List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno....................K 6'— polletno.....................„ 3"20 četrtletno.....................1'60 posamezne številke po ... . „ —'30 Cene inseratom: 1/48 strani pri enkratni objavi K 1'50, pri večkratnih ■ —objavah popust. Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva. Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Hotel „TIVOLI“. Telefon štev. 105. Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne Leto I V Ljubljani, dne 1. oktobra 1911. St. 17. Organizacija gostilničarskega stanu. I, Moderno je, govoriti o organizaciji in se sklicevati na njo. In kako tudi ne, vsaj se dandanes organizira vse. Vsi stanovi, pričenši s preprostim delavcem, pa gori do visokega uradnika, razni denarni mogotci, posamezne politične stranke, skratka vse išče zaslombe v organizaciji. Vedno bolj vpoštevajo posamezniki, stanovi, stranke, oblastva in države organizacijo, ker uvidevajo, kaj se da in da se da v sedanji socijalni dobi kaj doseči le s pomočjo dobro izvedene organizacije. Mnogi stanovi so ponosni na svoje organizacije in na uspehe, ki so jih organizirani izvojevali v najkrajšem času, dočim so se prej posamezniki borili za svoje pravice desetletja in desetletja. Kot na vzorno in vzgledno organizacijo pa se vedno in povsod kaže na organizacijo črkostavcev in tiskarjev, ki pomenja danes svetovno velesilo. To danes velja : Posameznik navadno ne doseže ničesar, organizacije pa se lahko ponašajo z uspehi. Zato se tudi vse združuje in združevati se je začelo, četudi pozno i gostilničarstvo in si tako izvo-jevalo že marsikatere pravice. Pečati se hočemo z organizacijo gostilničarskega stanu, ki je ta-korekoč prisiljen boriti se za svoj obstanek. Povdarjamo pa pri tem, da imamo danes pred seboj samo gostilničarstvo v Avstriji in da se hočemo pečati samo s tem, ne ozi-zaje se na to, da je po nekaterih drugih državah organizacija gostilničarskega stanu že na veliko višji stopinji kakor pri nas v Avstriji. Zanimajo nas samo sledeče točke: Kako je gostilničarski stan organiziran v Avstriji? Kake koristi ima posamezni gostilničar od organizacije ? Kake uspehe je ta stanovska organizacija že dosegla ? Kaj hoče še doseči ? Pojasniti hočemo najprej prvo točko. V Avstriji imamo danes dve vrsti združitve gostilničarskega stanu; gostilničarji se namreč združujejo bodisi v stanovskih društvih, bodisi v stanovskih zadrugah. Društvaso zasnovana enako kakor druga navadna društva na podlagi društvenega zakona in po pravilih postane njih član lahko vsakdo, kdor je lastnik gostilniške koncesije ali kdor izvršuje gostilniško obrt. Pri društvih se pa ne za h te a, da bi moral biti vsak gostilničar tudi član takega stanovskega društva. Članstvo je vsakemu na prosto dano. Zato v takih društvih niso združeni vsi gostilničarji gotovega okraja, temveč navadno samo najzavednejši in najuglednejši. Pri teh društvih se plačujejo tudi redne letnine ali mesečnine, ki se vporabljajo za društvene namene. Društveni nameni pa so, boriti se za pravice gostilničarskega stanu, privesti ga do boljšega gospodarskega in soci-jalnega položaja. Sredstva v ta namen so najrazličnejša. Več ali manj takih društev je združeno tudi v večje in manjše zveze, kakor v deželne in državne. Na ta način je organizirano gostilničarstvo deloma na Češkem, Moravskem in Nižje Avstrijskem. Drugačna pa je stvar pri gostilničarskih zadrugah, ki po svojih pravilih nekako odgovarjajo nekdanjim cunftom in torej z zloglasnimi zadrugami z neomejeno ali omejeno zavezo nimajo ničesar drugega skupnega kakor nesrečno izbrano ime. Gostilničarske zadruge so zasnovane kakor obrtne zadruge sploh na podlagi obrtnega reda in imajo svojo zaslombo ravno v obrtnem redu. Zadruge je oživela država s tem, da je po trgovskem ministrstvu izdelala vzorna pravila za take zadruge in torej na ta način dala sama gostilničarstvu v roke orožje, s katerim se lahko brani proti protivnikom gostilničarskega stanu katerekoli si bodi vrste. S pospeševalnim namenom so bila ob enem kreirana tudi mesta zadružnih inštruktorjev. Glavna razlika med gostilničarskim društvom in zadrugo je ta, da mora postati član gostilničarske zadruge vsak LISTEK. JNfauk o serviranju. (S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.) (Dalje.) Da prilagodimo posamezni jedi pravo vino, moramo pred vsem vpoštevati, ali je jed mastna ali pusta, začimbena, pikantna ali mila, sladka ali kisla. Vsaka vinska vrsta ima svojo posebnost in tudi pri vinu razlikujemo sladke, kisle, puste, mile, dišeče, težke in lahke vrste. Okus vina se mora skladati z okusom jedi. Zato serviramo n. pr. k sladkim jedem sladka vina, kislejšim jedem pusta vina, k začimbenim jedem dišeča ali težka vina. Dalje moramo vpoštevati osnovno pravilo, da pričenjamo z lahkimi vrstami in polagoma preidemo k težjim. Pri zelo finih dinejih se dogaja, da se servirajo po težkih vinih zopet lahka, toda zelo fina bela vina. Posebno pozornost je treba obračati na toploto pijač. Pijače, ki jih serviramo ali premrzle ali pregorko, zgube njim lastni okus. Toplota naj bi bila približno sledeča: Pitna voda 8° in ne nad 12° C Bela vina 8° . „ „ 120 C Svitla piva 8° . • )> 12« c Bavarska piva 10° . 140 c Renska in mozelska vina 6° „ «* • 10° c Bordo, burgundska in rdeča vina . . . 