DANES V NT Slovenska parlamen- Številka 24 tarna delegacija je Letnik 46 obiskala koroške Slo- Cena 10,— šil. vence. Premika z (25,— SIT) mrtve točke ni bilo. petek, Strani 2 in 4 17. junij 1994 Globašane so obiska- Poštnina plačana la dekleta iz Toronta, Celovec P.b.b. ki so s pesmijo raz- Erscheinungsort veselila njihova srca. Klagenfurt/ Navzoč je bil tudi dr. Verlagspostamt Peter Vencelj. 9020 Klagenfurt/ Stran 10 9020 Celovec ŠT. PRIMOŽ: RIBIŠKI PLES s kegljanjem Čas: v soboto, 18. junija, ob 20. uri Kraj: v gostilni pri „VOGLU“ v Št. Primožu Prireditelj: Podjunski ribiški klub Vloga EL v EU: večje sodelovanje z evropskimi manjšinami Zastarela medijska oskrba Je potrebno, da morajo dnevniki iz Slovenije prihajati na Koroško z najmanj enodnevno zamudo? Za koroške Slovence je pomembno, da stiki z matično državo čimbolj funkcionirajo. Temu naj bi služila mdr. oskrba z mediji, tako z radijem in televizijo kakor z dnevniki. Na žalost zadeva sploh ni urejena. Dnevniki iz Slovenije prihajajo na Koroško z najmanj enodnevno zamudo, medtem ko avstrijski dnevniki pravočasno prispejo v Ljubljano. Nekaj časa smo tudi na Koroškem pravočasno prejemali slovenske časopise, ker niso prihajali po pošti, temveč je npr. časopisna hiša Delo sama dovažala svoj časopis v Celovec. „Vendar to ni bilo rentabilno. Na Koroškem imamo samo 40 naročnikov,“ tako dir. Tone Zdovc od Dela v pogovoru za NT. Z vlakom pa dospejo časopisi v Beljak šele ob 10.05, kar seveda onemogoča pravočasno dostavo po pošti. Težave so brez dvoma prisotne. Vendar so zato tu, da se tudi rešijo. Tajnik EL mag. Rudi Vouk, ki se je že pred ljudskim glasovanjem nedvoumno opredelil za vstop Avstrije v Evropsko unijo, je po glasovanju zavzel naslednje stališče: „EL pozdravlja jasen izid ljudskega glasovanja. Avstrija bo tako dobila v EU ključno vlogo pri tem, da se bo, kot nameravano, unija dejansko razširila tudi na vzhodne države. Za Koroško je to posebej velikega pomena; odstranjene ne bodo samo meje z Italijo, temveč tudi s Slovenijo." In kakšna naj bi bila v EU vloga EL? Vouk: „ EL bo v EU predvsem ojačeno sodelovala z drugimi narodnimi skupnostmi. Tako naj bi dosegli naš veliki cilj — evropsko manjšinsko pravo, kateremu naj bi bile podvržene posamezne nacionalne države." V EU živi nad 20 milijonov pripadnikov narodnih skupnosti. Tajnik Enotne liste pa v svojem stališču tudi ni pozabil na kmete. Vouk: „Enotna lista se bo zavzemala za to, da se bodo vse pred glasovanjem dane obljube kmetom tudi resnično izpolnile." Zadružni praznik. Prejšnjo soboto je bil center Celovca v znamenju slovenskega zadružnega praznika. Več o tem na strani 11. Slika: Predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih čestita ZSZ oz. njenemu predsedniku Mihiju Antoniču. 2 Politika Politika 3 Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Ne delajmo si praznih upov! Obisk parlamentarne delegacije iz Slovenije pri koroških Slovencih (poročilo: na strani 4) nas je potrdil v prepričanju, da trenutno tudi od naše matične države ni pričakovati odločne podpore. Ni sicer manjkalo lepih besed, vendar že sama organizacija obiska je bila simptomatična. Pogovor se je odvijal pod časovnim pritiskom; odmerjeni sta bili pičli dve uri (zaradi zakasnelega prihoda ljubljanske delegacije je pogovor dejansko trajal le dobro uro in pol), nato pa je bila določena že tiskovna konferenca. Na drugi strani so samo koroški Slovenci bili zastopani s sedmimi različnimi organizacijami. Vsaka od njih je seznanila slovenske parlamentarce s svojimi predstavami. Ponavljali so znana, predvsem pa nasprotujoča si stališča. Jasno, da se pod takimi pogoji ni mogla razviti poglobljena razprava — kaj šele, da bi se lahko končala z rezultatom, ki bi pomenil premik z mrtve točke. Če pa bi partnerji iz Slovenije bili za to resno zainteresirani, bi poskrbeli za to, da bi prišlo do resne razprave. Nova spomenica nas iz te zagate vsekakor ne bo rešila, sploh pa, če ne bo upoštevala aktualnih zahtev, kot sta to zajamčeni mandat v deželnem zboru in skupno demokratično zastopstvo. V tem primeru bo spomenica res samo neka „Fleißaufgabe“ (Andrej Wakounig). Kako neodločna oz. nedosledna je Slovenija, kaže tudi naslednji primer: medtem ko je na eni strani bilo s strani slovenske parlamentarne delegacije rečeno, da Slovenija mora vztrajati pri členu 7 ADP, pa je Jože Školč poudaril, da bi se v tem primeru „zapletlo". Hotel je s tem reči: „zapletlo“ v odnosih do Avstrije. Treba je vedeti, kdo je Školč, namreč vpliven parlamentarec najbolj vplivne parlamentarne stranke LDS, ki jo vodi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek. S svojo izjavo je Školč vse povedal, predvsem pa, kaj so dejanski interesi Slovenije in kako pomembni so zanjo dobri odnosi z Avstrijo. Zato: ne delajmo si nobenih praznih upov! Raje razmislimo, kako bi se lahko bolje uveljavljali — skupno in samostojno. Avstrijsko prebivalstvo se je odločilo za vstop v Evropsko unijo. To ima posledice tudi za Republiko Slovenijo in narodne manjšine. V pogovoru za Naš tednik zavzemata k temu stališče predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in vodja deželnozborskega kluba SVP dr. Hubert Frasnelli. hodnje ostaja zaveza avstrijske države. Pripravil Janko Kulmesch Naš tednik: Kaj konkretno pomeni nedeljski izid ljudskega glasovanja za Republiko Slovenijo? Freds. Milan Kučan: Izid glasovanja avstrijskih državljanov glede pristopa Avstrije k Evropski uniji je tudi nas v Sloveniji razveselil. Ob obisku predsednika Republike Avstrije gospoda dr. Thomasa Klestila v začetku tega meseca, smo se veliko pogovarjali tudi o vprašanjih povezovanja v Evropi, ki so za vse nas zelo pomembna. Prepričan sem, da vstop Avstrije v EU veliko pomeni tudi za Slovenijo. Gotovo bo Avstrija hotela imeti na svojih mejah države, s katerimi bo sodelovala po istih standardih kot z državami EU. Zato računamo, da se bo zavzela za naše postopno vključevanje v to integracijo, saj bo uresničitev tega našega cilja tudi Avstriji v korist. Kakšne konkretne posledice bo imel pristop Avstrije k Evropski uniji za koroške Slovence? Pristop k Uniji je za vsako državo tudi obveznost, da spoštuje v Uniji sprejeta pravila obnašanja. Zaščita manjšin sodi v ta okvir, saj gre za poseben in v mnogih državah EU zelo aktualen vidik spoštovanja človekovih Bodo s pristopom Avstrije k Evropski uniji dobili odnosi med Republiko Slovenijo in Avstrijo glede vprašanja koroških Slovencev novo kvaliteto? Če DA, v kateri konkretni obliki? Menim, da bodo odnosi med Slovenijo in Avstrijo, tudi takrat, ko bo Avstrija članica EU, glede yprasanja položaja koroških in štajerskih Slovencev, ostali v bistvu isti. Matica Slovenija bo tudi v prihodnje imela dolžnost in Pravico sodelovanja s svojimi Manjšinami v zamejstvu. V Meddržavnem sodelovanju z Republiko Avstrijo ne bo smela, tuid v Prihodnje, pustiti ob strani po-Membnih vprašanj zagotavljanja Pravic, ki Slovencem v Avstriji za-pravic. Manjšina bo s tem Sotavljajo obstoj in razvoj. Izgled dobila nov zaščitni plašč, Avstrije kot demokratične države, kar pa, seveda, ne spremi- ki sprejema evropske standarde nja dejstva, da si bo uresničevanja človekovih pravic, uresničevanje svojih pravic bo zagotovljen le v primeru, če morala zagotoviti v avstrijski bo tudi zaščito manjšin sprejela stvarnosti in da to tudi v pri- kot svojo trajno opredeljenost. Hubert Frasnelli:_______________ „Za Južne Tirolce je to dan veselja“ Naš tednik: Kaj pomeni za Južne Tirolce izid nedeljskega glasovanja? Dr. Hubert Frasnelli: Za nas je to dan veselja. Glede pre-komejnega sodelovanja z Avstrijo se nam sedaj odpirajo nove