Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 ■ Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXVI. - Štev. 38 (1819)
Gorica - četrtek, 4. oktobra 1984 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Cknreštvo brez snziaia Han Na Malti divja kulturni boj
i I D ..l,1«»nl 1 AT  1, A 1 *  J    !
»Ne ubijaj!« je Bog po Mojzesu vklesal v kamnito tablo na Sinajski gori. Toda še prej je isto prepoved vpisal v vest slehernega človeka. Saj ni ljudstva v zgodovini, ki bi gojilo prostovoljen umor nedolžnega človeka. Ali vendar so ljudje vedno ubijali drug drugega. Priča stara zgodba o Kajnu in Abelu, priča tudi stara rimska zgodovina, ki pripoveduje, da je Romulus ubil brata Rema, ko sta začela graditi Rim.
Zakaj to? Tega je kriva izprijena človeška narava. Sv. Pavel takole razlaga v pismu Rimljanom: »Ker (ljudje) niso imeli za vredno, da bi se držali spoznanja božjega, jih je Bog prepustil izprijenemu mišljenju, da so počeli, kar se ne spodobi, polni vsakršne krivičnosti, hudobnosti, lakomnosti, zlobnosti, polni zavisti, ubijanja, prepira, zvijače, malopridnosti; podpihovalci, klevetniki, Bogu sovražni, nasilniki, ošabneži, bahači, izmišljevalci hudobij, staršem nepokorni; brez pameti, brez zvestobe, brez ljubezni, brez usmiljenja...« In še najhujše: »Tistim, ki taka dela delajo... z odobravanjem pritrjujejo.«
NIČ NI NOVEGA POD SONCEM
Kar je veljalo za Rimljane in Grke v Pavlovem času, velja današnjemu razvitemu in kulturnemu človeku. Vse omenjene gnusobe počenja in povrhu se z njimi še hvali in jih odobrava. Dovolj, da človek bere moderno literaturo, gleda novejše filme, prelistava ilustrirane tednike, posluša razne feministke, sociologe in večkrat tudi zdravnike, biologe, psihologe, skratka vse, ki menijo, da so napredni, pa niso. Saj se le povračajo v to, kar je že bilo, kot priča ravno apostol Pavel. Ali kot trdi svetopisemski Modrec: »Nič ni novega pod soncem.«
ODKRITA SKRITA TAJNA
Razvoj biološke znanosti je privedel do tega, da se je v precejšnji meri odkrila skrivnost začetkov človeškega življenja. Kar je bilo preteklim rodovom še skrita tajna, je danes precej znan proces. Kajti znanstvenikom je uspelo, da so celo fotografirali celoten razvoj človeškega bitja od srečanja med ženskim jajčecem in moško semenčico do nadaljnjega razvoja in rojstva. Danes poznamo razvoj človeka ne samo od rojstva do smrti, temveč od spočetja do smrti.
Gotovo je to velik napredek biološke znanosti in bi se morali nad njim veseliti kot vsakega novega odkritja v naravi. Ali vendar ni tako. Ne moremo se veseliti, ker ta nova spoznanja obračajo prej človeku v škodo kot v korist.
PRETRESLJIVA OBRT
Prva taka zloraba je abortus ali splav. Tega so sicer poznali že stari Grki in Rimljani, toda danes je prostovoljni abortus postal obrt kot npr. kodranje las. Ženska, ki hoče biti lepa, gre v damski salon In tam ji nakodrajo lase po njenem okusu. Tako gre danes noseča žena h ginekologu, ki jo napoti v bolnišnico, in tam ji odpravijo plod kot zobozdravnik izdere zob. Nič več, nič manj. Povrhu ji vse to napravijo gratis in ji še plačajo bolniški dopust, če ga potrebuje.
Statistike: minister za zdravstvo v Italiji Degan je v letošnjem poročilu o uporabi zakona 196, ki je uzakonil splav v Italiii, zelo zaskrbljen. V letu 1982 je bilo v naši državi 235.000 legalnih splavov. Tem je treba dodati še določeno število nejav-ljenih abortusov, po mnenju nekaterih kakih 50 tisoč. Tako se približamo številu 300.000 abortusov v letu 1982. Če upoštevamo povprečne stroške za bivanje v bolnišnici in za zdravniški poseg, se približamo tisoč milijardam lir, ki jih je država plačala za uslugo ženskam, da so splavile. Plačali smo pravzaprav mi vsi davkoplačevalci. Ali ni to v resnici obrt?
Podobno ali še hujše je v Jugoslaviji. Leta 1960, ko so uzakonili prostovoljni splav, so imeli 139.000 splavov, leta 1980 pa že 356.000. Leta 1960 se je na sto abortusov rodilo 310 živih otrok, leta 1980 pa je na sto abortusov privekalo na svet le
107 živih otrok. Abortus je postal epidemija, ki je zajela že celo državo, tudi Bosno, Hercegovino in Kosovo. Leta 1960 so npr. imeli v Bosni-Hercegovini na 100 splavov 809 živo rojenih otrok, leta 1980 pa le 151 živo rojenih na sto splavov.' Prvenstvo ima Beograd; na 20.000 porodov pride 50.000 abortusov. V Italiji pa Emilia-Romagna: na tisoč živo rojenih otrok pride 744 splavov.
Obrt abortus cvete torej vsepovsod.
MANIPULACIJA S ČLOVEŠKIMI ZARODKI
Druga zloraba, ki se uveljavlja, je manipulacija s človeškimi zarodki, to je z oplojenimi jajčeci. Brali smo, da že nekoliko razvite zarodke uporabljajo v kozmetični industriji, torej za pripravo kozmetičnih maž. Potem smo brali, da se žene, ki ne morejo imeti otrok, zatečejo k drugim »naposodo« (seveda za denar). Sposojeni materi vzamejo jajčece, ga u-metno oplodijo z moževim semenom in položijo v maternico zakoniti ženi, ki tako postane mati in rodi otroka. Ali mož gre k sposojeni ženi, z njo zaplodi otroka. Nato oplojeno jajčece presadijo zakoniti ženi, ki potem otroka rodi. Čigavi so potem taki otroci? Zgodilo se je celo to, da sta zakonca umetno zaplodila v epruveti. Zarodek se je začel razvijati in rasti. Oba zakonca pa sta med tem umrla v letalski nesreči. Kaj naj sedaj naredijo s tem človeškim zarodkom v epruveti? Naj prekinejo njegov razvoj, to se pravi ga umorijo, ali naj ga pustijo rasti in se razvijati?
Že iz tega je videti, da se človeška znanost, ki se odtrga od Boga in njegovih zapovedi, odtrga tudi od spoštovanja do človeka, do njegovega dostojanstva, ker tudi človeka postavi v službo denarju (lakomnosti), bahaštvu, češ kaj si upamo mi biologi, krivičnosti (čigavi so otroci iz epruvete?), egoizmu, ki je brez ljubezni in usmiljenja do najbolj nebogljenih bitij, kar so ravno otroci pred rojstvom.
OPOZORILO SV. OČETA
Kako prav je zato imel apostol Pavel, ko je opozoril, kam zaide človek brez spoznanja božjega. Kako prav ima tudi sedanji sv. oče, ko ob vsaki priložnosti opozarja na to sramoto in nevarnost za človeško družbo.
Na obisku v Kanadi je v mestu Vancou-verju dejal: »Neprecenljiva škoda za človeštvo je danes število abortusov. Ta nedopovedljivi zločin zoper človeško življenje, ko se odklanja in uničuje življenje na njegovem začetku, pripravlja pot za preziranje, zanikanje in odpravljanje življenja tudi odraslih ter je istočasno tudi napad na družbo. Če so šibki ranljivi od spočetja, so ranljivi tudi v starosti, so ranljivi pred nasiljem močnega napadalca in pred napadom atomskega orožja.«
»Vendar ima človeštvo možnost, da se izogne samouničenju In božji sodbi. Spričo teh zlih dejanj, ki danes ogrožajo življenje, je potrebno znova razglašati svetost in nedotakljivost človeškega življenja kot dragocen dar ljubeznivega Stvarnika, kot dar, ki ga je treba sprejeti, spoštovati in čuvati.«
O, da bi ne preslišali tega glasu!