14v . » w 18u c Šsmpanjci od 5° navzdol. Lahko rdeče vino smemo servirati tudi bolj mrzlo, n. pr. 12°—14°C. Lažja bela vina serviramo lahko bolj mrzla kakor stare letnike, ker se zgubi pri zadnjih fini buket, če jih serviramo preveč mrzle. Ker pri serviranju ne moremo meriti toplote vina s toplomerom, moramo biti tako izvežbani, da prevdarimo lahko že s tem, ako vzamemo buteljko v roke, ali je vino prikladno in pravilno tem-perirano. Rdeča vina postavljamo že delj časa, predno jih serviramo, na kraj, kjer se zamorejo polagoma primerno ohladiti. Vendar ne smemo nikoli prehitro menjavati toplote. Tudi ni priporočljivo, postavljati vina na peč; ravno tako ni dobro, greti vina v gorki vodi in se je temu izogniti, če je le mogoče. Kakor je razvidno iz zgorajšne sestave, naj bi šampanjska vina ne imela nad 5° C toplote. Le na posebej izraženo željo smemo tako dolgo frapirati šampanjca, da se strdi, to je da zmrzne vsebina steklenice, ker se vsled tega popolnoma zgubi značaj šampanjca kot vedno kipečega in penečega vina. Šampanjec je pravilno mrzel, ako ga frapiramo okoli deset minut v ledu. Ako se poslužujemo aparatov za frapiranje, dosežemo za-željeno mrzloto v krajšem času. Desertna vina naj so tako topla kakor v kleti, ravno tako večina likerjev in špirituoz. (Dalje). c O o IZ) o< P5 lastnik gostilniške koncesije kakor tudi tisti, ki za koga drugega izvršuje gostilniško obrt v okolišu zadruge, ako se je vsaj polovica prizadetih gostilničajev izrekla za ustanovitev take stanovske zadruge. Da, celo tako je, da država po svojih organih lahko ustanovi tako zadrugo tudi proti volji večine prizadetih obrtnikov, ako se jej zdi to umestno. Stanovska organizacija v obliki zadrug je torej prisilna organizacija ter ima kot taka svoje dobre in deloma tudi slabe strani. Pri zadrugah se namreč mora ukloniti manjšina večini in se članstvu na noben način ni mogoče odtegniti. Član mora postati vsakdo in ostati tako dolgo, dokler izvršuje dotično obrt, odnosno dokler obstoja zadruga. Prostovoljnega izstopa ali izključitve ne poznamo. Tudi se ne more pri tej vrsti organizacije nihče odtegniti svojim dolžnostim, to je plačevanju po pravilih in občnih zborih določenih prispevkov, ker se ti na predlog načelstva lahko izterjavajo od politične oblasti enako kakor davki. Ker prisilna organizacija lahko naleti pri članih dotičnega stanu na odpor in nagajivost, je po pravilih skrbljeno tudi za to, da morebitni rogovileži ne morejo ovirati dela in se načelstvu pridržujejo razne denarne kazni. Gostilničarstvo se namreč prejšnje čase ni menilo mnogo za organizacijo kakor tudi marsikateri drugi mali obrtniki ne. Pretil je torej pogin, uničenje teh stanov po veliki industriji je bilo na dlani; preprečiti to, je bilo mogoče le s pomočjo prisilne organizacije. Za slovensko gostilničarstvo pridejo v poštev le gostilničarske zadruge, torej prisilna organizacija, ker gostilničarskih društev sploh nimamo. Kakor vsak posameznik, ako se le sam peha za gotovimi cilji, ne doseže mnogo, tako tudi ne bi bilo samo z eno zadrugo mnogo dosežnega, ker je njeno delovanje omejeno samo n a o k o 1 i š, za katerega je bila ustanovljena in tega okoliša prekoračiti ne sme. Velikokrat pa se pripete slučaji in se prerešetavajo vprašanja, ki so važna za vse gostilničarstvo. V takih slučajih je treba enotnega postopanja, ako se hoče kaj doseči, treba je centrale za posamezne zadruge. In take centrale so zveze zadrug. V Avstriji, kjer je danes v gostilničarskih zadrugah včlanjenih dobrih 50% vseh gostilničarjev, obstojajo deželne in državne centrale, to so deželne in državne zveze gostilničarskih zadrug. Delokrog deželnih zvez je omejen na deželo, za katero je bila zveza ustanovljena, pri državnih zvezah se raztega lahko ali na več kronovin ali pa na celo državo. Deželne zveze so odločilne važnosti glede takih vprašanj, ki se tičejo gostilničarjev cele dežele, državne zveze pa odločujejo zlasti takrat, kadar je treba rešiti vprašanja, ki so važna za gostilničarstvo sploh. Zato so te zveze tudi tako prikrojene, da n. pr. na zborovanja deželnih zvez odpošlje vsaka zadruga za vsakih 20 svojih članov po enega odposlanca, deželne zveze pa zopet za n. pr. vsakih 5 v njej včlanjenih zadrug po enega odposlanca. Tako je n. pr. pri zborovanjih deželnih zvez navzočih samo 80 gostilničarjev, vendar pa ti zastopajo vsaj 1600 gostiničarjev in vlada ter oblastva to število tudi vedno uvažujejo. Zborovanja državne zveze se n. pr. udeleži tydi samo 90 odposlancev, vendar pa ti zastopajo skupaj vsaj 450 zadrug in ako računamo vsako zadrugo samo s 100 člani, vsaj 45.000 gostilničarjev in tam sprejeti sklepi, resolucije itd. tudi odgovarjajo temu številu ter imajo tudi enako vrednost, kakor če bi bilo navzočih vseh 45.000 gostijničarjev. Te vrste organizacija je podobna inštituciji parlamenta in so v zadrugi zborovalci stanovski parlamentarci za svoj okraj, v deželni zvezi za celo deželo in v državni zvezi za celo državo ter oblastva in korporacije ukrepov in sklepov teh parlamentov tudi ne podcenjujejo. Tako je torej izvedena organizacija gostilničarskega stanu v Avstriji. Zanima nas še dognati, v koliko smo na tej organizaciji udeleženi tudi slovenski gostilničarji. Pri tem moramo povdarjati, da pri nas organizacija v centrali še ni do cela izvršena, da torej tudi ekspanzivna moč na periferijo ne more biti velika in da se radi tega ne smemo čuditi, ako na Koroškem sploh ni nobene slovenske gostilničarske zadruge, na Sp. Štajerskem samo ona v Trbovljah, na Primorskem pa tržaška okoličanska in v Nabrežini. Na Kranjskem je dosedaj včlanjenih v deželni zvezi 11 zadrug, 5 se jih je letošnje leto že ustanovilo in temu vzgledu bodo v kratkem sledili še drugi okraji, tako da smemo računati s tem, da bo že drugo leto gostilničarski stan cele dežele združen v zadrugah, te pa v deželni zvezi. Toliko je treba vedeti vsakemu zavednemu gostilničarju o izvedbi njegove stanovske organizacije in sistemu, na katerem sloni, glede drugih vprašanj pa podamo pojasnila pri-hodnič. Gostilničarska zadruga za kranjsko sodni okraj s sedežem v Kranju. Letna sezona v gostilniškem obrtu je končana. Bliž'mo se mirni jesenski in brezplodni zimski sezoni. Treba je torej izrabiti ta čas, treba je pospešiti organizacijsko delo, treba je izvesti v popolnem obsegu zadano nalogo, namreč izvršiti organizacijo gostilničarskega stanu v celi deželi. V gorenjski metropoli, v starodavnem Kranju seje s tem delom pričelo — 18. septembra t. 1. so namreč sklenili gostilničarji kranjskega sodnega okraja, da vstanove