GLAS SVOBODE,
SLOVENSKI TEDNIK
Za Koristi Delatkega Ljudstva.

Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SLOVENIO WEEKLY
Devoted To Tino Interests Or The Labobino Classbu.
“OD BOJA DO ZMAGE”!
Štev. 44.
“Entered as Second-Class Matter July 8/03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879
Chicago, 111.,
“KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
30. oktobra 1908.
Subscription, 81.50 per year. Naročnina $1.50 za leto.
———
Leto VII.
“G/aj1 S-Voh ode”
je je preselil, torej prosimo, da se O prihodnje Osi dopisi, pošiljat O e in denarne nakaznice, naj si bo na uredništOo, ali ttpraOništOo na spodaj označeni nasloO posilajo. Prosimo tudi Osa upraOništOa tukajšnjih listoO in onih O stari domoOi-ni, da nasloOe predelajo.
“Glas Svobode” Co.,
597 W. 201 h St.,
CHICAGO, ILLINOIS
3. NOVEMBRA 1908.
V torek 3. novembra t. 1. bo dan, na katerem se bo usoda aa milijone in milijone delavcev odločila! Ta usodepolni dan bo odloči! ali bode delavstvu zasijalo solnce, ali ostane v nužnosti še daljne štiri leta in potem še naprej ! —
Mi smo nadrobno dokazali, kaj da ima delavec pričakovati ako bo republikanski kandidat Taft izvoljen, kaj da je za pričakovati ako bo izvoljen demokratičen kandidat Brjan in kaka bodočnost nam je zagotovljena ako bo izvoljen kandidat socialistične stranke Eugen V. Debs.
Naše razmotrivanje je bito dovolj jasno in podrobno, da vsakte-ri ve, kaj da mu je storiti v prid sebi in .svojemu sobratu. Kdor noče iz nevednosti sam sebi dobro, je zrel za norišnico; kdor noče svojemu bližnjemu dobro iz hudobnosti, je brezn-ačajnež, treba ga je povsodi in vsigdar prezirati, in kdor svojega bližnjega v zlo tira iz osebnega koristolovst-va je — hudodelec, oni zasluži kazen. Torej. vsaki ve kaj mu je storiti, da bode storil svojo dolžnost kot — mož-poštenjak!!
Mi smo prepričani, da bodo naši cenjeni čitatelji dne 3. novembra t.l. v volitveni borbi stali zvesti kot eden mož. in še druge volilen pridobili za našo .stranko, da bode zmaga toliko sijajnejša.
Proč z vsako argumentacijo ! Mi ne potrebujemo nobenih pomisel-kov, mi nečem« slišati nobenih: “če bi”, “pa kaj, ko bi”, “pa mogoče”, i.t.d.. to so fraze ktere izustijo “šleve” in ate možje!
Dne 3. novembra t. 1. mora biti enoglasno geslo: Naši kandidati so
EVGEN V. DEBS za predsednika in
BEN HANFORD.
za podpredsednika
Razgled po svetu.
Avstrija.
Dunaj, 25 okt. V severno čeških mestih so se velikanske demonstracije od ne-meov proti Čehom dogajale. Nemci so Cehom okna pobivali i.t.d.. a do prelivanja krvi baje ni prišlo. Policija je morala v akcijo stopiti in je mir (?) naredila.
— Dunaj. 27. okt. V Linču so na nekem podonavskem parniku veliko množino granatnih užigal-oic zaplenili. Pošiljate v je bila na Bavarskem naložena in v Srbijo namenjena.
Portugal.
Lisbona, 27. okt. Portugalska država je na polomu, propad — državni bankarot — je neizogiben ; noben kramar ne “pufa” več niti en “reis”. — 1000 reisov-mil-reis-10c. — Sedaj se hoče k zadnjemu viru zatečti, in v Južni A friki Loren zo-Marquez-železnic« v najem dati, da, ako mogoče še kaj denarja dobi.
Nemčija.
Dunaj. 26. okt. V uradnih krogih. se angleške spletkarije razkrivajo. Angleška je z raznimi o-bljubami na Turčijo pritiskala, da je le ta pogajanje z Avstrijo, zaradi aneksije liosi i e - II e r ce go v in e —■ pretrgala. Angleški poslanik v Carigradu Sir Gerard Lowtlier, je mladoturški vladi obljubil denar in vojne ladije, za slučaj protirevolucije od strani pristašev prejš nje vlade. Turški kabinet ni hote’ začetkoma o tem ščuvanju niče,-ser slišati, a ko Angleška ni od-jenjala, se je konečno turška via da udala.
Angleška.
London. 27. okt. Na Angleškem je 1.500.000 delavcev brez posla, vsled česar preko 7 milijonov ljudi strada in gladu umira. Vlada ne stori nič za odstranitev grozne bede, kot da je v zbornici predlagala. da se vsakoletna podpora za brezposelne v znesku 1.500.000 sterlingov, letos podvoji. Na deželi se ni beda nič zboljšala. Majorji (župani) so imeli navado vsako leto 9. novembra, velikansko pojedino (banket) prirediti, letos to opustijo in bodo dotični denar za stradajoče obrnili; samo Lordmajor (veliki župan) v Londonu noče navado opustiti ter pri-redi banket, a se nričakuje nemirov.
Francija.
Paris, 27. okt. Delavska zveza je na kongresu v Marseillu skle pala o sledečih točkah: 1. Ali se naj kongres izreče proti militarizmu. to je proti vojni; 2. ako ja, ali se naj v vojskinem času nasvetuje zastavni beg (ubeg) in odpoved pokorščine, in 3. ali naj k delavski zvezi pripadajoči železuični uslužbenci. v slučaju vojne, zabranijo prevažanje vojakov in vojnega materijala?
V poslanski zbornici je bila vlada interpelirana, kaj da namerava v tej “veleizdaji", ukreniti Pričakuje se, da se kabinet Clemenceau. na socijaldemokrati en o in radikalno stališče postavi in da na to interpelacijo sploh odgovo rilo ne bo.
Srbija.
London. 26. okt. “Daily Mail” objavlja brzojavko iz Belgrada. da je srbska vlada vse rezerviste pod zastavo poklicala, in da je naročila 300 strojnih pušk in 400 vojaških avtomobilov.
OBVESTILO.
Podpisani naznanjam vsem prijateljem in znancem, da sem se preselil in fino urejeni salon od pri na 538 SO. CENTRE AVE. COR. 18th ST.
Zagotovljam, da se bodem trudil tudi na novem prostoru vsem cenjenim obiskovalcem v polno zadovoljnost postreči, ter prosim za obilni poset.
S spoštovanjem
MOHOR MLADIČ
OGLEDUHI ZA ČARA.
New York, 27. okt. Ruski revo-lucijonarec Jan Janoff Poureu, kterega je hotla inska vlada imeti, je bil od zveznega komisarja na prosto izpuščen, 'ko se mu ni moglo kako hudodelstvo dokazati, da bi bil ruskim rabelnom izročen. Toda glej čuda. ko se je Pou-ren od marshal a poslavljal, bil je zopet- aretiran, ker je ruska vlada nove obtožbe vložila. Sedaj pride pred komisarja ¡Shields.
Značilne so besede nekega odličnega moža. kateri je rekel: “Nikoli ne bi bil verjel, da se bi ameriški državljani, kot vohuni ruski vladi prodali, a sedaj, ko sem to sam vidil pa verujem.”
Delo.
Boston. Mass. 27. okt. Državno nad.sodišče je včeraj razsodilo, da delavske zadruge nimajo pravico svoje člane kaznovati, ako se nočejo odrejenemu štrajku pridružiti.
Kriza?!
Chicago. 111. 27. okt. Mestni sodniki so naznanili višjemu sodniku, da bojo od mestnega starašinstva zahtevali zboljšanje dosedanje plače. Mestni sodniki imajo sedaj po $6000 na leto. a pravijo, da vsaki, še tako neznatni odvetnik več zasluži. toraj bodejo zahtevali povišanje malenkostnih $4000!!
Kanada.
La Chute. Quebec, 26. okt. Od tukaj 14 milj severno ležeča vas St. Mihael dfe Wentworth, je do cela z ognjem obkoljena: vsi napori omejitve požara so brezuspešni in uničenje vasi je zagotovljena stvar.
Zima je tu.
Medicine Hat. Sašk. 25. okt. Od zadnjega pondeljka je včeraj prvi železnični vlak sem dospel. Sneženi viharji so razsajali in jez-doči seli so grozna, poročila- prinesli. katere so farmarji doživeli. Veliko pastirjev je smer zgubilo in so v snegu konee storili. Med metežem je 3000 ovac proti jezeru Many Island Lake zbežalo in so jih samo 300 rešili.
Požar v rovu.
Pittsburg. Pa., 25. okt. V Pittsburg Coal Co. imajoči Hazel cehi je požar nastal, kateri je en milijon tolarjev škode povzročil. V cehi je delalo 800 premogar.jev, kateri so se srečno rešili.
Hm!	*
New York, 20. okt. Tukaj se obče govori, da je predsednik Roosevelt, z imejiteljem lista “Outlook”, pogodbo sklenil, da po preteku njegove službene, v uredništvo omenjenega lista, vstopi. Vrhovni urednik lista jc znani pastor dr. Lyman Abbott. (Tedaj bo v uredništvo klerikalnega lista vstopil, da bo pokoro delal za njegove grehe, katere je storil, kot predsednik Zjed. držav. Op. ur.).
Nesreča.
Naš somišljenik Rudolf Perdan v Clevelandu, O., se je v tovarni ponesrečil, odtrgalo mu je mezinec na levi roki in tudi druge prste znatno poškodovalo. Naše sožalje! Ured. “GL Svobode”.
POZOR!
Vsi tisti, koji meni dolgujejo bodi si na hrani, stanovanju, pija či ali na posojilu v gotovini, so vljudno prošeni, da poravnajo svoj dolg v najkrajšem času in naj si bode svota se tako neznatna Tiste, koji se temu opominu odzvali ne bojo. jih bom objavil v časopisu z polnim imenom.
Joe Debevc.
4645 Franklin St. Denver, Colo.
Kratek odgovor.
“Proletarec” št. 59 z dne 27. t.
m.	se je oglasil ter pokazal, da še živi. Nas vrlo veseli, ko se še na nas spominja, a mu svetujemo, da naj svoje vzdihe: “Glas Svobode” dela reklamo za demokrate”, v prihodnje spravi, ako pa še hoče kaj o “Glas Svobodi” pisati, slobodno mu. samo nikar po stari navadi resnice zavijati.
Mi smo omenjeno “reklamo” tiskali kot “Poslano” ter nismo •nobeno odgovornost prevzeli, a smo bili za objavo dobro plačani. S tem imamo v rokah dokaz, da imajo demokrati za volilno borbo dovolj denarja ko za približno eno kolono, prostora prav “gentlemansko ' plačajo, a nam pa- je v sedanjih kritičnih časih vsaki cent dobrodošel, in to temveč, ko naši cenjeni naročniki in čitatelji so prav dobro razumeli, da mi z o-men jen im “Poslanim” nikakoršne reklame nismo delali. Da so “Pro-letareevi” čitatelji toliko lahkoverni in nerazumni, da si tako nezaslišano gorostasnost ” ne znajo tolmačiti, to radi verjamemo : toraj pika!
ROJAKI POZOR!
Od rojaka Karol Pelko, v Ohica-gi. smo naprošeni, da bi naše cenjene čitatelje opozorili, da naj dne
3.	novembra t. 1. njegovega sina rojaka Albin Pelko, v “Prohibition” kot zastopnika te stranke volijo. Rojak Albin Pelko, je od prohibicijonske stranke v 15. o-krožju. kateri obsega 9. 10. in 11 ward, kot kandidat postavljen. Torej, kdor bo glasoval v “Prohi. bition" naj glasuje za rojaka, jo bolj pametno, kot pa ptujca.
Listu v podporo.
Matevž Drmota 50c., Frank Dr-mota 50c., Karol Rogelj 10c., Jos. Karda 25c., Frank Grošelj 25e., Mike Comochar 25c.. Geo. Brinšek 2Sc.. in Leo Junko nabral in poslal $3.35.
NAZNANILO.
V.sim sodrugom in somišljenikom se naznanja, da ima socijalistični klub št. 2. v Collinwoodu svojo redno mesečno sojo v nedeljo 1. novembra t. 1. ob 1 y2 uri popoldan v dvorani št. 5609 Sackett St.
Ker je ta seja- velevažna se vsim sodrugom zabičuje, da se je za gotovo udeleže in sicer brez izjeme.
Po dokončani seji se klub korporativno udeleži javnega soc. shoda ki ga prirede srbski in hrvaški sodrugi na št. 5309 Halle Ave. Na tem shodu bodo govorili slovenski, hrvaški in srbski govorniki. ter se bo razmotrivalo o skupni organizaciji.	Odbor.
Rojak, kateremu si včeraj da! "Glas Svobode", da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj.
pojdi in videl boš, da je res.
IZ URADA S. N. P. “ZVEZE” V CHICAGO, ILL.
Pred dvema tednoma smo prejeli pismo iz nekega mesteca od rojaka, kteri je nam poročal o novo ustanovljenemu društvu, ter ob enem prosil za potrebne tiskovine ; zdravniške spričevala smo mu odposlali, a ne pričakujoč tako hitrega izpolnila. Toda dne 16. t. m. smo že prejeli priposlane prošnje s zdravniško preiskavo in udnino za tekoči mesec.
To nam' dokazuje, da se naši bratje rojaki in sploh Slovani zanimajo za organizacijo S. N. P. “Zveze. ”
Le tako naprej roDki. za blagor Naroda in procvit S. N. P. “Zveze”! Vse kar storimo, bode v korist naših bratov, in to jc sploh naša naloga: Podpirati se v bolezni in smrti, ter udo-vam in sirotam pomagati po možnosti. Bqdimo si zvesti kakor brati enega telesa; ako bodemo zmerom drug drugemu zvesti, je gotovo, da bode lep spomin ostal za nami.
