184   -
Pri žaljah Krajnskega mesta.
Kokra in Sava z desne in leve,      Nek j zdihnje v bližnjem loga.
Silno šumi,                                        To je spomin!
V burnem vihranji, v noči brezlunji     Kokra pa ljubemu doli zdihuje Nekaj bliši.                                         Sredi globin.
Bela kapela, zraven so žalje,           Tica ne pojej gotovo jo tudi
Tamkaj en križ.                                 Serčik boli5
Kaj si ti tukaj? nekaj mi reče,       Čuk li še svojo
Nič ne storiš?                                   V mraku kriči.
Tukaj počiva pesnik ljubezni:           Mati Slovenija v z.ranem svitu
Krajnski O vid!                                   Toči solze;
Y viharjih je živel, mnogo je željo     Viditi mreti tiste, ki njene Želel spolnit.                                      Deca bule.
Toraj viharji dalje še večkrat          Tiho viharji! Pevca pustite!
Tukaj buče,                                        Zdihnem na to,
Njega zastonj še iz zemlje domače     Naj se ga smili gori sprejeti   ,p
Kviško bude.                                      Jasno nebo!
Poženčan.