svojo stanovsko zadrugo — in nadaljevalo se bo s tem delom, Tržič, Radovljica, Litija, Cerk-knica itd. bodo sledili. Na ta način lahko po končanem delu trdimo, da takoimenovana mrtva sezona ni šla brezplodna mimo nas, da nam je donesla uspehov vsaj na organizatoričnem polju. Ze dalj časa so gostilničarji krajnskega sodnega okraja razpravljali o vprašanju stanovske organizacije, dokler se končno niso odločili za njo. Kakor za vsako drugo organizacijo gotov dan tako je tudi za gostilničarsko zadrugo za kranjski sodni okraj pomemben dan ustanovitve, t. j. 18. september 1911, Zato mislimo, da zadostimo le svoji dolžnosti, ako se s tem dnevom obširneje pečamo tudi v našem listu. Za drugo uro popoldne je sklical g. Franc Kuralt iz Šenčurja sestanek gostilničarjev v gostilno «Pri jelenu» v Kranju in se je temu vabilu odzvalo jako častno število. Opažalo se je le splošno zlo v gostilničarskem stanu, namreč, da je bila dežela mnogo bolje zastopana kakor mesto. Zakaj, o tem danes ne razpravljamo, menimo pa, da bo umestno, ako tudi glede tega vprašanja spregovorimo jasno, četudi pikro besedo. Kmalu po drugi uri je otvoril g. Kuralt sestanek, pozdravil navzoče, povdarjal v svojem nagovoru, da se kljub pozivu nihče od upra-čencev v danem roku ni izrekel proti ustano- vitvi zadruge, ter predstavil navzočim došlega zadružnega inštruktorja g. dr. Blodi ga iz Trsta, predsednika »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem« g. Ivana Kendo iz Ljubljane, nje odbornika gosp. Ivana Rusa iz Grusuplja ter našega urednika. Nato preide k prvi točki dnevnega reda, katera je na predlog g. L. Rebolja iz Kranja hitro odpravljena s tem, da se soglasno izvoli za predsednika sestanku sklicatelj g. Kuralt, za zapisnikarja naš urednik in za overo-vatelje zapisnikarja gg. L. Rebolj in Iv. Sušnik iz Kranja. Druga točka dnevnega reda je obsegala referate: »O pomenu in namenu gostilničarskih zadrug m stanovske organizacije» in sta o tem obširneje poročala g. Kenda in naš urednik v smislu naših pod posebnim naslovom sočasno objavljen.h izvajanj. Navzoči so tem izvajanjem sledili z velikim zanimanjem in so našla tudi mnogo priznanja. Uvideli so, da je ustanovitev gostilničarske zadruge nujna potreba in zato je bil tudi sprejet z vsemi proti enemu glasu principijelni predlog, da naj se ustanovi gostilničarska zadruga za kranjski sodni okraj s sedežem v Kranju. Proti je glasoval sam g. Fr. Lukeš iz Kranja. Zakaj, bo vedel sam najbolje; zato nam menda ni treba se s tem preveč obširno pečati. Zadošča naj, ako o men mo, da se mu bodo vkljub temu prav lahko pristrigle peroti. Prihodnja točka je bila posvečena pravilom bodoče zadruge. Zadružni inštruktor g. dr. Blodig je najprej tolmačil in razlagal na podlagi obrtnega reda od ministrstva samega sestavljena vzorna pravila ter opozarjal navzoče pred vsem na one prednosti in udobnosti, ki jih je gostilničarski stan deležen samo tedaj, ako je organiziran v stanovskih zadrugah. V debato, ki se je pri tej priliki razvila, so posegli skoraj vsi navzoči, pred vsem pa gg. L. Rebolj iz Kranja, Ivan Papier iz Zg. Besnice, Franc Šušteršič iz Primskovega in Franc Kuralt iz Šenčurja. Končno so se soglasno spejela vzorna pravila s sledečimi specijalnimi dostavki; Delokrog zadruge je kranjski sodni okraj, sedež Kranj. Učna doba za vajeništvo se določa na 3 leta, sprejemnina in oprostnina vajencev pa po 4 K. ( lanom zadruge, ki navadno ne delajo s pomočniki, ni dovoljeno imeti hkratu po več nego k večjemu enega vajenca, članom zadruge pa, ki delajo s pomočniki, za vsaka dva pomočnika po enega vajenca več. Sprejemnina za člane (inkorporacijska pristojbina) se določi ne 6 K. Zadružno načelstvo sestoji iz načelnika, njenega namestnika in zadružnega odbora, ki šteje 16 članov in 5 namestnikov. Načelnik in dva odbornika morajo stanovati v Kranju. Ko so sprejeta pravila, odredi predsednik odmor v ta namen, da se dogovore navzoči radi volitve pripravljalnega odbora. Pri tej priliki je opozarjal predsednik »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem» g. Kenda, da je navadno pripravljalni odbor tudi prvi odbor zadruge in da naj že radi tega volijo v pripravljalni odbor može, ki bodo res delovali v procvit gostilničarskega stanu. Pri tem pa se je strogo varovati kateregakoli si bodi strankarstva, najbolj pa političnega, ker stanovska zadruga, ustanovljena na strankarski podlagi je že iz vsega početka zgrešila svoj namen in moter. Po daljšem posvetovanju piedlagajo navzoči dve listi kandidatov, ki se v bistvu strinjate in se razlikujete le glede dveh članov odbora, vendar je končno skoraj soglasno izvoljen sledeči pripravljalni odbor: Načelnik Franc Kuralt iz Kranja, podnačelnik Franc Kuralt iz Šenčurja, odborniki: L. Rebolj in Jeglič iz Kranja, Iv. P a p 1 e r iz Zg. Besnice, Luka Kmet iz Kokrice, Franc Šušteršič iz Primskovega, Jakob Šter iz Visokega, Matevž Kern iz Cerkelj, Primož Ž i r o vn i k iz Voklega, Franc Rozman iz Mavčič in Lovro Marinšek iz Naklega, namestniki: Iv. Korošec iz Stražišča, Miha Velkavrh iz Preddvora, Janez Novak iz Prebačevega, Primož Oblak iz Smlednika in Fi. Šumi iz Kranja. Pri raznoterostih so se razpravljala stanovska vprašanja splošne važnosti, glede katerih smo že ponovnokrat poročali v našem listu, kakor glede prodaje tobačnih izdelkov v gostilnah, glede policijske ure, glede omejitve konkurence, glede dokaza vsposobljenosti, glede prodajanja brezalkoholnih pijač po nekoncesijoni-ranih itd. Ko so bila tudi ta vprašanja prerešetana, zaključi g. Kuralt sestanek in se pred vsem zahvali zadružnemu inštruktorju g. dr. Blodigu za njegovo navzočnost kakor tudi vsem ostalim udeležencem. Ta stanovski sestanek je pokazal, da vlada zlasti med gostilničarji na deželi veliko zanimanje za stanovsko organizacijo in da vsled tega smemo pričakovati v tem oziru najboljših uspehov. Novi stanovski zadrugi želimo h koncu uspešno in plodonosno delovanje v korist