dimenzije. Boleča meja na Brennerju je zelo močno zgubila svoj pomen. Velja to samo za mejo na Brennerju? Razvoj prekomejnega sodelovanja znotraj EU in sodelovanja EU z deželami, ki niso članice EU, se bo nadaljeval. Gre za izziv v smer vzhodno-in južnovzhodnih držav, za kar bomo morali razvijati novo senzibilnost. EU utrjuje mir v okviru svojih meja, svojega mirovnega poslanstva pa se mora zavedati tudi v odnosih do držav, ki niso včlanjene v unijo. Kaj pomeni to za mejo med Avstrijo in Slovenijo? Na to gledam iz pozitivne perspektive. Jasno je, da bo, dr-žavnopravno gledano, meja ostala tudi v prihodnosti. Vendar v ospredju bo kooperacija, kar zopet pomeni, da bo na ta način meja postopoma zgubila svoj pomen. Poudarili ste kooperacijo. V čem vidite njen pomen za narodne manjšine v EU? Za narodne manjšine se v Evropski uniji odpirajo večje možnosti sodelovanja. Po nedeljskem referendumu velja to tudi za koroške Slovence. Upoštevali je treba, da so znotraj EU manjšinske pravice bolj zagotovljene kakor zunaj unije. Posamezne nacionalne države bodo namreč prišle pod politični in moralni pritisk, če ne bodo hotele upoštevati tozadevnih evropskih standardov. Kooperirati pa bodo morale tudi manjšine same. Leta 1996 naj bi prišlo do predelave Maastrichtske pogodbe. Naša naloga bo, da bodo pri tem upoštevali tudi kodifikacijo manjšinsko-pravnih določil. Govorili ste o evropskih manjšinskih standardih. Kaj razumete pod tem? Prvič, pravno zaščito, kakršno predvideva predlog FUENS („Bozener Entwurf“)-Drugič, uveljavljanje avtonomije za narodne skupnosti, podobno, kakršno imamo na Južnem Tirolskem. Tretjič, ne smemo prezreti, da Evropska skupnost ne more zanikati manjšinskih pravic znotraj lastnih meja, če je na drugi strani bila pripravljena priznati Hrvaško in Slovenijo le pod pogojem, da bosta obe državi upoštevali tudi zaščito narodnih skupnosti. Pa še to: Avstrija bo morala zadevo svojih manjšin spraviti v red. Uveljaviti bo morala napredno manjšinsko zaščito-Slovenija je matična država koroških Slovencev. To je v mednarodnih krogih neizpodbitno, Avstrija pa se ne sme čuditi, če bi Slovenija jemala svojo zaščitno funkcijo tudi resno. Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Pa pravijo, da je firer FPÖ Jörg Haider pri nedeljskem glasovanju izgubil, ker da je večina glasovala za Evropo. No, v resnici ni tako. Poglejte, vseh volivcev je 100 odstotkov. Glasovat jih je šlo 81. Tako jih je bilo že 19 odstotkov proti. Od tistih 81 jih je sicer 66 odstotkov glasovalo za, 34 pa Proti. Če zdaj seštejemo 34 in tistih 19, pridemo na 53 odstotkov. Potemtakem je bila večina glasovalcev proti. Haider je torej spet zmagal. Imamo novo deželno vlado. Pomeni to, da bomo priča tudi novi manjšinski politiki? Pogovarjali smo se z deželnim glavarjem dr. Christofom Zernattom, ki je v novi deželni vladi pristojen za narodnostne skupnosti. Zernatto: „Ne mislimo odstopiti od tristrankarskega pakta“ Da bi zaradi svojega prvotnega namena, se s Haiderjevo FPÖ uleči v skupno posteljo, zgubil simpatijo pri koroških Slovencih, tega deželni glavar ne verjame. Zernatto Našemu tedniku: „Kot se je videlo v prejšnjih zakonodajnih periodah, je bil moj odnos do koroških Slovencev vedno enak, ne glede na to, s kom sem bil v koaliciji. Tako bo tudi ostalo.“ Deželni glavar je k posameznim vprašanjem zavzel naslednja stališča: Deželnozborski mandat — skupno demokratično zastopstvo: Slej ko prej sem mnenja, da deželna politika potrebuje legitimiranega zastopnika narodne skupnosti. Podlaga za to naj bi bila narodnostna zbornica, ki bi jo izvolili koroški Slovenci. Zastopnik zbornice naj bi imel svoj sedež v deželnem zboru, glasoval pa bi lahko samo o vprašanjih, ki zadevajo narodno skupnost. To je edina možnost za legitimirano zastopstvo manjšine. Vendar za to potrebujem enotno stališče s strani narodne skupnosti. Narodna skupnost se mora priznati k zbornici. V zadnjih dveh letih ni bilo tako, zato smo še vedno vezani na obe osrednji organizaciji. Tudi socialdemokrati temu nasprotujejo. Kljub temu menim, da naj bi v okviru razprave o spremembi koroške ustave rešili tudi to vprašanje. Tristrankarski pakt: Ne mislim od njega odstopiti. V nasprotnem primeru to ne bi koristilo niti deželi niti narodni skupno- sti. Tristrankarski pakt je bistven pogoj za našo politiko. Vice versa velja to za narodno skupnost oz. za potrebo po narodnostni zbornici. Koroški Slovenci ste dovolj samozavestni, zato tudi ne razumem argumenta, da pomeni zbornica ugotavljanje manjšine. Sprememba koroškega volilnega reda: Vprašanje zajamčenega deželnozborskega zastopstva narodne skupnosti je neodvisno od vprašanja, kako spremeniti volilni red za manjše stranke oz. kako jim olajšati vstop v deželni zbor. Sprememba volilnega reda seveda ne more iti tako daleč, da bi pri tem prišlo do neke strankar-skopolitične atomizacije. Dvojezični otroški vrtci: Že danes obstaja možnost, da se v občinskih otroških vrtcih ustanovijo dvojezične otroške skupine. Dunaj je v tem primeru tudi obvezan, da prevzame financiranje vzgojiteljice. Avtonomija občin naj zato tudi ostane. Nimamo namena, da bi s strani dežele odredili občinam kakšne druge rešitve. Glasbena šola: Posebna dvojezična glasbena šola ni potrebna. Ponudba deželne glasbene šole „Kärntner Musikschulwerk“ je dovolj obširna. Razen tega pri glasbi ne bi smeli poznati jezikovnih meja. Upoštevati pa je treba tudi vprašanje financ. Dvojezični kažipoti ob deželnih cestah: Dvojezični napisi so tema, ki je na Koroškem zbudila že mnogo emocij. Zaradi tega naj bi tega vprašanja namenoma ne aktualizirali. Deželno slavje ob 75-letnici 10. oktobra: Želim si skupno praznovanje vseh Korošcev. Vemo, da brez podpore Slovencev rezultat plebiscita ne bi bil v prid Koroške. Predstavljamo si, da bi na slavju ob 75-letnici plebiscita lahko aktivno sodelovali tudi zastopniki manjšine oz. da bi koroški Slovenci sooblikovali spored za slavnostne prireditve. Prav tako je zame samoumevno, da bi se slavja udeležili mdr. predstavniki Slovenije. Za koordinacijo slavnostne prireditve je bil določen vodja deželnega urada dr. Sladko. Logično pa je, da bo pri pripravah igral bistveno vlogo dr. Sepp Prug-ger, ki je že dosedanje slavnostne prireditve izvrstno organiziral. Poseben manjšinski sosvet pri deželni vladi, kot ga predlaga pododbor slovenskega parlamenta: Sosvet, ki je pri dunajskem uradu zveznega kanclerja, je že doslej dobro funkcioniral in se je po potrebi srečal tudi z deželno vlado. Zato ne vidim vzroka, zakaj naj bi ustanovili nov formalen gremij. Novi vodja manjšinskega Biroja pri deželni vladi: Imena še ne morem povedati, ker se še nismo odločili. Je pa že precej definitivno, da bo to nekdo iz hiše in da ne bomo nastavili dodatne osebe. Pogovarjal se je Janko Kulmesch 4 Politika EU: naši gozdni kmetje vidijo prednosti Koroški gozdni kmetje pozdravljajo pristop Avstrije k Evropski uniji in pričakujejo izboljšanje tržnih možnosti. Pri Smrtniku v Kortah je Koroško gozdarsko društvo otvorilo „teden gozda“ (13. do 19. junij), ki je posvečen vprašanjem gozda in našega gozdnega gospodarstva. Predsednik društva dipl. ing. Christoph Habsburg-Lotringen je dejal, da bo Avstrija na področju gozdnega gospodarstva držala svojo tržno pozicijo in jo bo gotovo s časom celo izboljšala. Optimizem predsednika temelji na popolnem odprtju zgornjeitali-janskega trga, kamor bodo eksperti postali cenejši. Doslej so namreč zastoji na meji stali mnogo denarja, tega po priključitvi ne bo več. Gozdno gospodarstvo v nasprotju z industrijskimi obrati ne more preložiti delovnih mest v cenejše države. S tem so tudi delovna mesta