Vsa cenjena, k “Zvezi” spadajoča društva nam poročajo o napredku, da se vsaki dan več in več bratov priglasi, ko spoznavajo, da je čas da se združimo in podamo bratsko roko.
To ja sprevidi vsaki, da-je pre-koristno ko dobiva oboleli član $8.00 na teden podpore skozi 6 mesecev, ako je dotični bil član društva pol leta. in nadalnib 6 mesecev pa po $4.00 na teden. To druga društva ne nudijo.
V slučaju smrti izplača “Zveza” $100.00 kot pogrobne stroške, kar je velika uteha za vsakega rodbinskega očeta, kakor tudi samca, ko mu je spodoben pogreb zagotovljen.
Odlašanje je slabo, toraj pristo pajte danes, ko mogoče bo jutri že prepozno! Bolezen in smrt ne čakasti, — danes Ti, jutri jaz.
Pogledimo druge narode, kako složno delujejo njih društva, ko je malone vsaki, član vsaj enega društva, ako ne večjih, in le ti naj nam bojo za zgled, da jih s vso unemo posnemamo, da laglje in brezskrbno na delo srremo in tudi mirno se k počitku vležemo, ko je za vsak slučaj preskrbljeno.
Konečno pa opetovano opozarjamo, da “Zveza” temelji na svobodni in napredni podlagi, torej nai se strogo pazi da se zdražbar-ji ne vtihotapijo.
Nekega dne nas je vprašal po imenu nepoznani rojak za pristop v S. N. P. D. št. 1. toda odgovor je bil, da sprejem ni mogoč, ker hoče mo v društvu mir imeti.
Torej cenjeni rojaki in somišljeniki. oklepajte se drag drugega in pristopajte k S. N. P. “Zvezi”, ktera Vam nudi ugodnost in vsestransko korist!
Bratski pozdrav.
Jos. Ivanšek, tajnik.
1517 S. 43rd Ave. Chicago. 111.
t Calumetski Slovenci in Hrvatje pozor!
Vsi na iavni shod in zabavo !
Ktero priredi
slovenski socialistični M št, 14 Jugoslovanske socialistične Zveze
V AMERIKI
31. Oktobra 19o8 ob 7. uri zvečer
t Wilmersovi dvorani na 6. cesti.
PROGRAM: Politični govori v s'ovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, Slovensko bo govoril L. Junko, hrvaško F. Japič in angleško A. M. Stirton. Urednik ,‘Wage Slave“ iz Hancoka, in V. H. King, kateri kandidira za podgovernerja države Michigan. Na dalje je petje in ples. Igrš.1 bo Red Jacket orkester.
Slovenski in hrvatski delavci, obrtniki in trgavci, pridite vsi. Pridite zlasti oni, ko še niste seznanjeni s socijalistično stranko in socialističnimi zahtevami.
Vstopnina za moške 20 o-, dame proste, ODBOR
i
i

Martin Kačur.
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA.
Spisal Ivan Cankar.
TRETJI DEL.
n.
Zbudil se je zjutraj Kačur in zazdelo se mu je, da je sanjal čudne sanje. Tam je stal Ferjan, in on, Kačur, stal pred njim s klobukom v roki in se mu je klanjal.
“(Ali so bile sanje?” je prašal še ves nemiren; ko je odprl oči.
“Brigajo me tvoje sanje!” je odgovorila žena čemerno. “Pijan si bil, da si obležal v veži!” Oblekel se je v prazniško obleko ter si očedil suknjo.
“Zdi se mi, da niso bde sanje !” Napotil se je proti šoli; sijal je topel jesenski dan.
Kačur je mežikal z motnimi očmi; v obraz je bil siv, upadel; suho mu je bilo v grlu in na jeziku. Neprijeten mu je bil svetli dan; pregosposki se mu je zdel, visok in prezirljiv. Hodil bi rajši po blatu, v dežju in mraku.
Pred šolo se je bil pripeljal koleselj, iz njega je skočil gospod v svetli suknji in je izginil v vežo “Tisti je!” se je prestrašil Kačur. “Spoznal sem ga. kakor je stopil! ’ ’
Postal je, nato se e vrnil. Ne kaj čudnega, ne ponos ni bil, ne s-irah, mu je branilo, da bi se pokazal Ferjanu in se mu poklonik Šel je v krčmo, sedel je v teman kot in je gledal predse na mizo; polna steklenica je bila pred n j mi in ni se je doteknil.
Dolgo je sedel, nato je skril o-braz v roke in solze so ga zaskelele v očeh.
“To ni pravica! Tako ne morejo iti božja pota! . . . Trpljenja brez plačila . . . plačilo brez tr. pijenja! . . .”
Steklenica je bila še polna na mizi, ko je šel ter se vrnil v šolo s krepkejšim korakom in resnim temnim obrazom.
Ferjan je prišel po stopnicah in se je razgovarjal glasno z Jerinom.
“A tukaj si torei. Kačur? Iskal sem te že. pa pravijo . . . No,” mu je segel v roko, “kako pa je? Hudo si se postaral, res! Če bi te bil srečal na ulicah, te ne bi bil spoznal!”
“No, tako je pač!” se je smehljal Kačur grenko. “Ta doli, ta gori . . . tako se svelt vrti dandanašnji!”
“Kaj?” se je zasmejal Ferjan “Saj mi vendar nisi zaviden? Ye? kaj, stari, stopiva kam, saj je še daleč do kosila, pa se pomeniva o tistih časih . . .”
Jerin mu je "'mudil roko.
“Kaj ne greš z nama0 No, pa na svidenje! — Kaj? Zakaj pa me tako grdo gledaš, Kačur?” “Nikoli ne gledam drugače, odvadil sem se!” je odgovoril Kačur in topila se je samozavest, kii se mu je bila zdramila v srcu.
Stopila sta v gostilnico ter sedla v gosposko sobo.
“Seveda, tam v Blatnem dolu!” je vzdihnil Ferjan. “Zakaj pa si bil tako neumen? Glej. par let som' starejši od tebe in ti si bil drugače veliko bolj pameten nego jaz — pa kaj je zdaj s tabo in kaj je z mano?”
“Le to mi povej.” mu je pogledal Kačur pazljivo v oči, “kako si to storil! Rad bi vedel . . . ker ne razumem tega, ne morem razumeti ! Tako majhne, tako zelo nedolžne stvari sem jaz počel takrat; in zdaj . . . razvalina! Ti pa si, pravijo stebpr naprednega učiteljstva; in zdaj . . . nadučitelj! . . . Tega, glej, ne razumem! Razloži mi!”
Kačur je govoril odkritosrčno; s srepim- pogledom in napetim o-brazom.
Ferjan se je zasmejal grohoto-ma.
“Takrat v Zapolju si bil otrok in si bil otrok v Blatnem dolu in si otrok že zmerom;! . . . Kaj ne razumeš? Takrat, pred dvanajstimi leti, človek ni smel biti napreden . ... zdaj sme! Še koristi mu!”
“Kaj pa zdaj ne sme biti?” je prašal Kačur.
Ti bi torej zmerom rad bil tisto, kar človek ne sme biti?”' “Ne!” je zmajal Kačur hitro in iztegnil roke. “Ne maram biti niči ne tisto, kar smem biti. ne tisto, kar no smem!”
“Nič torej?”
“Nič!”
“Tudi učitelj ne? Žalostne st v a-ri so mi pravili o tvojih metodah .. . prinesel si jih pač s sabo iz Blatnega dola . . . No, zdaj sva v krčmi!”
Kačurja je izprelc tel strah; ni več videl pred seboj Ferjana, temveč nedučitelja; in njegov obraz se mu je zdel teman in strog nje« gov glas.
“Jaz, gospod nadučitelj . . je jecljal.
“Kaj?” ga je pogleda! Ferjan osupel.
“Nosemi tako mislil . . . nisem1 mislil žaliti . si' je izgovarja! Kačur s plahim glasen.
“Kaj pa ti je. zlodej? Kaj si 1i je zmešalo?” se je čudil Ferjan, “Tisto zaradi šole sem le tako o-menil ... se bo že napravilo' Zlovoljen si pač. potrt, raka imaš v srcu odtod paliea v šoli in Kletev! Seveda — kako pa hi bil prijazen?”
“Saj se bom trudil . . . glej, Ferjan, zdaj vidim, da si blag človek . . . saj se bom trudil . . .” “Nehaj! Kdo pa te bo poslušal? Verjamem, da bi.se izpremenil človek v tvoji koži; ampak v sta» ro babo — ne!” se je razjezil Ferjan.
“Oprosti, Ferjan . . . meni je res težko na svetu! . . . Kar sem doživel, vse kar sem videl odkar sem prišel iz Blatnega dola, mi je tako . . . tuje, nenavadno ... ne vem kaj bi!”
Pogledal je na mizo.
“Ni bilo pr;"' so me potegnili iz Blatnega dola . . . domač sem bil že talni . . . Zato sem prosil, ker sem bil navajen ... in ker sem bil vselej vesel, kadar so odrekli ... Ni bilo prav, da sem prosil . . . tam bi umrl v miru! ...”	i e
Ferjan ga je pogledal sočutno, toda tudi mnogo prezira je bilo v sočutju.
“Slab si bil!”
“Ne slab, Ferjan! Zdaj šele, ko se spominjam v daljavo, zdaj šele vem-, koliko moči je bilo v meni ! Ampak kaplja za kanljo . . . brez konca; nobeden sod ni tako velik, da bi nazadnje ne bit prazen ....	Saj nič ne
veš! Kaj tisto — tam zunaj! Človek se otrese, pa je, in gre dalje svojo pot! Ampak tisto . . . tisto trpljenje med štirimi stenami, ki ga ne vidi ne svet, ne prijatelj, in ki ni poplačano nikoli! To bi moral poznati, Ferjan!”
“No . . . seveda!”
Očitno je bilo, da se je dolgočasil.
“Drugače. . . kako pa ženi?” “Kako bi?” je odgovoril Kačur osorno. “Tukaj je zdaj doma. . . . jaz nisem!”
Obadva sta molčala.
“Skoro bo čas za kosilo, mislim!” je pogledal Ferjan na uro.
“Čas. je, res!” se je vzdignil Kačur.
“ Ali prideš jutri v čitalnico?” “Morda.”
“Žena tudi?”
Kačur ga je pogledal.
“Seveda pride!’ —
Ko se je vračal Kačur tisti dan domov, so bile njegove misli vse bolj vroče in je bilo njegove srce vse bolj polno nego poprej.
“Ne samo jaz, bratec . . . tudi ti si se izpremenil! ... in čeprav nosiš zdaj novo suknjo; nič na bolje se nisi izpremenil kakor jaz!” —
Žena je šivala, gladila obleko, pripravljala, bluzo, krilo, klobuk; vroč je bil njen obraz in komaj se je ozrla na moža.
“Kaj res pojdeš?” ga je pra šala mimogrede, ko je nesla vroč''
železo iz kuhinje.
“Pojdem! Kamor ti, tja jaz!” je odgovoril s hudobnim nasmehom in je gledal na razprostrto krilo, si ga je likala z železom, na bluzo, ki je visela ob durih, na be-b . čipkasto perilo.
“Za koga pa se tako napravljaš?”
“Zate najbrž ne!”
Videl je njen goli, polni vrat, njene gole, okrogle roke in je vztrepetal. Prijel jo je za ramo in je čutil žarko gorkoto njenega te lesa.
“Zakaj pa. si tako z mano?” “Pusti me na miru, ko vidiš, da delam !”
Postal je še trenotek za njo ; vzdignil je roko od njene rame, držal jo je skrčeno, napeto kakor kremplje, nad njeni-m vratom.
“Samo da bi pritisnil ... tiščal ...”
Zgenila je z glavo, zaropotala je z železom — in roka mu je o-mahnila. Šel1 je v svojo izbo, globoko sključen, trepetajoč, in je legel oblečen na posteljo.
“Še to, kar sem dobil za bomo plačilo, ni moje! . . . Slab, je rekel. da sem ... in zelo sem slab! Zakaj nisem zgrabil . . . pritisnil . . .?”
Iz postelje ob zidu je gledalo nanj dvoje velikih, vodenih oči. “Ata!”
Skočil je k njemu in ga je vzel v naročje.
“Ti ... ti si moj! Čigav si?” “Atov!”
“Seveda si moj . . . saj si tako bolan, ubožec!” —
Stala je sredi izbe, v obleki, vsa v čipkah in žametnih trakovih, na glavi klobuk z dolgim peresom in bel solnčnik v roki ; gledal jo je in ni se mu več zdela tako lepa, lep je bil samo še zardeli, veseli o-braz.
“Ali pojdeš sam?”
“Pozneje pridem.”
“Kakšen obraz pa delaš? Kaj nisem lepa?”
“Ne!”
“Žalost velika, če tebi nisem pogodi!” se je obrobila žena. “Pa zakleni vrata!”
Videl jo je še. ko je šumela mi mo okna in je razprla solnčnik, da bi ji ne sijalo v obraz večerno solnce in ko jo je videl od daleč, je zapazil prvikrat, da so ji rokavice preozke in pod rokavom za palec prekratke.
Napotil se je šele. ko se je mračilo.
Šel je mimo krčme, svojega temnega, prijaznega doma.
“Kaj ne bi stopil rajši tja? Kdo mi bo tam kaj očital? Kdo bo tam moj gospod? Kdo mi bo paral srce. ki je že tako trudno?”
In stopil je v krčmo, ko je bil šele komaj pomislil.
“Tako gosposki nocoj?” ga je prašal štacunar. “Kaj v čitalnico?”
“V čitalnico!” jc odgovoril čemerno.
“Pa sami? Brez žene?”
“Je že šla!”
Okrogli štaeunarjev obraz se je zasvetil in zasmehljal.
“Tak je šla?”
Kačur ga je pogledal temno. “Zakaj pa ta smeh? Zakaj pa ;ako vprašanje?”
“I!” je skomizgnil z ramami štacunar. “Saj se vse lehko vpraša!”