članov. Razno. Položnic, ki smo jili priložili današnji številki, naj se blagovolijo oni, ki so zaostali s poravnanjem naročnine, poslužiti najkasneje do 10. t. m., ker bi bili drugače Primorani jim vstaviti dopošiljanje lista. Za brezbrižneže pa velja opomin. v Tujcev v Postojni je bilo dosedaj priglašenih 2106, torej precejšno število, ki za-ostaja za celoletnim lanskim obiskom samo za 60. Zato smemo pričakovati, da bo letošnje število mnogo višje kot lansko kakor je tudi obisk jame letos povoljnejši od lanskega. Mednarodni kongres hotelirjev v Be-rolinu. Letošnji mednarodni kongres hotelirjev se vsled sklepa na enakem kongresu v Rimu lansko leto, vrši 17. oktobra in naslednje dni v Berolinu. Na tem kongresu bodo zastopani tudi avstrijski hotelirji, med njimi zlasti tudi Češki. Dosedaj se takih kongresov slovenski hotelirji niso udeleževali; kazalo bi torej, da se tega udeleži vsaj en zastopnik. Podraženje piva. Akcija raznih pivovaren radi podraženja piva razburja vso javnost v Avstriji, kajti nekatere pivovarne na Češkem so tudi že z 21. septembrom podražile pivo za 2 K pri hektolitru. Razumljivo je, da je na tem podraženju največ prizadeto gostilničarstvo in da se je torej pred vsem med gostilničarstvom pričela velika akcija z namenom, preprečiti to podraženje. Tako je bil n. pr. nemudoma sklican na 19. septembra na Dunaj shod vseh delegatov deželnih gostilničarskih zvez in se je na tem shodu sklenilo nastopiti z vso odločnostjo proti sedanjemu podraženju piva. Na tem shodu se je tudi dognalo, da je sedanje podraženje piva samo izkoriščanje splošne današnje draginje. Pivovarnarji n. pr. utemeljujejo podraženje s tem, da so cene hmelju poskočile. Hmelj pa se še-le sedaj nakupuje, dočim je pivo, katero razpečavajo sedaj, varjeno še iz starega hmelja. Jasno je torej, da hočejo doseči samo večji dobiček in ničesar drugega. Kako skrajno nevarno za gostilničarstvo bi bilo sedanje podraženje piva, je razvidno tudi iz tega, da finančno ministrstvo pripravlja zakon, s katerim st-' zvišajo davki na pivo. Ta zakon bo v doglednem času uveljavljen in takrat bi pivovar-narji gotovo zopet zvišali cene, tako da bi v bajkrajšem času cene poskočile dvakrat. Kaj Pn bi to pomenilo za gostilničarski stan, je Jasno vsakemu, ki pozna odpor ljudstva proti zvisanju cen v gostilnah sploh. Odločni nastop gostilničarstva je dal pivovarnam že misliti in zato se v časopisju že pojavljajo vesti, da nekatere pivovarne ne marajo zvišati cen in da se vsled tega pivovarniški kartel razbije. Kaj je z zvišanjem cen pivu pri nas in v alpskih deželah sploh, torej danes ni še nič gotovega, pač pa bi bilo našim domačim pivovarnam, ki so izven kartela, svetovati, da na noben način ne zvišajo cen, ker bi to gotovo pomenilo njih gospodarsko utrditev. Tujcev v Kamniku je prenočevalo letošnje leto 120, dočim jih je bilo lansko leto izkazanih 165. Razmeroma je to jako nizko število, vendar pa se mora vpoštevati, da v tem številu niso zapopadeni oni letoviščarji, ki so bivali v sosednih Mekinjah. Tujski promet na Jesenicah. Na Jesenicah je prenočevalo letošnje leto skupaj 832 tujcev, dočim jih je 1. 1910 do konca leta 654. V tem številu niso všteti turisti, ki so prenočevali v planinskih kočah pod Golico. Prodajanje brezalkoholnih pijač. Zlasti letošnje poletje se je povsod pri nas pojavilo staro zlo, da so namreč različni branjevci in drugi nepoklicani faktorji prodajali po cestah, pod šotori, v različnih vežah in celo hodili od hiše do hiše ter prodajali takozvane krepčilne pijače, to so raznovrstne brezalkoholne pijače kakor pokalice, limonade, malinovec, sodavodo in kakor se že ti izdelki imenujejo. To zlo je šlo tako daleč, da so bili posamezni gostilničarji vsled te konkurence močno oškodovani. Večina od njih se je sicer na tihem jezila, toda ob enem mislila, da proti tem nekoncesijoni-ranim, davka prostim konkurentom ni pripomočka in da bodo še nadalje lahko nemoteno delali zgago gostilničarjem. Temu pa ni tako. Prodajanje krepčilnih pijač je namreč konce-sijonirana obrt in jih sme prodajati samo tisti, kateremu je bila ta pravica podeljena s koncesijo v smislu § 16 al. f. obrtnega reda. Še jasneje pa je to stališče utrjeno z razsodbo upravnega sodišča z dne 9. majnika 1908 štev. 4499, v kateri se izrecno povdarja, da je prodajanje takih pijač (sodavice, limonade, pokalic, malinovca itd.) podvrženo koncesiji in da jih smejo prodajati samo gostilničarji in krčmarji. Po tem besedilu je torej jasno, da vsakdo, kdor brez koncesije prodaja krepčilne pijače, greši proti obrtnemu redu in da ga mora obrtna oblast radi prestopka obrtnega reda kaznovati. Kjer obstojajo gostilničarske zadruge, imajo pravico prodajati brezalkoholne pijače samo člani zadruge in nihče drugi. Ako v to posega kdo drug, naj se ga nemudoma naznani in navede tudi potrebne dokaze načelstvu zadruge, katero bo gotovo ukrenilo vse potrebno, da obrtna oblast odpravi to nekoncesijonirano konkurenco. Okrajna glavarstva so bila namreč s kompetentne strani opozorjena na jasno določilo obrtnega reda in na prej omenjeno razsodbo upravnega sodišča ter bodo vsled tega morala tudi v smislu obrtnega reda postopati, ako zadruga to izrecno zahteva. Zakoni sami ščitijo gostilničarja pred nekoncesijoniranimi konkurenti. Ako mu torej kljub ti posegajo v delokrog, je tega največ sam kriv, ker to trpi, mesto da bi odločno nastopil proti takemu početju. Letošnja vinska letina. Vsled deževja zadnje dni obeta postati vinska letina v naših vinorodnih krajih tako kvantitativno kakor kvalitativno precej ugodna. Tudi poročila iz drugih avstrijskih kronovin se glase skoraj enako in se povsod obeta izborna kapljica. Na cene vinu ta kolikor toliko ugodna pričakovanja nimajo skoraj nobenega vpliva, kajti cene so še vedno precej visoke. Pričakovati pa smemo, da bodo proti zimi padle, ker bo še-le takrat zaradi mnogostranskih kalkulacij prišla vinska kupčija v pravi tir. Kolodvorsko