zagotovljena. Največji odjemalci domačega lesa so velike papirnice. Ker bodo po priključitvi ostale v Avstriji, ostane tudi odjem lesa zagotovljen. Na Koroškem so največji odjemalci lesa podjetja Funder, Leitgeb in Frantschach. Tudi glede direktnih podpor se naj bi položaj gozdnih kmetov v EU izboljšal. Še bolj važno pa se zdi kmetom, da se podpirajo pro- jekti, ki zagotavljajo kmetom odjem lesa. To so v prvi vrsti po občinah kurjave na lesne sekance. Taka kurjava na primer v Železni Kapli odlično deluje. Ob primeru kmeta Smrtnik je Koroško gozdarsko društvo prikazalo položaj koroškega gozdnega kmeta. Kmetija je velika 262 ha, od tega je 12 ha poljedelske površine, 30 ha je neproduktivne zemlje in ostalo je gozd. Ko je Franc Smrtnik leta 1951 prevzel kmetijo, je bil gozd precej „izropan“. Tako so nacionaliso-cialisti med vojno posekali 10.000 m3 lesa. Smrtnikovi so morali po vojni nasaditi 60.000 Predsednik Koroškega gozdarskega društva dipl. ing. Christoph Habsburg-Lotringen (sredina) je v Kortah pri Smrtniku odprt „teden gozda“. Franc-Jožef Smrtnik (levo) in Franc Smrtnik st. sta javnosti razkazala svojo kmetijo. sadik. Danes je gozd spet moča in lep. Franc Smrtnik st. je dejaC da je bilo za uspeh v teku desel\ letij potrebno veliko delavnosti in ljubezni do posestva. Cena Zj les se v teh letih ni bistveno zvi šala, drugi stroški in izdatki pl nadproporcionalno. Tudi posesl vo v tej velikosti je možno vodi le z lastnim delom in sosedski pomočjo. „Ko sem leta 1960 kupil traktor, sem moral posekati 150 m3 lesa, danes moram za enak traktor posekati 500 m3.“ FRANC SMRTNIK st o primerjavi stroškov in izdatkov gozdnega kmeta Smrtnikovi po pristopu Avstri k Evropski uniji ne pričakuje poslabšanja stanja, prej izboljši nje. Potrebno pa bo, da se b gozdni kmet naprej izobražev3je sodobno ekonomosko gospoda'j, in v obrat vlagal veliko idealiziraj, in ljubezni. Brez tega danes tu'c, 200 ha velik gozdni kmet v Kr ki jo je najti nekje med san-jami in resničnostjo. Na odprtju razstave v obnovljeni Mohorjevi knjigarni, v torek, 31. maja, so zbrani ob likovnih zapisih prisluhnili tudi glasbenim interpretacijam danje Kassl na kitari in Kristija-na Filipiča na kljunasti flavti. Franc Opetnik, urednik Mo-j horjeve, je v uvodnih besedah j v razstavo poudaril, da je to Prva večja samostojna razstava mladega slikarja, hkrati pa tudi ugotovil, da se s to razstavo končuje dolga doba razstav v Mohorjevi knjigarni. Slikarju pa je zaželel, da bi se pri njem ustvarjalna doba šele prav začela 'n da je s to razstavo narejen -Prvi večji korak" na dolgi poti do uveljavitve. Z razstavo slik Se je izpostavil javnosti in tako tudi kritiki. „Zato upam, da boš 3 slikami še naprej pisal povsem edinstven dnevnik, pa čeprav te marsikdo ne bo takoj razumel", je dejal Opetnik. Stefan Ferm sam se je zahvalil vsem, ki so se udeležili odprtja razstave ter njegovo delo podpirajo z dobrohotno kritiko. Navzoče je povabil ob zakuski h kramljanju o doživljanju sveta, ki ga s čopičem riše njegova roka. Razstava je pa ogled do 17. junija v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Rož — Podjuna — Zilja Letošnje atrakcije na 98. Rocku ob meji Koroška dijaška zveza prireja za zaključek šolskega leta v petek, 24. junija 1994, ob 15.30 na dvorišču Mohorjeve v Celovcu „98. Rock ob meji“. Na tem „mladinskim rockfestivalu” sodeluje sedem skupin iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije! 4 Problems Celovec 5^£E5EE||S1 skupina, katere ' s°a°red//i lansko letozbaiaao ^ t fnTAK?Prv. ko ak oJnrk.m oddelkom ORF tua^ ^ ime?“je P^ 5 ^ energični z mešanico. od st. Jakoba * Globasn ce. Norbert pa stoß n d, dina željno ŽS Ä& SSif: A»er,» - - centrira na smem0 poz. tTlnfm in Brane bas Man. jim bobnom ÜF7" LiliPutPut Maribor Skunky Dunaj - Wien Ego Malfunktion Ljubljana je mariborska rock-skupina, ki je že dalj časa na slovenski glasbeni sceni. Skupina v današnji postavi pa deluje od junija '93. Današnji člani skupine so Primož Hohnjec - kitara, ki je študent pravne fakultete, Tomislav Erceg - bas kitara, dijak gimnazije, Matjaž Sabolek - bobni, dijak srednje kemijske šole, in pevec Gaber Lesjak. Posebej za nastop na „98. Rocku ob meji” se jim bosta pridružila dva trobentača. Skunky je nova, presenetljiva funky - skupina z Dunaja. Vsi člani skupine so šolani glasbeniki. Prav tako med nami poznan Jo-zej Sticker iz Št. Jakoba v Rožu, ki je pred kratkim zaključil študij jazza na Dunaju. Roman Weihs, ki je odraščal v Afriki, vodi skupino (ima ritem že v sebi!). Skupina se je pred nekaj leti razšla in letos zopet oživela v drugi zasedbi. 24. junija prvič nastopajo na Koroškem! Že pred sedmimi leti so igrali kot predskupina legendarnih Lai-bachov. Skupina z mednarodno zasedbo igra glasbo, ki je kombinacija energičnega rocka in funka s prvinami latina in regga-ea. Jedro skupine sestavljajo bivši člani skupine „Quod Massac-re”. Skupina se trenutno pripravlja na nastope, eden izmed njih bo tudi na našem „98. Rocku ob meji”, ter hkrati končujejo avdio in video material za promocijo CD plošče, ki bo izšla letos jeseni. Läufer Rijeka - Zagreb * iot v vrhu reškega a lokalne okvire ko j izidu te ,vom "LoP0LnSDota. Oba video- ÄsresSSgr 8 Reportaža Reportaža 9 REKLI SO WALTER SAMONIG, hodiški župan: V preteklih devetih desetletjih se je jezikovna podoba Hodiš bistveno spremenila. Medtem ko je bil svoj čas pogovorni jezik izključno slovenski, so danes žal preostali le še majhni elementi slovenstva. Hvala Bogu se trudijo društveniki „Zvezde” za ohranitev slovenske besede in kulture v našem kraju, kajti velika škoda bi bila, če bi to šlo v izgubo. Zato velja vsem društvenikom velika zahvala za njihovo delovanje, ki je usmerjeno v bodočnost. S strani občine bomo naredili vse, da bomo v našem kraju ohranili slovensko kulturo. V upanju, da bo to uspelo še daleč preko 100-letnice društva, želim društvu vse najboljše! TONI MIKSCHE predsednik SPD „Zvezda”: Mislim, da smo z organizacijo kulturnega tedna dokazali, da znamo nuditi našemu človeku več kot samo zabavo v šotoru. Svojo nalogo društveniki vidimo danes predvsem v tem, da po eni strani ohranimo našo besedo in kulturo, po drugi strani pa, da zbližujemo oba naroda in pospešujemo medsebojno razumevanje. Mislim, da nam je to v_ zadnjem času razmeroma dobro uspelo. Še posebej ponosni smo danes lahko na Hodiški oktet, kateremu je s petjem uspelo pridobiti mnogo simpatij. To predvsem tudi zaradi tega, ker dobro sodeluje z vsemi društvi v naši občini. DR. JANKO ZERZER, predsednik KKZ: SPD „Zvezda" je s svojo 90-letnico dokazala svojo trdoživost. Vsi vemo, kako turizem lahko škoduje narodnemu telesu, ho-diško društvo pa je dokazalo, da je to lahko tudi šansa pokazati raznolikost kultur v tem kraju. Besede župana, da je slovenska kultura vrednota, ki jo je treba ohraniti, pojmujem kot izredno pomembne. Društvu želim mnogo optimizma za bodočnost! DIPL. INŽ. JOŽE JERAJ generalni konzul Republike Slovenije: 90 let delovanja slovenskega prosvetnega društva je več kot le tradicija. Hodiški društveniki so dokazali, da so se oprijeli vsebinsko bogatega in poglobljenega dela, ki je povsem perspektivno. Slovensko narodno skupnost pojmujem v prvi vrsti kot kulturno nacijo, šele v drugi vrsti kot političen narod. V tem smislu želim društvenikom veliko uspehov. DR. HELGA MRAČNIKAR odbornica SPZ: 90-letnica društva je dobra prilika, da izrečem vsem prizadevnim društvenikom, ki so se trudili za ohranitev slovenske besede in kulture v naši občini, prisrčno zahvalo. Razveseljivo je, da se društvo danes pre-zentira z mladim odborom, kar daje upanje, da bo delovanje usmerjeno v bodočnost. POLTI