili težave, ki jih imajo s komerc. birojem, toda prevladalo je mišljenje, da se da z njim zelo dobro delati in da imajo DE veliko korist od predelave blaga, ki ga organizira komercialni biro. ha kraju se je razpravljalo tudi o spremembi pravilnika o de lit" vi dohodka in sicer o ukinitvi 3% dohodka, ki so ga odvajale enote za izredno nagrajevanje. Prevladovalo je mišljenje, da je nesmiselno ukiniti vse 3% in da je potrebno še nadalje obdržati 1 ali 2 %. ' - -y-U‘ ' ■ , ,, ,, , ■ l Ko se je določilo, da naj vsak, ki ve za kakšno primerno praktično novoletno darilo, le tega pošlje na upravo in da se naj ob priliki na skupnem sestanku odloča, kaj bomo naročili za leto 1968, je bilo posvetovanje zaključeno. S. K. NERAZUMLJIVO. IH NERESNO. Na širšem kolegiju, ki je bil dne 14/3-1967 so vsi poslovodje zelo prizadeto obravnavali vprašanje, kako bi čim hitreje zmanjšali zaloge pločevine, ki vsaj v nekaterih enotah predstavlja velik problem. Ugotavljali so, da bi se. ta problem dal rešiti,. če bi vsaj 6 mesecev uvedli tretjo izmeno prešnnja pločevine. Končno so bili vsi soglasni, da se pristopi k organizaciji tretje izmene pri vseh paketirkali za pločevino s tem, da bi najeli določeno število delavcev za . dobo 6 mesecev, le ekipe' bi s paketirko vred obšle vsa skladišča pločevine, ki jo je toliko, da bi imele dovolj dela za 6 mesecev. Rezultat bi bil za naše prilike, oziroma navade fantastičen, saj bi vendarle enkrat skladišča takorekoč izpraznili, oziroma sprešali pločevino, ki v nekaterih enotah, n.pr. v ljubljanski leži nedotaknjena že nad 5 let. Dogovorjeno je bilo, da naj uprava takoj organizira tečaj za vodje paketirk, saj bi jih za tretjo izmeno rabili vsaj še 5, pa tudi sedanji nimajo vsi kvalifikacije za vodjo stroja. Vse je bilo pripravljeno za ta tečaj, tako, da bi s 1/4-1967 lahko startali s tretjo izmeno.-Toda dogovorjena akcija je propadla, ker isti ljudje, ki so bili soglasni, da se uvede tretja izmena prešanja pločevine, niso poslali ljudi na tečaj. To je nerazumljivo in skrajno neresno. V mesecu aprilu bo še več pločevine, ker bodo podjetja forsirala odkup zaradi prvomajskih praznikov. V nekaterih enotah kot n,pr. v Ljubljani, sploh ne bodo vedeli 'kam z odkupljeno količino. PROBLEM SORTIRNICE PRED ES PODJETJA Težave, v katere je zašel že v letu 1966 T.0. Ljubljana, so se v letošnjem letu še bolj zaostrile vzporedno s stagnacijo celotne tekstilne panoge. Zato je razumljivo, da je vodstvo T.0. že v lanskem letu opozorilo ria to situacijo upravo podjetja in organe upravljanja, ki pa so pravočasno opozorilo tako vodstva TO kot strokovnih služb glede oprostitve 3% prispevka za skupne potrebe vzeli kot pretirano oz, alarmantno prikazovanje dejanskega stanja. Vzrok za to so našli v tem, da se OD v obratu niso poslabšali oz., da obratu sploh ni bilo treba koristiti oprostitev 3% prispevka za svoje OD. i . Če pa danes pogledamo stanje, pa lahko vidimo, da so organi upravljanja iz tedanje analize obstoječega stanja in bodočih predvidevanj napravili preveč površne zaključke, ker niso upoštevali sanacijskih ukrepov, ki jih je podvzel T.0. skupaj s strokovnimi službami uprave podjetja v danih pogojih; - da se je premestilo začasno na sortiranje in balinanje papirja ? oseb - da se je zmanjšal vozni park --32 - - da sp. angažirali delovno silo pri delu v Kranjski gori in .izgradnji novega skladišča v Vižmarjih - da so z haliranjem sintetičnih odpadkov za tovarno Tulon zaslužili cca 2 milj. starih din - da so zmanjšali število zaposlenih za 5 ljudi - da so zvišali prodajo tekstilnih ostankov za več kot 200 >S Na ta račun je bila kvota OD obremenjena z manjšim številom zaposlenih oz. je bilo njeno zmanjšanje zaradi razmer na tržišču počasnejše od zmanjšanja tistih, ki jih je morala "preživi jati”. Ker pa se je dohodek še naprej zmanjševal in zato tudi kvota OD, pogoji za zaposlitev delovne sile na drugih delih pa so usahnili oz. se je začela kvota -OD hitreje zmanjševati od tistih, ki jih je "preživljala”, so se temu primerno začeli zmanjševati tudi OD. Tako so pripeljali T.O. do najnižjih -povprečnih OD v I. tromesečju: letošnjega leta (42.000 - 43.000 starih din). V naslednjih mesecih, je iz dolgoletne izkušnje pričakovati še poslabšanje te situacije, ker je bila celo v normalnih pogojih situacija v.II. in III. tromesečju vedno slabša v primerjavi s I. in IV. tromesečjem. Zato je razumljiv sklep DS podjetja, da se za II. in III. tromesečje tekstilni obrat oprosti dajatev za sklade podjetja in 1,5 % prispevka za skupne potrebe in 50% plačila za upravo podjetja . V tem času pa je treba po vsej sili na.jti izhod iz nastale situacije in angažirati slasti vodstvo obrata in strokovne službe uprave, da pripravijo sanacijski načrt, o katerem bo v začetku jeseni razpravljal DS podjetja. Čisti jasno pa je že danes, da brez zmanjšanja delovne sile ne bo šlo. Zato bo pred odgovorno nalogo stal zlasti DS obrata, ki bo moral čimprej skleniti, za koliko oseb bo zmanjšal, število 33 - zaposlenih in zlasti, koga ho odpustil. Smatram, da bi moral biti osnovni kriterij predvsem sposobnost in prizadevnost zaposlenih, ne glede na to, da bodo s tem nastali določeni socialni problemi, katere pa podjetje pri neprizadevnih delavkah ne more reševati. Vsaka se mora zavedati, da, kolikor je s svojim delom podjetju doprinesla, toliko lahko tudi od njega pričakuje, zato je prav na DS'obrata še toliko pomembnejša odgovornost, da bo v dani situaciji pravilno ocenil in vrednotil ta doprinos. Kolikor preje se bo lotil tega zahtevnega in neprijetnega dela, toliko preje bo napravil konec negotovosti zaposlenih in toliko preje bo omogočil sposobnim'in prizadevnim delavkam boljše OD, kot nagrado za njihovo sposobnost in prizadevnost. Kajti gospodarska reforma ne podpira tistih z nizkimi OD, ampak zahteva selekcijo podjetij in zaposlenih v podjetjih, tem pa ustrezne OD po sposobnosti, iznajdljivosti in prizadevnosti. Prav'na vodstvu obrata in strokovnih službah uprave pa je naloga, da še posebej vtem težkem- trenutku pokažejo svojo sposobnost in iznajdljivost in prepričan sem, da bo za njih največ ja nagrada in plačilo za vložen trud,.