restavracijo v Št. Petru na Krasu ie dobil g. M. Dolničar, znani gostilničar iz Šmartna pri Ljubljani. Tudi kolodvorske restavracije na našem ozemlju prihajajo v domače roke. Hotel Mahner na Bledu je na javni dražbi dne 25. septembra t. 1. izdražil g. Anton Dolničar, kolodvorski restavrater na Jesenicah, in sicer za vsoto 185.000 K. Hotel ostane torej v slovenskih rokah in pričakovati smemo, da bo imel pod tem vodstvom srečnejšo bodočnost kakor je bila njegova preteklost. Po došlih nam informacijah namerava g. Dolničar hotel popolnoma moderno preurediti, kar bo gotovo tako na korist podjetju samemu kakor Bledu sploh. Današnjo številko smo razposlali vsem tovarišem kranjskega sodnega okraja, da iz nje lahko posnamejo, kaj se je glede ustanovitve stanovske zadruge za ta okraj sklenilo. Pričakujemo namreč in se nadejamo, da oživi med njimi bolj kot dosedaj zanimanje za stanovska vprašanja in zadeve. Gostilničarska zadruga v Tržiču se v kratkem ustanovi. Na sredo 4. oktobra 1.1. popoldne ob dveh je namreč sklican v kolodvorsko restavracijo g. Pogačnika v Tržiču sestanek gostilničarjev tržiškega sodnega okraja z namenom, da se upravičenci dogovore radi ustanovitve gostilničarske zadruge za ta sodni okraj. Sestanka se udeleže tudi odposlanci „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, da udeležencem podrobno razlože umestnost, potrebo in koristi stanovske zadruge. O sestanku objavimo v prihodnji številki obširnejše poročilo. Kopališka sezona v Toplicah na Dolenjskem. V Toplicah na Dolenjskem je lansko leto iskalo vsega skupaj 757 oseb leka. Letos se je to število pomnožilo, kajti že dosedaj je tamkaj prenočevalo vsega skupaj 825 oseb in v tem številu niso niti všteti oni vojaki, ki prebivajo v vojaškem zdraviliškem domu in ki jih je bilo tudi okoli 160. Toplice torej napredujejo. Mi samo želimo, da bi bil v vsakem oziru napredek stalen. Vsem slovenskim gospodinjam toplo priporočamo Kolinsko kavno primes kot najboljši in edini pristno domači kavni pridatek. Kongres čeških gostilničarjev. Letošnje leto bi lahko imenovali gostilničarsko leto, kajti ne samo pri nas na Slovenskem in v alpskih deželah, marveč tudi na Češkem in Moravskem so se vršila velika zborovanja gostilničarjev. Gostilničarji iz Češkega so imeli letos svoje zborovanje v Kraljevem Gradcu in je program obsegal dva dni. Prvi dan (8. avg.) je bil posvečen delu, drugi dan (9. avgust) pa zabavi in ogledovanju mesta ter okolice. Tega zborovanja se je udeležilo skupaj nad 600 gostilničarjev in gostilničark. Prisostvovalo mu je pa tudi mnogo deželnih in državnih poslancev in mnogo zastopnikov raznih korporacij. Posvetovanja so obsegala več zanimivih stvari, ki so deloma splošno važnega značaja. Prva točka dnevnega reda je bil referat: „Kaj pričakujejo in kaj zahtevajo gostilničarji od novega deželnega in državnega zbora?“ V zvezi s tem poročilom je resolucija, sprejeta soglasno na tem zborovanju, v kateri se povdarja, da gostilničarji kot miroljubni ljudje žele, da pride do častnega sporazumljenja med Čehi in Nemci na Češkem. Prepričani so namreč, da bi mir med obema narodoma v kraljestvu Češkem bfl blagodejen tako v kulturnem kakor tudi v materjijelnem oziru. Kar se tiče zakona glede deželne doklade na pivo, ki se zahteva kot darilo za narodnostno zjedinjenje, so gostilničarji še vedno proti tej dokladi, ker so že drugače zadostno prispevali k deželnim financam in bi obnovitev tega zakona pomenila katastrofo za gostilničarje na Češkem. Če bo deželni zbor češki delamožen, zahtevajo gostilničarji od njega, da se zavzame za spremembo zakona glede občinskih doklad na pijače. Na državni zbor pa stavijo prošnjo, da naj se zavzame pri davčni reformi proti kritični razdelitvi davka. Davčna reforma more le tedaj današnje razmere zboljšati, če je sestavljen na podlagi progresivne osebne dohoda rine z absolutno odpravo vseh davščnin na živila katerekoli si bodi vrste. Češki gostilničarji iz Moravske so na tem shodu predlagali po svojem odposlancu, naj se osnuje organizacija vseh slovanskih gostilničarjev v Avstriji. Nadaljna točka dnevnega reda je bilo poro čilo o dokazu vsposobljenosti v gostilničarskem obrtu. Poročevalec zahteva, da se s posebnim zakonom predpiše dokaz vsposobljenosti in zborovalci sprejmejo tudi tozadevno resolucijo. Prihodnje točke dnevnega reda pa so obsegale vprašanja in zadeve, ki za nas nimajo važnosti, ker so lokalnega pomena, razven če omenimo, da se je pri tej priliki razpravljalo tudi o vprašanju gostilničarske razstave v Pragi. Gotovo je le eno, namreč, da se naši stanovski tovariši na Češkem krepko gibljejo in da s svojim odločnim nastopom tudi mnogo dosežejo. Naj bi nam bili v tem pogledu za vzor in vzgled! Protestna zborovanja čeških gostilničarjev. Vesti, da nameravajo češke pivovarne podražiti pivo, so razburile češke gostilničarje. Zato so se že vršili nekateri jako dobro obiskani protestni shodi čeških gostilničarjev, Ti shodi so bili tako dobro obiskani, da so se jih pivovarne naravnost vstrašile in da sedaj nasproti gostilničarjem zatrjujejo, da podraženje piva sploh ni sklenjena stvar, nasprotno, da se je le sprožila od nekaterih pivovaren misel, ali ne bi kazalo piva podražiti. Tudi iz tega je razvidno, kak upliv ima organizacija in kako se skupnega, solidnega postopanja posamnega stanu boje tudi največje kapitalistične skupine. To naj je tudi našemu gostilničarstvu za vzgled. Ako postopamo složno, ako nastopimo, kadar je treba, vsi, potem se nas bo tudi pri nas na Slovenskem uvaževalo. Shod koroških gostilničarjev. Kakor posnamemo iz nemških strokovnih listov, se je vršil dne 29. avgusta t. 1. v Celovcu jako dobro obiskani 11. shod koroških gostilničarjev. Zanimivo pri tem shodu je to, da so se ga udeležili razni državni in deželni poslanci, med njimi podpredsednik državnega zbora, državni poslanec Jukel. Ako primerjamo udeležbo poslancev na tem shodu z ono na zadnjem našem