K. H.
Po odhodu Britancev z Malte, ki jo sestavljata dva večja otoka, je na prvih volitvah zmagala narodna stranka, katero bi lahko označili za rahlo konservativno stranko, saj se zgleduje na britanski konservativni stranki. Označuje jo demokratični duh, naklonjenost do Cerkve in zasebne pobude. V opoziciji pa je ostala laburistična stranka, ki jo vodi Dom Min-toff, bivši bogoslovec, ki se sedaj razglaša za popolnega ateista.
PROTICERKVENO ZADRŽANJE LABURISTOV
Na naslednjih volitvah so zmagali laburisti. Da bi si zagotovili oblast, so spretno preoblikovali volivna okrožja. Tako so na podlagi sebi prikrojenega volivnega zakona zmagali tudi na zadnjih volitvah leta 1981, čeprav je dobila nacionalna stranka večino 51 % glasov.
Dom Mintoff je takoj, ko se je prikopal do oblasti, šel na delo, trdno odločen, da stre vpliv Cerkve, ki je na Malti izredno velik. Tudi pod britansko zasedbo je ostala Malta trdno katoliška. Anglikanska Cerkev se je celo obvezala, da ne bo sprejemala v svoje vrste tistih Malteža-nov, ki bi se odrekli katoliški veri.
Svoj proticerkveni program je začela laburistična vlada izvajati leta 1978, ko je teološko fakulteto izločila iz sklopa državne univerze. Nato je prišlo do ukinitve dveh bolnišnic, ko so jih upravljali redovniki. Proti katoliškim zakonskim posvetovalnicam »Cana Movement - Kana gibanje« je začela ustanavljati posvetovalnice z laicistično usmerjenostjo.
NAPAD NA KATOLIŠKE ŠOLE
Leta 1982 pa je že prišlo do zapostavljanja dijakov, ki so prišli iz katoliških zasebnih šol. Dijakom iz državnih šol, ki so se vpisali na univerzo, je oblast priznala 20 točk prednosti. Potem je prišel odlok, da sorodniki šolarjev ne smejo dajati podpore zasebnim šolam.
Najhujši udarec pa je prišel s strani vlade naslednje leto: prosv. ministrstvo, ki ga vodi odvetnik Carmel Mifsud Bon-nici je odločilo, da morajo biti v bodoče zasebne srednje šole brezplačne. Z drugo besedo: starši ne smejo več plačevati letnega prispevka za njih vzdrževanje. Ta znaša vsa zadnja leta 72 malteških lir (280.000 it. lir). Toda če kak šolar ali dijak ne zmore dati tega prispevka, je sprejet zastonj.
Sedanji nadškof Mercieca je v zvezi s tem dejal: »Ne gre v prvi vrsti za plačevanje letnega prispevka ampak za to, da ostane šola neodvisna od države. In neodvisna bo ostala le, če se bo sama vzdrževala. To pa je mogoče le, če starši prispevajo k njih vzdrževanju.«
Toda minister Mifsud Bonnici je nepopustljiv. »Cerkev bo lahko svoje šole odprla samo v primeru, da pristane na njihovo zastonjskost. Ne bomo dovolili, da starši prispevajo zanje en sam cent.«
Odgovoril mu je nadškof Mercieca: »Odločeni smo naše šole tudi letos odpreti, kajti staršem gre neodtujljiva pravica, da oni svobodno izberejo tip šole, ki je njihovim otrokom najbolj primeren. Uprli se bomo zakonu, ki je za nas krivičen in o katerem se mora ustavno sodišče še izreči.«
PROSVETNI MINISTER VZTRAJA NA SVOJIH STALIŠČIH
Na to spet odgovarja prosvetni minister: »Če bo Cerkov 1. oktobra (začetek šolskega leta na Malti) svoje šole odprla, jih bomo mi zaprli, kajti zakon je jasen. Vlada ima sredstva, da to stori. Upamo pa, da ne bo prišlo do merjenja sil.«
Mifsud Bonnici se v nasprotju z Dom Mintoffom smatra za katoličana. Slednjega naj bi nasledil v vodstvu države v soboto 6. oktobra. Njegov brat je duhovnik, drug brat pa poslanec v vrstah narodne stranke. Sam je bil 20 let aktiven v vrstah žosistov, delavske Katoliške akcije. Živi
Sporazum o Hongkongu
Namestnik kitajskega zunanjega ministra Zhou Nan in britanski veleposlanik v Pekingu Richard Evans sta 26. septembra v Pekingu podpisala skupno izjavo, po kateri bo Kitajska 1. julija 1997 pre-vzeda od Velike Britanije Hongkong, pomembno svetovno trgovinsko in finančno središče z več kot pet milijoni prebivalcev.
Velika Britanija si je pridobila Hongkong v treh fazah: Leta 1842 je z vojno prisilila Kitajsko, da ji je »za vselej« odstopila osrednji otok; leta 1860 si je pridobila s pritiskom del polotoka Koowlon, leta 1898 pa je za 99 let »najela« še drugi del polotoka, z njim pa še 235 otokov in otočkov ter jih imenovala »novo ozemlje«. Vse to bo torej čez 13 let Kitajska dobila nazaj.
Kitajska se je zavezala, da do leta 2047 ne bo spreminjala sedanje gospodarske in politične ureditve Hongkonga. Pridržala si bo le obrambo pridobljenega ozemlja in zunanjo politiko. Ali se bo tega držala,
je pa drugo vprašanje. Tudi Stalin je dal v sovjetsko ustavo iz leta 1936 zapisati: »Država jamči svobodo izražanja, tiska, združevanja, pravico do političnih shodov, manifestacij in pouličnih demonstracij.« Kako je bilo pa v resnici, vemo vsi. Zato je sedanji zunanji minister Geoffrey Howe odkrito priznal: »Ni nobenega jamstva, da bo Kitajska svoje obljube izpolnila.«
In še na nekaj je treba opozoriti. Ne Vel. Britanija ne Kitajska nista vprašali prizadetega prebivalstva, če je s tako rešitvijo zadovoljno. Prepričani smo, da bi bil plebiscit skoro stoodstotno odklonilen. Tako Argentina kot Španija se bosta v svojih zahtevah po Malvinskem otočju in Gibraltarju lahko na ta primer sklicevali. Vel. Britanija namreč stalno ponavlja, da je treba upoštevati voljo prizadetega prebivalstva, ki želi, da Malvine in Gibraltar ostanejo pod britansko krono. Zakaj pa se v primeru Hongkonga te volje ni upoštevalo?
Obnovljeni stiki med velesilama
Ves svet je pretekli teden zrl proti New Yorku in Washingtonu v nestrpnem pričakovanju, ali bo prišlo do ponovne vzpostavitve stikov med ZDA in Sovjetsko zvezo. Sedaj lahko rečemo, da se je nekaj premaknilo.
Po Reaganovem govoru pred generalno skupščino Združenih narodov je nastopil sovjetski zunanji minister. Za vso mednarodno napetost je obtožil Sev. Ameriko. Ostro je obsodil njeno zunanjo politiko, ki da sloni na zastraševanju in pritisku na zaveznike. Gromiko je za stvarna po-
gajanja; niso dovolj besede, potrebna so dejanja.
Iz New Yorka je Gromiko odpotoval v VVashington, kjer ga je v Beli hiši sprejel Reagan. Bilo je to prvič po petih letih, da je Gromiko spet prestopil prag te hiše. Prvi dve uri pogovorov sta potekli za zaprtimi vrati; sledil je poldrugo uro trajajoč delovni pogovor ob prigrizku.
Neposredno po zaključku tega srečanja je državni tajnik Shultz priredil tiskovno konferenco. Pogovore med Reaganom in Gromikom je označil za »iskrene, koristne.
konkretne, intenzivne. Dogovorjeno je bilo, naj se stiki nadaljujejo.«
Pred povratkom domov se je sovjetski zunanji minister še enkrat sestal s Shul-tzern. Gromiko je vztrajal na razorožitvi vesolja. Obnovljeni stiki med velesilama lahko omogočijo začetek dialoga glede omejevanja števila jedrskih izstrelkov srednjega in dolgega dometa ter možnosti za prepoved podzemskih jedrskih poskusov. Shultz je s svoje strani sprožil vprašanje Bližnjega vzhoda, iransko-iraške vojne in človekovih pravic.
skromno, je izredno dosleden v tem, kar misli in govori, velik idealist. Stalno je zagovarjal enakost v vsem in pozival Cerkev, naj se odpove svojemu imetju. Zato je podprl sklep parlamenta, naj se Cerkvi odvzame del njenega premoženja.