če bodo uspeli pripel j:.ti obrat preko vseh težav v svetle jšo prihodnost s čim manjšim številom žrtev. Nisem se posebej dotaknil kolutarne, kjer je DS sklenil, da se evidenčno vodi posebej, saj njena naloga in položaj ni nič. lažja, od ostalega obrata. Upamo pa, da nam ne bo treba izpolniti sklepa DS za njeno ukinitev, kolikor se bo tudi v bodoče.pokazala nerentabilna. Eden izmed začasnih ukrepov bi bil tudi ta, da se določenemu številu zaposlenih zmanjša: delovni čas na polovico, da ne bi bile s tem preveč prizadete tiste delavke, ki imajo tudi v današnji' situaciji dovolj potrebnega dela. Upam in želim, da bomo lahko čez mesec ali dva bolj konkretno informirali vse prizadete s prizadevanji in zlasti z doseženimi rezultati pri odpravi obstoječega stanja. Janez Ramovš KIJCO JE, Z OBRATOM ZA IZPRAŠEVANJE VREČ MA MOSTU MA SOČI Težav, ki so nastopile ob postavitvi strojev v obrat, ni nihče predvideval. Ko smo namreč prosili Zavod za tehnično varnost pri delu, da pošlje strokovnjaka zaradi pregleda strojev in da dovoljenje za obratovanje, je ta ugotovil, da stroji ne ustrezajo in dovoljenja za obratovanje 'nismo dobili. Stroji, ki smo jih kupili v Tovarni cementa in salonita Anhovo, so zelo stari in ne ustrezajo pogojem dela, ki se danes zahtevajo. Komisija je opravila meritve in dala naslednji izračun; - hitrost zraka pri vstopu v stroj znaša 440 m/min. ali na sekundo 6,7 m. Ma podlagi teh podatkov je pokazal izračun, da znaša količina zraka, izsesana iz prostora v stroj v m3 na uro a = 0,6 m2 x 6,7 m/sek = 0,4 m3/sek x 3600 = 1440 m3 zraka/h za en stroj, kar znaša za 2 ventila - stroja 2880 m3/h Izračun na izpušni strani stroja pa pri preseku cevi 0,075 m2 pokaže količino zraka v m3 tako; a = 13,2 x 0,075 = 0,99 nč/sek = 3600 m3/h Prostornina prostora, kjer stojijo stroji, znaša 40 m3. Zrak' se izmenja v prostoru na sesalni strani 72 krat, na izpušni strani pa 180 krat."Tako je nastal problem, kako odpraviti prekomerni prepih v prostoru. Inšpektor je v' zapisniku napisal; - stroji so zastareli in pomanjkljivi, so leseni z dvema krtačnima valjema, iztepalnikom z gumijastimi pasovi in ventilatorjem, ki ima nalogo odvajati iztepeni prah na prosto. Pred stroji so police, obite z maso v območju krtačnih valjev. Iz vsakega stroja vodi izpušna cev ventilatorja na prosto. S tem se pojavlja problem, ki je pri obstoječih strojih nerešljiv. Oba stroja odvzameta s svojima ventilatorjema cca 7200 m3 zraka na uro iz prostora prostornine 40 m^. Prav tako bo nemogoče prostor ogrevati in je postavljanje peči brez pomena, ker .bi vsled vakuma dotekal zrak v prostor skozi dimnik in peči. Dodatno k navedenemu pa nastaja še problem čiščenja izpušnega zraka, za kar je inšpektor zapisal; - zajemanje prahu bo izvedljivo le s komorami in vrečastimi čistilci, če bi na koncu čistilne naprave še izstopal fin prah, bi se ga dalo zajeti s primernim oljnim čistilcem. Poleg pomanjkljivosti pri strojih, je nastal problem še zaradi neposredne bližine skladišča podjetja "Droga". Ker se bavi to podjetje z zdravilnimi zelišči, so■predpisani še posebno strogi pogji glede onesnaženja zraka s škodljivimi snovmi. Pes je, da piha veter 2/3 leta v smeri doline in bi tako odnašal prah iz obrata v nasprotno smer skladišča "Droge-, kar pa ne zadošča pogojem dovoljenja za obratovanje. S posebno skonstruirano napravo smo dosegli menjanje zraka v prostoru na 180 na 10 krat, kar je dovoljeno za obratovanje, ne da bi delavcem pri strojih škodovalo in tudi prostore bo mogoče ogrevati. Ostalo je še nerešeno vprašanje, kako zajeti 97 % vsega prahu. Izdelali smo zidane bunkerje s teoretsko izračunanimi pregradami odprtega sistema in z vmesnimi tkaninskimi preg ami. Bunker je razdeljen na grobi in fini del. Ha izpušni cevi, ki vodi iz bunkerja, so vgrajene še vmesne pregrade, ki se jih lahko po potrebi menja in čisti. Po meritvah in izračunu zajemajo čistilne naprave na izpušni strani le 89 % prahu namesto 97 %, kot to zalite vajo predpisi. V 8 % razliki pa je 80 % azbestnega prahu in 20 % mešanice drugega prahu. Doseči moramo torej 97 zajemanje prahu, v preostalih 3 % prahu, ki ga na noben način ne bo mogoče zajeti, pa sme biti le 25 % azbestnega prahu in 75 'v drugih primesi. .Ta problem bomo skušali rešiti na ta način, da bomo na koncu izpušne cevi vgradili motorni sistem oljnega čistilca. Tu pa bomo morali paziti še na to, da ne bomo s tem dosegli prevelikega zračnega upora na ventilatorje, ker bi s tem dobili obratni tok zraka, ki bi delno ali celo vso količino prahu vračal v delovni prostor. Zato bo potreben natančen izračun hitrosti in upora; zraka. Računamo, da bo vse pripravljeno za ponovni pregled do 20. aprila. S to rekonstrukcijo, če jo lahko tako imenujemo, smo prevzeli veliko in odgovorno delo. Končni rezultati bodo znani