gostilničarskem shodu decembra 1910, moramo z žalostjo konstatirati, da se drugod poslanci močno zanimajo za gibanje med gostilničarji, dočim se o naših poslancih tega ne more trditi. Upamo pa, da se bodo pri nas tudi v tem oziru razmere spremenile in da bo tudi pri nas mogoče slišati na prihodnjem gostilničarskem shodu iz ust kakega poslanca besede, s katerimi bo mogoče gostilničarje pozival enako kakor se je to zgodilo v Celovcu, da naj se gostilničarji vedno bolj zbližujejo, da naj bolj in bolj pospešujejo stanovsko organizacijo, ker to pomenja spas stanu. Shod slovanskih gostilničarjev v Pragi. Češki gostilničarji nameravajo prirediti prihodnje leto v Pragi shod slovanskih gostilničarjev in pri tej priliki tudi obravnavati vprašanje glede ustanovitve zveze slovanskih gostilničarjev v Avstriji. Pripravljalna dela za ta shod in za zvezo je prevzela moravska deželna organizacija, ki razpošlje v najkrajšem času oficijalna vabila. O vprašanju glede tujskega prometa v Belokrajini je objavil „Slovenski Narod" sledečo noticoj „Letošnja prireditev razstave ranega sadja v Črnomlju je bila zelo srečna misel tukajšnjega okrajnega glavarja. Sploh mu gre priznanje, da je v tem kratkem času, kar živi med nami, pokazal dosti resne volje za vsestranski napredek Belokrajine. Njegovo zanimanje za narodne spomenike, njegova skrb za ohranitev narodne noše, njegov trud za povzdigo šolstva in gospodarstva je znana in priznana stvar. V očigled skorajšnje gradbe belokranjske železnice ga čaka še mnogo dela. Za danes bi gđ opozorili samo na eno izmed najvažnejših in najnujnejših vprašanj, ki čakajo skorajšnje rešitve od poklicanih faktorjev. Kdorkoli malo natančneje pozna naše kraje, mora priznati, da je Belokrajina še čisto nepripravljena za tujski promet. Večina naših gostilnic niti izdaleka ne odgovarja zahtevam današnjega časa niti glede postrežbe, kam šele glede snage. (Nedavno izšla knjiga o higijeni na kmetih je sicer večinoma zelo srečno prišla na pravo adreso, ali kaj, ko leži nerazrezana in zaprašena ravno v tistih hišah, ki so najbolj potrebne sličnega pouka.) Ena sama kuhinja je v Belokrajini, ki je kos bodoči svoji nalogi. Čujejo se že zdaj pritožbe o pretiranih cenah po nekaterih kmetskih gostilnah, ki zaračunajo najprimitivnejše opremljeno prenočišče tako drago, da dobiš za to ceno z vsem komfortom opremljeno sobo v prvem hotelu kakega velikega mesta, in kjer neokusno pripravljen zrezek ne stane nič manj kot kaka delikatesa v kakšnem vsetovnem kopališču. Naši ljudje ne vedo pač, da s tem odvračajo tujca in da utegnejo imeti slične malenkosti slabe posledice za bodočnost Belokrajine. Zgradba nove železnice bi nam sigurno privabila v naše kraje letovičarje. Imamo lepe slikovite pokrajine, prostrane smrekove gozde, priliko za veslanje, kopanje, itd. (Gradac, Krupa, Adlešica, Vinica.) Ljudstvu bi se tem potom nudila prilika za prodajo sadja, zlasti grozdja, kar bi prinašalo vsekakor več dobička nego trgovina z grozdjem. Na vse to je treba ljudstvo pravočasno pripraviti in opozoriti, da nas ne izpodrinejo — kot povsod ob takih prilikah — podjetnejši in strokovno naobraženejši tujci. Predavanja o tujskem prometu, nauk o gostilniški higijeni, praktični pouk o postrežbi, kuhanju itd. so nam živa potreba. Vse to pa nam bi nudili ^dobro urejeni gospodinjsko - kuharski tečaji. Čudimo se sploh, da ni že sami gostilničarski zadrugi prišlo na misel, da priredi tudi po Dolenjskem slične tečaje kot jih je s priznanim uspehom priredila v Ljubljani in na Bledu in ki ga baje namerava prirediti v Kamniku. (Kako trdno spe še naši gostilničarji, že dokazuje dejstvo, da nima noben tukajšnji gostilničar svojega strokovnega lista, ki bi mu bil zelo poučen s svojimi članki.) Vsekakor treba v najkrajšem času storiti potrebne korake, zakaj prihajajo že zdaj povpraševanja po stanovanju in hrani, in utegne se dogoditi, da nas prehiti vlada ter postavi svoje barake s prenočišči in gostilnami, in domačini se bomo obrisali za lep zaslužek.“ Z,naše strani nam je pripomniti k temu članku: Nasvetovane stvari so skrajno umestne, toda kaj pomaga, ker med prizadetimi samimi ni pravega ali sploh nikakega zanimanja. V vodilnih gostilničarskih krogih se je že mislilo na kuharski tečaj v Novemmestu, toda vršili so se in se bodo vršili še prej drugod, ker drugod bolj uvide-vajo njih potrebo. Prisiliti ali izsiliti se ne da nič. Zadostovalo pa bi, ako bi se vsaj eden prizadetih za stvar bolj zavzel in stopil v stik z merodajnimi krogi. Danes še ni prepozno, toda prepozno bo prav kmalu in takrat seveda bo pomenjalo vse delo — zvonenje po toči. Vidi se, da se zanimajo za vprašanja, ki so odločilne važnosti za gostilničarja, izvengos-tilničarski krogi in vse kaže, da bodo tudi v Belokrajini prisilili gostje in konkurenca gostilničarje, da se bolj zanimajo za stanovska in strokovna vprašanja. Po sklepu lista, Ravnokar smo zvedeli, da so imeli te dni tudi naši pivovarnarji sestanek radi po-draženja piva in da so sklenili podražiti pivo s 15. oktobrom. Nismo mogli ugotoviti, ali so se tega sestanka udeležili tudi nekarteliranci. Zato tem v lastnem interesu svetujemo, naj natančno premislijo vse, predno se odločijo za ta kritični korak. Tovariše pa pozivljemo, da naj bodo po zorni in naj se polnoštevilno odzovejo morebitnim pozivom v tem oziru s strani vodstva. Organizacija mora glede tega vprašanja izvojevati zmago. Izza gostilničarskega zapečka. Gostilniški razgovor. Uradnik politične oblasti: »Naj reče kdo, kar hoče, ampak naša sodišča pa že tako postopajo, da mora že vsak pošten človek dvomiti nad pravico. < Sodnik: »Prav rad verujem. Do tega prepričanja si prišel posebno zadnjič, ko si bil oproščen radi žaljenja časti.