Takole pravi: »Vzgoja ni stvar vere; zanjo mora odgovarjati država. Vztrajamo na zastonjski šoli in na nadzorstvu države nad zasebnimi šolami. V vseh civiliziranih državah je tako. Če Cerkev pravi, da nima dovolj materialnih sredstev, da bi bile šole brezplačne, naj to najprej dokaže. Osebno mislim, da jih ima. Prepričan sem, da je naše stališče pravilno in četudi bi ustavno sodišče razsodilo v korist Cerkve, bomo šli po svoji poti naprej.«
Toda ne Mintoff ne njegov prosvetni minister nimata za seboj večine prebivalstva. Zlasti mladina jima nasprotuje. Vlada to ve, zato je postala nervozna. Dokaz temu je škvadristični napad na škofijsko kurijo v La Valletti. Kaj takega se v zgodovini Malte še ni zgodilo.
NASILJE NAD CERKVIJO
Isti Mifsud Bonnici je imel v petek 28. septembra shod v ladjedelnici. Zbralo se je kakih 4.000 delavcev. Po shodu je nekaj sto delavcev z rdečimi zastavami z ministrom na čelu uprizorilo pohod proti središču mesta. Nekateri so se odtrgali od glavnine in vdrli v poslopje, kjer ima kurija svoje urade. Opustošili so kapelo sv. Kalcedonija in kapelo Matere božje iz Manrese, pometali na tla svete podobe in kipe svetnikov, razbili svete posode in okna ter celo poizkusili zanetiti ogenj.
Drugo nasilje, manj vidno, ali prav tako neupravičeno, je odlok, izdan letos v juliju, da se osmim od 19 obstoječih srednjih zasebnih šol odvzame pravica javnosti. Vlada je pozvala dijake teh osmih šol, naj se vpišejo na »alternativne« državne. Toda starši so odgovorili tako, da so za svoje otroke vplačali vnaprej trimesečni prispevek za ukinjene šole. Voditelj nacionalne stranke Eddie Fenech Adami pa je v podporo zasebnih šol sklical množično zborovanje, ki je bilo res mogočno. »Mi,« je dejal, »nasprotujemo tej vladni politiki, ki je v bistvu nezakonita. Mifsud Bonnici je na zgrešeni poti. Upa in pričakuje podporo s strani ljudstva, toda ne bo je deležen. On in Mintoff sta to ljudstvo ranila v tem, kar mu je najbolj drago. Vlada preti s policijo, toda množic se ne da na dolgo krotiti z orožjem. Nekaj se mora spremeniti. Upajmo, da ne na slabše, kajti Mintoff že nekaj časa grozi z uvedbo ene same stranke na Malti. To pa bi bilo konec naše demokracije.«
ODGOVOR CERKVE
Na odgovor malteškega nadškofa, da bodo s 1. oktobrom pričeli s poukom v vseh katoliških šolah (teh je 70), tudi na tistih osmih, ki jih je vlada zaprla, je prosvetni minister zagrozil, da se bo sam postavil na čelo socialističnih borcev, da podpre policijo in izbrane čete vojske v obrambi šolskega zakona in javnega reda. Spopad bi bil tako neizbežen.
Zato je nadškof Mercieca odločil, da ostanejo s 1. oktobrom vse katoliške šole do nadaljnjega zaprte. Sklep zadeva 18.500 šolarjev in dijakov, tj. eno tretjino šoloobveznih otrok in srednješolcev. »Katoliške šole,« je dejal nadškof, »predstavljajo v tem trenutku en sam organizem in ker je osem od njih zaprtih, ne bi bilo primerno odpreti ostalih.«
V obrambo svobodne šole na Malti se je v nedeljo 30. septembra med opoldanskim nagovorom izrekel tudi sv. oče: »V zadnjih dneh,« je dejal, »prihajajo z Malte vesti o nasilju in nestrpnosti do tamkajšnje Cerkve, zlasti do nadškofa. Zato izrekam ondotni katoliški skupnosti in njenim pastirjem svojo toplo simpatijo in solidarnost. Cerkev s tem, da brani versko svobodo in svobodo poučevanja, prispeva svoj delež k tema dvema visokima vrednotama.«
J. K.
Koroški	dnevi okno v današnji svet
Program v soboto 13. in v nedeljo 14. oktobra NA TRŽAŠKEM
Sobota 13. oktobra: Na Opčinah v Finž-garjevem domu koncert otroških zborov iz Škocjana in Št. Primoža. Vodita Helka Mlinar in Stanko Polcer. Soprireditelj zbor »Vesela pomlad« z Opčin. Začetek ob 20. uri.
Nedelja 14. oktobra: Marijin dom pri Sv. Ivanu. Fr. Milčinski, »Zvezdica zaspanka«. Lutkovna igra. Izvaja skupina Mladje Koroške dijaške zveze. Soprireditelj Marijin dom pri Sv. Ivanu. Začetek ob 17. uri.
Marijin dom v ul. Risorta 3: Alojz Rebula, »Sinja gora Horeb«. Igrajo dekleta Strokovne šole za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu. Režija Peter Sticker. Soprireditelj Marijin dom v ul. Risorta. Začetek ob 17. uri.
Ponedeljek 15. oktobra: Peterlinova dvorana v ul. Donizetti. Literarni večer koroških pesnikov in pisateljev in odprtje grafične razstave slikarja Valentina Omana. Soprireditelj Društvo slovenskih izobražencev. Začetek ob 20. uri.
NA GORIŠKEM
Sobota 13. oktobra: V župnijskem domu »F. B. Sedej« v Števerjanu lutkovna igra »Zvezdica zaspanka«. Soprireditelj domače prosvetno društvo F. B. Sedej. Začetek ob 19. uri.
Nedelja 14. oktobra: V župnijskem domu v Doberdobu lutkovna igra »Zvezdica zaspanka. Soprireditelj domače Katoliško kulturno društvo »Hrast«. Začetek ob 11.30.
Župnijski dom v Štandrežu. Koncert otroških zborov iz Škocjana in Št. Primoža. Soprireditelj domače prosvetno društvo »Štandrež« in mladinski zbor. Začetek ob 16. uri.
PREDSTAVITEV SKUPIN
Otroški zbor iz Škocjana. Ta zbor deluje od leta 1976. Vodi ga Helka Mlinar. Nastopa na centralnih prireditvah Krščanske kulturne zveze »Koroška poje«, »Srečanje mladinskih zborov«, na otroških dnevih, oblikuje bogoslužja v domači cerkvi, materinske proslave itd. Nastopil je že na ljubljanski televiziji. Lani je skupno z otroškim zborom iz Št. Lipša, otroškim zborom »Naš otrok« in mladinskim zborom Slovenske gimnazije izdal kaseto »Pojmo s ptički«. V zboru sodeluje približno 30 otrok.
Otroški zbor v Št. Primožu. Zbor deluje pod vodstvom Stanka Polcerja. Nastopa na raznih prireditvah domačega društva, pa tudi na prireditvah izven domačega kraja, kot so to Srečanje mladinskih zborov, Otroški dnevi itd. Zbor ima približno 35 članov.
Lutkovna skupina »Lutke Mladje«. Lutkovna skupina Koroške dijaške zveze je bila ustanovljena jeseni 1974 — obstaja torej deset let. Sestavljajo jo dijaki Slo-
Iztekale so se poslednje ure taborjenja. V koroški pagodi je bila zadnja seja vodstev posameznih pokrajin. Iz oči vsakega si lahko razbral majhno grenkobo za bližajoče se slovo. Še nekaj ur in treba bo oditi. Vsakdo si je takrat želel, da bi se čas ustavil in da bi za vedno ostal tam, kjer je že štirinajst dni doživljal popolnoma nova in krasna doživetja. In to je bilo takrat, ko smo se odločili, naj se še enkrat srečamo na Reberci, da jamboree moralno »pospravimo«.
Živo so se mi prikazovali zadnji dnevi letošnjega jamboreeja, ko smo se z avtomobili vozili po koroški zemlji, namenjeni na Reberco. Kar hitro smo dospeli do kraja na majhni gori, popolnoma obdanega z gozdovi, kjer še živi slovenski jezik in slovenski narod.
Koroški skavti so že bili tam. Zopet sem zagledal znane obraze ter se ponovno spomnil minulih veselih dni. Segli smo si v roke in sledila so si vprašanja: Kako se imaš? Kje je oni? Kako je pri vas? Kaj pa šola?...