šele po ponovnih meritvah Zavoda za zdravstveno-telmic-no varnost pri de u v Ljubljani, ki edini ima precizne aparate ih meritve, ki dajo natančne rezultate, kakršne zahtevajo zvezni predpisi. Ravno zaradi- teh razlogov je moral DS podjetja odobriti dodatnih 1,5 mil j ona S.din tako, da bo prvotna predračunska vrednost 5,5 milj. S.din povečana na 7,0 milj, Starih din. 37 - ZAKAJ 70 KM/H, ZAKAJ NE 80 KM/H V Uradnem listu št. 7 SFEJ je 8.2.1967 izšla uredba, ki pravi” "Za nekatere kategorije motornih vozil je na vseh cestah v Jugoslaviji omejena hitrost vožnje in sicer: 1) na 80 km na uro - za avtobuse brez priklopnikov ali s prtljažnim priklopnikom, pri katerem največ ja dovoljena teža ne presega 750- kg ter za vse tovorne avtomobile brez priklopnika, pri katerih največ ja dovoljena teža ne presega 7500 kg. 2) na 70 km na uro - za tovorne avtomobile brez priklopnika, pri katerih največ ja dovoljena teža presega 7500 kg. 3) na .60' km na uro - za vse tovorne avtomobile s priklopnikom. Obrazložitev; Hitrost vozila je določena na ta način, da se teži vozila prišteje teža tovora„ N.pr.: TAM 4500 lastna teža znaša 4200 kg regi sir Irana.nosiAnost vozila glede....—........ na prevoz tovora * __4500 kg .Skupaj znaša 8700 kg Torej teža 8700 kg'presega po uredbi*določeno težo, predpisano pod toč. 1, ki pravi, da za hitrost 80 km na uro ne sme presegati celokupna teža vozila in tovora 7500 kg, itd. Za nepravilno uporabo hitrostnih tablic ali za vožnje brez njih, so določene visoke kazni. 38 - S KOLIKIMI VOZILI RAZPOLAGAMO IN KDO JIH VOZI Vsi naši šoferji bi se morali zavedati, da jim je dana v razpolaganje vrednost OS v višini N.din 910.794,92 po sedanji vrednosti, kar ni majhen znesek, ne računajoč pri tem tovora, ]fi ga vozijo in ki presega včasih celo večkrat vrednost kamiona. Zavedati bi se morali, da škoda, ki jo napravijo z nevestnim in neodgovornim ravnanjem z vozilom, prizadene celoten kolektiv, katerega člani so tudi oni. Ne bi smeli pozabiti na škodo, ki jo utrpi podjetje, ko je kamion v popravilu, pa ga zato ne more uporabljati oz, se mora zato posluževati tujih prevoznikov. Zato naj vsi šoferji dobro premislijo, kakšno odgovorno delo jim je zaupano, saj vozijo poleg sebe tudi transportne delavce, katerih življenja so .jim zaupana. Zato šoferji, če pogledate v kozarec, spomnite se na življenja in družine delavcev, ki jih vozite, če že prezirate svoje življenje in življenja svoje družine. Naj vam ostane teli nekaj besed v 'spominu z željo, da se jih ne bi spomnili šele takrat, ko bo prepozno. vrsta voz. iciimek in ime stanovanje-občina kategor. Zastava 421-04 ni .stalnega šoferja » 410-94 Tonejo Franc Črnuče 4-Bežigrad ni stalnega šoferja !! 410-95 Combi 411-40 Combi 410-96 Combi 410-97 Kološa Franc Berčič Franc Vojin Djuro Csepel 531-06 Habič Frano Avala 233-83 brez šoferja Tam Pi 74-25 Okorn Franc češka 1 Maribor C Rudnik 57 Ljubljana B Kališnikov trg 3 L j.-Bežigrad C Dobrunje 10 L j—Moste D Rakovniška 6 Ljubi j. D - 39 Tam 231-50 Jordan Ludvik Topniška 30 Ljubi j. C Tam 351-04 Zorico Zdravko Topniška 30 Ljubi j. C Csepel 252-46 Rakar Janez Zg.Brezovo 12 Iv.gorioa C Csepel 269-22 Kovačič Stane Kurilniška 18 Ljubi j. C Csepel 94-14 Košak Štefan Cilenškova 15 Ljubi j. c Avala 233-93 Cigan Alojz Jezerska 48 Kranj c Opel 74—50 HaIkič Smail Poljan,nasip 40 Ljubi j. c Tam 231-49 Žugelj Jože Št,Vid pri Stični 129 Grosuplje c Tam Pi 85-12 "brez šoferja Tam 536-29 Španiger Ivan Eazvanje 103 Maribor G Tam 547-23 Beranič Ivan Dobravci 64 Maribor c Tam 173-90 Purek Alojz Skorba 4 Ptuj c Tam 173-91 Plisar Štefan Gosposvetska 11 Maribor c Pap 455—08 Lebar Anton Češka 1 Maribor c Avala 234-03 Pavlovič Milornir Streliška 91 Maribor 'c Csepel 65-00 Jovanovič Aleksander Partizanska 18 Maribor c Avala 251-93 brez šoferja Opel 67—85 Grašič Emil Trg 4. jul. 50 Dravograd B Tam 231-51 Kulič Prano Mačkovci 48 M,Sobota c Tam 370-09 Bernjak Alojz Leskovškova 17 Celje 0 Csepel 269-23 Gakš Prano Začret Celje c Tam 380—46 Kolar Vinko Podgrad 6 Celje c Tam 67-75 Kamenšek Adolf Ostrožno 67 Celje c Tam 63-07 Kinder Prano Ljubečna 21 Celje c Opel 36-71 Hotko Drago Škofja vas 66 Celje c Csepel 269—24 Kološa Janez Globušak 15 Trbovlje G Tam 173—65 Bogožalec Milan Trg svobode 24 Trbovlje c Zastava 33-56 Eadanovič Prano Zakot 12 Brežice B Pap 149-25 Lotrič Janez Hrastje pri Kranju 51 E Csepel 67—83 Zupanc Fi-ano Jezerska 34 Kranj C Tam 435-65 Nahtigal Prano Zg.Jezersko 103 Kranj ■E Tam 380-16 Dodič Ivan Škocijan Koper E Csepel 252—45 Peroša Karel Garibaldijeva 10 Koper C Praga 57-94 Peršič Marjan Kidričeva 45 Koper C Zastava 501-42 Želodec Jelko Tam 380-74 Čeperli Miroslav Praga 22-76 Mavrič Anton polpriklopnik 21-53 Dodič Ivan Narin 85 Postojna Kidričeva 32 N.G-orica Neblo 33 N.Gorica Skoči jan Koper C E C Janez Ramovš- DOLOČILI SMO NOV CENIK STORITEV MEHANIČNA' DELAVNICE V LJUBLJANI Poteklo je leto dni, od kar je mehanična delavnica v Ljubljani samostojna obračunska enota. Tedaj je bil tudi sprejet cenik storitev delavnice. Samostojni obračun je pokazal, da je bila zamisel dobra. V upanju, da bi pridobili čim več dela, smo sestavili nov cenik z veljavnost jo., od 1.4.1967 dalje in to? Režijska ura N. din 9,00 nadura N. din 13,50 strojna ura N. din 26,00 varilna ura (avtogeno) N. din o o CM H varilna ura (električno) N. din 16-, 00 režijska^ ura na terenu(s prevozom v obe smeri): do 50 km N. din 26,00 do 100 km N. din 35,00' do 150 km N. din o o ■V nad 150 km N. din 