« Tovariši gostilničarji! naročilih se ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi! Pri naročilih se vedno in povsod sklicujte na inseriranje v našem, gostilničarskem glasilu! Priporočajte naše inserente tudi svojim p n. gostom! moč! Stopnjice, balkoni, ograje, stavbeni okraski, spomeniki, korita, betonski votli zidaki, po-krivalne plošče, kanalizacije itd. (53)2i-m Kranjska betonska tovarna TRIBUČ & K® LJUBLJANA Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, Cementne cevi na stroj ali na roko, izdelane v vseh merah, barvaste mozaik plošče za tlak, cementna opeka za dimnike itd. m m i H0TEL „ILIRIJA" LJUBLJflMfl, Kolodvorska ulica 2 minuti od južnega kolodvora, renoviran in moderno opremljen z restavracijo in kavarno se priporoča cenjenim tovarišem z dežele za obisk. Dobra kuhinja, izborna pijača, — senčnat vrt, zmerne cene. — M** m Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani največja in najbolj varna slovenska hranilnica v lastni hiši, v Prešernovi ul. štev. 3. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4i;40/0 brez odbitka, sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. — Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. — Za varnost vloženega denarja jamči rezervni zaklad in mestna občina ljubljanska. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. Posoja na zemljišča po j 0/q in proti poplačevanju dolga po najmanj 1/4 °/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. — Denarnega prometa do konca ! 1910 je imela nad 564 milijonov kron; stanje hranilnih vlog znaša nad 40 milijonov kron, rezervni zaklad po K 1.200.000 BLAŽ JESENKO Ljubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke, cilindre, čepice 1. t. d. najnovejše fasone, po najnižji ceni. Tovariši! Naročajte in širite „Gostilničarski Vestnik"! m ■■Mii Hišo št. 296, „v4rLdi | gostilna, |j| se proda, oziroma da v najem. $|p Več pri posestnici E. Schmeiler, Idrija. |f§ iiÄÄMiÄEÜiBSi 1 m s Ustanovljeno 1870. Majizbornejši inozemski šampanjec tvrdke Emil Kicslinger Qösting pri Qradcu. v Edino zastopstvo za Kranjsko: Stefan Hitzl, Ljubljana Sei'tzevi Patent^ asbestfiltri v 26. različnih velikostih. Gez 33000 aparatov H prodanih. Seitz evi asbesti in teoriti so nedosegljivi na čistosti in zmožnosti filtriranja Seitz’eve se-salke na pritisk za ročni, mo- H torni in mašinelni obrat „PRRJV-.CEVI trebšiln*.**31-5*18 THEO SEITZ Tovarna kletarskih 'rojev in izdelovanje asbesta. DUNAJ I. Sc.,on.-----------------------------<5* V vsako kuhinjo ”j| spadajo: ■S MÄÖÖi ' zabela za poboljšanje slabih juh, omak, sočivja i. t. d. MAGCr kocke za takojšnjo pripravo okusne goveje juhe. Varstvena znamka Zvezda s križcem. vT.-'T-T;:.r,T Najboljše sredstvo gnfS0e i" vina’ie iam' Francosko žolco delniške tvrdke Coignet & Comp. v Parizu, dobavna pri večjem odjemu od stalne zaloge pri tvrdki Iv. A. Hartmanna nasl. A. Tomažič Ljubljana, Marija Terezija cesta. Navodilo se radevolje brezplačno pošilja. Posredovalnica za službe gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posreduje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h. Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike! Štampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd. ANTON ČERNE graver in izdelovalj kavčukovih stampilij. = LJUBLJANA ~ Stari trg št. 20. Ceniki franko. Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom: Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana. Dobro in poceni! Špecerija in delikatese. Pražena kava iz lastne pražarne Vsakovrstna vina in likerji. T. MENCINGER LJUBLJANA Priporočamo svojim tovarišem izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo največje slovenske narodne tvrdke: Delniška družba združenih pivovaren = Žalec in Laški trg v Ljubljani. = F I 8 1 Prva kranjska izvozna pivovarna Vrhnika priporoča svoje izborne izdelke. Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa lastnica Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. m n S m I fi i s s r Ustanovljena leta 1882. Rezervni zaklad nad pol milijona kron. n L r „ _ Telefon št. 185 lnterurban. Račun: pri avstr. pošt. hran. št. 828.40i • . ogr. . „ „ : 9.864 Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga. Posojuje na zemljišča po5‘/4 °/0 brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru. Ustanovljena leta 1882. Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron. KMETSKA POSOJILNICA ljubljanske okolice uegistrovana zadruga z neom. zavezo V lastnem zadružnem domu v Ljubljani, Dunajska c. 18. obrestuje hranilne vloge po čistih jpi °; * 12 |0 k a rentnega davka. Eskomptuje trgovske menice. Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 - Denarni promet v letu 1910 K 100,000 000 - »Ü! I! Priporočamo domačo podjetje! Manufakturna in modna trgovina HIP 1 a m 1 H 1 Velika zaloga vseh spadajočih potrebščin za hotele in gostilne, kakor raznovrstne mizne prte, ob. isače, obrisalke bele in barvaste v bombažu in platnu i. t. d. (Za hotelsko perilo pustim vtkati ime in monogram) Postrežba strogo solidna. Cene najnižje. II •:S.i m SI II II m §8 Vsa üj ubijana govori o tem, daje jjCarol cPlaninšek-ova pražena kava najboljša ! Razpošiljam po pošti vsak dan od 5 kg naprej ____ franko. V Fran Čuden Pivovarna Mengeš ustanovljena leta 1818. JULIJ STARE Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19. Telefon št. 248. priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih (43) 24—15 in steklenicah. j. Vecchiet, zlatar Ljubljana, nasproti glavni pošti. Bogata izbera zlatnine in srebrnine. Lastna delavnica. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Zaloga čevljev. tTTTIuICTA. ŠTOZR Prešernova ulica 5. Največja zaloga moških, damskih In pristnih groisserskili gorskih čevljev. Elegantna skrbna izvršitev po vseh cenah. Za gostilničarje in kavarnarje, električne klavirje, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok že od 600 K naprej prodaja iz prve roke Gostilničarji, zasebniki! Pozor! Mat Dolničar šmartno Pri LJ"ub- IVIdl. LFUimCdr, ijanii trgovina z vinom na debelo. Izborna, zajamčeno pristna bela, rdeča in črna vina iz najboljših vinsk.h goric. Poskušnje na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto. Ljubljanskim p. n. izletnikom se priporoča tudi za obisk priznane gostilne. (ÜÜ 0 8. Kmetetz v Ljubljani Kolodvorska ul. 26 L. Tomažič Spodnja Šiška, štv. 77 pri Ljubljani, telefon štv. 177 priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih in pristnih vin iz dolenjskih, vipavskih in istrskih vinskih goric. Patkhotel ,Tivoli' Ljubljana. ■v* Parkhotel ■ Udobne sobe za tujce, priznano dobra kuhinja, naravna vina, raznovrstno izborno pivo. Od maja naprej vsak dan vrtni koncert. Ivan Kenda, hotelir. 