PAULITSCH, društvenik: Sam sem bil vedno zelo povezan z našim domačim društvom. V zadnjih letih žal skoraj ni bilo aktivnosti in zato me še posebej veseli, da se je sestal Hodiški oktet, ki je danes eden najbolj priljubljenih zborov v Hodišah. Upanje daje tudi pomlajeni odbor, ki je sedaj pri pripravah za 90-letnico dokazal, da ima ideje in tudi zna prijeti za delo. Moja srčna želja je, da mladi odborniki spoznajo, kako važno je njihovo delo, kajti drugače bo slovenska kultura v našem kraju dejansko zamrla. Z leve: Anči Schuschu, predsednik „Zvezde“ Toni Miksche in Folti Paulitsch. Dofta skupina (vodi Sisi Käfer) SRD „Zvezda” v Hodišah praznuje 90-letnico Zanos in iznajdvost mladih daje upije delovanja domačih društvenikov. Pripravila Heidi Stingier Slovensko prosvetno društvo „Zvezda” v Hodišah je bilo ustai c0 dmštva^biia^da^ponS vljeno leta 1904 in je eno najstarejših društev na Koroškem. V okv vsaki starostni skupini kakovost- kulturnega tedna so se prizadevni društveniki spomnili začeti1 ^ razvedri|°v prijetnem vzdušju, a r ^ k Je prav 90t0v0 tudl uspelo. Nekatere izmed prireditev morda . ............. ,, 2aradi obširne ponudbe niso bile Ohramtev slovenscme )e kaj zanimivega za vsak o tako dobro obiskane, vendar je tud. za župana srena zadeva Na sporedu so bila liter bilo za vsakega domačina kaj za- branja open-air koncert, K nimivega in so zato ljudje prišli iz cedi domačih zborov se interesa, na pa zaradi dolžnosti, sebno zanimiv pa je bil nai Prav v tem smislu si je začrtal no-znanega kabaretista f vi odbor društva tudi smernice za sandra Kuchmke. bodoče delovanje; namreč iti no- Pa tudi osrednja slavno: Ve potj do|očitj bne sk ine prireditev v šotoru grajsk za dialog in nagovoriti s posebni-dvorisca je zaradi svoje ku mi prireditvami določene skupine ne raznolikosti bila alterns |jUdj k običajnim poletnim prih Seveda pa se društveniki pri vam v šotorih. Bilo je dejar tem zavedajo svojih korenin. V vec kot le točenje piva. tem smislu je predsednik „Zvez- , . . de" Toni Miksche počastil tudi Zavedat» se koremn d dva izredno zaslužna člana, nam-kati nove poti reč Foltija Paulitscha in Anči Omembe vredna pa je Schuschu, ki sta društvenikom izvrstna organizacija, ki Vedno stala ob strani z dobrim omogočila brezhiben p( ^svetom in sta prijela za delo, prireditev. Pa to tudi ni či Nerkoli je bilo potrebno, saj je bil za pripravo odgo' Brez dvoma je hodiški turizem en predsednik „Zvezde” 1 Pustil rane v slovenskem življu, Miksche, ki je znan po t Vsekakor pa je vzroke za poje-da stoodstotno izpelje vs ^snje kulturnega delovanja v Ho-stvar, katere se loti. dišah potrebno iskati tudi še dru- Hodiški turizem, ki je za gospodarstvo velikega pomena, je pustil rane v slovenskem življu. Zanos mladih pa daje upanje, da se bo v tem kraju le ohranila slovenska beseda in kultura. Še posebej razveseljivo je, da tudi predstavniki občine, na čelu z županom Walterjem Samoni-gom, danes pojmujejo slovensko prosvetno društvo kot obogatitev, pri čemer ima človek občutek, da to niso le lepe besede, ampak je kulturno delo domačih društvenikov za hodiškega župana dejansko srčna zadeva. Tako je ho-diška občina na primer društvo ob njegovi 90-letnici konkretno podprla tudi v prizadevanju, da je uspelo prav za to priliko dobiti poseben poštni žig. Naklonjenost slovenskim kulturnikom so na slavnostni prireditvi izrazili tudi pevci „Rauschelesee Quintett”, ki so se predstavili tokrat tudi s slovensko pesmijo „Prelepa je hodiška fara..”. Prav tako je nato tudi hodiški oktet pod vodstvom Tomaža Sabotnika kot izraz spoštovanja do kulture nemško govorečih zapel tudi nemško pesem. Kulturni spored, ki je imel značaj alpe-jadranskega srečanja, je popestrila še filharmonija iz Tur-riaca iz Italije, poleg njih pa je nastopil še Škofjeloški oktet. Posebej razveseljiv je bil tudi nastop domače otroške skupine, ki je pod vodstvom učiteljice Sisi Käfer pokazal, da tudi najmlajši gojijo kulturo. Ponudba kulturnega tedna je bila tako pestra, da je bilo god. Starejši društveniki se še radi spominjajo povojnih časov, ko je bilo hodiško društvo eno izmed najmočnejših kulturnih dejavnikov v Rožu. Leta 1904 je y Hodišah zbral takratni župnik Šporn okoli sebe ljubitelje slovenske pesmi in zveste narodnjake, s katerimi je ustanovil pevsko društvo. Toda kmalu se je izkazalo, da petje ne zadostuje, in tako je bilo društvo preimenovano v „izobraževalno in pevsko društvo” in je kot tako posredovalo domačemu človeku to, česar mu šola in družba nista hoteli dati: splošno izobrazbo in narodno zavest. V najboljših časih ie imelo društvo 400 članov Med prvo svetovno vojno je društveno delovanje na žalost zamrlo. Zaradi hudega protislovenskega pritiska je društvo moglo začeti delovati spet šele leta 1922. Ker ni bilo primernih prostorov za igre, so društveniki igrali na prostem. V tem obdobju je društvo doseglo svoj največji razmah. V najboljših časih je imelo društvo 400 članov, in to pri 700 prebivalcih. Gonilna sila društva je bil deželnozborski poslanec in hodiški župnik Janez Starc. V tem času so društveniki postavili tudi svoj kulturni dom. V zadnjem obdobju pred drugo svetovno vojno je društvu predsedoval Kristi Ogris. Leta 1941, po zasedbi Avstrije, je bilo društveno delovanje prepovedano, vendar je „Zvezda” spet zaživela leta 1945. Od tistega časa je društvo delovalo zvesto svojemu načelu, budilo s pesmijo narodno zavest, posredovalo ljudstvu izobrazbo in na podlagi tega do-prinašalo k mirnemu sožitju obeh narodov v Hodišah. Pred približno tremi desetletji je nastajal videz, da bo društvo v tem kraju izumrlo, ker so društvo počasi zapuščali stebri kulturnega in prosvetnega dela. Vendar je peščica mladih narodno zavednih kulturnikov postala iznajdljiva in je ustanovila skupino tamburašev, ki je dolga leta uspešno orala brazde na kulturnem polju. Medtem žal hodiških tamburašev ni več in tudi ne igralske skupine. Okoli mladega zborovodje Tomaža Sabotnika pa so se zbrali navdušeni pevci in so ustanovili Hodiški oktet, ki je danes najbolj viden in pomemben dejavnik domačega društva. Novi, pomlajeni odbor SPD „Zvezda" se danes pod dejansko težavnimi pogoji trudi za prisotnost slovenske besede in kulture v domači občini in išče nove oblike kulturnega izražanja. Njim vsem želimo pri njihovem delu mnogo optimizma in zagona! 23. srečanje slovenskih zamejskih planincev Planinci kljubovali dežju 500 planincev iz treh dežel v Globasnici in pri Sv. Hemi. Tradicionalno srečanje slovenskih zamejskih planincev je bilo tokrat v Globasnici pri Sv. Hemi, kjer se je kljub izredno deževnemu vremenu zbralo okoli 500 ljubiteljev gora iz treh dežel, med njimi tudi državni sekretar iz Slovenije dr. Peter Vencelj. Prireditelj letošnjega srečanja je bilo Planinsko društvo Celovec, ki je pripravilo zanimiv in pester spored, žal pa je nagajalo vreme, saj je skorajda cel dan lilo kot iz škafa. Zbirališče zamejskih planincev je bilo pri Sv. Hemi; tam so si ogledali cerkev in votlino Sv. Rozalije ter rimske izkopanine. Nato jih je vodila pot v Globasnico v tamkajšnji muzej ter k znamenitemu globaškemu gradu. Pred kulturnim sporedom so se ob kosilu v gostilni Šoštar še hitro okrepčali, nato pa je planince pozdravil iniciator teh srečanj Janez Košnik z Jesenic. Sledili so govori predsednika prirediteljskega Planinskega društva Celovec Hanzija Lesjaka, državnega sekretarja dr. Petra Venclja, predsednika Planinske zveze Slovenije Andreja Brvarja ter globaškega župana Alberta Sadjaka. Višek kulturnega sporeda pa je bil nedvomno nastop dekliškega zbora „Plamen“ iz Toronta iz Kanade, ki je trenutno na turneji po Koroškem in Sloveniji. Nastopali