55,00- polnjenje avtomobilskih baterij N. din 5,20 polnjenje baterij viličarja N. din 6,19 - 41 manipulativni stroški na material manipulativni stroški na avtogume 5 1o 2 % Dela v delavnici se obračunajo po normah, ki so določene po normativu za avtomobile in po v naprej določenih urah. Priznati moramo, da v mehanični delavnici še nismo dosegli zaželenih rezultatov. Trudimo se, da bi dosegli čim večjo zavest odgovornosti do dela, kajti le na ta način bo nezaupanje do mehanične delavnice odpadlo. Razumljivo je, da pride včasih do objektivnih težav, kakor n.pr. pravočasna nabava rezervnih delov, pravočasno in hitro izvršene storitve tujih delavnic, na katere je mehanična delavnica vezana zaradi pomanjkanja strojev. Tako daje drugim delavnicam v delo: - površinsko brušenje blokov in glav motorja - brušenje gredi in valjev - kontrola naftnih visokotlačnih črpalk, itd. Radi pa bi tudi dosegli, da poslovne enote ne bi merile dela v meha,nični delavnici in tujih delavnicah z dvojnimi različnimi merili. Tako kot velja rok reklamacije povsod 8 dni po prejemu računa, tako velja ta rok tudi v našem podjetju. Prav tako pa lahko vsaka enota dobi približen izračun stroškov za popravilo pred oddajo dela, če da delavnici seveda, -podroben opis potrebnih popravil. Želimo tudi, da kritične pripombe za nestrokovno opravljeno delo objavljate v “Glasilu”. 1 V informacijo, koliko so stroški popravil v tujih delavnicah, ki jih lahko primerjate z našimi, objavljamo nekaj primerov: - TAK L j 173-65 PD Trbovlje, rač. Avtoobnove Ljubljana št. 3834 v znesku 4.622,29/28.2.1967 popravilo zavor, pregled vzmeti in krmila, ureditev luči in ventilov, kontrola sklopke in priprava vozila za tehnični pregled. — Praga L j 57-94 PE Koper, račun Agraria Koper št. 275/60 v znesku 2.555,45/28.2.1967 pregled motorja, zamenjava tesnil motorja, ureditev akumulatorja - TAM Lj 380-74 PE Nova Gorica, rac.- Avtoprevoz Tolmin št. 134/67- 10.3.1967 v znesku 3.702,32 .din servis na 30.000 km, popravilo vrat kabine in barvanje stranic kasona. Presodite in poročajte! Anton Golja ELEKTRIČNO HIDRAVLIČNE STISKALNICE MEDI SERIJE IV V letu 1966 smo na.bavili prve stiskalnice za stiskanje papirja iz Italije. Lastnosti teh stiskalnic so naslednje: - notranje izmere 680 x 1000 - višina koša 1450 - naksimalni pritisk 12 ton - bočni maksimalni pritisk 15 ton - hitrost stiskanja 1 m/ 18 sek. - specifična- teža bale 350 kg - dnevna kapaciteta 8.000 kg - količina olja 15 kg znamke Hidraol 5 ali Hidraol 50, ali Hidraol 402, Hidraol 40, blagovna številka Petrola 9264 - - teža stiskalnice 820 kg Iz gornjih podatkov je razvidno, da stiskalnice ustrezajo našim potrebam oz, zahtevam. Pojavljajo pa se nekatere pomanjkljivosti, ki povzročajo zaskrbljenost zaradi otežko-čene nabave rezervnih delov. Kajti zgodilo se je, da je pri poskusnem obratovanju zaribala batnica. Vzrok temu so bili ostružki v valjih," Dobava nadomestnih delov je trajala 20 dni Pri drugi stiskalnici se je takoj ob pogonu zlomil nosilec bata. Posledica skrivi jenje bata. Zastoj zaradi nabave novih delov 30 dni. Konstrukcija stiskalnic je zelo šibka. Zaradi tega smo morali ponovno ojačiti vse zavarjene dele. Ker zelo hitro popustijo tesnila in pregorijo varovalke (16-380) in jih na domačem trgu ni, smo naročili večjo količino. Postopek za nabavo .nadomestnih delov pa je kompliciran in traja tudi do .66 dni. Kajti na naše naročilo išče uvozno podjetje inozemskega prodajalca, ki da ponudbo. Na osnovi ponudbe da naše podjetje dokončno naročilo za izstavitev predračuna. Šele s temi dokumenti je možno urediti plačilo preko uvoznika v devizah. Mogoče se kdo vpraša, zakaj nadomestnih delov nismo naročili takoj? Iz preprostega razloga, ker pač nismo računali, da se bodo pokazale takšne okvare takoj pri novih strojih. Nihče pa ne more zahtevati nabave po neuradnem postopku. Poleg navedenih dejstev pa je resnica tudi ta, da delavci pri strojili nimajo zadovoljivega čuta za delo s stroji. Tako se je zaradi nepazljivosti prevrnila stiskalnica, pri tem se je zvila nosilna konstrukcija, valji, vodila batov, elektromotor pa je pregorel. Za nove dele smo čakali 45 dni. Pri drugi stiskalnici je bila delovna ekipa pri razkladanju premalo previdna in zdrobilo se je stikalo. Ees bi morali na stroje bolj paziti, da po lastni krivdi ne bi tako pogosto prihajalo do izpadov in zastoja pri delu. In neupravičena jeza, zakaj traja toliko in toliko časa, preden dobimo nove dele, bo odpadla. Na ta način pa bomo tudi lahko kos postavljenim nalogam. NOV ZAKON O OBLIKOVANJU IN DRUŽBENI • KONTROLI CEN V uradnem listu SFRJ št. 12 z dne 15/3-1967 je bil objavljen zakon o oblikovanju in družbeni kontroli cen, ki bo pričel veljati 15/4-1967. I • Po določilu tega zakona bodo delovne organizacije načeloma samostojno oblikovale cene za proizvode in storitve po tržnih razmerah, pri čemer se bodo morale držati svojih načrtov in drugih splošnih aktov ter upoštevati splošno politiko cen. Iz tega, splošno deklarativnega določila, bodo podjetja določevala cene za svoje proizvode in storitve ter pogoje za prodajanje proizvodov in opravljanje storitev s svojimi splošnimi akti. Podjetje je dolžno skrbeti, da bodo cene proizvodov in storitev dostopne kupcem oz. uporabnikom, če se pa proizvodi dajejo v promet na drobno, mora izobesiti cenik na predpisan način ali v skladu s poslovnimi običaji. Da bi podjetja pri določanju cen spoštovala splošno politiko cen, je prepuščeno po tem zakonu zveznim