Zopet sem v skupini ljudi zasledil tisto globoko prijateljstvo, ki združuje nas skavte. Kmalu za nami so prispeli Tržačani. Tudi tedaj je zavladala med nami velika radost. Zbrali smo se v veliki dvorani, kjer je načelnik Slovenskih koroških skavtov vse pozdravil in nas nato povabil k zakuski. Sledila je seja in dejansko prava moralna »posprava« jamboreeja. Zapeli smo skavtsko pesem, da smo ustvarili pravo vzdušje. Glavno besedo so imeli načelniki Maks Domej, Marjan Jev-
venske gimnazije v Celovcu, ki pa se iz leta v leto menjavajo. Prvo leto je s skupino delal Bojan Čebulj, nato pa je režijo prevzel Tine Varl. On in njegova žena Breda (ona pomaga pri izdelavi lutk) sta ostala skupini do danes zvesta. Pri režiji asistira Pavel Zablatnik, najstarejši član skupine (sodeluje že osem let). Skupina, v kateri je do sedaj sodelovalo nad 50 lutkarjev, je imela skupno nad 400 nastopov.
Ob 10-letnici obstoja so lutkarji Koroške dijaške zveze naštudirali igrico »Zvezdica zaspanka«, ki je brez dvoma najzahtevnejša in naj lepša od vseh dosedanjih iger. Sodelujejo lutkarji iz vseh letnikov, celo nekateri ustanovni člani skupine.
Alojz Rebula: »Sinja gora Horeb«. Svetopisemska enodejanka kaže Mojzesov beg in prihod v Edom k Jetru. Ta mu ponudi eno od svojih sedmih hčera. Po-vrsti se mu predstavijo z izbranimi izpovedmi Visoke pesmi. Mojzes si izbere »molčečo« Seforo. Na paši ga pokliče Bog iz gorečega grma in mu veli, naj popelje svoje ljudstvo iz egiptovske sužnosti. Seforo kličejo oče, sestre, črede... naj ostane v sinji senci Gospodove gore. Ona pa se odloči slediti Mojzesu, da »skupaj vzdigneta svoj narod in ga popeljeta v nove dni.« Avtor je na dovršen način povezal Mojzesovo ljubezensko zgodbo z Visoko pesmijo. Dogajanje spremlja zbor s citati novozavezne hvalnice ljubezni iz 13. poglavja pisma Korinčanov. S Sefo-rino izpovedjo »Močna kakor smrt je ljubezen« izzveni igra.
Tudi letos sta cerkvena pevska zbora Novi sv. Anton in Sv. Jakob v Trstu v nedeljo 16. septembra priredila skupni izlet in sicer na Gorenjsko. Glavni cilj izleta je bila Breznica, kjer naj bi bila v fami cerkvi slovesna sv. maša. Potem Vrba z ogledom Prešernove rojstne hiše, Dosloviče, kjer bi pokukali v rojstno hišo velikega pisatelja Finžgarja, nato Begunje, Bled in Brezje. Sami zanimivi in privlačni kraji. Pa je šlo zaradi vode, ki so jo v obilni meri pričeli zlivati oblaki na naša avtobusa kmalu po našem odhodu iz Trsta, marsikaj po vodi.
Ko sta avtobusa zavila na gorenjsko stran, je pevovodja Edi Race pričel z opisom krajev in zgodovinsko razlago z besedami: »Vozimo se že po gorenjski zemlji, ki je dala slovenskemu narodu največ kulturno izobraženih mož.« Kakor bi iz rokava stresal zgodovino krajev in imena mož, ki so vsak na svoj način bogatili kulturo našega naroda, je med razlago kazal zdaj na desno, zdaj na levo: »Tu je bil rojen ta... tam oni... Tu je deloval in umrl ta, tam na levi je deloval
nikar, Tomaž Simčič, Eva Fičur in Mauro Leban. Vsi so čestitali koroškim prijateljem, da so se pogumno oprijeli organizacije tako zahtevne manifestacije in izpit dobro opravili. Podčrtali so veliki uspeh jamboreeja »Globasnica 84« predvsem zaradi odličnih skupnih točk in v celoti uspešno uresničenega programa. Morda je zaradi tega delno trpela dejavnost podta-borov, toda to je nujen davek jamboreeju. Pozitiven je bil tudi poizkus izmenjave vodov med podtabori. Koordinatorji posameznih dejavnosti so se dobro izkazali. Duhovni vodja M. Markežič je analiziral duhovno plat tabora in pozitivno ocenil predvsem Dan zbranosti in zavzetost pri skupnem bogoslužju. Iz nadaljnjega pogovora je bilo čutiti potrebo po še bolj poglobljenem izpopolnjevanju voditeljev.
Ob koncu smo si še ogledali kratek film in diapozitive. Sledil je še skupni zabavni večer. Veselje je bilo seveda prekipevajoče, tako da si ni nihče želel iti spat.
Naslednje jutro so nas koroški skavti pogostili 7. odličnim zajtrkom, po katerem so bile še razne zabavne in resne točke. Za bodoča srečanja je bil predvsem važen sestanek vodstev in kot zaključek sveta maša. Zatem je bilo kosilo in kratek izlet na Korte, kjer smo si ogledali čudovito zelo staro slovensko cerkev. Ob koncu smo za slovo zapeli še pesem slovesa.
V upanju, da se bomo kmalu spet srečali smo se razšli vsak proti svojemu domu in skrbno spravili v svoja srca spomin na to dvodnevno srečanje na Koroškem.	Prizadevni	Gams
■ Gibanje »Comunione e Liberazione«, ki ga je pred 30 leti priklical v življenje duhovnik Luigi Giussani, je priredilo jubilejno potovanje v Rim, kjer je 8.000 njegovih članov spreljal papež Janez Pavel II. Prisotnih je bilo osem kardinalov, med njimi Ratzinger in Poletti ter kakih 20 škofov. Sv. oče je navzočim priporočil, naj postanejo misijonarji v sedanjem svetu ter tesno sodelujejo s krajevnimi Cerkvami in drugimi cerkvenimi gibanji.
■ Da hude prometne nesreče je prišlo v neposredni bližini Trevisa, ko je tovornjak s prikolico na ostrem ovinku udaril v levi bok avtobusa, v katerem je bilo veliko dijakov. Šest od njih je izgubilo življenje, trije pa so bili hudo ranjeni. Poleg dijakov je bil ubit še neki drug mlad človek.
M Dunajski nadškof kardinal Konig je v pogovoru z avstrijsko časopisno agencijo Kathpress dejal, da je bil hrvaški evharistični kongres v Zagrebu in Mariji Bistrici dogodek, ki po svoji pomembnosti presega meje Jugoslavije in se razteza na vse države vzhodne Evrope, saj je potekel v komunistični državi. Dr. Konig je še dodal, da si papež Janez Pavel II. želi obiskati Jugoslavijo, a je treba pred tem obiskom »še premagati nekatere težave«. Kakšne, pa ni povedal.
■ Preteklo nedeljo so bile občinske volitve v zvezni zahodnonemški deželi Zgornje Porenje-Vestfalija. Zgodilo se je prvič po 20 letih, da je Krščanska demo-kracija-Krščanska demokr. zveza (CDU) izgubila vodstvo v deželi. Glasove so ji
toliko let ta...« Čudili smo se, saj najbrž marsikdo izmed nas tega še nikoli ni slišal.
Pa je resnica. Tako je znani domoljub msgr. Tomo Zupan neke nedelje s prižnice naštel 120 študiranih ljudi iz brezni-ške fare od Prešernovega rojstva (1800) do leta 1900. Zato je Breznica prišla v pregovor: »Breznica je le ena.«
Zaradi slabega vremena, ko je dež pral naša avtobusa prav do Breznice, smo bili prikrajšani za ogled rojstne hiše pesnika Prešerna v Vrbi in pisatelja Finžgarja v Doslovičah. Peljali smo kar mimo in ju videli le od zunaj.
V Breznico smo dospeli s tričetrturno zamudo in počakali, da je farna maša končala. Kakor lani na Sladki gori smo tudi tu opazili, da je moška stran krepko zasedena. Lepo in posnemanja vredno!
Preden je pričel sv. mašo dušni pastir šentjakobskih Slovencev in duhovni vodja Slovenskega pastoralnega centra v Trstu g. Marij Gerdol, je predsednik pevskega zbora Novega sv. Antona Albert Štrajn pozdravil g. župnika in njegove farane ter nas predstavil, da smo Slovenci iz Trsta, kjer smo še vedno prisotni kot živ del slovenske skupnosti, ki se bori za svoje pravice in svoj obstoj.