so še oktet France Preše- V spomin na 23. srečanje slovenskih zamejskih planincev v Globasnici je domači župan Albert Sadjak izroči! predsedniku prirediteljskega planinskega društva Celovec Han-ziju Lesjaku občinskigrb. ren iz Žirovnice, pevski zbor in folklorna skupina iz Globasnice ter godba na pihala Železar z Jesenic. Zahvala je tokrat veljala prireditelju, Planinskemu društvu Celovec, ki je vzorno (kljub deževnemu vremenu) skrbel za zanimivo in prijetno srečanje. Preden pa so se planinci razšli v domače kraje, so izrekli še prisrčen „Na svidenje" v naslednjem letu v Gorici, kjer je načrtovano 24. srečanje slovenskih zamejskih planincev. OBIRSKO MoPZ „Valentin Polanšek“ predstavil nov pevski program V soboto, 11. junija 1994, je MoPZ SPD „Valentin Polanšek“ vabil na koncert in ples v gostilno Kovač na Obirsko. Koncert je sooblikoval Dekliški zbor „Karantanija" s Prevalj, domači moški zbor „Valentin Polanšek“ pa se je po daljšem odmoru predstavil z novim programom in z novim dirigentom, mag. Božom Hartmannom. Nov program je bil razdeljen na dva posebna dela - prvi del pretežno mednarodne pesmi, kot na primer ruske in črnske duhovne, drugi del pa slovenske narodne in umetne pesmi. Spored, ki ga je nadvse zabavno povezoval član moškega zbora Vladimir Smrtnik, je s programom narodnih pesmi dopolnjeval dekliški zbor „Karantanija" s Prevalj. Zbora sta navdušila, tako da so se številni poslušalci zahvalili z vnetim in dolgim ploskanjem. Po koncertu pa je za ples igral ansambel „Štirje Kovači" iz Slovenj Gradca. Kako dobro je bilo vzdušje, kaže dejstvo, da so se zadnji obiskovalci vrnili domov šele zgodaj zjutraj, toda to je na plesih pri Kovaču že navada. 10 Kultura „Angelski glasovi“ iz Toronta so zapeli Globašanom Dekliški zbor Plamen iz Toronta je v okviru svoje turneje po Sloveniji prišel tudi v Globasnico kjer so deklice preteklo soboto pele na koncertu prijateljstva. Zbor je spremljal tudi državni sekretar Peter Vencelj, ki je v svojem pozdravnem govoru primerjal petje deklic s petjem angelov. Desetčlanski zbor je pod vodstvom Marije Ahačič Pollak potem zapel res čudovito in žel pri pevsko strokovni in zelo vež-bani globaški publiki velik aplavz. Zbor Plamen so v Torontu v Kanadi ustanovili leta 1991 in ga sestavljajo dekleta slovenskega porekla. Njihova želja je bila, da bi vzdrževale slovensko kulturo, kar jim je na prav prijeten način tudi uspelo. Koncert prijateljstva so popestrili tudi dijaki Slovenske gimnazije, katero je zastopal Mladinski zbor pod vodstvom Mirka Lau-seggerja. Ravnatelj gimnazije dr. Reginald Vospernik se je ob tej priliki zahvalil Globašanom, ki so bili v tem letu partnerji šole. Dejal je, da je bilo sodelovanje plodno in za dijake zelo poučno, predvsem še zaradi tega, ker so spoznali Globašane kot politično samostojne občane, ki si zaslužijo naziv „podjunski parlament“. Tako so dijaki 6. A in 7. A razreda v okviru projektnega pouka pri prof. Štefanu Pinterju raziskali Globasnico in izsledke zbrali v posebni brošuri. Lep pevski večer /z Toronta so ovenčali z domačimi pesmimi je prišel v še pevke in pevci domačega Globasnico MePZ „Peca“ in otroški zbor „Živ- gostovat žav“, ki poje pod taktirko mlade dekliški Traudi Lippuscheve od koncerta zbor do koncerta bolj udarno. Ta kup „Plamen". glasbenih cukrčkov so uživali poleg državnega sekretarja Petra Venclja tudi drugi častni gostje, med njimi predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc, Marko Studen, predsednik EL Andrej Wakounig in tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer. Silvo Kumer Slike: Fera Dijaki 6. A in 7. A razreda Slovenske gimnazije so po vodstvom prof. Štefana Pintarja (levo) in s pomočjo M stosa Jana Havla (desno) raziskali Globasnico in svoj izsledke predstavili v brošuri. V ozadju je miniatura gl< baškega gradu. GOSTOVANJE ZBORA „CANTUS“ IZ UŽGORADA Dosežena raven, kakršne še nismo slišali Poklicni zbor „Cantus“ iz Užgorada je navdušil z obvladanim in pestrim repertoarjem. Niti podobne pevske ravni pri nas še nismo slišali. Predzadnji konec tedna je na Koroškem in v Sloveniji (v Celju) gostoval profesionalni mešani zbor „Cantus“ iz Užgorada (Ukrajina), ki ni navdušil le' z mnogovrstno pevsko literaturo, temveč še posebej s kakovostjo pevskega izražanja. Zbor „Cantus“ je nadvse mlad zbor, po osamosvojitvi Ukrajine pa je postal profesionalni zbor. Toda že za časa Sovjetske zveze je dobil najvišja državna priznanja. Zbor je sodeloval na številnih nacionalnih in mednarodnih pevskih tekmovanjih, kjer je vedno navdušil in žel vrhunska priznanja. Tako je na primer pred leti na mednarodnem pevskem festivalu v Debrezcenu osvojil prvo mesto, podobno visoko ocenjen je bil tudi v Arezzu v Italiji. Zbor je sestavljen v bistvu z mladimi solisti, ki pod zborovodjem Emilom Sakačem enotno in čudovito soglašajo. Njihov nastop na Koroškem je omogočilo SPD „Danica", ki je svoj čas na turneji po Ukrajini spletlo prijateljske vezi s Cantusom. Tako je zbor „Cantus“ nastopal v Št. Jakobu, v Celju, v Seebodnu in v Št. Primožu. V Št. Primožu je zbor dopoldan oblikoval tudi sv. mašo v farni cerkvi, kar je bilo gotova najboljša propaganda za koncert zvečer. Tako je bil kulturni dom v Št. Primožu nabito poln, kar pri gostovanjih ni samoumevno. Koncert sam pa je trajal uro in pol. Najprej je domači pevski zbor „Danica“ zapel pozdravne pesmi, nato pa je v kulturnem domu zadonelo, kot še nikoli. Gostje iz Ukrajine so se predstavili s solističnimi točkami, nato pa so z izredno zbranostjo in natančnostjo izvajali obvladujoč repertoar pesmi, večinoma vzhodnoevropske pevske literature. Zapeli pa so tudi našo narodno pesem „Ko so fantje proti vasi šli“, kar je poslušalce še posebej nav- dušilo. Prav tako nastop glasbene študentke Nine, ki je v spremljavi glasbene skupine kooperative Longo mai čudovito zaigrala na cimbale. Po koncertu so se številni poslušalci stoje zahvalili pevcem s strastnim in navdušenim ploskanjem. Program je povezoval predsednik SPD „Danica“ Stanko Wakounig. Nastop zbora Cantus iz Užgorada je bil nedvomno višek gostovanj na Koroškem; še nikoli nismo slišali zbora, ki bi dosegel tako visoko pevsko in umetniško raven. Mladi in simpatični „profesionalci“ iz Užgorada so pokazali, kako nav-dušljivo, prepričljivo in obvladujoče je lahko petje, če se s srcem in dušo ne poglobiš le v pesem, temveč tudi v kraj, iz katerega pesem izvira. F < t ( c c c c r A i z L r f / c |C v l t I r c c Z Z i Z r v t t c ( Z c f c f Z £ r t f Z c Z c / I t i 11 Zadružni praznik 1 praznik vseh slovenskih zadružnikov Slavnostno odprtje novih prostorov ZVEZE-BANK OPAZILI SMO Zveza-Bank ni samo slavnostno odprla nove-9a poslopja, bili smo tudi priča drugemu pomembnemu dogodku: v novih poslovnih prosto-r!h je bil odprt poseben poštni urad, obiskoval-cem zadružnega praznika pa so bili na voljo dvojezični priložnostni žig, posebna dvojezična ovojnica in dvojezične kartice. Lahko zapišemo, da je bil zadružni praznik ožigosan v pravem pomenu besede. Vsekakor je bilo zanimanje za to Ponudbo zelo veliko. „Zveza slovenskih zadrug ni namenjena sama sebi, ampak gospodarskemu pospeševanju svojih članov — to je Posojilnic, Zadrug in drugih zadružnih podjetij.