organom, da ukrepajo na področju cen, ki imajo pomen za pogoje gospodarjenja delovnih organizacij v vsej Jugoslaviji. Strokovne in upravne zadeve s področja cen je zakon prepustil zveznemu organu za cene. Ta organ lahko predpiše; a) obveščanje republ. ali obč. organov za cene, da evidentirajo cene določenemu blagu (evidenca o cenah) b) zadržanje cene na dosedanji ravni (zadržane cene) c) določitev na, j višje ravni cen ( maksimalne cene) d) določitev načina oblikovanja cen (kalkulativne cene) Ta organ jo pristojen tudi za dajanje soglasja k tarifam za posamezne vrste. proizvodov in storitev. Za proizvode in storiteve, za katere je predpisan ukrep neposredne družbene kontrole cen, morajo podjetja poslati organu za cene cenik, da ga evidentira. Ta cenik mora zajeti vrsto in kakovost proizvoda in storitve ter cene in prodajne pogoje, ki vplivajo na njihove cene. Cene za proizvode in storitve, ki so bile zadržane na dotedanji ravni ali so bile določene na konkretno raven (v našem primeru barvne kovine in železo) ostanejo po tem zakonu še naprej pod neposredno družbeno kontrolo in se smejo spreminjati le, če da nanj soglasje organ za cene. Zakon dokončno predivdeva, da lahko zvezni izvršni svet izda predpise o maržah in obračunavanju razlike v cenah v blagovnem prometu na debelo in drobno in, da bo predstojnik zveznega organa za cene' po potrebi dajal navodila, za katere proizvode in storitve se nanašajo ukrepi neposredne kontrole cen. Za kršitev navedenih določil tega zakona se kaznuje podjetje in odgovorna oseba podjetja z denarno kaznijo v določenih primerili pa ,se mu lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi določene gospodarske dejavnosti. Venčeslav Vetrovec KAJ NAM NALAGA STATUT PODJETJA Pred kratkim' sprejet statut podjetje bo v teh dneh objavljen celotnemu kolektivu, nakar bo stopil v veljavo 1/1-1967. Z uveljavitvijo statuta bomo morali preiti na dosledno izvajanje njegovih določil, s tem pa sprejeti še nekatere splošne akte, ki jih predvideva statut. Poleg pravilnika o delitvi dohodka in pravilnika o delitvi osebnih dohodkovj bo naj višji organ upravljanja v podjetju moral še obravnavati s - osnutek pravilnika o varstvu pri delu - osnutek pravilnika o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest skupnih služb podjetja - osnutek pravilnika o razdeljevanju stanovanj in stanovanjskih kreditov Zboru delavcev oz. svetu delovne enote pa statut nalaga, da sprejme: - pravilnik o notranji organizaciji DE - pravilnik o notranji delitvi osebnih dohodkov - pravilnik o zaščiti in čuvanju premoženja Ta obveznost nalaga, da DE že sedaj začno s pripravami osnutkov teh aktov in, da se v primeru potrebe posvetujejo s strokovnimi službami podjetja, kako se lotiti teh poslov. Statut nadalje zavezuje, da se v dveh letih po njegovi, uveljavitvi prilagodi strokovnost poslovodij in obratovodij predpisani izobrazbi, ki jo mora imeti ta skupina delavcev po določilu statuta na teh delovnih mestih. Ta obveznost narekuje, da je treba že sedaj pripraviti vse delavce na navedenih delovnih mestih, da se nemudoma odločijo za pridobitev širšega teoretičnega in praktičnega znanja, ki jim ga nudijo ustrezne strokovne in splošne šole. Kritje šolnin naj ne bo ovira, ker se le-te lahko plačajo iz sredstev, namenjenih za strokovno izobraževanje. Poleg navedenih dolžnosti nam statut narekuje vrsto novih obvez, ki jih bo spoštovati pri upravljanju in vodenju podjetja, pri uveljavljanju pravic in dolžnosti delavcev, pri delitvi osebnih dohodkov, kjer mora priti do izraza načelo >! vsak e mu po opravljenem delu in vsakemu po njegovih sposobnostih'1, dalje pri razpolaganju s sredstvi ter pri' urejanju medsebojnih odnosov med DE in člani del. skupnosti. - 47 Smo pred -uveljavitvijo nove temeljne listine podjetja. Z njeno vsebino se moramo seznaniti, če jo moramo tudi izvajati. Izvajali pa jo bomo lahko, če bomo vedno in dosledno upoštevali smisel in pomen njenih določil pri našem vsakodnevnem delu. Venčeslav Vetroveo STISKALNICE KO STROJ Zaradi nabave novih stiskalnic tipa MERI serije IV smo dali v na jems eno stiskalnico Tovarni dekorativnih tkanin, Ljubljana eno pa premestili na poslovalnico Kranj VOZILO OPEL BLITZ - VPRAŠANJE ČASA V letu 1953 smo kupili 3 tovorne avtomobile Opel Blitz, ki jih uporabljajo poslovalnice Ljubljana, Celje in Dravograd. Zaradi dolge živijenske dobe in dotrajanosti vozil, so le-ta čedalje pogosteje v okvari. Ob tej ugotovitvi pa nastaja še vprašanje nabave rezervnih delov. Na domačem tržišču jih za dinarska sredstva praktično ni, nabava za devizna sredstva pa traja do dva meseca. Tako pride večkrat do neupravičene kritike na račun nepravočasne nabave. Na domačem trgu so na razpolago samo Avale in Fiat 620 B, ki pa ne ustrezajo, zato nastane vprašanje, za kakšna vozila naj se v prihodnosti odločimo, ko bomb dokončno morali izločiti iz prometa avtomobile Opel Blitz. PREDPIS O VARSTVU PRI DELI PODROBNO PRECIZIRATI Vse vev ja zahtevnost delovnih mest vzporedno narekuje sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili delavcem na delovnih mestih varno delo. Predpisi, ki so urejali to materijo do leta 1965 so bili zelo splošni. Tako smo poznali samo en predpis, ki je dokaj podrobno preciziral ukrepe za varno delo, t.j. ^navodilo za delo z žerjavi15. Novi zakon o varstvu pri delu, sprejet leta 1965, t.j. skoraj istočasno, kot je bil sprejet zakon o delovnih razmerjih, je izraz povečanega prizadevanja družbe za ureditev tistih