Za drugo mizo je sedel pijan kmet, štaeunarjev večni gost, ka dil je iz kratke pipe, gledal je naravnost na Kačurja in se je smeh Ijal tiho predse. Naposled je vzel pipo iz ust, pljunil je in se smehljal še bolj od srca.
“Tako ste učeni, gospod šol-mašter, da znate nemško in laško . . . ampak ne vidite pa še za pet* ne izpred nosa!”
“Kaj se to pravi?” je prašal Kačur jezen.
“Nič se ne pravi! Kadar bo mene srbelo, se bom že sam praskal in svoje uši si bom sam česal'”
Kačar je hitro izpil in je šel. — fDalje prib.)
Edward Paucli
------ gostilničar------
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
Slovensko Moflí
“SLOGA”
Predsednik: IVAN ERMENC, 23S Hanorer St.
Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St.
I.	Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St.
II.	Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St.
Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St.
Nadzorni ) JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN,
Odbor:	f FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO
Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St.
Društvene seje se vrše na 163 Reed St.
Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 1905, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908.
Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin.
Poslano.(*
J. Šušteršič, Bridgeport, Ohio.
V št. 43. “ Amerikanskega Slovenca” Vi pišete, da ste bili tukaj in da ni za. nič zemlja i.t.d.
Mi podpisani izjavljamo, da ste Vi navadna človeška propalica, da Vi nikoli niste videli krajev kjer so naša posestva, še manje pa, da bi s komu govorili. Mi vsi podpisani. ko Vi trdite, da so samo trije Slovenci v Ripley Co. kupili posestva. smo posestniki tukaj, kar Vam> vsakdo lahko dokaže po sodni jskih recordih. Ako ste bili Vi kje v Mo. in vidili kake skale, v Vašej neumni butici, ste mislili, la ste vže videli celo Mo., ali ste p^i r’ačan hlapec, kacega ničvrednega agenta, kateri hoče ljudi rt"«-ti. Mi tudi vemo kaj in kako raste tukaj, a Vi pa gotovo ne veste. da kdor laže tudi krade.
Vsi smo pa kupili zemljo po F. Gram. Naylor. Mo., katerega tem potom priporočamo, kakor poštenjaka, popolno zameslivega v vsakem oziru, in ne po onem sleparju iz Poplar Bluff, kateri vstavlja ljudi na Trainu med Williamsville in Poplar Bluff z namenom ljudi slačiti, kar je žali bog, vže precej naših ljudi osleparil.
Naylor, Mo. 15. oktobra 1908. Frank, Gaspari, John Zimermann, Anton Lipoid, Mat. Maček, Valentin Dobnikar, Jos Gregorc, Frank Pevinšek, Frank Čeligoj. Frank Levar, Leon Werdinek, Joe Knik. Frank Markovšek. Gregor Gantar. Urban Olivani. Frank Aubelj. Frank Sellak, Frank "Wohlgemut. Anton Starc. John Starc. Joe Klauzer, Frank Suhadolnik. Fr. Korenohan, Valentin Belec. (Mike Lah, Frank Tesovnik. Frank Vidmar.
Ali hočete še 20. podpisov, podla reva?
Ako Ti je list “Glas Svobode” všeč. uri poroči ga prijateljem in znancem; ako- Ti pa ni novolji, povej nam!
Upraništvo “Glas. Svo.”
BRATJE ARNOS.
Grocerijski trgovci, na debelo in drobno, ter z raznim, sadjem in zelenjavo. Vsa naročila se na zahtevo na dom pripelje.
639 Blue Island Ave. Chicago. Telefon : 3219 Canal.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja
TEL. CANAL 7641
IMPORTIRAN tobak iz stare domovine. V zalogi ima po 7, 8,. 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in damske cigarete.
J. VOKOUN,
559 W. 18th St. Chicago, 111.
ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk.
Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno.
612	S. Centre Ave., Chicago, 111.
LEPA GOSTILNA,
domača kuba, Schlitz piva. Dvorane za društvene seje. Moderno kegliSee za zabavo.
JOSEPH F. BOLEK,
621 Blue Island Ave vogal 19. St
Raznovrstne
GLASBENE INSTRUMENTE
prodaja in popravlja Josip Jiran
459 W. 18th St. Chicago, 111.
Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik.
*) Za vsebino ni odgovorno ne uredništvo in ne upravništvo “Gl. Svobode.”
Strup v zdravilih.
Nova postava veleva, da mora vsaki izdelovalec zdravil, zaznamovati na vsaki steklenici in zavoju vsebujočo množino strupa. Vsi drugi pripravki se smejo prodajati le z oblastvenim dovoljenjem, kot žganjina. Zdravilo, katero ne potrebuje vidnega znaka in katero se prosto prodaja brez o-blastvenega dovoljenja je Triner-jevo zdravilno grenko vino. To vino vsebuje najboljša zdravilna zelišča, ktera so v zdravniški znanosti znana kot učinkajoča sredstva proti bolezni v prebavnih organih.
Tisto mi priporočamo tistim, ko trpijo na živčnih in krvnih boleznih, povzročenih vsled neprebav-nosti, pomanjkanja spanja, utrujenosti, telesni slabosti in na vseh želodečnih in črevesnih boleznih. Zdravniška diagnoza brezplačno, ako naznanite Vašo bolezen.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos, Triner, 616—622 S. Ashland Ave Chicago, IIL
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR 163 Reed St., Milwaukee, Wis.
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE in DVORANA
Trgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 188.3
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
J. C. HERMANEE,.
SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, 111.
ima v zalogi razve n vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgične pripravo, eno in dvestranske kilne pasove.
CARL KLANCHNICK
9634 Ave. N. S. Chicago, 111.
Prodaja mleko, groeerijo, prekajeno in drugo meso, kakor vse v njegovo stroko spadajoče stvari. — Točna postrežba in nizke cene v najblojšo zadovoljnost kupo-valcev.
Mr
w
Ji
*
Ui
*
ki
ki
iti
ki
*
ki
ki
iti
¿.e	***£«<(
WISCONSIN
>o's«
Ro
PHONE 4l3
(d-OO/v ^EL
Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano.
24 Union Street. KENOSHA,	WISC.
*
ki
%

Kaj bi storili socijalisti,
ako bi oni imeli nadvlado, za odpravo sedanjih slabih časov in uvedli boljše stanje,
KOT JE ŠE KEDAJ BILO?
socijalisti nimamo zaupanja na namen ali zmožnost do voditeljev kapitalističnih strank, da bi dali onim kateri delajo, kar jim gre.
Na svetu so bili vedno dvoje vrste ljudi — velikansko število o-nih, ki se vkvarjajo z vsakovrstnim delom, in peščica onih, ki pograbijo, kar prvi s trudom in pot tom pridelajo.
Mi tudi verujemo — in kar iz zgodovine tudi lahko dokažemo — da peščica onih, je vedno dobila vlado na svojo stran, in tako si» oni, a ne ljudstvo — vladali. To. raj se nam čudno in dvorano zdi, da bi pričakovali, da bi peščica onih, opustila namen, s katerim se je polastila vladnih vajet, ter se oprijela politične moči s tem namenom, da bi ugonobila sama ¿¡voj upliv in moč. Vemo pa tudi, da je razredna vlada, slaba — posebno kadar peščica onih vlada — in mi opravičeno kritiziramo tako razredno vlado.
Mi se čutimo opravičene kritizirati to. brez da bi sami znali pomagati in sicer, dokler bode vedo-ma obstajala nepravilnost, za katere odstranitev pa moramo iskati zdravil. Ni pa samo to. da vemo in poznamo slabo stran, pač pa vemo tudi, kako pomagati.
Nadalje vemo še. ne samo kar ■“Bog ve”, ampak, da tudi mi nekaj vemo. Naravno imamo pač vzroke za to. Vemo tudi da je naša teorija, nasproti vzrokom, ki so privedli obstoječe slabe razme re, kakor tudi upanje na dosegljive boljše razmere, stavljena na či sto resnični podlagi. Naše teorije so na zdravi podlagi, vendar je pa •ne moremo uresničiti dokler ne prepričamo mase1, ter dobimo večino za to. Mi želimo storiti to, prosimo le, da se nas posluša.
V prejšnjih številkah smo povedali zakaj, da ne verujemo ne Mr. Taftu in ne Mr. Bryanu. ako bi bil kateri izmed nju izvoljen, katerega stranka ima kontrolo čez vse vladne oddelke; odstranil bi lahko današnje slabo stanje, trajno bi lahko uvedli boljše, ali pa naj bi vsaj dali onim ko delajo vse, kar njim spada.
Sedaj pa vam povemo, zakaj mi vsi jednako zaupamo v to, da ako bi bil Eugene V. Debs, sedanji socijalistični kandidat za predsednika izvoljen 3. novembra z ostalimi socijalisti, ter bi imeli večino v obeh zbornicah kongresa, bi se današnji slabi časi hitro nadomestili z dobrimi, ki bi čim delj postajali boljši.
Nespametna je misel nekterih, ko si belijo glavo s idejo, da bi drugi dan po upeljavi že nihče več naroda ne spoznal; čudodelna sprememba bi bila storjena v nekoliko urah in srečni bi bili mi, ko bi bila stvar tako lahka; toda nesreča je, da je stvar precej teška. Nektere bolj važne stvari bi se hitro vpeljale, druge, bi pa več časa zahtevale, in ako bi se socijalistični program dobro upeljal takoj v prvi administraciji, bi več ne pričakovali. Mr. Debs in njegovi sodrugi bi vsekakor opravljali tekoče delo, ter s tem ublažili predpogoj k nadaljnemu delovanju :
1.	Prvi korak bi se mogel zato porabiti, da se odpomore brezpo solnim; zato bi se mogla takoj u-peljati izboljševalna dela in izobrazba do tje, ko bi vsi delali.
2.	Upeljava postav, ki bi najbolje branile delavstvo v tovarnah. radokopih in železnicah.
3.	Da se zabrani raskosavati državno premoženje, sosebno zemljišča; nadalje vsa zemljišča, katera si bi mogoče hotela lastovati kaka si bodi družba ali posamezniki. Vsa zemljišča ostanejo v bodoče popolno ljudska last.
4.	Odprava sodnijske prepove di v vsih slučajih med delavstvom in delodajalci.
5.	Rabi naj se vsa vladna moč,
ki bi bila v njih moči v prospeh delavstva raje nego kapitalista, kot se dela to sedaj.
Veliko je število takih in jednakih potreb, katere bi dobra vlada v ozir jemala, da bi tako odpomo-gla bednemu ljudstvu iz stiske po-mankanja. Predno pa bi se zamo-glo doseči to, bi mogoče kdo rekel, ‘‘zakaj je pa vsa ta ljudska last — podržavljenja, in ako je to tudi sploh mogoče, kako pa naj se potem upelja?”
Vlada naj 'astuje vse produktivno orodje, (to je izraz nas soci-jalistov, kadar mislimo skupno last vseh produktov kakor želez niče, tvornice, tovarne, ža«m. parobrode, rudo in premogokope z eno besedo vse produktivne stvari, pri in na katerih ljudje dela jo za plačo) vse to je potrebno, ker vlastnina s.- mora nekje opi-»rat. Na delavstvo- s > ne more naslanjat. ker so stroji dragi in delavstvo je pa prerevno; in v rokah peščici nektemikom, kot do sedaj tudi ne more ostati, brez da se tem nektemikom podeli vesol-na moč nad živimi in mrtvimi, t. j. nad vsemi onimi masami, ki morajo vporabljati vesolno orodje produkcije ako hočejo živeti; turaj preostaja edina prava pot zn vlastninstvo od vsih ljudi — skoz vlado.
Leta 1795 je še živel John Smith ki je šival, zbijal in izdeloval čevlje za svoje sosede, lastoval je tudi klop na. kateri je delal in potrebno orodje in vse kar je zaslužil je bilo njegovo — toda zaslužil je malo, ker ročno Tlelo je počasno. kar priča zgodovina, ki pra vi. da je kruh bil v njegovi hiši redka prikazen, v hišo pa mu je skoz streho tudi voda curkljala.
Viljem Smith. John Smitha pravnuk, je živel leta 1908 in je tudi bil čevljar, a ni lastoval nobenega orodja, ker čevlji so se izdelovali v velikanski tovarni t. j., da ni mogel delati čevljev z roko, kot njegov praded, koliko, tat ko hitro in tako poceni, kot so se izdelovali v tovarni s pomočjo raznih strojev, in Viljem je šel dela. prosit v tovarno.
‘‘Koliko plače zahtevate?” je vprašal delovodja.
‘‘Dva pet in sedemdeset”, je odgovoril Viljem.
‘‘Pozabite to,” odgovoril mu je bos. “Jaz dobim ljudi, kolikor jih potrebujem za -$2.00 na dan.”
Dolgo časa Viljem ni mogel premisliti. da si je dobro vedel da bi mu lahko plačali tudi več, in ker je delovodja odHajal v šapo nazaj, primoran je bil spregovoriti ali pa — poginiti. “Sprejmem delo za $2.00 na dan,” je zaupil rnposled za njim Primoran je bii v to, ker bil je brez dela, bil je brez denarja imel pa je poleg sebe še družino za vzdrževati.
Pomnožimo Viljem Smithovo zadevo z vsemi miljoni delavstva v Zedinjenih državah, in dobili bomo misel o spremembah, k; so se pojavile v zadnih sto letih: ta kega industrijelnega skoka pač n«1 najdemo v vsej zgodovini. Do početka 19. stoletja so bili vsi vspehi na pomnožitev premoženja v tisočeh letih jednaki. Do takrat ni bilo nobenega parnega stroja, bilo je le ročno orodje, ki je vsak delavec svoje lastoval. Tudi kmet je oral s lesenim oralom, pridelek je z voli peljal na škripajočih lesenih kolesih na trg, tam je prodal svoj pridelek in za ta denar kupil pridelek druzega kmeta, ki ga je le ta pripeljal na trg. Tovarn še ni bilo in ne železnic. Produkcija slaba in zelo počasna. In ako bi bili obrnili takrat uro za 3000 let nazaj, bi se bila kotnaj razlika poznala — pridobivanje bogaststva. je bilo dolgo, dolgo časa mrtvo.