Po maši, ki je bila prepletena z lepimi nabožnimi pesmimi, so nam kar pod korom postregli s kozarčkom žganega. Da se ne bi prehladili, so dejali, ker zunaj je kar naprej deževalo.
Mlad fant nam je potem v cerkvi razlagal zgodovino in nastanek te farne cerkve, ki je res zelo zanimiv. Prvotna farna cerkev je bila na Rodinah in posvečena sv. Frančišku Ksaveriju. A bila je najbolj oddaljena od drugih vasi. Zaradi oddaljenosti so srenjski možje sklenili, da zgradijo drugo, novo farno cerkev v sredini raztresenih vasi, ki jih je enajst. Lepa je. Freske na stropu so delo slikarja Gotzla, stare so toliko kot cerkev, ki jo je 28. avgusta 1819 posvetil škof Ag-guštin Gruber, nemškega rodu, ki je imel ob posvetitvi prvič govor v slovenščini. Mogočen in lep oltar je iz poznejše dobe. Izklesan je iz kamna in je delo mojstra Vurnika iz Radovljice. Ta oltar je leta 1878 posvetil škof Janez Zlatoust Pogačar iz Ljubljane, rojen v Vrbi. Na oltarju je velika in lepa podoba Žalostne Matere božje v živih barvah in delo slikarja Janeza Šubica.
Kosilo smo imeli v Begunjah v gostišču bratov Avsenik. Potem pa smo obiskali stavbo žalostnega spomina: bivšo žensko kaznilnico, ki so jo Nemci spremenili v hišo talcev in kraj smrti. Pretresljiv je ta muzej talcev. Po celicah presunljivi napisi, pozdravi in naročila talcev svojcem, ki jih ne bomo več videli. Na dolgem hodniku lepaki v nemškem in slovenskem jeziku. Same smrtne obsodbe. Skoraj sami mladi ljudje v zreli dobi življenja. ,Na koncu hodnika so vzidane kam-
odvzeli »zeleni«, ki so prejeli 8,6% glasov. Sama CDU je dobila 42,2 % (pred petimi leti 46,3 %) glasov, socialisti pa 42,5 odstotka. Tudi ta stranka je sicer nazadovala za 2,4 %. Liberalci ponovno niso dosegli predpisanih 5 %. Zagotovili so si le 4,8 %.
Slovenci iz videmske pokrajine pri prefektu
Pretekli teden so se zastopniki Slovencev v videmski pokrajini, tj. iz Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline, srečali v Vidmu s prefektom Laroso. V delegaciji je bilo enajst oseb in sicer prof. Viljem Černo (SKGZ), prof. Pavel Petri-čič (PCI), Ferruccio Klavora (SLORI), msgr. Marino Qualizza (Dom), dr. Emil Cencig, Renato Ouaglia (Rezija), arhitekt Valentin Simoniti (PSI), Rihard Rutar (Studenci), Beppino Krizetič, inž. Fabio Bonini (župan v Grmeku), Simon Prešeren (Kanalska dolina).
Prefektu so razložili razmere Slovencev v videmski pokrajini in zahtevali, da vlada zaščiti tudi tamkajšnje Slovence. Prefekt je obljubil, da bo njih zahteve posredoval vladi v Rimu.
Malo semenišče v Vipavi
V semenišču imajo letos 39 dijakov: 25 ljubljanskih, 10 koprskih, 3 jezuitske in enega mariborskega. Po letnikih je stanje: prvi letnik 10, drugi 11, tretji 8, četrti 10.
Izdelali so že načrte za obnovo in dozidavo tega semenišča. Manjka seveda še vse drugo.
nite plošče z imeni vseh koncentracijskih taborišč, ki so med vojno obstajala. Koliko jih je!
V tem kotičku smo zapeli beltinsko ža-lostinko Vsi so venci bejli... Nato smo zmolili očenaš in zdravamarijo ter dodali prošnjo, naj Bog podeli večni mir vsem tistim, ki so tukaj umrli. Prosili smo tudi, naj Bog da svetu mir.
Dež je ponehal. Vreme se je toliko izboljšalo, da smo obiskali Bled. Ker je bilo jezero mirno in barke (za 18 ljudi) pripravljene, smo jih hitro zasedli in veslači so krepko stisnili vesla. V cerkvi smo pozvončkljali z zvoncem želja, nato pa zapeli pesem Ave, zvonček zazvoni... Isti veslači so nas popeljali nazaj na obrežje. Pozdraviti smo hoteli še Marijo, kraljico Slovencev na Brezjah. Dve pesmi in litanije. Vmes pa še kaka tiha prošnja. Potem pa spet v avtobuse, saj se je že mračilo.
V avtobusih je bilo ves čas vožnje prijetno vzdušje. Skupno smo zapeli Hvala večnemu Bogu.
Gdč. Mariji Ferletič hvala za vzpodbudne besede, organizatorjem pa naj Bog povrne ves trud za lepi izlet.
Udeleženka
Kardinal v pokoju
Pred tremi leti se je odpovedal vodstvu škofije Samarang na Javi (Indonezija) kardinal Justinus Darmjuwono. Umaknil se je na predmestno župnijo, posvečeno fatimski Materi božji, kjer ni niti župnik, ampak samo pomočnik. Kardinal se je rodil leta 1914 v muslimanski družini. Z 18. letom je postal katoličan in leta 1947 duhovnik. Doživel je tolažbo, da je krstil svojega očeta in obljubo matere, da se bo poučila v krščanski veri. Leta 1963 je bil imenovan za škofa v Samarangu, kasneje pa je postal tudi prvi indonezijski kardinal.
Katoliška Litva še vedno upa na papežev obisk
Rektor litovskega zavoda v Rimu La-das Tulaba je ob papeževem obžalovanju, da ni mogel obiskati litovskih katoličanov, izjavil: »Čeprav je sedaj malo upanja, da bo papež obiskal Litvo, Janeza Pavla II. v naši domovini še vedno čakamo. Ce bi lahko prišel, bi bil to pravi čudež. Po uspehu sindikata Solidarnost na -Poljskem so Sovjeti še bolj okrepili protiverske dejavnosti, nobenih razlogov nimajo, da bi bili šli na roke Cerkvi, zlasti pa še ne v Litvi, kjer so katoličani preganjani. V Sovjetski zvezi sicer obstaja uradno svoboda izpovedovanja vere, vendar se hkrati to kaznuje. Okoli polovica litovske duhovščine je bila po letu 1945 izgnana v Sibirijo. Ce se uradnik udeleži maše, obstaja nevarnost, da bo izgubil službo. Ce pa oznanja vero, mu grozi zapor ali celo Sibirija.«
Deželne volitve na Koroškem
To pot Slovenci nimajo razloga se veseliti. Takoim. svobodnjaška stranka, mešanica liberalcev in skrajnih nacionalistov, ki jo na Koroškem vodi do Slovencev nestrpni Jorg Haider je porasla od štirih na pet mest v deželnem svetu. Zaradi tega je Avstrijska ljudska stranka izgubila en sedež. Od 11 mest je zdrknila na
10.	Socialisti pa so ohranili svojih 20 poslancev.
Na četrtem mestu se je uveljavila nova skupna lista KEL-ALK (Koroška enotna lista - Koroška alternativna lista). Na njej je kandidiralo tudi m-nogo Slovencev, posebno iz vrst katoliško usmerjenega Narodnega sveta koroških Slovencev. Ta lista je prejela 4.658 glasov. Za njimi so se uvrstili še »Združeni zeleni Avstrije« ter komunisti.
Kapucini po svetu
Ob koncu leta 1983 je štel kapucinski red 11.467 članov. 403 od njih so bili novici (redovni kandidati). Red ima po svetu 78 provinc in 24 podprovinc. Največ redovnikov šteje švicarska provinca: kar 528. Sledi ji lombardijska s 432 člani, nato španska z območja .Navarre in Ara-gonije s 426. Za njo pride beneška (393), Rio Grande do Sul v Braziliji (302), kastiljska v Španiji (294); enako število ima provinca New Jork (ZDA).