vprašanj, ki sicer navidezno zgleda jo nepomembna, vendar pa v ekonomiki čestokrat - čeprav skrito, predstavljajo dokajšen izdatek in breme za celotno družbo. Zakon zajema osnovna načela, ki jih je treba upoštevati pri sestavi pravilnikov, ki jih morajo sprejeti vse organizacije z razliko, da manjše organi zacije vsa ta vprašanja urede v statutu, lahko pa tudi v pravilniku o delovnih razmerjih. Organizacije, kot je naša, pa morajo sprejeti poseben akt, to je pravilnik o varstvu pri delu. KAKO JE BILO DO' SEDAJ UREJENO VARSTVO PRI DELU? Do sedaj je bilo urejeno v našem podjetju varstvo pri delu s pravilnikom o higoensko-tehnični zaščiti, ki je bil sprejet leta 1960 in spravilnikom o rabi in nošenju osebnih zaščitnih sredstev pri delu. Ni dvoma, da so ti predpisi v določenem obdobju imeli določeno vrednost. Podrobna analiza teh predpisov pa pokaže, da so bila nekatera vprašanja in naloge le preveč splošno obravnavana. Tu sedaj ne smemo stvari oceniti kot slabe, saj vendar, kot že omenjeno, ni bilo predpisov, ki bi stvari jasneje predstavljale. Minimalne zahteve, ki jih je vseboval zakon o delovnih razmerjih iz leta 1957, so bile le začetek prizadevnosti urejevanja problematike na področju zdravstvenega in tehnič-neg-a varstva pri delu. KAKŠNE BODO BAZLIKE MED STARIM IN NOVIM PRAVILNIKOM? Ko Lomo obravnavali osnutek novega pravilnika o varstvu pri delu, se nam prvo postavlja vprašanje, kakšna bo razlika med novim in starim pravilnikom? Na to vprašanje moramo odgovoriti dokaj precizno in jasno. Odgovor se bo glasil, da mora pravilnik prvo ugotoviti, katere naloge moramo obdelati v pravilniku. Te naloge, lahko bi jih imenovali poglavja, do obdelana v.60. členu temeljnega zakona o varstvu pri delu. Nekatere od teh nalog so s - način organiziranja varstva pri delu, posebno naloge tistih, ki skrbijo za varstvene ukrepe, - obveznosti ljudi na delu, naloge in odgovornost vodilnih ljudi, organiziranje'notranje kontrole nad znanjem o varstvu pri delu, - odnosi in način sodelovanja med službo- za varstvo pri delu in drugimi službami, ki organizirajo varstvo, - postopek, kako se delavci seznanjajo z delovnimi pogoji in varstvom pri delu ob tem, ko nastopi delo, - seznam del na delovnih mestih, kjer gre za posebno nevarnost , kot tudi pogoje, ki jih mora delavec upoštevati pri nevarnem delu, - dela, kjer je večja nevarnost za poškodbe in obolenja, - katere naprave in delovna orodja morajo biti pri delu občasno preizkušena in način njihovega preizkušenja, - postopek v zvezi z nabavo, vzdrževanjem in uporabo sredstev in opreme za osebno varnost - način uresničevanja,obveznosti do organov, ki nadzorujejo spoštovanje predpisov. Naštete naloge dovolj nazorno pokažejo, da gre pri sprejemanju pravilnika za dokaj odgovorno nalogo. Kvalitetno pa bo prav gotovo ta pravilnik popolnoma različen in bo moral biti mnogo bolj konkreten kot prejšnji. 50 - KDAJ BOMO SPREJELI PRAVILNIK? Temeljni zakon'med drugim tudi določa rok, v katerem je treba pravilnik sprejeti. Ta rok se je nekoliko podaljšal v prvi vrsti zato, ker se je podaljšal tudi rok sprejema statuta podjetja. Statut■podjetja namreč določa nekatera načela varstva pri delu, ki morajo biti upoštevana pri sestavi pravilnika o varstvu pri delu. Osnutek pravilnika je bil sestavljen že v novembru 1966. V razpravo kolektivu pa ni bil dan zaradi tega, ker so med tem časom nastale določene spremembe predpisov. _ Čeprav mogoče izgleda namenoma zavlačevanje sprejema pravilnika, to zavlačevanje po mojem mnenju ne pomeni, da ni dovolj resnosti pri 'sprejemanju. Nekaj primerov nezgod v zadnjem času kaže na to, da bodo prav ti primeri vsestransko vplivali na to, da bodo člani kolektiva v polni meri čutili potrebo po sodelovanju in stavijanju različnih predlogov in pripomb na to, kako naj se vse naloge s področja varstva pri delu uredijo v pravilniku. Vsekakor pa bo potrebno pri vseh elanih kolektiva vzbuditi občutek, da je vsak po svojih močeh in delovnem mestu, katerega" zaseda, odgovoren za to, da se bodo predpisi o varstvu pri delu dosledno spoštovali in izvajali. Odgovornost za varno delo torej ni stvar samo tistega, ki delo vodi, pač pa tudi tistega, ki delovno mesto zaseda, pa čeprav gre za delovno mesto, ki navidezno ne zahteva posebne usposobljenosti za delo. Predvidevamo, da bo pravilnik dan v obravnavo kolektivu v kakem tednu dni, delavski svet podjetja pa bo sklepal o sprejemu na eni izmed prihodnjih sej. DELAJ VARNO! Karel Pavletič OBČNI ZBOB SINDIKALNE PODRUŽNICE V CELJU Bil je 25. februarja 1967. V začetku poročila o delu sindikalne podružnice so se dotaknili gospodarske reforme, nato pa je poročevalec govoril o delovni disciplini in izostanki od dela. V primerjavi z - letom 1965 so v letu 1966 imeli skoraj za 1/3 manj izostankov zaradi nesreč in bolezni, pa tudi manj neupravičenih izostankov. V letu 1966 so kljub temu izgubili 6.447 delovnih ur, od tega 207 neupravičenih. Nato je poročevalec izrekel mnenje o načinu obravnave splošnih aktov podjetja in sicer, da bi bilo bolje dati v obravnavo samo ključna vprašanja kot pa celotem tekst. Nato je poročal, da člani sindikalne podružnice slabo izkoriščajo letni dopust, zlasti v okviru podjetja, čeprav jim podjetje nudi določene ugodnosti. Omenil je tudi, da so proslavljali vsak državni praznik, da so se udeležili krvodajalske akcije, da so obdarovali otroke v okviru proslav Dedka Mraza in žene v okviru proslav 8. marca ter da so organizirali izlet v Celovec. Na