Šele sedaj, se je nekaj novega pojavilo! Parni stroj so znašli in ga spopolnili. zatem pa razne druge stroje; nato so postavljali tovarne in tvornice v vsih deželah, ter gradili železnice, ki so začele prevažati produkcijo, in delavec, — lastnik ročnega orodja, je bil primoran istega pometati vstran
in iti delati za plačo za lastnike strojev.	,
Zakaj ? Prvič, za to, ker produkcija posameznega delavca se je z mašinerijo v tovarni pomnožila, kateri delavec s svojim ročnim o-rodjem ni mogel konkurirati, in drugič zato, ker se je ta pomnožena produkcija delavcev, ki so rabili stroje, razpečavala toliko hitreje. Delavcem so seveda dali plačo, vendar pa so večji delj produkcije obdržali za sebe, 'kot dobiček, pa tudi to je bilo boljše, kot so popred delavci zaslužili s svojim lastnim ročnem orodjem.
Delj časa po iznajdbi mašinerije, so nastajale grozne konkurence med imejitelji istih. Vsak je hotel vse za sebe imeti, in v dosego tega izdale so se velikanske vsote za- oglase in popotovalne a-gente, — vse, kar se je dalo za pridobitev naročil ter v škodo nasprotnikom, in tako se je izrabljal čisti dobiček; nazadne ga pa sploh nič ni več bilo.
Nato je postala zadruga (trust). Trust je neke vrste uredba, ki ima v svoji inkorporaciji (vknjižbi) velepomembne besede kot na pr.:
‘ ‘ Utrudili smo se, med seboj se bo. jevati — združimo se in odirajmo ljudstvo.”
To je situacija današnjega dne.
Trust je tukaj. Samotržni business povsod, plačo delavcem pa daje kakoršno sam hoče, cene svojim produktom pa tira v jedno mer višje in višje, kot bi mislil, da bo ljudstvo mirno vse- to prenašalo.
Tri največje politične stranke svetujejo razno, kako postopati p>-oti njim.
Republikanska stranka pod Mr Rooseveltom pravi: “Pustite dobre truste v miru. slabe pa primorajte, da bojo dobri.”
Demokratska stranka pod Mr. Brvanom pa pravi, vstran s tru-sti njih magnate pa zaprimo.
Mi socijalisti pa imamo drugo odpomoe.
Naše mnenje je, da je bil trust neizogiben že od dneva, ko so parne stroje znaš':: že radi konkurence med lastniki strojev, je moglo priti do take zadruge med njimi, da se zavarujejo, in ko so svojo prvo namero izpeljali pričeli so vporabljati velike svojo moč ter odirati ljudstvo v obliki nez-nosnih een. In kolikor tudi socijalisti oporekamo takemu nečloveškemu izžemanju, kot i drugi; pri-poznamo pa tudi. da poleg toliko slabega je tudi veliko dobrega v trustu.
Sloveče namere trustja-uov se to, ko vidimo kako ekonomično znajo izrabljati ljudi in naravne stvari. Kar čuditi se moramo, ‘kc vidimo toliko armado mož, kako st obračajo pri delu raznih strojev pod nadzorstvom ime same o-sebe. Tukaj se nam nudi krajši delavni čas, lažje in dovolj dela za vse: seveda pod trustom. Da se pa to doseže, trustu pa ob enim zabran: izrabljati tanko ugodnost je da vlada prevzame vse truste.
Vsa mašinerija in vse produktivno in delitveno orodje bi moglo in tudi bo skupna last vseh; do tega bode humaniteta primorala radi množečih se grozodejstev od strani trustov.
Kapitalizem ne more eksistirati brez dobička katerega vzame de: lavcu, tako dolgo pa. dokler bo kapitalizem ponmoževal dobiček s tem, da znižuje mezdo delavcem tako nizko, da se stem, kar dobi komaj še nreživi. vooslujeio ženske in otroke namesto mož, tako dolgo bojo še eksistirali tako dolgo bojo tudi krize, pomanjkanja, revščine, uboštva in — Fift ave» nue v New Yorku. Socijalisti pa nameravamo vsemu temu konec storiti, s odpravo pravega vzroka t, j. — kapitalizma. Ko bi ne bilo kapitalizma, bi tudi ne bilo finan-cijelnega pomankanja, bi ne bilo kriz sedaj in ne pozneje.
Mi imamo velikansko narodno shrambo, mašinerijo in naravne pripomočke v toliki meri. kot nobena druga država na svetu ne. Tudi imamo polno natlačena- skladišča s blagom, ki smo ga sami pridelali. Toda. ta narodna shramba ni naša- Lastu je jo peščica kapitalistov.
To je miserija; mizerija od peščice onih, ki so zakrivili vse to; mizerija od miljonov delavstva, ker jo mirno brez pomisleka sprejme. brez da se zaveda kapitalističnih grozodejstev, kojih žrtve so postali.
Kako pa podržaviti vse to. je zopet vprašanje. Mi socijalisti smo o tem vprašanju popolnoma prosti in ne vemo dosti več o tem, kot ni Abraham Lincoln vedel, kako bi rešil zamorce sužnosti od magnatov juž. držav. Sicer vemo več načinov in eden teh je — odkupiti vse. lastnikom in njih dedičem, takem ko so sedaj na svetu, izplačevati primerne odstotke od vložene glavnice, in to vsako leto dokler vsi. ki sedaj živijo ne pomrejo. —a ne dlje in ne drugim. Tako svetuje veliki angleški umetnik Alfred Russel Wallace, ki je s Darwinom razvijal teorijo razvitka.
Wallace se opira, da še ne rojeni nimajo pravice do premoženja, in ako plačamo tem, ko sedaj živijo primerno vsoto, se potem na ne rojene tudi ne moremo ozirati, ako pridejo pozneje na svet; našli bojo tudi boljši svet za živet na njem, kot je kedaj popred eksistiral. Ako se pa kapitalisti trdovratno vstavljajo, ter nasprotujejo vsaki nameri ljudstva v dosego pravice; in ako tudi v bodoče uporabljajo svoja bogata sredstva v to. da je ljudovlada njih dekla, kot je to sedaj, ako bojo z vsemi takimi stvarmi nagajali, in še več, mogoče proti oprostitvi belih sužnjev — potem' bode stvar poravna, kot je Lincoln poravnal z južnimi državami o zadevi oprostitve zamorskih sužnjev s svojim podpisom, ker se z lepa pogoditi niso hoteli pa tudi odškodnine dobili niso — ne en dolar. Mogoče da ne ho tako — upamo da ne. ker bi bilo hudo. Ako po le do tega pride, bojo zakrivili to kapitalisti sami. kot so zakrivili kapitalisti južnih držav, ko se za odpra->
v o sužnosti zamorcev niso hoteli poravnati in vsako ponudbo predsednika Lincolna odbili.
Kapitalistično časopisje tiska in pretiskuje grozne laži, s katerimi obmetavajo socijaliste, ki jih nameravajo iz njih hiš zapoditi, farmarja iz njegove farme, in si jih “razdelijo”, nekteri pa grejo tako daleč ter obkladajo socijaliste z raznimi neverjetnimi stvarmi, n. pr. da le ti nasprotujejo vsaki in tudi privatni lastnini. Resnica pa je, da ravno socijalizem daje delavcu boljše pripomočke do lastne hiše, kot jih je kedaj že pod kapitalizmom imel. Socijalizem ne bo niti farmarja nadlegoval, glede njegove farme, niti ne bo nikogar prosil za delitev.
Socijalizem stoji za skvpno last-vsega produktivnega orodja, ki se skupno uporablja, in to samo radi tega, da se odstrani plačano suženstvo ter delavcu da ves pridelek. do katerega je opravičen.
Steni nehamo s to obsodbo kapitalističnih strank in nekteriml podanimi principi socijalizma.
Čitatelj! Ako si delavec vedno pomisli dvakrat predno bi zopet oddal svoj glas, bodi si republikanski ali demokratski stranki — organizacijam gospodujočega raz» reda, ki te že tako dolgo zasužnjenega imajo.
Razsodi dobro in odloči sc za pravo stran, ter stoj ob strani svojih sodrugov — delavcev — trpinov. In ako razsodiš za to stran, potem ne boš pal ne ti in ne stranka tvoja, to je stranka ki je številnejša od drugih, kot pesek v vodi nad kamenjem • — to je delavska stranka, katera opravlja vsa svetovna dela, in je potem tudi opravičena vladati ga.
Torej 3. novembra, neredi te pre » imenom “Socijalist” znak križa
(X) SOOIALIStT kakor vidit>. tu v oklepaju, kar pomeni da so-cijalistično stranko volite.
Živila naša kandidata Debs in Hanford!
JOE FIALA
JOE BOCEK
“THE TWO JOES”
Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . .
578 Blue Island Ave.
Šivanje oblek je naša posebnost.
CHICAGO, ILL.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER | MAGNET | GRANAT g
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti
mi te bodemo zadovoljili.	p|
Ne trpite radi sramožljivosti.
_Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fouček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav ^ nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim po-^štnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte


• «
Glas Svobode
(The Voice of Libektt)
WEEKLY
tv
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
Pozdrav zavednim rojakom Clevelandu.
Aug. Kužnik.
‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek ------------- in velja-------
ZA AMERIKO:
Za celo leto.. za pol leta... ZA EVROPO:
Za celo leto.. za pol leta...
.$1.50
...75c
.kron 10 .kron
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 West 20th St.. Chicago, III
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike rta nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Štabi naslov.
231
CLEVELANDSKI ROJAKI!
Ali se še spominjate januarja meseca t. 1., ko smo se zbrali na “Public Square?” Ali se še spo minjate katera stranka je zalite vala delo in kruh za brezposelne delavce? Ali se še spominjate, ka ko ste hodili okrog delavskih vo diteljev in popraševali za svete kako bi priredili protestne shode? Ali se še spominjate zborovanja v Knavsovi dvorani i.t.d.?
Torej, sedaj je zopet vse dobro ko so Vam kapitalisti začeli obe tat; boljše čase in vrgli Vam o glojeno kost, katero ste z hvalež n ostjo in pasjo ponižnostjo za do bro vzeli! Sedaj ne poznate več socijalistov, sedaj jih ue potrebu jote, sedaj se jih ogibljete? Ali ni to poniževalno za Vas? Kaj si mi sl i j o oni delavski voditelji n Vas?
V tistih časih smo ustanovil klub “Luč”, toda tista Vam ni bila po volji, zakaj ne? Rovali ste proti klubu; ali z Vašim praznim bulicam se niste spominjali, d sami v lastno skledo pljujete in sami sebi škodujete.
Govorilo se je to in ono, eden je bil prestar, drugi preneumen itd zakaj pa niste prišli na shode, ko smo Vas vabili? iS tem ste pokazali, da ste strahopetci in da le za obrekovanje imate dolge jezike Ale nisem Vas vabil na shode, še celo z dopisnicami? Seveda, misli lili ste, da ako ni 'klečeplaziva in pasje ponižnosti, da se ne da nič ukreniti. Ali ni to sramotno, da se prištevate za bolj izobražene naprednjake, a ko pa rimski nune le z mezincom zažuga, pa ste že na kolenih pred njim .
To se reče klečeplazi vo; potem se pa še jezite ako vam rečem, da ste 'nazadnjaki in pribita resnica je, da ste 'nazadnjaki z malimi izjemami. Ozrite se malo na okoli, kako delujejo delavci drugih na rodnosti, kako sklicujejo shode in kako agitirajo za socialističnega kandidata; kaj pa Vi???
Molčite kakor zid; ali nimate prav nobenega mišljenja za bolj šo bodočnost? Pogledite peščico 'Srbov, oni pričnejo v kratkem izdajati soc. list v Clevelandu ; kaj pa Vi? Vi bi pa najrajši še par cerkva zidali; to je dokaz, da niste prijatelji razredno zavednega in organiziranega delavstva!
Slovenski rojaki v Clevelandu, kolikor je Vas. da se zavedate o krivici katera se Vam godi od kapitalistov in izkorišeevalcov. in da ste prijatelji delavske stranke. prijatelji svojega razreda, a-gitirajte med rojaki, — seveda med treznomislječimi in ne med klečeplazci — za novi “klub”, ko v kratkem skličemo zopet velikanski volilni shod, na katerem bojo govorili angleški, nemški in slovenski govorniki. Ako mogoče dobiti pripravni prostor predno bodemo ustanovili oiovi “klub” — pred shodom — da nebodemo o-sramočeni pred drugimi narodi.
Jaz ne silim nobenega v ‘klub’, kateri se ne zaveda, pač pa one rojake, kateri imajo voljo stati v vrstah, zavednega delavca. Toraj še enkrat zavedni rojaki pozor, kadar se Vas vabi, čemu bi mi čepeli za plotom, ko se drugi narodi borijo za boljši komad kruha; pustite osebno in strankarsko sovraštvo in podajmo si roke, kot sodmgi ene misli do skupnega u-speha!	j
POSLANO. (*
J. Šušteršič, Bridgeport, Obio.
V štev. 43. “Amerikanskega Slovenca” Vi izjavljate, da ste bili tukaj in opišete celo deželo, kakor kako “Saharo.” Ko vem kje Vas čevelj žuli in ste gotovo bili plačani po kakem loposkem agentu, kateremu je prvo ljudi slačiti, vložil sem danes v Naylor State Bank $500 z instrukcijo, da se Vam takoj izplačajo, ako Vi pod prisego 2 prič sploh dokažete, da ste tukaj bili. Dalje kje ste Vi zvedeli, da so 3 Slovenci tukaj kupili posestvi?