Novi blaženi
V nedeljo 30. septembra' je sv. oče razglasil v baziliki sv. Petra nove blažene. Dva sta bila duhovnika in sicer Federico Albert in Clemente Marchisio, oba iz Piemonta. živela sta v prejšnjem stoletju. Tretji je redovni brat iz kongregacije pa-sijonistov Isidoro De Loor, rojen leta 1881 v Flandriji (Belgija). Umrl je v starosti 35 let. Četrta blažena je Rafaela Vbarra y Arambarri, baskovskega pokole-nja, rojena leta 1843 v Bilbau. Bila je poročena, mati sedmih otrok. Mlada je postala vdova. Še pred izgubo moža je ustanovila Zavod sv. angelov varuhov za varstvo zapuščenih deklet.
Sv. oče je v svojem govoru poudaril, da so vsi ti blaženi živeli v različnih okoljih, vsi pa so se dali voditi od Boga in svoje življenje uporabili za druge, trudeč se pripeljati jih k zveličanju z besedo in služenjem.
Oh ta jesen...
Bil sem v Trenti in Soči. Slučajno ni deževalo. Trentarji so na svojih njivicah v blatu kopali krompir.
»Kako je z letino?«
»Slabše kot lani.«
»Ali kaj gnije?«
»Za sedaj je še kar dobro.«
Na Libušnjem in Vršnem
»Kako je tu pri vas?«
»Bojimo se, da koruza ne bo dozorela zaradi prevelikega deževja. Vsa je še zelena.«
V Brdih
V soboto ni deževalo. Šel sem v Brda. Po vseh poteh sem videl traktorje, ki so vozili grozdje domov.
»Kako je letos s trgatvijo?«
»Ponekod je potolkla toča. Tam je komaj kaj trgati. Drugod pa je, kot da krademo. V dežju in mokroti trgamo, da nam grozdje ne segnije še bolj kot je že.«
Pokušam grozdje; kislo je. Kje je sladko briško grozdje? Letos zaradi dežja ni moglo dozoreti.
»Kaj boste s takšnim grozdjem?«
»Ej, popraviti ga bo treba, mu dodati sladkorja, saj sicer mošt ne bo vrel.«
Tako je letos z jesenjo, ki je nastopila. Pridelki kažejo povsod slabo.
(r+r)
Jesen je prišla in z njo trgatve čas
Jaz pa pojdem na Gorenjsko...
M inskih zamejskih sMi na Herci
Mačkolje: poletna kronika
S prihodom jeseni je prav, da se bežno ozremo čez minulo poletje. Izmed že oddaljenih dogodkov je omembe vreden
Mini tabor, ki se je vršil na primernem travniku tik za vasjo. Majhen je bil po trajanju (od 30. jun. do 2. jul.), a velik po izvrstni organizaciji in udeležbi, saj se ga je udeležila cela mačkoljanska skavtska družina (preko 30 članov). Upati je, da bodo ta lepi dogodek podrobno opisali naši skavti vsaj v svojem glasilu Jambor. Mini-tabor je bil posrečen zaključek leta skavtskih sestankov in obenem neposredna priprava na odhod na oba poletna tabora: starejši v Globasnici, mali v Rovtah.
Pevskega tečaja, ki ga je letos organizirala ZCPZ iz Trsta v Slovenj Gradcu, se je udeležilo premalo naših pevcev; mladina se ni odzvala vabilu, ker ji menda ni bil pogodu izbrani kraj.
Jernejevo smo praznovali dostojno, kot se spodobi za vsakoletno opasilo farnega zavetnika. Po prizadevnosti in trudu g. župnika je tridnevnica uspela predvsem zato, ker se župljani niso udeleževali le sv. maš, ampak so v lepem številu prejeli tudi zakramente. Praznovanje smo zaključili s prijetno družabnostjo, kar se pa zaradi slabega vremena ni moglo vršiti na prostem.
Na duhovne vaje v Miren pri Gorici (od 27. do 29. avg.), je šlo nekaj naših mladih. Upati je, da bodo prav ti letošnji udeleženci povabili svoje vrstnike na podobna srečanja v bližnji prihodnosti.
Življenjski utrip naše vasi je v bistvu sličen onemu v sosednjih krajih: več je pogrebov kot krstov. Prvi dan septembra smo pokopali kristino Olenik Tul, ki je dotrpela po dolgi bolezni. Vaščani ji dolgujemo veliko hvaležnosti, ker je vrsto let kot otroška negovalka in kuharica z izredno ljubeznijo skrbela za malčke v otroškem vrtcu. Bog ji bodi dobfer plačnik!
IZLETI NAŠIH ZBOROV
Dekliški zbor »Slovenski šopek« se je
letos odpravil na enodnevni izlet po Koroškem. Bil je lep, sorazmerno sončen dan (23. avg.). Na poti čez Ljubelj velja omeniti postanek ob spomeniku žrtvam nacističnega taborišča, ki so tam stradali in v hudih zimah zmrzovali, ko so prebijali goro, skozi katero se vozimo mi v naših dneh po lepem predoru po opravkih in po zabavah.
Glavni cilj izleta je bil obisk akademskega kiparja Franceta Goršeta v Svečah. Umetnik je našo dekliško skupino sprejel z velikim veseljem, vedro nas je pričakal pri mizi na svojem vrtu, po katerem kar »rastejo« umetnine iz zelenih tal. Naše mlade pevke so si z zanimanjem ogledale stalno razstavo risb, kipov in kompozicij, katere je umetnik osebno razkazal in opisal.
Lepo je bilo tudi v »minimundusu« pri Celovcu, kjer si moreš za kar drago vstopnino ogledati svet v malem — vrsto najlepših zgradb sveta, ki se v zmanjšanem posnetku kar dobro predstavijo. Še lepše je bilo na razglednem stolpu nad hribom ob Vrbskem jezeru. Lepo vreme je omogočilo čudovit razgled po koroški deželi jezer. Najlepše pa je bilo na vrbskem Otoku, kjer so dekleta v starodavni in izredno akustični cerkvici improvizirale koncert ter s pesmijo privabile v svetišče hvaležne poslušalce-turiste raznih narodnosti.
Mešani zbor je vsakoletni izlet letos združil z gostovanjem v Bohinju. Vrnili smo obisk prijateljem iz Bohinjske Bistrice, ki so gostovali pri nas na letošnjem Prazniku češenj.
Deževno vreme v zgodnjem jutru nedelje 9. septembra ni kalilo veselega razpoloženja pevcev in drugih društvenih
članov v velikem avtobusu. Med potjo je veljal kratek postanek Brezjam, da smo pozdravili Kraljico Slovencev in zadostili krščanski dolžnosti z mašo, ki jo je za našo izletno skupino daroval naš župnik g. Žarko Škerlj v kapelici na prostem ob cerkvi, četudi je rahlo deževalo.
Bohinjci so nas zelo gostoljubno sprejeli, skrbeli so ves dan za naše dobro počutje pri njih. Zadovoljni smo in zato hvaležni našim gostiteljem za vse, kar so nam nudili — od pristne domače kapljice in hrane do izleta na Vogel, od koder smo uživali ob razjasnitvi krasen razgled po naših Alpah. Najbolj smo pa prijateljem v Bohinju hvaležni za nastop na odru zelo znane folklorne prireditve. V zelenem Ukancu se ob Savici zbere na vsakoletnem »kravjem balu« na tisoče gostov. Tudi letos jih je bilo dovolj kljub neugodnemu vremenu. A na poldan se dela vreme, pravi star pregovor. Tako je bilo tudi tokrat, zato se je praznik povsem redno odvijal in naš nastop je dobro uspel.
Za otroški zbor »Slovenski šopek« je
to pot kar zmanjkalo časa. V tej sili se je organiziral izlet za otroke kar prvo nedeljo po začetku novega šolskega leta. Šli smo v Vrsno pri Kobaridu, da smo si ogledali dom Simona Gregorčiča in tako počastili pesnikov spomin ob 140-letnici rojstva. Tu je bil naš otroški zbor pred dvanajstimi leti in v spomin na tisti obisk visi na steni v Gregorčičevi hiši naš takratni dar — risba, ki jo je izdelal tedanji član zbora Mitja Zonta. Letos smo darovali muzeju na Vršnem našo gramofonsko ploščo.
Pri maši smo bili med izletom v Tolminu. Bila je to nedeljska služba božja za župljane, a našim otrokom je bilo od-kazano mesto ob oltarju, kjer so ob spremljavi kitar zapeli štiri pesmi. Zopet smo videli, kako prav je, da se izlet poveže s srečanjem z ljudmi krajev, ki jih obiščemo in spoznavamo.