“ Tako predsednik ZSZ Miha Antonič na slavnostnem odprtju novih bančnih prostorov Zveze-Ban k. Posebne pohvale vredna je jubilejna brošura. Njena grafična podoba je privlačna, urejena je pregledno, predvsem pa je tudi informativna. Pripravila jo je Vera Rehsman, za kar i' na tem mestu prisrčno čestitamo. Tildi kmetje so se izkazali. V Pavličevi ulici so Poskrbeli za pravi „kmečki trg". Organizacijo trga : je prevzela Kmečka izobraževalna skupnost. Pa-teta pristnih domačih dobrot je segala od okusnih obloženih kruhkov pa do nič manj okusnega Pristnega južnokoroškega mošta. Kdor je opazo-; val obiskovalce zadružnega praznika (med njimi ie bilo tudi mnogo celovških „purgarjev“), je lahko prišel samo do spoznanja: tem našim kmeticam in kmetom se Evropske unije ni treba bati! Ozvočenje na žalost ni bilo tako, kakršno bi moralo biti. Trpeli so zaradi tega vsi — obiskoval-oi, predvsem pa še nastopajoči. S pesmijo in Qlasbo so zadružni praznik popestrili tamburaši 1 '? Loč (vodi: Erika Wrolich) in MePZ „Danica“ iz '1 Sf. Vida (mag. Stanko Polzer). Škoda, nastopajo-t bi bi si zaslužili boljši odmev, občinstvo pa bi še bolj uživalo. Zelo posrečena jebila tudi zamisel, povabiti : koroške slovenske umetnike, da razstavijo v novih bančnih prostorih svoje umetnine. Vodstvo Zveze-Bank je tako dokazalo, da ima odprto srce za kulturo. Kot smo slišali, naj bi Zveza-Bank tudi v prihodnosti nudila možnost za razstave. Vsem Ustim, ki še niso videli sedanje razstave, pa Priporočamo, da si jo ogledajo. Odprta bo še poldrugi mesec. Očitno mora vodstvo Zveze-Bank biti v kar dobrih „poslovnih“ odnosih s sv. Petrom. Vreme sicer ni bilo najlepše, vendar bi lahko hudo nagajalo. Pa ni. Vsekakor se je lahko slavje brez težav odvijalo na prostem. Tudi politično ozračje se je v zadnjih letih Precej spremenilo na boljše — vsaj, kar se tiče odnosa med vodstvom Zveze slovenskih zadrug 'n Koroško Raiffeisnovo zvezo. To je potrdil tudi Predsednik Raiffeisnove zveze ek. sv. Herbert Bacher, tako na slavnostni prireditvi kakor v pogovoru z Našim tednikom. Posebej je pohvalil direktorja Zveze dipl. trg. J. Nabernika in predsednika Mihija Antoniča. Ni pozabil omeniti, da je v Primerjavi s 70. leti vedno manj političnih pregrad 'n da je treba — kljub naravni konkurenci — iskati čimveč sodelovanja. Predsednik ZSZ Miha Antonič pa ni bil deležen samo počastitve s strani svojega kolega Herberta Sacherja in celovškega župana Leopolda Guggenbergerja, temveč tudi predsednika Koroške gospodarske zbornice Karla Kofflerja. Kakega odlikovanja Koffler sicer ni imel s sabo, jo pa v svojih pozdravnih besedah obljubil, da bo to še nadoknadil. Tako bo tudi Koroška gospodarska zbornica izrazila svojo zahvalo slovenskemu zadružništvu, saj le-to prispeva pomemben delež za razvoj našega domačega gospodarstva. —Kuj— Predsednik Antonič je lahko pozdravil vrsto častnih gostov, navzoči pa so bili predvsem tudi naši zadružniki s podeželja in zastopniki slovenskih organizacij (mdr. dr. Matevž Grilc, Andrej Wakounig in dr. Marjan Sturm). V svojem govoru se je Antonič spomnil prvega predsednika ZSZ Janeza Vospernika, ki je vodil Zvezo od 1921 do 1935, in Florjana Lapuscha; Lapusch je vodil ZSZ do konfiskacije premoženja ZSZ s strani nacistov, in nato ponovno od obnovitve po vojni pa do leta 1976. Vrsta slavnostnih govornikov je bila dolga, od župana Guggenbergerja pa Župnik Poldej Zunder je blagoslovil novo zadružno poslopje. do predsednika Koroške Raiffeisnove zveze Sacherja. Vsi so poudarili, kako pomemben je ta dogodek za mesto Celovec, koroško gospodarstvo in za plodovito sodelovanje med obema narodnostnima skupnostima. Na žalost pa med govornike ni bil uvrščen noben politični predstavnik narodne skupnosti. Kljub temu: bil je to resničen zadružni praznik! Naši zadružniki so dokazali, kaj zmore narodna skupnost, če deluje dosledno in samozavestno. Le kar si sama ustvari, to tudi ima — ob primernem priznanju s strani večinske družbe. Dr. Leo Plötzelberger, direktor RZB Dunaj: „Vodstvo Zveze-Bank ve, kaj hoče“ Naš tednik: Vaš vtis o slavnostnem odprtju novega poslopja Zveze-Bank? Dir. Plötzelberger: Zelo dober. Dejavnost Zveze-Bank je za RZB (Raiffeisen Zentralbank) pomembno, predvsem glede na slovensko narodno skupnost na Koroškem in glede na Slovenijo. Dejavnost Zveze-Bank je usmerjena na prostor Alpe-Jadran. Kako ocenjujete to njeno poslovno „politiko“? Pozitivno, ker je usmerjena v prihodnost. Pri tem ji koristijo tudi jezikovne prednosti. Slovenija je za naš sektor pomemben poslovni partner. Se namerava RZB naseliti tudi v Sloveniji? Smo tik pred tem, da bomo v Ljubljani odprli svoje predstavništvo. V nekaj letih pa nameravamo odpreti banko, pri čemer si lahko predstavljam tudi udeležbo Zveze-Bank. Kako se je razvijalo sodelovanje med Zvezo-Bank in RZB predvsem v zadnjih letih? Zelo dobro. Vodstvo Zveze-Bank ve, kaj hoče. Kakšne možnosti vidite za Zvezo-Bank v združeni Evropi? Kot dvojezična bančna ustanova ima zelo dobre možnosti, predvsem tudi zaradi svojih vezi s Slovenijo. Pomeni to, da bo lahko tudi v Evropski uniji ohranila samostojnost? Kot stvari trenutno stojijo, ne vidim glede tega nobenih problemov. 12 Radio / TV / Prireditve T A T E D E N PETEK, 17. junij Kulturna obzorja. SOBOTA, 18. junij Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 19. junij 6.30—7.00 Dobro jutro, na Koroškem. — Duhovna misel (dr. M. Ostravsky). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. PONED., 20. junij Velik praznik za šolo in gojenke: prva matura v St. Petru. V R A D I U TOREK, 21. junij Partnerski magazin: Danes sošolci — jutri poslovni partnerji mednarodne razsežnosti Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Tak model za prvo trgovsko akademijo v Braziliji. ■■■■■■■■■■■■■H SREDA, 22. junij Društva se predstavljajo. Večerna: Pozdrav iz Primorja. ČETRTEK, 23. junij Rož — Podjuna — Zilja Dvor pri Šmihelu KONCERT VIŠARSKEGA KVINTETA Vodi: Anna Missoni Čas: v nedeljo, 26. 6., ob 19.30 Kraj: v cerkvi v Dvoru Prireditelji^ Katoliško prosvetno društvo „Šmihel", Krščanska kulturna zveza in Pevsko društvo „Gorotan" Globasnica MARIBORSKI OKTET oblikuje sv. mašo v farni cerkvi v Globasnici Čas: v nedeljo, 19. junija, ob 10. uri NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fe ra (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, lO.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,—; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,- SIT. DOBER DAN p KOROŠKA Nedelja, 19. junija, ob 13.00 v TV 2 Poned., 20. junija, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki • Prva matura na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru • Razstava del Rudija Benetika v celovški galeriji Slama • Ikarus: raziskava vsakodnevnega fašizma • V zdravilišču v Železni Kapli zdravljenje po Kneipu • Pri Remi 23. srečanje slovenskih zamejskih planincev • Dekleta iz Toronta v Kanadi pojejo pesmi slovenskega ljudskega izročila Dom v Tinjah Od sobote, 18. junija, ob 15. uri do nedelje, 19. junija, ob 15. uri IKEBANA Voditeljica: Herta Deutsch, Gleisdorf od nedelje, 10. julija, ob 18. uri do sobote, 16. julija, ob 13. uri SLOVENSKE POČITNICE za začetnike in napredujoče Vodita: prof. Mojca in Jože Stabej, Ljubljana od sobote, 16. julija, ob 18. uri do sobote, 23. julija, ob 13. uri FERIAE LATINAE Vodita: Feliks W. Kucher in Georgius di Maria od sobote, 23. julija, ob 14.30 do nedelje, 24. julija, ob 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Voditelj: Jože Kopeinig Predavatelji: mati, duhovnik, zdravnik od nedelje, 28. avgusta, do sobote, 3. septembra 1994 Izobraževalno potovanje na MORAVSKO in ČEŠKO Voditeljica: dr. Grete Schmidt, Innsbruck od nedelje, 4. septembra, popoldne, do nedelje, 11, septembra, popoldne ROMARSKI POLET V IZRAEL za dekanije Borovlje, Rožek, Be-Ijak-dežela in Šmohor Duhovno vodstvo: dr. Jože Marketz in Klaus Einspieler POČITNICE za otroke in starše od 14. do 20. 8. 