Izjavljam in svarim rojake tem potom1 pred agenti, kateri pod različnimi . obljubami slepijo rojake, — ne kupujte od njih zemlje. Jed-nemu je zrak pretežak, drugemu raste cider v njegovi prismuknjeni buči, tretjemu gnije sadje (gotovo njegovi možgami) a na moje resno vabilo vsili enačili sleparjev naj si za moj denar ogledajo te kraje, pišejo mi vsi privatno ne napadati konkurence, a blizo si nobeden ne upa. da bi kakor mož ogledal kraje ali so za naselitev trpina Slovenca in so ugodni zboljšati stališče našemu narodu v A-meriki ali ue. Vsi upijejo od daleč, ko pes na mesec, in vse zato, ko si nemorejo tako žepov flika-ti z denarjem reveža, kakor bi radi. Slovenci, kateri nameravate kupiti svet in se naseliti, ne poza bite knjigo “Annual Report of Labor”. Jefferson City, Mo.; tam bodete vse dobili kaj je Missouri. Spoznali bodete tudi, da jednaka sodrga nikjer ne kupi, temveč le kako bi Vas obrati mogla.
Da pa kdo cenjenih bralcev ne bode mislil, da delam reklamo zase, izjavljam tem potom, da meni je vse jedno, ako nikoli nobeden tukaj več ne kupi. Jaz sem slučajno zadnji mesec prodal še enkrat toliko zemlje Amerikancem kakor Slovencem, kar pa tudi dokažem, in to vsi iz 111., \Vis. in Ind. in po zatrdilu enacih zakotnih agentov, vsi ti ljudje ne vedo kaj kupujejo!
Izjavljam pa, da v petih letih v okrožju Naylor, nobeden Slovenec, več zemlje kupiti ne bode mogel. Dokaz: dne 15. t. m. kupil je Joe Herring, kateri živi tukaj jeduo loto. prišel je iz Brown, 111., — od J. P. Knickerbacker 120 akrov farmo za svoto $7.200, katero bi se lahko kupilo pred jednim letom za $3000. P. G. Brili TJ. S. Mail Service, Chicago, 111., kupil je farmo 86 akrov za svoto $2150 katero sem ponudil v “Glas Svobodi” za $2000, danes ni na prodaj za $3500. Mr. Brili ima farmo v 111. 1140 akrov in zraven Tulse, Okla. 480 akrov. a ini je omenil, da bode vse prodal in tukaj sveta kupil kolikor bode mogel. Pišite mu.
Šušteršič, Vam pa kličem podli lažnik, kdor laže tudi krade; to je slovenski pregovor in dokler ne zahtevate $500 ste izvržek človeštva ! Slovence pa svarim pred dopisi v nekem lističu o farmar-skih zadevah, ono je sam humbug in prav nič resnice v n^ji-h. Oni dopisi imajo namen sleparskim a-gentom. žepe polniti.
Nekov tak agent vpije iz 111. in priporoča zemljo po $15. Jaz sem mu ponudil isto po $6.75 aker z pripombo 25c na aker za njega. Človeče mi je odgovorilo slede
če: “Gosp..........so katolišk
in ne prodajo drugim1 zemlje (backi se najlažje strižejo) Vi ste pa brezverec ¡spreobrnite se, potem bodete imeli dobro kupčijo med katoliškimi Slovenci.” Lahko vse dokažem. Ako to ni največja lumparija, potem ne vem kaj je. Mož mi piše da sem brezverc. dasirav-no me niti ne pozna še manje pa moje mišljenje:	gotovo je bila
moja ponudba 25c. na aker brezverska, kajti katoliški "osnnd mu gotovo dajo $4.00 na aker. saj še vedno $5.00 ostane za “gospoda”, ko zemlja stane v resnici le $6.00.
Da pa kdo ne bode trdil, da jaz lažem, sem pripravljen vse to dokazati. Šušteršiča pa opozarjan: na naš pregovor: ‘‘You have to show me.”
Naylor, Mo. 15. oktobra 1908.
F. Gram.
*) Za vsebino ni odgov— uredništvo ne upravništvo Svobode.”
ne
‘Glas
Socijalizem v Južni Afriki.
Socijaldemokracija v Južni A-friki, dobavlja dan za dnevom večji vpliv v delavnicah in v rudniških družbah. Pred nekaj tednih je bila konferenca v Johannesburgu v kateri so bila zastopana razna podjetja in socialistične strahke iz Pretorije, Johannesburg in Germiston. V sledečih točkah se je med delavstvom in delodajalstvom soglasje doseglo: 1. Zakon za delavnice in tovarne, vsled katerega se delavsko stanje zboljša; 2. postavno vpeljavo o-sem urnega delavnega časa; 3. prisiljena razsodna sodišča v strokovnih sporih; 4. vpeljava šestih praznikov za rudarje namesto se* danjih dvejih; za poglaviten praz* nik ima 1. Maj veljati; 5. odstranitev nedeljskega dela. in -'n, čaj, da se dela, podvojna plača; 6. preosno'va sedanjega naselniš* kega zakona v svrho. da bojo vsi pogodbeni delavci, naj si bojo be-lokožci ali črnci, izključeni. Nadalje se je od 'vlade zahtevalo, da priskrbi delo brezposelnim delavcem, ter da se jim rdača določena minimalna dnina. Predlog, da se proizvodi v družbijo je povzročil živahno debato, a koneeno je bil predlog odklonjen. Y debati zaradi pogodbe vladnega dela, se je novdarjalo, da je izjavil minister za javna dela, da se bo v bodoče pri sklepanju delavskih pogodb, v prilog delavcev stalna- plača vnisavala. Zastopnikom delavstva v parlamentu v Transvaalu se jo naročilo, da se imajo strogo po sociijalisltičnih načelih ravnati. Gorenje zahteve bojo delavski poslanci v parlamento --odložili in zastopali.
To dovolj jasno kaže. da so delavci v Afriki, za. dobršen korak, delavcem v Ameriki naprej; in dokler delavci v Ameriki svoje odločne zastopnike v parlamentu ne -bojo imeli, toliko časa ne bojo oni svobodni v svobodni Ameriki.
čudna poroka.
Nemei se pri vsaki priložnosti ponašajo, kake bistre glavice da so, a vendar smelo trdimo, da je malo ljudstva izmed takozvanih “kulturnih” narodov, da bi bili tako trapasti kot se ravno med Nemci nahajajo. Evo, resnično do-godbico:	V neki vasi v Pruski
Šleziji, je živel mladi* par, ki je bil že več let zaročen, toda do poroke le ni prišlo. Nekega dne reče “večni ženim” k svoji izvoljenki: “Jaz te ne morem poročiti.”
“Zakaj ne?” Vpraša prestrašena devojka.
“Jaz sem si drugače premislil.” Se odreže on.
“Dobro. K ljubezni se ne sme nihče siliti. Toda jaz ti hočem nekaj povedati, kaj da hočeva storiti. Ako ljudje zvedo, da si mene zapustil, potem1 ne dobim več drugega. To moraš sam sprevidi-ti. Ti dobiš pa zmerom lahko dru go. Midva se pustiva oklicati, ikot ženin in nevesta, in. ko dan po roke pride, ter župnik k tebi reče ' “Hočeš ti Mari jamo Leskovec za ženo imeti?” tako rečeš ti “Da In ko on mene upraša: “Hočeš ti Jože Šemrova za .moža imeti? bom jaz odgovorila “Ne.”
S temi je Lil Jože zadovoljen, ko si ni znal nikak drugi izgovor iz misliti.
Dan poroke je prišel Župnik je usodepolno vprašanje stavil na ženina, in le ta je odgovoril z odločnem “Da”.
Potem je duhovnik nevesto vprašal: “Hočeš ti Jože Šemrova za moža imeti?” in nevesta je odgovorila tudi “Da”.
“Kaj”, je ves divji zarohnel mladi mož, “ti si ja hotela “Ne” reči?”
“Vem”, je odgovorila mlada žena, “toda jaz sem si to drugače premislila.”

ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, ni
PRESELITEV!
3¡T1	F	
Frank í in	sakser i	Co.
“Gla	s Narod	¡a”
se nahaja od sedaj	naprej	
v lastni \	• X • lisi	
82 CORTLANDT ST..		
To je tik Pennsylvania železnice, postaja Cortlandt St. Station ali dober blok od Baltimore & Ohio ^ železnice....................... *
w
Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika naj= starejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah. prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca,* katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, potočijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbeeino, lišaje, hraste in rane, vse bo-na n°tran j ih zeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se nazdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. —
Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:
THE
COLLINS N. Y, MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y.

Slovanska Delavska Podporna Zveza
v Conemaugh Pennsylvania.
MIHAEL ROVANŠEK, predsednik; R. F. D. t. Conemaugh, IVAN BREZOVEC', podpredsednik.
IVAN KUKOVIČA. blagajnik.
IVAN PAJK. tajnik; Box 328 Conemaugh, Pa.
/OSIP DREMELJ, podtajnik.
I FRANK ŠEGA. predsednik.
Pa.
Nadzorni
f
odbor
/OSIP CUL/K AR. nadzornik.
I IVAN GLAVIČ, nadzornik.
I FRANK PAVLOVČIČ, zapisnikar.
I /. MICHAEL AMERŠEK, 824 Park A ve, Johnstown, Pa. j //. IVAN SPEND AL, Box 381, Conemaugh, Pa. f m. MARTIN PETRIČ, R. F. D. No. 1 M. R. Conemaugh, Pa Vsa pisma iti vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
Porotni
odbor
DOPISI IN POROČILA
Centerville, Iowa, 18. okt. 1908 Cenjeni “Glas Svobode : Prosim dovolite mi malo prostora v našemi vrlim listu “Glas Svobode da nekoliko opišem tukajšnje razmere. Kar se dela tiče, je tukaj še prav dobro; tovarn sicer ni izvan ene livarne, toda premogovih rovov je petnajst ali celo šestnajst Ako hočeš kaj govoriti tukaj, koliko ljudi da je letos po Zjedinjenih državah brez posla, se ti bo vsak norec smejal razven socialistov, ker tukaj ne vidiš niti Onega brez dela, in še celo delavcev za vsako delo primanjkuje. Socijalisti se ne smejijo zato, ker vedo kaj je beda, mizerja in kriza; vedo pa to, .za to, 'ko je vsak na ročnik na “Chicago Daily Socia list”. Tukajšni premogarji pač ne vedo, kaj je “panickl ’ Ako kte-rega veseli tušem pridi t delo iskat, slobodno mu. delo v premo, gokopih lahko dobi, toda nikar pa naj ne hodi rojak semkaj, kateri ima kosti v trebuhu, ker ko bi šel v tukajšni rov bi se mu lahko vse polomile. Premog je tukaj samo po tri čevlje visok ali debel; in v rovih se premog ne strelja, marveč se mora vse s krampom, lopato in s kladivom opraviti. Človek se more sključeno držati, kakor da bi kostanj pobiral, in to celih osem ur, a kadar kramp rabi treba mu je klečati, sedeti ali pa ležati, da more opraviti svoje delo Ali pomislite, to so pipci, kaj? Namreč, ko sem tukaj začel delati, .sem se najprvo spomnil na tistega kaplančka tam v Minnesoti, kateri je Slovencem pripovedoval, da je bog svetlobo ustvaril, je tema v zemljo potegnila — (Ako bi bil Kaplan rekel, da je tema v njegovo neumno butico pobegnila, bi bil pravo zadel. Op. or.) — in iz teme se je napravil
—	premog! — (Ali ne kaplan? Op. ur.). Ja šembrej vendar, kako pa je to, da človeka tako zaboli? sem si mislil, ako mu pade le en majhen košček na glvo. (To pride od tod. ko so tisti majhni toda trdi koščki, otrinki od kaplanove neumnosti, in le ti povzročajo bo« lečine ako na zdravo glavo padejo, ker v zdravi glavi so razsodni možgani, le ti se pa z kaplanovo budalostjo ne strinjajo. Op. ur.)
—	ko pa po noči v zunaj okrog hodiš, pa je današnja tema popolnoma mehka.
Naznanjam tudi. da srno imeli 1 oktobra govornika sodmga W llaywooda: razlagal nam je o današnji krizi in povedal, kaj da je Taft in Bryan, ter rekel, da je Bryan en star vojak, kateri ni še nikdar imel puške v rokah, in da .-¡e star farmar, koji ni nikoli rabil poljsko orodje, in še več takih in enakih stvari, še več pa je povedal od Tafta, kar pa se sploh m» da vsega priobčit. Taft je namreč na to vprašanje “if a man is out of work an dl have a family starving to dead, what is he to do?” On j'e rekel: “God knows.” Ah' Haywood je, pa rekel: “He have right to steal, he should steal” In tukajšni kapitalističen list ‘The, Centerville Daily Oityzen ’ je kričal. da je Haywood govoril za A' narhistično stranko. (!!) Povedal jim je tudi koga da naj volijo za predsednika namreč Evgen V Dcbsa. Tora j rojaki, za koga bo-
dete glasovali? Taft pravi, da bc že bog dal, da neboste nič imeli, in Bryan pa. že sedaj pove, kaj da bode storil. Tukaj je namreč en star mož naročen na demokratičen list “The Multou Iowa”, in dotični list je menda pisal, da ako bo (Bryan izvoljen, ne bode več prišla kriza. Nadalje je trdil list, da so inozemei zakrivili krizo s tem. ko pošljejo ves denar v staro domovino, in da ako pride Bryan ne bo tega več, ter je celo trdil, da to zadene Italijane najprvo.
Tedaj, ako dobimo Bryana, bomo res razkošno in potratno živeli. Živijo!
Hello muda, ali se še ne ‘ boš vzdramil, ko ti že sedaj povedo, kaj da bodo dobrega storili za tebe ?!
Pozdrav vsem zavednim somišljenikom — nezavednim pa po-tem ko se enkrat zavedejo. M. H.
jo za naše zasluge; torej po mo. jem mnenju, listi, kateri agitirajo za omenjeno druhal niso vredni delavske podpore, in ako ni delavcem odprla oči sedanja brezposelnost, jim ne bo nikdar moči po magati.
Vsak trgovec, gostilničar ali kdor si bodi, moral bi čutiti z delavcem, ko sleherni živi od delav-
ca.