Ker je tudi tokrat nagajalo vreme, nismo videli Drežnice, njenega lepega planinskega sveta pod visokim Krnom in mogočne cerkve Srca Jezusovega. Vse to smo pustili tam gori v oblakih in pohiteli še k Sv. Antonu nad Kobaridom, k jezeru ob Mostu na Soči in v moderno cerkev v Novi Gorici.
Veselega razpoloženja smo se pripeljali srečno zopet domov v primernem večernem času.
* * *
Poletja je konec, minila je brezskrbnost z lepimi izleti, začelo se je šolsko leto. Letos imamo, hvala Bogu, zopet prvi razred v naši šoli, četudi šteje le pet učencev.
Nekaj naših fantov in deklet se je udeležilo srečanja mladih v Stični na Dolenjskem.
Dekliški zbor je začel z rednimi pevskimi vajami, mešani zbor mora počakati na konec trgatve, otroški se pa še ni ogrel za delo. Večji otroci so z novim šolskim letom zaposleni z neposrednimi pripravami na sv. birmo, ki jo bodo prejeli že sredi oktobra.
Katinara
Kljub raznim potem, posegom, protestom, prošnjam, široki podpori boju ka-tinarskih staršev še ni viden izhod iz zagate, v kateri sta se znašla osnovna šola »F. Milčinski« in oddelek nižje srednje šole na Katinari zaradi pomanjkanja ustreznih učnih prostorov. Obljube sledijo obljubam, a osnovna šola je prazna že več kot dva tedna, srednja pa nad sedem dni.
Tudi mi izražamo svojo solidarnost ka-tinarskim staršem z ždjo, da bi se zadeva prostorov čimprej ugodno rešila. Tako ne more naprej.
Enotna delegacija pri tržaškem županu
Tržaški župan Richetti je v četrtek 27. septembra sprejel slovensko enotno dele-akcijo, ki je z njim razpravljala o postavitvi dvojezičnih tabel in o položaju na katinarskih šolah. Delegacija je županu izrazila svoje ogorčenje in oster protest, ker je nedavno tržaška občina postavila na Krasu med Sv. Križem in Bazovico table samo z italijanskimi napisi vasi. Richetti je obljubil, da bo zadevo predložil na prvi seji občinskega sveta, še prej pa se bo posvetoval s prefekturo o pravnem položaju v zvezi s postavitvijo takih tabel.
Kar se tiče položaja na katinarskih šolah pa je dejal, da tudi občinska uprava išče vsaj začasno rešitev sedanje nevzdržne prostorske stiske.
30-letnica cerkve na Pesku
Cerkev Brezmadežne na Pesku: oltarna slika presv. Trojice, delo Toneta Kralja
Leta 1948 je državna meja presekala župnijo sv. Tomaža apostola in kuracijo sv. Elija v Dragi na dvoje. Vasi Vrhpolje, Krvavi potok, Nasirc in Mihele s cerkvama sv. Tomaža in sv. Elija ter pokopališčema so pripadle Jugoslaviji, Gro-čana, Pesek, Draga in Botač pa Italiji. Vse te vasi brez cerkve in pokopališča.
Do leta 1954 so verniki prihajali k službi božji v Bazovico. Tržaški škof Santin se je hvalevredno zavzel, da bi te vasi imele svojo cerkev. S podporo Zaveznikov je vstala na Pesku leta 1954 nova cerkev, zgrajena po načrtu Vilka Cekute, ki živi sedaj v Kanadi. Verniki so cerkev lepo okrasili in primerno opremili.
Tone Kralj je cerkev poslikal, preuredil oltar proti ljudstvu, dal postaviti prvi tabernakelj proč od oltarja, kar je vzbudilo pri škofu začudenje. Prezbiterij je ves poslikan z angeli, ki obkrožajo presveto Trojico, ki je prikazana vernikom na čisto nov način. V cerkvi so slike sv. Tomaža, zavetnika starodavne istoimenske župnije nad Gročano, preroka sv. Elija, zavetnika Drage in tudi sv. Cirila in Metoda, ki krščujeta prve Slovane. Imeniten je tudi križev pot. Vse je delo Toneta Kralja. Cerkev ima sedaj tudi ogrevanje in električno zvonjenje.
Hvaležno bomo obhajali 30. obletnico v nedeljo 14. oktobra. Maša na Pesku je vsako nedeljo ob 9.15.
Iz dejavnosti tržaškega pokrajinskega sveta
Tržaški pokrajinski svet je na svoji zadnji seji 26. septembra sprejel dve resoluciji v podporo Slovenskemu stalnemu gledališču, da bi čimprej prebrodilo izredno težko finančno stanje in tako moglo neovirano opravljati svoje poslanstvo v korist slovenske manjšine in kulturnih izmenjav z večinskim narodom. Eno resolucijo je predložila svetovalska skupina PCI in je bila izglasovana z večino glasov ob vzdržanj u predstavnikov upravne koalicije, ki je predložila svojo resolucijo o tem problemu, ki jo je v odboru predložil predstavnik SSk dr. Harej. Ker ni prišlo do združitve obeh resolucij v eno, sta šli na glasovanje obe in sta bili tudi z večino glasov sprejeti. Proti obema resolucijama so glasovali edinole predstavniki misovcev.
Na isti seji je svet odobril sklep odbor-ništva za kulturne dejavnosti, ki ga vodi dr. Harej, o porazdelitvi finančnih prispevkov kulturnim društvom in ustanovam na osnovi deželnega zakona št. 68. Na osnovi tega sklepa so bile dodeljene podpore tudi slovenskim društvom, ki so zanjo zaprosila. Pomembnost sklepa je tudi v tem, da je bil pravočasno sprejet, tako da bodo lahko vsi Upravičenci še v teku tega leta mogli sestaviti obračun o sprejetem prispevku.
Na žalost pa ni bilo mogoče med upravičence podpor po zakonu št. 68 vključiti Slovenske narodne in študijske knjižnice, ker gre za ustanovo, ki je izrecno deležna podpore po nekem drugem deželnem zakonu o knjižnicah. Kljub temu je odbor osvojil predlog, naj se tej ustanovi dodeli prispevek za kako njeno iz-reono kulturno pobudo in to iz rednega proračuna province.
Obisk mladih Nemcev iz Šlezvika na Danskem
V dneh od nedelje 14. do četrtka 18. oktobra bodo gostje Mladinskih sekcij SSk v Trstu in Gorici člani glasbenega ansambla mladih Nemcev iz Severnega Šlezvika na Danskem. Ansambel šteje skoraj 50 nastopajočih.
Stiki med mladimi zastopniki Slovencev iz naše dežele in Nemcev na Danskem so stari že več let, saj skupno sodelujejo v medmanjšinski organizaciji FUENS. Ko je bilo letno zasedanje te organizacije pred leti v Dragi na vabilo SSk, so bili zastopani tudi Nemci na Danskem, ki so ravno letos gostili ostale manjšine na mladinskem kongresu FUENS v svojem središču Knivsberg. In ravno v Drago so si želeli mladi Nemci iz šlezvika, ki so se odločili za gostovanje med nami.
Godba Nemškega mladinskega združenja za Severni Šlezvik je priljubljena glasbena skupina tamkajšnje skupnosti, ki šteje le 23.000 pripadnikov, a je družbeno in kulturno precej razgibana in življenjska. Sestavljajo jo fantje in dekleta od 12. do 22. leta. Z njimi pa bo tudi nekaj starejših predstavnikov manjšine, ki jo bomo mogli tako pobliže spoznati.
Skupina bo bivala v Domu v Dragi, kjer bo že v nedeljo 14. oktobra zvečer srečanje z našo mladino. V ponedeljek bo obiskala Goriško, kjer bo koncert za slovensko mladino in športno srečanje. V torek bo obisk nekaterih krajev na Tržaškem, ob 20. uri pa bo okrogla miza mladih Nemcev in Slovencev v Slomškovem domu v Bazovici. Končno bo za široko javnost na Tržaškem še koncert v sredo 17. oktobra zvečer.
SSk o kraških parkih
V torek 26. septembra se je sestala pravno-urbanistična komisija Slovenske skupnosti v razširjeni sestavi za obravnavo problematike v zvezi z naravnimi parki in zaščitenimi področji na Krasu, ki jih predvideva deželni urbanistični načrt.