94 v kraju SOČA, v dolini Trente, v Sloveniji Informacije in prijave: Referat za družino, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tel.: 0463/511166-76 Svete Višarje Od 25. junija do 18. septembra bosta svetišče in kabinska žičnica odprti vsak dan (tudi ob delavnikih). Urnik obratovanja žičnice je od 9. do 17. ure (zadnja vožnja 16.30) ob delavnikih ter od 8.30 do 18.30 (zadnja vožnja ob 18. uri) ob nedeljah in praznikih. Cena povratne karte za skupine je Lit. 13.000. Urnik svetih maš bo ostal nespremenjen in sicer ob 12. uri ob delavnikih ter ob 9., 10.30, 12. uri in 15. uri ob nedeljah. Št. Jakob v Rožu KULTURNA PRIREDITEV Društva upokojencev v Št. Jakobu Čas: v nedeljo, 19. 6., ob 14. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Nastopili bodo: Hodiški oktet (vodi Tomaž Sabotnik), Pevsko-instrumen-talna skupina KPD „Drava" iz Žvabeka (vodi Rozina Katz), citrašinji Mici in Hilda ter harmonikar Franci Nato sledi družabno srečanje! Za jed in pijačo je poskrbljeno. Vsi, tudi tisti, ki še niso v pokoju, so prav prisrčno vabljeni! ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE Čas: v četrtek, 23. 6., ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu v Št. Jakobu v Rožu Na koncertu bodo nastopili učenci iz vseh oddelkov Glasbene šole. Rožek GALERIJA ROŽEK ŠIKORONJA Razstava Jožeta Boschitza — Natura morta. Suhi pastel. Olje. Keramika. Življenje lepše nego smrt. Razstava je odprta do 26. junija 1994 od srede do nedelje med 15. in 18. uro. KONCERT SILKE RONJAK in KRISTIJANA FILIPIČA (prečni flavti) Čas: v soboto, 2. julija, ob 20.30 Kraj: podružnica na Humu Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič" Celovec PLESNI TEATER IKARUS ENTLASSENE KINDER — POTOMCI Z ODVEZO Režija: Zdravko Haderlap Čas: v soboto, 18. 6., ob 20. uri — praizvedba; v torek, 21. 6., ob 20. uri; v sredo, 22. 7., ob 20. uri; v četrtek, 23, 6., ob 20. uri; v petek, 24. 6., ob 20. uri Kraj: občinski center (Gemeindezentrum) Št. Rupert Predprodaja vstopnic: Plesni teater IKARUS, Villacher Ring 21/1, tel.: 0463/ 512918 Predstava: „SVINJSKI PASTIR“ Čas: v torek, 5. julija, ob 16.30 Kraj: v Mladinskem domu v Celovcu, Mikschallee 4 Prireditelji: Lutkovna skupina Abe-cečedke, Lutkovnega varstva ABCČ in Slovenska prosvetna zveza BRANJE Janija Oswalda ter odprt' je razstave Oliverja Marčeta in Boštjana Plesniča Uvodne besede: mag. Ulli Strum Čas: v torek, 21. 6., ob 20. uri 5 Kraj: pri Joklnu, Badgasse 7, v če lovcu (1. nadstropje) Razstava je odprta do 5. julija 1994 Ti od 10. do 13. ure, ter po telefonsker» 0 dogovoru. Hodiše ^ HODIŠKI KULTURNI DNEVI 1994 ^ KONCERT „PONIŽANI IN RAZ ŽALJENI“ Čas: sobota, 18. 6., ob 21. uri Kraj: Rijavsko jezero (v hali) V Nastopa: MePZ „Rož" iz Št. Jakobi ^ V R°ŽU___________________ n TEDEN MLADIH a UMETNIKOV L za otroke od 6. do 12. leta rr od 25. do 30. julija 1994 F v Mladinskem centru P na Rebrci fr KREATIVNI TEDEN ZA DEKLETA od 13. leta naprej od 1. do 5. avgusta 1994 v Mladinskem centru na Rebrci Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza, tel.: 0463/516243 in Mladinski center na Rebrci, tel. 04237/2142 ---------------------------1 Zveza slovenskih žena sporo-ča, da bo letos letovanje otrok nc v Poreču či od 20. do 31. julija Prijavnice in informacije Ni lahko dobite pri ZSŽ, Ki Milka Kokot K( Tarviser Str. 16 V| 9020 Celovec či Telefon: 0463/514300-40 13 Prireditve Vaška skupnost Suha/Podlibič Vas prisrčno vabi k blagoslovitvi novega križa. BLAGOSLOVITEV Za jed in pijačo je poskrbljeno! bo v nedeljo, VABILO Zveza koroških partizanov vabi na našo os-rednjo prireditev, tradicionalno tovariško srečanje demokratov in antifašistov v nedeljo, 26. junija, ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci pri Železni Kapli. Tudi letos se bomo bivši partizani, antifašisti in de-Sokrati iz Avstrije, Slovenije in Italije srečali na zgodovinskem kraju protifašističnega boja na Koroškem. Skupaj bomo obudili spomin na čase, ko smo se uprli nacifašističnemu nasilju ter se borili za svobodo, demokracijo in mirno sožitje. Potrdili pa bomo tudi našo obljubo, da hočemo ostati zvesti izročilom protifašističnega boja. Na sporedu bodo podganje vencev ob spomeniku protifašističnega boja, pagovori ter nastopi recitatorjev in MePZ .Danica' jz št. Primoža. Pridite s svojimi sorodniki, prijatelji in znanci na naše tradicionalno srečanje — vsakolet-no manifestacijo zvestobe izročilom protifašistič-ooga boja. ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV, Celovec STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT RUPERTU PRI VELIKOVCU prisrčno vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV IN OGLED ŠOLSKIH IZDELKOV Ogled razstave: v soboto, 25. junija, od 14. ure, v nedeljo, 26. junija, do 18. ure Kulturni spored: petje, pozdrav: str. uč. Karl Gril Igra: „O sveti Klari“ Dramatiziral: prof. Mirko Mahnič Režija: dekan Peter Sticker SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA t Tarviser Str. 16, 9020 Celovec, tel. 1 0463/514300-20/21/22, faks: 0463/ 51430071 24. KOROŠKA LIKOVNA ! kolonija mladih v VUZENICI £ Vsakoletna likovna kolonija, v ‘ kateri sodelujejo otroci iz Po-J ^abja, s Primorske in Koroške, bo letos od 21. 8. do 27. 8. 1994 v Vuzenici. Udeležijo se je lahko otroci med 9. in 15. letom starosti. Prijave sprejema Slovenska Prosvetna zveza. Multimedijska prireditev „Beseda na meji“ v četrtek, 23. junija, ob 20. uri v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu! Sodelovala bo mdr. SIGRUN KRAMPL iz Št. Andraža, nadalje film „KARAVANKE“ - film mladja, itd. PRI JOKLNU v CELOVCU KONCERT skupine „REFUSE COLLECTION“ iz Roža v soboto, 18. junija, ob 20.30 LUTKOVNI PRISTAN 1994 ŽELEZNA KAPLA: Lutkovna igra JOVIČA OKA“ Cas: v nedeljo, 19. 6., ob 11. uri (po maši) kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Nastopa: Otroška lutkovna skupina kED Šmihel kOTMARA VAS: Lutkovna igra „SO-Y'CA OKA“ Šas: v nedeljo, 26. 6., ob 18. uri. kraj: v farni dvorani v Kotmari vasi Nastopa: Otroška lutkovna skupina kPD Šmihel BOROVLJE: Lutkovna igra „RADOVEDNI SLONČEK“ Čas: v soboto, 25. 6., ob 15. uri. Kraj: v Borovljah pri Cingelcu na Trati Nastopa: Lutkovna skupina „Mi smo mi" SKD Celovec CELOVEC: Senčna igra „DREVO NAD PREPADOM“ Čas: v soboto, 25. 6., ob 10.40, 11.35 in 12.25. Kraj: na Pedagoški akademiji v Celovcu Nastopa: Mladinska skupina KPD Šmihel SUHA: 2. SREČANJE OKTETOV Čas: v soboto, 18. 6., ob 20.30 Kraj: na suškem gradu (ob slabem vremenu v gostilni Motschulablick) Nastopajo: Oktet iz Bratislave (SK), Mariborski oktet (SLO), Doppelquartett St. Veit, Obirski ženski oktet, Oktet Suha Pozdrav: Pevsko-instrumentalna skupina Žvabek Povezava: dr. France Vrbinc Prireditelji: Oktet Suha, KPD „Drava“ Žvabek in KKZ Medkulturne počitnice v Droboljah na Baškem jezeru „Kärntner Kinderfreunde“, Slovenska prosvetna zveza in Zveza prijateljev mla-dine-Ljubljana center tudi letos nudijo dvojezične počitnice v Droboljah ob Baškem jezeru. Čas: od 30. julija do 12. avgusta 1994 Cena: 3480,— šilingov (možno je dobiti podporo bolniške blagajne, ki znaša pribl. 100,— šil. na dan). Prijavite se čimprej pri Slovenski prosvetni zvezi, kjer boste dobili vse podrobne informacije: tel. 0463/514300-13 ali 22). Javni nastopi v oddelkih Glasbene šole CELOVEC Mladinski dom: ponedeljek, 20. junija, ob 19.30 Mohorjeva I: sreda, 22. 6., ob 16.30 (Sodja, Smrekar, Ogris F., Taubmann, Mihelčič) Modestov dom: sreda, 22. 6., ob 19. uri Radiše: sreda, 29. 6., ob 19. uri v Kulturnem domu PODJUNA Globasnica: sobota, 25. 6., ob 16. uri v ljudski šoli (tudi oddelka Šmihel in Št. Lipš) Vogrče: nedelja, 26. 6., ob 19. uri pri Florjanu (tudi oddelek Pliberk) — nastopi tudi mladinski pihalni orkester Glasbene šole Ravne na Koroškem — dirigent: Ivan Gradišek Št. Primož: sreda, 29. 