Toraj rojak koga boš volil? Za korupcijo, tiranstvo in bedo, ali za svoj blagor, korist in prostost ? Komu boš dal svoje vse kar lastu-ješ, to je svoj glas, ali svojemu zakletemu sovragu ali svojemu prijatelju in tovarišu E. Debsu?
J. D.
Denvcr, Colo. 20. okt. 1908
Cenjeni uredtalk “Glas Svobode : Vem da ste mislili, da sem že po brcal in zapustil ta “puklja-sti ’ svet, ter se podal na oniga kojega nam trpinom nebeški a» gen ti obetajo in mu pravijo “nebesa". Toda to ni tako. Še sem živ in premišljujem kako je sedaj in kako je bilo poprej, ko je tekla piva ;z pipe, a sedaj si moramo žejo gasiti z vodo; no toliko pa bolj pridno prebiramo razno časopisje in premišljujemo, kako da mora biti delavsko ljudstvo še tako bedasto, da kar gori ali bolje rečen « nori za kapitalistične kandidate, za svoje pa je mrtvo, in to v tem času. ko ja vsakteri z lastnimi 0-čmi vidi in občuti kapitalistična korupcije. A vrhu vsega se pa dobijo ljudje in to med našimi rojaki ko pravijo: “Kaj nam bode delavce, ko ne moremo živeti brez kapitalistov in brez vlade!” Seveda, brez rabeljna ne more biti obešenee, in ravno tako tudi brez kapitalističnih trotov ne more biti ne panike in ne uboštva. Delavci. čemu uprašanje: Kaj bodemo volili ? saj imate vsaki britko izkušnjo, kaj nam je prinesel današnji korumpirani sistem, ko na tisoče in tisoče ljudstva umira gladu in umira pod toli hvali.sa.no in cvetočo vlado republikansko. In. to je vlada za delavske ko risti ?!
Se ve, nekteri listi pišejo, kako sta sedanja kapitalistična kandidata člana raznih organizacij in da skrbita za delavca, a to je le neka- dobro plačana reklama. (Je resnica ! Op. ur.)
Priznam, da sem tudi jaz v organizaciji mizarjev; ali sramota za take organizacije, ko živijo razni troti ob žuljih milijonov neza. vednega delavstva, ter jih izkoriščajo in slepijo. Za to bi bilo u-mestno, da bi organizacije malo bolj pa.zile, kaj delajo izkoriščarji in naj bi vzele delavce v svoje o-krilje. ne pa volka zapirati v hle« k ovčicam. Take slavne organizacije član biti, ne bi hotel nikdar.
Zakaj se druži in prilizuje ob gotovih časih črna farška golazen in kapitalistični troti delavcem? Za svojo lastno korist in v našo pogubo! Sedaj vidite, da- gori omenjeni ljudje ne morejo živeti brez nas, oni najprej beračijo za bič, s katerim nas pozneje biča-
Alix, Ark. 19. okt. 1908
Cenjeni list “Glas Svobode”-Ni še dolgo tega. ko sem poročal rojakom o tukajšnjih razmerah, to je našega okraja. Omenil sem, da smo na stavki linijski premogarji že od aprila meseca in sedaj sme v oktobru pa še ne delamo. Premislite bratje delavci, kako nas preša in tlači kapitalizem; že sedem mesecev smo brez dela! Zima trka na vrata, kaj bo če se ne zboljšajo časi. Najbolj prizadeti smo kateri imamo družino. Tudi še morem omeniti, da se tukaj najdejo rojaki, ko pravijo: če bode republikam izvoljen, bode se bolje delalo. (Tu moramo priponi niti. da so vsi oui na ledeni poti, koji od republikanca ali od demokrata boljše razmere prvaku jejo. Da bojo bolj delali, tega ne opo rekamo, a za kake plače in druge delavske ugodnosti, to je glavno uprašanje. Obžalujemo vse one. koji še danes ne spregledajo. Op. ur.).
Dragi bralec ali ni sedaj republikanska vlada, zakaj se pa no dela ? Kje je delo ? Kje je zaslužek? Kje si Mr. Taft, delavski pri-jatel? Vzdigni svojo butico. in u« kreni kaj koristnega za delavca ! Ni ga. je gluh! Dragi rojak, tukaj vidiš kaj dela kapitalizem ali republikanska vlada.
Dragi čitatel né verjemi kapitalističnim ne ‘klerikalnim listom, k: priporočajo Tafta za prihodnjega prezidenta. »Saj pregovor pravi: vrana vrani oči ne izkjuje, tudi Taft nebode kapitalu na rep stopil. (Obratno, -pač delavcu. Op. ur.). Čitaj raji delavske liste, to je “Glas Svobode”; on ti prinaša veliko izobrazbo v korist delavstva.
Tudi to vami delavcem priporočam. da ko prideidan volitve za novega “vladarja”, oddajte glas za moža. kateri je za delavsko stran postavljen, to je soeijalistič ni kandidat Evgen Debs!!! Združimo se. postavimo njega na sto) vladanja, kar bode v veliko korist delavstva.
Pozdravljam vse svobodomiselne rojake, tebi dragi “Glas Svobode” pa želim obilo vspeha.
F. Krefel
GOTOVO ZA VAS
Jesenske obleke so došle, oglejte si jih na oknu in v prodajalni. Obleke in suknje najnovejšega kroja po primerno niskih cenah vpoštevaje kakovost blaga. Od.................
$7.50 do $25.00
se dobi najboljše. Kupite pri nas si pri-
hranite
577-579 BLUE ISLAND AVE denar
Čitajte rojaki !
Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom dožene imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbine ,vasi trge, mesta-, pomagajo si medsebojno, postanejo i-moviti, neodvisni, čislani, tef ohranijo in širijo svojo narodnost. Cas je tudi za nas Slovence, da se osrčimoin oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenski naseli ine lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi dragi rodbini svoji, in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in imamo izvrstni svet za naselbine, z zdravim podnebjem, dobro vodo 1 n blizo velikih mest kjer se vse lahko dobro proda, kjer je indus-trija živahna in delavec ma denar, ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na:
BRUNSHMID, ALBINA & ROVNJAK
708 So. 10. St., MINNEAPOLIS, MINN.
9
Zaloga pohištva
Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo.
V. KOBZINA-tu
580-582 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
FRANCOSKA PROGA
De Pue. 111. 26. okt. 1908
Ceujeni urednik: Priobčite na, slednje vrstice v našim preljublje. nim listu “Glas Svobode”. Že dol go časa ni bilo nič za citati iz naše male na.selbine; z delom se ne moremo nič pohvaliti, dela nam pomnožujejo plačo pa znižujejo, torej si lahko vsaki cenjeni čitatelj misli, kako da se nam godi pod sedanjim sistemom, a prišel bo dan. ko bomo imeli polno moč v naših rokah in ta dan bo 3. novembra 1908. Toraj sodrugi na delo, ko bliža se čas. volite soci-jalističnega kandidata E. Debsa.
Naznanjam tudi veselo vest, da smo ustanovili “Slovensko Narodno Podporno Društvo” spadajoče k S. N. P. “Zvezi” v Chicago, 111.
Redna seja je vsako prvo nedeljo v mesecu. V odbor so izvoljeni: Frank Groshel, predsednnik; John Obere, podpredsednik; Andrej Sorčič, tajnik in Andrej Kuhar blagajnik. Seje se vrše ob 2 uri popoldan v dvorani sobrata Andrej Kuharja.
Toraj somišljeniki na delo, v slogi je moč, v neslogi propad.
S pozdravom
Frani Groshel
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine........22.000 HP
La Touraine........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. ¡Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.

Rodovitna zemljišča v državi Micn'„an Ogemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aner.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovaInire, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18tli St., Chicago, 111.

Ripley dežela.
Najlepše kmetije ali gozd v naj večji naselbini Slovencev v Ameriki
Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti nzorec kaj tukaj raste.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki
IZ STARE DOMOVINE
Zabodel se je v Trstu Mletni trgovski potnik Rudolf Šašelj z o-strim nožem v levo stran prsi. Hitro poklicani zdravnik je mlademu možu rešil življenje. Vzrok po-«kušenega samomora ni znan.
Nekaj vojaške statistike. Avstrijski Slovani imamo 818.000 mož deloma v armadi deloma v rezervi, dočim jih imajo Nemci le 434.000, a še med temi je dosti slovanskih fantov. Kdo torej brani državo?
Obe nogi je odtrgalo na zagrebški postaji železniškemu uslužbencu Jakobu Berkovieu. Nesrečnež je umrl v par minutah.
Majhna Sava. Ker že ni bilo več tednov dežja, je nastala suša in vode so silno upadle. Posebno je upadla Sava. kjer je na Hrvaškem izključeno vsako brodarenje, kar doslej še ni bilo zlepa. Promet mnogo trpi.
Tepež v delavnici. 5. t. m. je nastal v neki delavnici v Ljubljani med mizarji pretep, katerega posledica je bila, da so bili trije mizarji ranjeni. Konec pretepa je napravila neka ženska s tem, da jih je polila z vodo.
Hudoben človek. V noči od 4. na 5. t. m. se je doslej še neznan človek vtihotapel v hlev Matevža Jeretine, rudarja v Lokah pri Trbovljam in je kravi eno vime popolnoma odrezal. Ubogo žival so morali drugi dan zaradi velikih bolečin in izgube krvi zaklati. Hudobnež bi pač zaslužil eksemplarično kazen.
Posledice vasovanja. 22. junija je ubil 171etni kmečki fant Jožef Kristovič pod oknom nekega dekleta v Stojnci h na Dravskem polju tovariša Ivana Kranjca. Bil je ljubosumen nanj in bo sedel žabi 3 leta v ječi.
Majerjev odhod iz Ljubljane.
10. t. m. o polu treh popoludne se je odpeljal poročnik Maver iz Ljubljane. Na kolodvor sta ga spremila dva stotnika 27. pešpolka, eden izmed njiju je bil baron lAuffarth. Mayer 'je moral pred odhodom izročiti tema dvema stotnikoma svojo sabljo.
Normalne razmere v Ljubljani. Ker je v Ljubljani zavladal popo-len mir in red. dovolila se je zopet stara policijska ura, torej za gostilne ob dvanajstih, za 'kavarne pa ob dveh ponoči. Odredbi glede zapiranja hišnih vrat in pa glede bivanja mladine na cesti po šestih zvečer pa sta razveljavljeni tako, da je vse v normalnem starem tiru.
Huda nesreča se je zgodila na Prvacini. Ko je privozil tovorni vlak z Volčje drage ob 5:36 popoldne, je 271etni delavec na postaji. Ivan Vodopivec, po neprevidnosti hotel skočiti na vozno zavoro. še preden se je vlak ustavil. A nesrečnežu je spodletelo in padel je pod vlak. ki ga je na več kosov razmesaril. Bil je takoj mrtev. Odkar je stekla železnica, se je tu ponesrečilo že pet oseb.
Nemca ne maram! Vse je bilo že napeljano, da bi se bila poroč:-la skužkinja IM. B., bivajoča v Trnovem v Ljubljani, in vzela nekega Nemca za moža; a prišli »o vmes znani dogodki septemberski, iz katerih jo spoznalo ljudstvo do dobrega, kakšni so naši osrečeval-oi in vrla služkinja je obvestila župnika: Razdrto! Nemca ne maram.! — Ali . kaki drugi Slovenki nič ne teži narodne vesti, da ima ■Nemca za ljubimca?!
‘ ‘ Kranj ski hr anilnici ’ ’ prede. “Kranjska hranilnica” je bila sedaj tisti zavod na Kranjskem, ki se je najtrdovratneje upiral vsaki zahtevi po jezikovni enakopravnosti. Zavod je rajši izdajal madl žarske in italijanske dopise, le slovenskih ne. Dne 9. t. m. pa se je zgodil čudež. “Kranjska hranilnica” je tega dne izdala prvo slovensko zadolžnico. Toda ne mislite, da je morda tistih 65 nemškutarjev v odboru prešinila iskra pravičnosti. Ne. Tudi pes ne laja, ker se boji za imetje svojega gospodarja, temuč zato, ker ga je strah za — lastno kožo.
Preprečen shod republikancev. V Trstu so nameravali republikanski Italijani prirediti shod, na ka-
terega je prišlo tudi nekaj regni-colov. Policija je odposlala svojega zastopnika na shod, dasi je bil proglašen kot sklican po parag. 2 zhorovalnega zakona. Vsled tega zborovalci niso hoteli zborovati. Ko so se par ur nato sešli v neki gostilni, hoteč tam skrivaj zborovati, pridrla je policija med nje, zasegla spisane govore in relacije ter sklicatelje aretirala. Med njimi so trije Italijani iz Italije.
V bedni Istri vladajo naravnost obupne razmere. Vina je letos toliko. pa ga ljudstvo, kateremu da vinski pridelek vse; ne more spraviti za nobeno ceno v denar. Očividec nam poroča iz poreške okolice. da si kilogram grozdja prodaja po 4 vinarje; liter mošta pa velja 7 vinärjev. Posode, ki je silno draga, pa primanjkuje povsod, ker imajo še starega vina dovolj. V nekaterih krajih so kar tretjino grozdja pustili na trtah, ker pridelka ne morejo spraviti v posode, kaj še le v denar.
O letini. Raznega sadja, zlasti ja bolk. je tu v Savinski dolini v izobilju : ljudje ne vedo, kam ž njim. Jabolk, najlepša, prodajajo se od6 do 10 vinarjev kilogram. Za tol-kovec in mošt ljudem primanjkuje posode. Vinski mošt se oddaja od 14 do 20 vinarjev liter. — Ajda ,se je večji del že požela. Sicer m tako visokostebelna kot druga leta. a čvrstega je zrna. — Klaje za živino bode dosti, čeravno je v tem oziru vsled hude suše kazalo •svoječasno dokaj slabo.