5 r Modna in športna trgovina P. /Vl^QDlG, Ljubljani Nasproti glavne pošte. Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčiče, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baižunasti trakovi, pozamen-trija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk. Oprava za novorojenčku, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. Perilne volnene in svilnate bluze spodnja krila iz balista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji galoše, nogavice, solnčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v 1. nadstropje za damske žlobuke, slamnike, oblike in vse na-kitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d. 1= Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje; tenis in lovce. — So-kolske potrebščine. . Pivovarna ;Mayr' v Kranju priporoča cenj. gostilničarjem in slav. občinstvu svoje izborno priznano pivo. KAVARNA „AVSTRIJA“ V LJUBLJANI na vogalu Šentpeterske in Resljeve ceste se cenjenim gg. gostilničarjem priporoča za obisk. Ivan Stritar. Ustanovljena 1847. Ustanovljena 1847. £ Pivovarna ;$kofjaloka' j Žganje — Likerji. Domača tvrdka. Cene brez konkurence. Pozor gg. gostilničarji! Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste lin fine likerje dobite pri / jGabrijeluEržen-u.l v Zapužah, pošta Begunje (Gorenj-) Pozor gg. gostilničarji! Domača tvrdka. Cene brez konkurence. : Žganje Tovarna pohištva J J. Maglas Ljubljana, Turjaški trg št. 7. == Največja zaloga pohištva ■■ za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. priporoča p. n. gg. gostilničarjem in občinstvu svoje izborno marčno pivo. Najnižje cene. Najsolidnejše blago. Likerji. Avg. Agnola, Ljubljana Dunajska cesta 13. Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. Sode, velike in male ima na prodaj Ivan Buggenig, sodar, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5. KAVARNA „LEON" V LJUBLJANI Stari trg štv. 30 je kakor navadno celo noč odprta. S spoštovanjem se za obilni obisk priporočata Leon in Fani Pogačnik. Keglje, kroglje JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana, Šelenburgova ul. 1. Istotam se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd. GRAMOFON-ATELIJE Ä. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica št. 5. Godbeni avtomati in gramofoni samo I. vrste. Najfinejše plošče „Triglav“. Edina strokovna delavnica za popravljanje godbenih strojev, avtomatov in gramofonov. Veliki avtomati se popravijo na licu mesta. Vsa popravila se izvršujejo strokovnjaško in ceno. Šivanke, peresa in vse potrebščine vedno v zalogi. Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in.pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri Alojziju Vodniku morjsetrurskemu Ljubljana. Kolodvorska ulica 3VE- ZDren-ik, ILj u. Tol Jana. Kongresni trg, 7. priporoča ceno izdelovanje imen v vsakovrstno hotelsko in gostilniško perilo. Zaloga raznovrstnega materijala za veznino. Največji ljubljanski fotografski atelje Hvg, Berfholtl, se priporoča za naročila glede vseh v fotografsko stroko spadajočih del. J. Wider, Ljubljana Šelenburgova ulica 3. Umetni in trgovski vrtnar. Vrtnarstvo: Cesta na Rožnik 25. Naslov za brzojavke: Wider, vrtnar, Ljubljana. Ivan Črne tapetniški mojster Ljubljana, Dunajska cesta št. 28. Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v za-ogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov. Umetna knjigoveznica pr Br6SkV3T Priznani krojaški^ salon za gospode Ljubljana, Francovo nabrežje IVANA MAGDlĆ-A, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 8, priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic. Cene zmerne. Točna postrežba. Franc Ks. Stare, slikar, pleskar in zlatar Ljubljana, Sodna ulica 12. se priporoča p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v mestu kakor tudi na deželi. Dobra in solidna izvršitev. Primerne cene. Fotografični atelier .VIKTOR' Ljubljana, Belhovnova ulica 7, poleg „Kranjske hranilnice“ se priporoča p. n. gg. gostilničarjem za izvršitev modernih portretov. Sprejema tudi naročila na deželo. se priporoča za izdelovanje oblek. Zaloga angleškega blaga. FR. KHAM. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 8 Špecerija, delikatese, vinarna. Priznan doblvatelj večjih ljubljanskih hotelov In restavracij. Zastopnik priznane šampanjske tvrdke Bratov Kleinoscheg v Göstingu pri Gradcu. RESTAVRACIJA „NARODNI DOM V LJUBLJANI se priporoča p. n. gostilničarjem za obisk Emil Kržišnik. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii S tem javljamo, da smo otvorili OBJAVA. v Zagrebu, Kukovičeva ulica št. 5. =' svojo poslovnico. - Nudimo razna naravna vina v sodih m steklenicah po zmernih cenah. Prosimo slav. občinstvo, p. n. restavraterje, gostilničarje kakor vse ostale preprodajalce, da nas v tem skromnem podjetju podpirajo. SREDIŠNJA ZADRUGA HRV. VINOGRADARA. Ravnateljstvo. - se®™*™®® P/\RK-HOTEL LJUBLJANA M M $ X Y( M >]* m Otvorjena je redna avtomobilna zveza med kolodvorom (z vsemi vlaki) — pošto in — parkhotelom Tivoli. Enkratna tour-retourvožnja 80 h. Cenjene kolege z dežele prosim vljudno, naj blagovolijo opozoriti na to ljubljansko novost p. n. občinstvo kakor tudi v Ljubljano potujoče goste. V naprej se zahvaljuje beležim s kolegijalnim pozdravom IVan Kenda, hoteiir. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik“ v Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.