6., ob 19. uri v Kulturnem domu (tudi oddelka Dobrla vas in Žitara vas) ROŽ Borovlje: torek, 21. 6., ob 19. uri pri Cingelcu Sele: petek, 24. 6., ob 18. uri v farni dvorani Bilčovs: četrtek, 30. 6., ob 19.30 v ljudski šoli Št. Jakob: sobota, 2. 7., ob 16. uri v društveni sobi Škofiče: ponedeljek, 4. 7., ob 18. uri v društveni sobi ŽILA Straja vas: sreda, 22. 6., ob 18.30 v ljudski šoli P' r v Sport PODLIGA VZHOD: Kvalifikacija Vetrinj - Bilčovs 1:2 (1:2) B1LČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 4, Schlemitz 5, Durnik 5, Obiltschnig 3 (83. Mitterbacher 0), Fister 4, Schaunig 4, Mujkič 4 (66. Lipusch 0), Ramusch 5, Paultsch 4, Smeraldo 5; Vetrinj: 100 gledalcev Sodnik: Osebitz (dober) Strelca: Smeraldo (9.), Schlemitz (20.) 1. RAZRED D: Št. Pavel - Železna K. 3:2 (1:0) ŽELEZNA KAPLA: Magič 4, Grubelnig 3, Köck 3, Schurtl 4, Schorli 3, Lipusch 3, Baloh 4, Reinwald 4, J. Grubelnig 4, Sumar 3, Kukoviča 4; Št. Pavel: 100 gledalcev Sodnik: Qruze (slab) Strelca: Sumar (65.), Baloh (80.) Dobrla vas - Sinča vas 2:1 (1:1) DOBRLA VAS: Novak 4, Opietnik 5, Karel 4, Jörg 4, Vernitznig 4, Zunder 3, Schippel 3, Schirnik 4, Marin 3, Dollinger 3 (70. Knees 3), Mirko Lesjak 3 (70. Herburger 4); Dobrla vas: 450 gledalcev Sodnik: Jaklitsch (dober) Strelca: Schirnik (44.), Herburger (83.) Št. Adraž - Šmihel 5:1 (2:0) ŠMIHEL: Leitgeb 2 (60. Schuschnig 2), H. Motschilnik 4, Lutnik 2, Krewalder 4, Petrič 3, Buchwald 2, Gross 2, W. Motschilnik 2, Ch. Figo 2, Hribernig 2 (86. Andrej 0), Satschen 3; Št. Andraž: 50 gledalcev Sodnik: Allmann (dober) Strelec: Buchwald (53./11-m.) Rdeči karton: Lutnik (28.) Metlova - Sele 2:4 (0:0) SELE: E. Oraže 4, S. Užnik 4, Božič 4, I. Kelih 3 (38. M. Oraže 4), Z. Oraže 3 (78. S. Gregorič 0), Radosavljevič 3, K. Hribernik 3, A. Mak 3, Travnik 3, A. Oraže 3, Maver 3; Metlova: 200 gledalcev Sodnik: Peter Ruch (dober) Strelci: Travnik (55.), Maver (61.), A. Oraže (79., 90.) Globasnica - Eitweg 5:0 (0:0) GLOBASNICA: Matavž 4, G. Sadjak 4 (75. Tratar 0), Kreutz 4, Fera 4, Silan 4, Kordesch 4, Hren 4, Micheu 4 (46. Kert 4), Dlopst 4, Pasterk 4, Pleschgatternig 4; Globasnica: 150 gledalcev Sodnik: Kraschl (dober) Strelci: Kert 2, Silan, Hren, Dlopst PODLIGA VZHOD 1. Št. Vid 26 17 6 3 47:16 40 2. Žrelec 26 14 8 4 45:30 36 3. Ruda 26 12 6 8 31:28 30 4. Žita ra vas 26 10 9 7 41:37 29 5. Mostič 26 12 311 41:38 27 6. Pokrče 26 11 411 53:46 26 7. Šmihel/L. 26 10 610 40:33 26 8. Vetrinj 26 810 8 40:35 26 9. ASK 26 712 7 34:31 26 10. Bilčovs 26 8 9 9 34:33 25 11. Liebenfels 26 7 613 33:38 20 12. Št. Lenari 26 6 713 20:34 19 13. Klopinj 26 6 614 32:63 18 14. ASV 26 4 814 20:49 16 1. RAZRED D 1. Metlova 26 18 5 3 85:27 41 2. Globasnica 26 16 7 3 67:20 39 3. Sele 26 16 5 5 64:38 37 4. Frantschach 26 15 5 6 61:34 35 5. Šmihel 26 9 9 8 47:34 27 6. Železna Kapla 26 10 511 34:44 25 7. Šmarjeta 26 9 611 34:34 24 8. Št. Pavel 26 8 810 36:43 24 9. Labot 26 710 9 32:51 24 10. Št. Andraž 26 7 910 35:36 23 11. Eitweg 26 8 513 30:58 21 12. Grebinj 26 4 814 25:46 16 13. Dobrla vas 26 5 516 19:73 15 14. Sinča vas 26 4 517 35:66 13 Vetrinj - Bilčovs 1:2 - Zelo zbran in napadalen začetek Bilčovšanov, ki so že v 9. minuti povedli z 1:0 (Smeraldo). Dve minuti navrh pa je bila obramba nezbrana, in že so domačini izenačili. Toda tudi ta zadetek Bilčovščanov ni vznemiril, saj so kmalu navrh zopet prevzeli vodstvo (Schlemitz). V 2. polčasu pa je igrala le še ekipa trenerja Hobla, žal pa so najlepše priložnosti zapravili. Št. Pavel - Železna Kapla 3:2 - Kapelča-ni so bili v terenski premoči, toda gole so zadevali domačini, ki so vodili že s 3:0. Nato so Kapelčani rezultat še znižali na 3:2, za več pa je manjkalo sreče. Legionar Šumar pa je bil tokrat nadvse nesrečen, saj je zapravil pol ducata priložnosti. Št. Andraž - Šmihel 5:1 - Do izključitve Lutnika so bili Šmihelčani nasprotniku enakovredni, nato pa so domačini zade-vali gol za golom. Ob začetku 2. polčasa so Šmihelčani sicer skrčili rezultat na 2:1, toda domačini so takoj odgovorili s 3:1. S tem je bila tekma predčasno odločena. Dobrla vas - Sinča vas 2:1 - Vsi so pričakovali zmago Sinče vasi, toda Dob-rolčani so se borili kot še nikoli. Do 83. minute se je glasil rezultat še 1:1, nato pa je „joker“ (38-letni) Herburger z izredno lepim golom zagotovil Dobrli vasi obstoj v 1. razredu. Metlova - Sele 2:4 - Prvak Metlova tokrat ni več nastopil v popolni postavi, kljub temu se je razvila izredno lepa in hitra tekma. Selani, ki so za 3. mesto potrebovali še točko, so zasluženo zmagali, kajti pri njih je bilo videti košček več volje. Bila je lepa zaključna tekma. Globasnica - Eitewg 5:0 - V 1. polčasu so gostje iz Eitwega z vso silo branili, tako da Globašani niso vedeli pravega recepta. Šele v 2. polčasu, ko jim je pešala moč, se domačini zadevali gol za golom. Predvsem A. Kert je k jasni zmagi mnogo prispeval, saj je zadel dva gola. ■ Bilčovs - S pripravami za naslednjo sezono bodo začeli že 24. junija. Ekipo bo jeseni okrepil Celovčan Schriefl, ki je v pretekli sezoni napadal za ASV. Klub pa bo zapustil Weichboth, katerega vleče v Št. Vid. ■ Šmihel - Šmihelčani že pridno pripravljajo in sestavljajo moštvo za naslednjo sezono. Petrič bo ostal trener, pridobili pa so tudi novega legionarja iz Dravograda - Gojka Cesarja. Cesar je star 28 let in igra v sredini. On naj bi vodil mlado šmihelsko ekipo. Trener Petrič sam pa ne bo več igral. ■ Dobrla vas - Veliko veselje po tekmi proti Sinči vasi, kajti zagotovili so si obstoj v 1. razredu. Kako bo moštvo izglodalo v naslednji sezoni, pa je nadvse nejasno, kajti mnogi želijo zapustiti klub. ■ Železna Kapla - Kapelčani bodo naslednji teden predstavili javnosti novega trenerja. Vratar Magič bo ostal, Šumar pa bo zapustil klub. 4:0 - Prepričljiv štart t Globašanov Globašani so storili prvi korak v podligo. Sicer je v soboto še povratna tekma, toda tam se v bistvu ne sme več kaj zgoditi. Globašani so nastopili v Glaneg-gu popolnoma zbrano in korajžno. Poleg tega je bila zanje v bistvu tekma doma, saj je polovica gledalcev prišla iz Globasnice. Le-ti pa so slavili zadetke v slogu navijačev SAK, saj so po vsakem golu prižgali bengalski ogenj. V Glaneggu česa takega še niso videli. Tekma sama je od začetka bila v rokah Globašanov, nenazadnje po zaslugi trenerja Puče-Ija, ki je tokrat izbral posebno taktiko. Nekaj dni prej si je namreč ogledal zadnjo prvenstveno tekmo nasprotnika, tako da je vedel za moč in slabost ekipe. Njegovi igralci pa so se navodil pridno držali ter se do zadnje minute polno borili. Ob začetku tekme gledalci niso videli nevarnih napadov, prvi nevaren strel je šele v 28. minuti dal Ch. Micheu, toda za las zgrešil. Druga lepa priložnost, katero je Pasterk hladnokrvno izkoristil, pa je pomenila zasluženo vodstvo Globašanov. Domačini so imeli edino lepo priložnost šele v 54. minuti, toda njihov napadalec je sam pred vratarjem Matavžem zgrešil gol. Nato je igrala le še Globasnica. Rezultat: zadetki Kordescha, Dlopsta in Kerta. Da se rezultat ni glasil še višje, pa je gotovo zasluga domačega vratarja, ki je nekajkrat silovito branil. Močna tokrat tudi globaška obramba, ki je nasprotniku dopustila le eno priložnost in pol. Trener Globašanov Maks Pucelj je dal svojim fantom za zmago potrebna navodila. Le-ti so se navodil držali, kar jasno izraža rezultat. Povratna tekma je v soboto cße 17.30 na igrišču v Globasnici.3; enim očesom pa gledajo GIKj' bašani na zmagovalca drutje skupine (Gegental - Paternior iz katere prihaja zaključni ni sprotnik. Favorit je Gegental, je na prvi tekmi premagal nG sprotnika z 2:0. Obeta se finalne boj za vstop v podligo med Gl