Ne kradi! Na kolodvor v Karlovcu je prišel profesor Dragotin Hire. ki je prirodoslovce. Nekaj dni se je mudil v bližnji okolici, kjer je proučeval jesensko floro. Pri tej priliki je našel dva gada nenavadne vrste. Spravil ju je v škatljo. v kateri je bil preje slad ■kor v koščkih, kar je bilo na njej tudi naznačeno z ‘Würfelzucker’. Škatljo je možno povezal z vrvi eo in prišedši na postajo je položil prtljago v čakalnici II. razreda ter odšel v mesto po opravkih. Ko se je vrnil, ni bilo škatlje z gadoma nikjer. 'Seveda mu za škatljo ni bilo nič, le za gada. Tat je kajpada misli, da dobi v škatlji bogve kako vrednost. Kako se jc prestrašil, ko sta mu pri njenem odpretju švignila dva gada nas proti, ni še znano, vsekakor mu je bil pa to resen opomin, da naj ne krade.
Obsedno stanje ali kali? — 5
Kamniku je po ljubljanskih dogodkih vse v bajonetih. Vodilnim krogom svetujemo odpoklic orožnikov in mir bo. Občinskemu odboru pa odstranitev mogočnega mestnega stražnika Kollmanna, ki ovaja in sumniči nedolžne ljudi posebno gostilničarje. Okrajno glavarstvo je nekatere krčmarje ostro kaznovalo zaradi pozne ure. To spada v področje županstva, zalo naj gosp. župan izvaja posledice1. Pač pa dela glavarstvo izje me. ker je vsem prepovedalo ime ti odprto preko določene ure, b oni krčmar, h katremu se gostje nemškega mišljenja zatekajo, ima lahko odprto. Ali ne ve glavar s-tvo, da se je baš v tej gostilni nekoč tako popivalo, da je bil komi sar Kordiin v smrtni nevarnosti? Ali mislite, da so drugi krčmarji samo za to, da plačujejo davke.
ODPRTO PISMO SLOVENCEM
The Collins N. Y. Medical Iusti tute.
Dragi moj zdravnik: —
Z veseljem sem sprejela Vaše pismo ter se Vam srčno zahvalju jem za Vaš trud in uspešno zdrav ljenje ter potrjujem, da .se počutim popolnoma zdravo in ne potre bujeni več zdrav 1. Zatoraj se Vam še enkrat zahvalim in kličem: “Bog Vam plati”. Priporočati Vas hočem našemu uarodu v slučaju zastarelih iu težkih bolez ni j. —
Vam ostanem vedno hvaležna.
Marija ¡Puhek
Box 72	Mohawk, Mich.
Ne pozabite si ogledati ?ileM>Sc. j
Pripravili smo nenavadno veliko množino specijalnega blaga in ho. čemo, da si ga ogledate. Vsak oddelek je zanimiv in je vreden Vaše pozornosti. Mi Vam nemoremo razobložiti vredno-sti vsega blaga na tem prostoru, veselilo nas pa bo, ako nas obiščete da ga Vam
razkažemo.
300 parov obuval za otroke za zavezat in. Blucher iz Vici Kid in ruškega usnja, gladki ali lepo obšiti, široke pete, velikost do 8. par po ..........................
59c 69c in 89c
200 parov obuval za male otroke iz Vici Kid in lakiranega usnja, široke pete, navadna cena 75«, sedaj Vaša izbira par po ......
33c in 49c
200 parov obuval za šolarke iz Vici Kid. Box teletne in lakiranega usnja, za zavezat ali Blucher cut, velikost do 2; obuvala so vredne $2.00 Vaša izbira par
P» ----, - - •.......
Lepe ženske dolge suknje, delana-
Zaloga otročjih zimskih sukenj,
velikost od 10 do 14 letne, izbira iz raznih krojev in barv, izvanredna cena, Vaša izbira $3.98
Ženska krila Colonial kroja, delane iz finega črnega luster sati. na, z dvema visokima garni-rama, Vaša izbira po .....
79C
za to sezono, najnovejšega kroia.^^i^(£^^il3(SS^S§S) lepo obšite, dobro izdelane in pod-šite, izbira raznih krojev J JQ gg
00
po ....................
Posebne cene dragih od
$6.50 do $35
Zaloga ženskih jesenskih Waists,
dobrega dela- iz črno barvanega serga, trpežne, v vsih velikostih, samo za to razprodajo PO ...................
$1.25
Otročje zimske suknje, —- raznih barv in krojev, lepe in trpežne, velikost od 6 do 14 letne (t) i nn
p» .................M.uO
OGLEJTE SI NAŠO NOVO ZALOGO MUFOV IN OVRATNIKOV IZ KOŽUHOVINE.
Možke črne Kersey suknje, dobnu ga kroja in podlage, lepega sezonskega kroja in unijskegadtl f| 00 dela po .................(MU.UU
Drage od..........$3.98 do $18.50
Možke jesenske obleke, iz črnega clay ali barvanega worstedt-a, dobrega dela in podlage, za fino prikladnost jamčimo, v vsili navadnih velikostih, unijsko del|
PO ..................
111.50
Obleke za dečke iz 3 komadov s hlačami do kolen, iz črnega, ali modrega volnenega serga, double breasted Suknja, životnih, in hlače do kolen, velikost 9 do 16 letne, cena obleke . .
$198
Obleke za dečke iz 2 komadov, —
prikladne in dobro delane, velikost 9 do 15 letne, obleka
BORBA ZA $300.00 PIANO SE ZAKLJUČI S 1. NOVEMBROM VOLITE SEDAJ! VOLITEV PROSTA PRI NAKUPU
ZA 25c.
S59, 36/,S63°mS6S ßWE ISLAND ÂNE.
"%*-	.• pfeife¿fe
Im 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke aliženske l8k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne (delavcem na železnicah. JAMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot
__	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od aomačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in privezek daruiemo z vsako uro.
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHEN/EUM B LD G, Chicago
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na B80 Blue Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave., Chicago

Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebščine.
John O. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železiiino. pečmi, karpeti itd.
»««t
Peči in ringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 Centre Avenue
Chicago, 111.

NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk Št, Tel. Canal 1405
P
$
BVI DOLAR
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s
$
652 Blue Island Ave.
Odprto rsako soboto večer do 8 ure
FOTOGRAFIJE.
katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je
IzkLULšerL fotograf, vodia
Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place
Established 1883	— CHICAGO — Phone Canal 287
Nekatera so dobra! Druga morda boljša!
Severova zdravila so najbolša!
je jako nevarna, ako se spremeni v kronično, in je jako težko odstranjena. Znamenja take bolezni s jeter in obisti, zabuhlost obraza in otekle noge, bc členkih, trganje v hrbtu ter barvna in boleča voda
je perfektno zanesljivo za vse nerede obisti, jeter in odstrani vse vedno nevarnosti. Ako čutite katerega teh neredov, potem začnite preč rabiti to zdravilo in okoristite se.
Cena 75 centov in $1.25
Gosp. Emanuel Hrbek, R. št. 1, Box 48, Phillips, Wis. piše
“Prav zadovoljen sem z Vašimi zdravili. Posebno zdravilo za obisti in jetra mi je pomagalo pri bolečini odpuščanja vode. Porabi/ sem samo dve steklenice istega in od tistega časa več ne trpim ' ’
Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo zastonj
je najnavadnejša bolezen v tej deželi ki kaže neprebavnost. Povzročena je po napačnem rabljenju jedil, hitrem uživanju, preveč jedi, nerednem uživanju nerednem pitju in prenapetost pri delu.
sa lahko primeri vsakomur. Vedno je treba imeti pri roki dobro mazilo za odrge, kraste, da se prepreči bolečina, zmanjša vnetje. Bolečine se hitro odstranijo in normalna kondicija se kmalu namosti, ako se že v začetku začne rabiti
Severov
Življenski balsam
OLJE SV. GOTHARDA
Storilo bode vse kar se od njega pričakuje—morda še veliko več. To je nojbolše mazilo. Cena 50 centov
odstrani narnevarnjše vrste nepre-bavnosti. Daje tudi dober okus.
Cena 75 centov.
Ne jemljite ponaredkov
Prodajejo se v vseh lekarnah
I Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
jt, najnovejši modi in nizki ceni.
JURIJ MAMEK, 581 8. Centre A ve.
blizo 18. ulice Chicago, Ili.
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico...
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za meške obleke.
. Oglejte si našo zalogo OBUČE.“©8
TEL. CANAL 1198
/ c« ^
/v te
umimciÆtmi

Kloboučnid a obchodnid zbožim vypravnÿm
2AKAZK0VE PRAČI VERUJE SE * ZVUiŠTffl POZORNOST
508-600 BLUE ISLAND AVENUE
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah, onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenoin
saloonu “Triglav”
vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “nr»/U” mi2a. Zagotavljam solidno
pool' postrežbo obisk.
in se priporočam za obilen
John Mladič
617 So, Center Ave.,
blizu 19. ceste. CHICAGO, ILL.
RAZNO IN DRUGO.
VACLAV DONAT
izdeluje neopojne pijace, so-dovico inmineralno (odo.
158 W, 18 St, Tel, Canal 6296
Kasparjeva državna banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec. po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
Velika tatvina v železniškem vozu. Na postaji v Pontebi je bila dvema dunajskima damama u-kradena torbica, v kateri je bilo vrednosti za 10.500 K. Šli sta za par trenutkov iz vagona v postajno restavracijo in pustili prtljago v v.ozu. O tatu ni sledu.
Spletke proti srbskemu kralju Ženevski časopis “Le Radical” je prinesel “senzačna” razkritja o krvavi zaroti v Belgradu. List trdi, da so par dni pred kraljevim umorom bili v Ženevi pri sedanjem kralju Petru trije najbolj znani voditelji zarotnikov ter so se nastanili v hotelu podrizmišlje-nimi imeni. Dan po tragediji je dobil princ Karagjorgjevič iz Zemuna brzojavko: “Vlak v Rusijo odšel”. — Menda ni treba na-glašati, da je vse skupaj hudobna spletka proti kralju v sedanjih hudih dnevih.
0 kralju Petru trosijo inozemski časopisi čimdalje gorostasnej-še laži. Sedaj pišejo, da je 1. a-prila (aha!) 1903 zapadla njegova menica za 14.000 frankov. Dno 1. junija se mu je zagrozilo z ra-bežjo, a princ je dal pismeno izjavo, da mu bo v treh tednih gotovo mogoče plačati dolg. V treh tednih nato je bil ‘že kralj
Velikanska ustanova. Nedavno umrli bruseljski multimilijonar Samson je zapustil berolinski akademiji znanosti 30 milijonov mark Pokojnnik je bil svoječasno v Be-rolinu bankir. Posmeje se je preselil v Bruselj, kjer je umrl brez otrok in brez dedičev.
Grozovita drama. V ogrski vasi Demenfalu je stari strojar Lof pustil na mizi več bankovcev. Njegova mlada vnuka sta en bankovec razrezala in vrgla skozi okno Starec se je tako raztogotil, da je otrokoma s sekiro posekal roke ter ju vrgel v vodnjak. Obupana mati je škočila za otrokoma. Vsi trije so utonili.
Angleško atlantsko vojno bro-dovje je dobilo ukaz. naj se preskrbi za 4 mesece z živili ter odi pluje proti vzhodu.
131etai morilec. V Bregeneu je 131etni Felderer ustrelil z revolverjem 91el.no hčer knjigoveza Marderja, ker deklica ni hotela krasti staršem, denar ter ga izročati postopaču Feldererju.
Ruski ministrski predsednnik Stolypin je izjavil metropolitu, dal vladi ne ugaja reakcionarni tok v sv. sinodu; posebno napadi sinoda na Leva Tolstega so bili velika breztaktmost.
Policijski načelnik in njegov tajnik — morilca. V Varšavi so zaprli načelnika državne policije Doničeva in njegovega tajnika, ker sta obdolžena, da sta v policijskem zapora umorila štiri politične jetnike.
Zverina. V italijanskem trgu Pisanu je GOletni Turi napadel posestnika Benanteja, ker ga je izpustil iz službe. Ustrelil je najprej Benantejevega svaka, tajn • ka dr. Christino, potem je zabodel njegovo ženo ter zadal možu več sunkov. Potem je tekel domov po drago puško. Ker ga je žena hotela zadržati, ji je preklal glavo. Ko ga je skušal kmet Bos-eo razorožiti, je tudi njega ustrelil, nato pa pobegnil.
Praznoverje ga je izdalo. V šle-zijski vasi v Zalencah je spal ne, ki Malorus skupno s petimi poljedelskimi delavci. Neko noč mu j? bilo ukradenih 24 mark, toda tovariši so tatvino tajili. Malorur, pa je poznal praznoverje svojih tovarišev. Poklical jih je k sebi, dal vsakemu enako dolgo palico ter zagrozil, da bo v pol uri tistemu, ki mu je denar ukradel, palica zrasla za celi palec. Cez eno uro so mu morali palice vrniti. In kaj se je zgodilo? Štiri palice so imele prvotno dolgost, peta pa je bila za celi palec ki'ajša. Prinašalca okrajšane palice je Malorus prijel kot tatu, in ta je tudi tatvino priznal; le tega si ni mogel raztolmačiti, kako mu je prišel na sled. ko je vendar palico odrezal za en palec, za kolikor bi naj bila zrasla po prerokovanju.
Judež Iškarjot — svetnik. V
Blumenfeldu na Nemškem so si župljani zgradili novo cerkvico, ki je bila nedavno posvečena. Cerkvica je zgrajena v gotskem slogu. Nad glavnim alkarjem so pisano naslikana okna. Na enem oknu je skupina 12 apostolov. Med njimi je tudi Judež Iškarjot, in sicer kot svetnik, ker ima nad glav 1 zlato aureolo. A da bi ne bilo summje, je pod sliko jasno napisano “Judež izdajalec”. Slike jo napravil umetnik iz Freiburga. ki je baje napreden modernist, ki se ne boji peklenskega ognja.