kraju je dejal, da kljub uspehom v poslovanju in delu sindikalne podružnice, še vedno ni mogoče biti zadovoljen, ker bi se dalo napraviti še več. V razpravi je tov. Mirnik, poslovodja, orisal poslovanje podjetja kot celote 'in posebej njihove DE. Povedal je, da so v letu 1966 po količini in vrednosti prodali za 16 več kot v letu 1965 in da imajo še dobiti 2/3 enomesečnih osebnih dohodkov, ker so le—te tekom leta previdno delili. Nato je govoril o povečanih zalogah in o tem, kako bo treba organizirati delo, da bi jih zmanjšali. Ko je omenil bolezenske izostanke, je ugotovil, da jih je še vedno preveč in, da bodo nova določila o osebnih dohodkih v času bolezni zelo ostra. h' Tovariš Bernjak je predlagal, da naj bi se ob vsaki nesreči pri delu sestala posebna komisija in če bi ugotovila,-da je delavec uporabljal zaščitna sredstva, naj bi dobil 100 ,č nadomestilo v času bolezni. Vsi člani so se s tem strinjali. lato so govorili o dopustih in sicer tako, da jih je treba planirati tako, da ne bo trpelo delo, Stane Koman V IS AlJU KRITICII DO NAPAK Poslovna enota Kranj je imela 24. februarja t.l. občni zbor sindikalne podružnice. Poročilo predsednika je v glavnem zajemalo nekatera pereča vprašanja kot so izostanki od dela, slaba disciplina, skrb za reševanje vprašanj standarda, itd. V razpravi, ki je bila dokaj plodna, so ugotovili, dakljub doseženim rezultatom poslovanja, le še ne morejo biti člani kolektiva povsem zadovoljni. Odprava nekaterih vidnih slabosti bi omogočila dosego še večjih rezultatov. Samo podatek o neopravičeni odsotnosti z dela pove, da je izostal teoretično 1 delavec 4 mesece. Razprava in poročilo sta torej dobra osnova za sestavo programa dela sindikalne organizacije. Pri uresničevanju sprejetega programa pa nikakor ne morejo člani kolektiva stati ob strani, pač pa lahko prav zato, ker gre za sorazmerno m...jhen kolektiv, vse nastale probleme sproti rešujejo. Če govorimo o samoupravljanju, pri tem v 'prvi vrsti mislimo nato, da šmo vsi člani kolektiva odgovorni za kar najboljše gospodarjenje, razumljivo vsak po svojih sposobnostih in delovnem mestu, ki ga zaseda. Če bo enaka zavzetost do izboljšanja dela, 'kot je bila na občnem zboru, potem smo lahko prepričani, da bo leto., v katerem smo,, plodnejše, pri tem pa še računamo na to, da se vsi v polni meri zavedamo zaostrenih pogojev gospodarjenja. Anton Plešeo V SKLADE SO PRISPEVALI TUDI ... Pod tem naslovom je bil v Glasilu št. 27 članek, v katerem pisec navaja skuppe prispevke za sklade s strani komercialnega biroja in uprave podjetja, poslovni uspeh komercialnega biroja, izredne dohodke uprave podjetja, zaradi zaračunavanja zamudnih obresti in končno učinek teh prispevkov, kateri posredno znižujejo odstotek prispevka poslovalnic za upravo podjetja. Vse te navedbe so zelo pozitivne, vendar niso realne, ker prikazujejo samo eno plat, drugo plat poslovanja bom pa poskusil v sledečih vrsticah prikazati” Poslovalnice Ljubljana in Maribor sta imeli v letu 1966 eno milijardo 307 miljonov starih dinarjev eksterne realizacije, kar je za 120 miljonov manj od komercialnega biroja. S to realizacijo pa je .bilo doseženo 638 miljonov razlike v ceni, kar je 385 miljonov več in 85 miljonov za sklade, ali 23 miljonov več kot uprava podjetja. Teh 85 miljonov za sklade pomeni oz, da eno četrtino vseh sredstev za sklade v podjetju Iz navedenih številk je razvidno, da sta poslovalnici Ljubljana in Maribor z manjšo realizacijo imeli večjo razliko v ceni in več prispevali v sklade, s tem pa tudi več prispevali za upravo podjetja. Če se ravnamo po kriteriju tov. Mancinija, bi moral znesek 85 miljonov za sklade še 54 - nadaljnjih 4,2 % posredno znižati prispevek za vzdrževanje uprave, odnosno ostalim poslovalnicam hi ostal stvarni prispevek tako minimalen, da ne bi imeli več kaj prispevati, oziroma odvajati za stroške uprave. Vsem pr, je znano, da je bil stvarni prispevek za upravo 9,8 in da smo ga redno odvajali, ker posredno zniževanje odstotka ne vpliva na odvajanje za upravo. Vse to so samo teze na papirju; če vzamemo, da ima komercialni biro iste pravice in dolžnosti, kot vse ostale poslovalnice, nikakor ne more prispevati k zniževanju posrednega °!o za upravo podjetja. Prav tako posredno ne znižuje jS za upravo izreden dohodek od zamudnih obresti. Ta izredni dohodek je mogoč le, če predhodno poslovalnice prodajo blago, zaračunavanje zamudnih obresti pa je splošno pravilo v blagovnem prometu in je dolžnost finančnega sektorja, da to zaračunavanje opravlja. Zame so to izredni dohodki ali izdatki tistih poslovalnic, po katerih računih je finančni sektor zaračunaval oz. plačal zamudne obresti. Tii mi znano in tudi ne bom razglabljal o pravilnosti prenosa teh dohodkov na sklade, z gotovostjo lahko povel le, da te izredne dohodke uprava oz. finančni sektor ni dosegel neposredno, temveč le. posredno in da je stvarni prispevek za upravo bil 9,8 % od razlike v ceni. Morda je tovariš Mancini hotel ublažiti oz. preprečiti kritike, ki padajo na račun previsokega % za upravo podjetja, vendar smatram, da je bil njegov način zgrešen. Franc Zoher - 55 ODC-OTOH tovariša Mancinija tovarišu žoherju Predvsem moram povedati, da nisem imel namena ublažiti kritike, : da je uprava draga. Glede tega imam sicer svoje mnenje, ki pa se nanaša na podjetje kot celoto, torej tudi na DE. Jaz sem za kritiko zlasti takrat, kadar kritizirajo tisti, ki so že -pometli pred svojim pragom”. Resiiici na ljubo pa jo treba