“Bis auf Weiteres”. Vojaki, ki so odslužili tretje leto pri topničarjih na trdnjavah v Dalmaciji, morajo služiti še naprej. Prišel je z Dunaja “befel”, da morajo služiti “bis auf Weiteres”. — Kakor posnemamo iz nekega pisma iz Sarajeva, je tam vse pripravljeno za vojsko; noben častnik-noben vojak ne sme zapustiti svo. joga polkovnega tabora. Vsak vojak ima 120 patron.
Sultanov harem. Turški sultan ima v svoji hiši vse polno žensk v razveseljevanje. Seveda je to državo silno mnogo stalo. Sedaj pa je izšel dekret, s katerim se o-mejuje število žensk v haremu na 50.
Koliko zlata in srebra se pridobiva v Avstriji. Glasom statistike ki jo je izdalo ministrstvo za javna dela o rudarstvu, se je pridobilo leta 1907 v Avstriji 307,109 metrskih stotov zlate rude v vrednosti 615,1926 kron, za 60.000 K manj kot 1. 1906. Srebrne rude se je dobilo 133.804 metrskih stotov, v vrednosti 2.798,149 K. Produkcija zlata je v privatnih rokah, in skoraj vsa na Češkem, namreč 99.87%, dočim se je ostalih 0.13% pridobilo v Sol n ogradu. Tudi produkcija srebra, ki jo ima v roka!» erar, je večinoma na Češkem, -namreč 99.37%, na Tirolskem pa
0.63%.
Strašna smrt. Iz Lausanne poročajo, da so v gorah našli nekega mrtvega Angleža, ki je padel na skalovju ter si zlomil obe nogi ter obležal toliko časa. da je umrl od gladu. V žepu je imel beležnico, v katero je zapisoval cd ’Tvega dneva nesreče, na prvi strani je zapisano: Ime mi je Gulliver rojen sem v Birminghamu. Prosim. da se obvestijo moja žena, mati iu sin. Padel sem ter si zlomil obe nogi”. Na prihodnjih straneh pripoveduje o strašnem 'boju s smrtjo, o naporih, da bi se rešil. “Videl sem ljudi na dragem bregu reke v vozu. klical sem, a me niso slišali.” — Dva mlada človeka sta šla blizu mimo mene. Ko sem ju poklical, sta mi obljubila. da takoj pošljeta zdravnika in drugo pomoči, toda dosedaj se nista vrnila.” Na 16. strani je zapisal tresoče, komaj čitljivo: “Prišle so moje zadnje minute.”
Vera v čarovnice na Nemškem. Neverjetno je skoraj, kako je v “ prosvitleni” Nemčiji še v 20. stoletju razširjena vera v čarovnice. Sicer so na Bavarskem javno zažgali zadnjo čarovnico leta 1756 v Švici pa leta. 1782. vendar ni sodišča na Nemškem, ki bi ne imelo opraviti s kako afero zaradi čarovništva, bodisi za r Adi razžal jenja časti, pobojev in umorov, ker je stranko obdolžila čarovništva. Tako sta bili pred sodiščem v F senachu leta 1904 obtoženi dve ženski, ker sta tretjo obdolžili, da je čarovnica ter je eni tožen ki zbolel otrok, ker ga je “čarovnica” pobožala. Sodišče ju ni moglo prepričati, da sta storili toženki krivico, vendar ju je obsodilo le na 15 mark globe. V Eilen Im rgu sta bila zakonska tožena, ker sta neko sosedo proglasila za čarovnico. Pred sodiščem je toženi mož hotel nastopiti dokaz resnice ter je zatrjeval, da ima soseda tako buličevo moč, da so dobili vsi nje go.vi otroci kraste, im da mineta njemu v hiši tako hitro kruli in maslo. Ponujal je priče, ki bodo potrdile, da je soseda hodila v i njegovo hišo v podobi črnega nia-I čk-a. 'Sodišče ga je poučilo, da je j s takšnimi dokazi prišel 200 let - prepozno, a vendar je obsodilo I njega in ženo le na 5 mark globe.
IZ PORTLAND, OREGON.
Cenjeni g. urednik! Tudi jaz Vas prosim za malo prostora v našem cenjenim listu “Glas Svobo-. de”, ko še .ni bilo citati dopisa iz tega mesta Portland, Oregon ako-ravnio je glavno mesto države. — Mogoče pa tudi, da sem dopise zgrešil. — (Talko je Op. ur.).
Moja navada ni da bi se vtikal v časopise in poročal neresnice kakor delajo nekteri hujskači. Kar se tiče dela, gre bolj počasi, kakor povsod, vender je pričakovati boljšega napredovanja. Delo zunaj se še. dosti lahko dobi, ko gra dijo mnogo novih poslopij. Pred par tednom je divjal • strašanski požar po tukajšnim mestu ter je napravil na tisoče škode; ljudje so popolnoma obupani, letali so semtertja in eden drugemu tožili, da nimajo strehe. To so bili seveda le ubogi delavci, kajti palače kapitalistov so ostale, kakor volk med ovčicami. Omeniti pa moram, da dokler bodo delavci gledali da bo zmagala republikanska ali demokratska stranka, toliko časa bodejo vedno v. verigah uklenje-ni. Za to Vam svetujem, da gla sujete za Eugen V. Debsa, on je edini, kf nas bode rešil kapitalističnega jarma. Volitve so pred durmi, in ako ne bodejo 3. novem bra “hujskači” glasovali za Debsa. potem jim hočem dati kaj boljšega podtikati. Dotičniku dopisa v ■55. št v. “Proletarca”, pa svetujem, da ako nežna pisati resnico, naj rajši molči. Vprašal bi ga. kaj je vendar povedal koristnega naš vrli kandidat Debs v prilog delavstva, in kaj ga je nasprotna stranka vprašala, ter kaj jim je odgovoril ? Tega ta socijalist no pove, in zakaj ne? Za to ko ne ve! Kaj bo pa vendar vodu “Griin-hor>n ’ \ ko drugega ne zna. kakor nekoliko “krainerisehLe ta Oregon City-socijalist si je “dopust izprosil”, d‘a se je udeležil korakanja le zato. ker se je bal, da ga kdo zopet pošteno ne okrca. kajti poslušat ali pa gledat gre vsako staro ženico ako le sliši drhal na ulici.
Delavci, združimo se in korakajmo po začrtani poti. katera nas bode privedla do pravega cilja.
Pozdravljam; vse zavedne delavce Združenih držav, tebi “Glas Svobode” pa želim obilo uspeha.
Opazovalec.
Oollinwood, O., 11. okt. 1908
Cenjeni “Glas Svobode”: Želim, da zabilježite v naš delavski list sledeče vrstice:
Malo se sliši iz naše tukajšne male naselbine, čeprav imamo dovolj časa za pisariti. Zdi se meni, da je nas Slovencev precej tukaj, toda briga se jih le malo za svobodo, kajti cerkev jim je bolj ‘napredna’: no pa saj moramo klerikalni biti, da nas ne bo vrag vzel.
Bil sem pri seji društva “V boj” št. 53., spadajoče k S. X. I’. J., po seji sem se pa podal k pri-1 jatelju Skrl-u, kamor sem bil po-] zvan. Pozivu sem se odzval ter sem; popoldan koj po tretji uri tja prišel, a kdo bi se bil nadjal, na kaj da bom naletel? X’ašel sem tam ne samo gospodarja, temveč tudi Papeža in monsignorja Baft', administrator of Rom. Oath. Diocese iz Cleveland, 'O. Nisem si mogel misliti, kaj da je ta stari možice! prišel. Potem mi povejo, da je prišel nas spreobračat k rimsko katoliški veri. (?-) Škoda, da ni mož četrt ure poprej prišel, se bi bil lahko prepričal, če je res kaki razloček med vernikom. Prvi pozdrav od msg. Baff: “Jaz zahtevam cerkveno ■obleko”, nakar mu Sferi odgovori, da jo ni mon-signor plačal, tako je tudi zahtevat nemore; korporacija jo je plačala, korporacija jo bo tudi obdržala. (Prav tako! Op. ur.). Na slabo obnašanje mosg. Baffa, mu je rekel Rv. J. F. Tichi: “Monsg. Baff. Vi ste v zasebni hiši in pri poštenih ljudeh, obnašajte se spodobno, ker Vas ni nobeden klical.” Na to je Baff rekel: “Kaj pa Ti delaš tukaj?” Tiehi na to: “Jaz odpravljam moje delo, ko sem ravnokar krstil dva otroka.” —
Baff: “Ja pa ne spadaš pod Papeža !” Sedaj se je oglasil mož po imenu Anton Papež: “Tukaj sem jaz papež!” — “Ja pa nisi rimski.1” — “Gotovo ne, ampak Not-tinghamski” Baff: “Prosim za besedo!” —- “Imate besedo”. ■Baff: “Moj, namen je, da bi Vi Rev. J. F. Tichi, stopili nazaj pod rimsko katoliško oblast, in da bi moji želji vstregli.” Tiehi: “Hvala, da imate kako željo do mene. in jaz sem zadovoljen z Vašo ponudbo. toda ako so tudi farani zadovoljni, brez faranov ne storim nobene stvari.”
Še veliko bi se dalo pisati, kar pa ni vredno papirja tratit, ko je vse skupaj en burnbug!
Karl Kotnik.
Cleveland, O. 18. okt. 1908.
Cenjeni “Glas Svobode”:	Da
smo clevelandski Slovenci fini kavalirji. to nam lahko veruje kdor hoče; kdor nas pa osebno pozna isti bo nas hvalil celo življenje in še pet let po smrti.
Prtljage in “kufre” imamo že vse v redu. tikce imajo jeni po več komadov, no saj veste za v nebesa; samo to nam dela preglavico. ko neverno s katerim vlakom se odpeljemo in kedaj. Ako ravno vse mrgoli nebeških agentov med Slovenci in drugod ; ako hodiš celo življenje 'od enega do drnzega, to da vse zaman, on ne ve, kje da je ona železnica, po kteri se bodemo vozili. Čudno, ako kupim pri g. 'Sakserju tiket, takoj vem kedaj da odrinem in ako se premislim. dobim denar nazaj, nasprotne pa. če kupimo tiket pri nebeških agentih in je prestar, ga moramo v drugič plačati. No pa naj že bo kakor hoče. kolikor je nas kleče-plazcov, pridemo v nebesa, za to smo sigurni. Socijalisti marš v p<* kel. vica so zaštapana. ko se v A-meriki ne čuje o njih. V slučaju, da bi bili tudi drugod po drugih slovenskih naselbinah in v Chica-gi tako pobožni, kakor smo mi Clevelandčanji. potem bi tudi pekel “faliral”. Toda drugod ste preveč trdoglavi, nočete nas posnemati, samo norce brijete iz nas, a. mi vam garantiramo, da v o-slovski senci se najbolj ohladimo Vaš
Pavliha.
Listnica upravništva.
Somišljenik Leo Junko, Calumet, Mich. V knjižili smo listu v podporo poslano svoto $3.35, katero ste od raznih darovalcev na-kolektali. a oprostite ko n e moreni o celo “litanijo” priobčiti, kte-ra bi nam vzela najmanj eno kolono. Sedaj smo v bolj resnih časih in niso za smeh. ter nam še prostora tako primanjkuje. Sicer so pa tildi nektere take levite 'koje niso za javnost. Pa brez zamero. Pozdrav in hvala!
— Henry Bobnar, ki se je predzadnji teden preselil iz Hackett. v Kreptri, Pa. naj se zopet zglasi ter pošle pravilen naslov. Pošta je list vstavila, ker ni “Kreptri” pravilno zapisan, ali ga pa sploh ni. ker ga tudi v knjigi nikjer ne najdemo.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino. kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, III.
.T. Na vsaki steklenici je ^ I Anaša varnostna znamka Y “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. P1. Ad. RICHTER&CO.
215 Pearl St., New York.
	—	 £0 PHONE: CANAL 9 tvJ	'M CHICAGO ILL. M
	
Vsak slovengki delavec mora	Organizacija je moč, s ktero
citati “Glas Svobode”!	računajo vaši delodajalci.
][ V STARO
po§il;amo:
za $	10.35 .................. SO	kron,
za $	20.50 ................. 100	kron
za $	41.00 ................ 200	kron,
za $	102.50 ............... 500	kron,
za $	204.50 .............. 1000	kron,
za $1018.50 ............... 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v (gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft'.
FRANK SAKSER CO.
81 Cortland St., New York 6104 St. Clair Are., N. E.. Cleveland, Ohio
V	ITALIJO
v Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Maderc, vse v divnih pokrajinah, kjer je zimsko podnebje kot poleti, preplujejo parniki
Cutiard Line.
Društvo vstauovljeno leta 1840 (po sluje69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni.
C ARM AN IA (trojn-e.turhini\in. vijek-i)
***'1"1**4* *** 9 najvecji in najleptn parobrod sveta.
rARONI A (2 dvojnimi vijaki) 066 čer-
VHIIUIUH, ljev dolg, in z 20.000 ton vse-binske moči.
Dva «ajvečja parnika sveta;
PARANI A odPlu.ie iz New Yorka. 28. no-
vmwnm vtmbra. 7. januarja in 18. fe-bru arja.
C ARM ANI A	iz New Yorks 21.
4 **	januarja in 4. marca.
V	Ozore, Madera, Gibraltar, Genova, Neapol, Aleksandrijo,Trst in Reko.
Vsi novi in novodobno opremljeni parniki Carpathia z 13.600 tonami Slavonia z 1P.600 Poanania z 10.000 Ultonia z 10.400
Vse pojasnila daje CUNARD parobrodu o društvo, L. t. d.
F. O. WHITING, Mgr. West, Dept.,
s. K. CORNER Dearborn in Randolph Str. CHICAGO.
Kakor tudi vsi lokalni agenti.
I Pijte najboljše pivo I
1
I
I
m
I
I Peter Schoenhoffen Brewing Co, ^
Edina vinarna. ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pi je naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar De prezre^ opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
lo zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeDo drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH TSINEE'S

REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Drejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
UPR AŠ AN J E. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.