povedati, da se je dohodek, ki ga plačujejo DE za upravo v dveh letih dvakrat zmanjšal, čeprav je vsako leto bilo za -milijardo starih din več prometa. Seveda je bilo,to mogoče vsled'nakupa strojev za obdelavo podatkov. Strinjam se s tov. Žoherjem, da je zaračunavanje zamudnih obresti dolžnost finančne službe podjetja, toda v dobro si dovolim šteti to, da pri nas izterjavna služba dobro teče že 3 leta,.docim ima takšno službo organizirano komaj 5 . naših poslovnih,partnerjev. Ali so izredni dohodki neposredno ali posredno zasluga finančne službe, pa lahko napravi zaključek vsak sam. Pravilni zaključek pa bo takrat, kadar bo dotični pomislil tudi na obratno situacijo in sicer, čigava krivda bi bila, če finančna služba ne bi izterjevala zamudnikov. Verjetno bi neposredno krivili komercialno službo? Res pa je, da je zasluga _ za izterjane zamudne obresti tudi tistih, ki so prodajali blago slabim.plačnikom. Toda, s takšnimi zaslugami se ne da hvaliti. Strinjam se s tov. Žoherjem, da je primerjava izrednih dohodkov z zmanjšanimi prispevki DE' za upravo samo i!teza na papirju”. če bi jo n.pr. uresničili, potem bi DE odvajale manj upravi in več v sklade, komercialni biro pa več upravi in nič v sklade. Rezultat bi bil isti. Torej je res le primerjava na papirju. Kaj drugega pa tudi nisem mislil. Stane Mancini P.S.: Pri tiskanju članka f;V sklade so prispevali tudi ...!! se je vrinila napaka in sicer v zadnjem stavku drugega odstavka, kjer bi moralo biti napisano 41,15 %, ne pa 14,15 % za sklade podjetja. INTERES ZA "GLASILO" SE POVEČUJE Tovarišica Anica Nemec iz DE Koper nam je poslala dopis naslednje vsebine: Naše Glasilo je interni časopis, kateri bi moral biti dostopen vsakemu članu našega delovnega kolektiva. Toda v enote prihaja z imeni samo nekaterih članov, tako, da izgleda, kot da ga drugi nimamo pravice prejemati oziroma citati. Res je, da imamo z izdajanjem manšega števila našega časopisa manj stroškov, toda s tem 'ga odtegnemo prav tistim delavcem, ki najtežje pridejo do podatkov o delu našega podjetja. Delavci, ki imajo razne funkcije, so vedno nekje na sestankih in že tam v glavnem zvedo tisto, kar piše v Glasilu, zato bi po mojem mnenju bilo bolj prav, če bi dobili časopis ostali delavci, ki so brez funkcij. Ge že ne moremo izdajati večjega števila Glasil, potem vsaj ni treba na posamezne številke pisati imen, da ga bomo smeli vzeti v roke tudi drugi. Spoštovana tov. Anica! Vašega prispevka za naše Glasilo smo bili izredno veseli, saj je iz njega razvidno, da je vsebina Glasila takšna, da postaja interesantna za vse naše delavce. Svoječasno smo Glasilo izdajali v 400 izvodih, pa smo žal ugotovili, da so številke ostajale nerazdeljene po pisarnah in sicer v velikem številu. Ko smo izvedeli za gospodarsko reformo, smo število izvodov zmanjšali na oca 100 komadov, sedaj pa ga pišemo v 150 izvodih. V 25. številki Glasila smo s člankom "Prečitajte tudi to" napisali, komu in zakaj bomo Glasilo pošiljali z namenom, da ga bodo vsaj tisti, ki imajo kakršnokoli funkcijo ali položaj - 57 v podjetju, s pridom uporabljali, ko bodo vodili ali prisostvovali sestankom oziroma, ko bodo razgovar jali z delavci. Ha vašo pobudo pa sedaj razširjamo krog onih, katerim bomo pošiljali Glasilo na ime. Hi potrebno nio drugega kot to, da enote sporeče upravi podjetja v Ljubljani ime tistega delavca, ki želi, da bi Glasilo dobival in dobival ga bo. Upamo, da se bo s tem krog bralcev Glasila povečal. Uredništvo ZANIMIVA NOVICA V zahodni Evropi, še bolj pa v ZDA imajo vedno večje težave, kam s starimi avtomobili. Niso redki primeri, da jih lastniki “pozabijo''1 kar na cesti. Ker stroški v zvezi s tem niso majhni in ker dosedanja metoda metanja avtomobilov v morje oziroma razbijanja avtomobilskih karoserij ni dala zadovoljivih rezultatov, je nova metoda uničevanja avtomobilov z mlinom še toliko bolj zanimiva. Kako gre postopek? Najprej z avtomobila odstranip vse uporabne dele (motor, hladilnik, rezervoar) in snamejo pnevmatike, ker je tem delom cena še toliko visoka, da pokriva stroške z njihovo odstranitvijo in daje zaslužek. Vse kar pa ostane od avtomobila zgrabi poseben žerjav in prestavi na širok transporter, s 'katerega pade avto v velik stroj za mletje — mlin. Ta stroj zmelje karoserijo v pičlih 15 sekundah.Vrteč transporter nato odnaša Šrot k magnetičnemu razdelilniku, odkoder pride na vertikalni prenosnik, medtem, ko nečiste dele (steklo, umetne snovi in drugo) odpravijo k drugemu delilniku. Jekleni Šrot čaka na koncu še druga priprava za specialno mletje, od koder potujejo zmleti koščki v velikosti človeške pesti in še manjši v vagone in najdejo svoje mesto v jeklarnah. Najbolj zanimivo pa je, da traja ves postopek od začetka do konca le nekaj minut. Janez Ramovš t , ...... ... l' LETOŠNJI ZBOR KOLEKTIVA V SAVUDRIJI Ko smo nedavno izvršili ogled prostora,. kjer bodo stale naše nove počitniške hišice, se je porodila misel, da bi letos imeli zbor kolektiva ob morju v Savudriji* v neposredni bližini naših hišic, Primerne prostore, kuhinjo in zunanji prostor smo ..našli' pri počitniškem domu Uprave za notranje zadeve SR Slovenije« Ko smo potem govorili s predstavnikom UNZ, smo naleteli na popolno razumevanje pod pogojem, 'da zbor organiziramo 3. junija, Ta datum pa"tudi nam odgovarja, saj je bilo govora, da bi zbor trajal f dni in eicer soboto in nedeljo. • , Zdaj je potrebno dobiti soglasje kolektiva, pa bomo takoj prestopili k organizaciji. Iz uprave podjetja :