Iz razprave, v teku katere so bili osvetljeni različni vidiki glede omenjenih področij, je prišlo do izraza dejstvo, da domačini na Krasu nasprotujejo vsakršnim nepotrebnim in za razvoj kmetijstva škodljivim omejitvam in vinkulacijam. Zato so mnenja, da bi bilo treba s posebnimi posegi zlasti finančnega značaja omogočiti perspektiven razvoj tradicionalnih in tudi novih oblik kmetijskih dejavnosti, ki bi zagotovile kmečkim družinam zadosten zaslužek, da bi jim ne bilo treba zapuščati kmetij oziroma se omejiti zgolj na dopolnilno kmetijstvo, kakor so danes na žalost prisiljeni.
V ta namen so potrebni izredni in temeljiti posegi, med katerimi velja omeniti valorizacijo vinskega pridelka z zgraditvijo skupne kleti in čimprejšnjo uveljavitev zaščitnega znaka DOC ter ustrezne prispevke na račun osnovnega začetnega kapitala za izvedbo raznih pobud. V tej perspektivi bi morali odpasti razni naravni parki, druga zaščitena področja pa bi morala biti omejena na tiste predele, ki so neprimerni za kakršne koli kmetijske dejavnosti.
Na osnovi nakazanih smernic bo pravno-urbanistična komisija izdelala stališče glede kraških parkov in podobnih področij ter zadevnih urbanističnih instrumentov, ki jih bodo predložile prizadete občine.
20. obletnica Slomškovega doma v Bazovici
Na pastirskem obisku župnije sv. Marije Magdalene je 14. junija 1964 tržaški škof Santin blagoslovil temeljni kamen mladinskega doma. V njem je vzidana spominska plošča, ki ima med drugim napisano: Dom, ki ga bomo zgradili, posvečamo Antonu Martinu Slomšku, svetemu škofu in vzgojitelju slovenskega naroda.
Štiri mesece pozneje, 11. oktobra, je bil dom dograjen in slovesno blagoslovljen. Ključi Slomškovega doma so bili tisti dan izročeni mladini, ker je dom namenjen
Mačkoljanska skavtska družina na svojem »mini taboru« (v ozadju Prebeneg)
Pok. tržaški škof A. Santin blagoslavlja 14. junija 1964 temeljni kamen bodočega Slomškovega doma v Bazovici
predvsem njej. Že 20 let se tako mladina in drugi vaščani ter gostje zbirajo in srečujejo v Slomškovem domu. Tu je skoraj vsa leta gostoval otroški vrtec, ker ni imel drugih prostorov.
Prav je, da se župnija spomni ogromnih žrtev za izgradnjo in vzdrževanje doma in v njem opravljenega kulturnega vzgojnega in zabavnega dela. Župnija že 20 let odplačuje dolg in ga bo še celih 15 let. Zato se zahvaljuje vsem, ki ob raznih priložnostih pomagajo z denarnimi prispevki kriti ta dolg in nudijo možnost za obnovo doma in igrišča.
11.	oktobra bomo začeli slovesno proslavo 20. obletnice. Zaključili jo bomo na dan hvaležnice 4. novembra.
PROSLAVA 20. obletnice Slomškovega (loma bo v Bazovici 11. oktobra ob 20.15
Nastopi Tržaški oktet. Govornik bo prof. Ivan Artač. Vabljeni domačini in gostje iz drugih krajev.
Proslava bo v Slomškovem domu.
Z GORIŠKEGA
Koncertna sezona 1984-85
Za letošnjo deseto izdajo pripravljajo Glasbena matica, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev zanimivo koncertno sezono. S to želijo, kot že prejšnja leta, bogatiti splošno glasbeno delovanje na Goriškem, posebej v slovenskem kulturnem prostoru. V ta namen so tudi koncertni programi tako uravnani, da s slovenskimi (pa delno tudi drugimi jugoslovanskimi umetniki) ali skupinami nudijo predvsem svojo glasbeno ustvarjalnost.
Tudi v tej sezoni bo šest koncertnih prireditev, ki se bodo vrstile po različnih dvoranah, v Kulturnem in Katoliškem domu, en koncert pa bo v cerkvi. Prav je, da se tudi v tem kaže kulturni pluralizem naše manjšine, obenem pa da se skuša predstaviti naša dela in naše ustvarjalce ter poustvarjalce tudi občinstvu večinskega naroda.
Prvi koncert bo v začetku novembra in bo na njem nastopila priznana slovenska harfistka. Na drugem koncertu, ki je predviden za mesec december, se bo predstavila komorna skupina iz Ljubljane. V januarju bo gostoval mednarodno priznan godalni ansambel iz Zagreba. Naslednji mesec (februar) bomo imeli slovensko vokalno skupino iz Ljubljane. Marca bo na programu koncert v cerkvi z orglami in solističnim inštrumentom. Celotna sezona se bo zaključila meseca aprila z nastopom zelo znanega pevskega zbora iz jugoslovanske prestolnice.
To je zaenkrat program v glavnih obrisih. O posameznih koncertih bomo še podrobno in pravočasno poročali. Vsekakor pa 'etošnja sezona, ki je pred nami gotovo zasluži vso pozornost ljubiteljev glasbe in s svojim repertoarjem jamči kar se da dober uspeh in — upajmo — zadovoljiv odmev naše publike.
Širite „ Katoliški glas“
- - ž ■
Dušnopastirske spremembe na Goriškem
Dr. Anton Rustia, do sedaj župnik v Štmavru, je bil z nadškofovim dekretom imenovan za župnika v Podgori. Za kaplana, ki bo skrbel za vernike ital. jezika mu je bil dodeljen Mauro Belletti. Župniji Pevmo in Štmaver pa je prevzel Vojko Makuc, do zdaj župnik v Zgoniku.
SSk za odprtje slovenske sekcije na zavodu ITI Galilei
Slovenska javnost, zlasti pa prizadeti dijaki še vedno čakajo na odprtje slovenskega prvega razreda industrijske šole ITI Galilei v Gorici. Politični in šolski dejavniki stalno pritiskajo na odgovorne oblasti, da bi se stvar ugodno rešila.
Pred dnevi je v tem smilu poslal telegram ministru za šolstvo sen. Falcucci-jevi deželni tajnik Slovenske skupnosti Andrej Bratuž, v katerem se zavzema za čimprejšnje odprtje tega slovenskega razreda, saj je to zahteva vsega slovenskega prebivalstva.
Seja ZSKP
V ponedeljek 1. oktobra se je odbor Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP) zbral na redni seji. Odbor je določil še zadnje podrobnosti v zvezi s pripravo »Koroških dnevov« na Primorskem, ki bodo doživeli svoje odprtje v soboto 13. oktobra v Števerjanu z otroško predstavo »Zvezdica zaspanka«. Društva, ki bodo so-deilovala z ZSKP, bodo poskrbela za pogostitev skupin.
80. obletnico rojstva pesnika Srečka Kosovela bo ZSKP slavila s proslavo, na kateri bodo sodelovali govornik, recitatorji in zbor. Kosovelova proslava bo v decembru.
Priprave na pevsko revijo Ceeilijanka so v polnem teku. Vsi zbori na Goriškem in tisti, ki bodo nastopali kot gostje, so že dobili vabilo. Prav tako bo v kratkem poskrbljeno za lepake in razstavo.
Predsednik ZSKP se je udeležil sestanka z vodstvom SSG, ki je običajno na začetku gledališke sezone. Govor je bil o finančnih težavah te gledališke hiše in o programu, ki naj bi letos bolj ustrezal slovenski publiki. Zveza bo tudi za letošnjo sezono sodelovala z SSG, še posebno ker se je ta ustanova znašla v hudih težavah.
Pomembno je tudi srečanje, ki bo 22. oktobra med ZSKP in ZSKD. Prvo tako srečanje med obema krovnima organizacijama je bilo lani v Katoliškem domu, letos pa bo v ul. Croce.
Odbor Zveze je soglasno podprl predlog predsednika, da se odpošlje brzojavko na ministrstvo za šolstvo, s katero naj bi spodbudila k hitremu odprtju slovenskega oddelka pri ITI Galilei.
Razdeljena bo v kratkem podpora za glasbene šole. Vsaka šola bo dobila vsoto, ki bo ustrezala številu vpisanih otrok.
Ob koncu seje sta bila dva člana imenovana v odbor SSO.
Sardinski obisk goriški občini
V nedeljo 30. septembra se je zaključilo tridnevno bivanje zastopstva občine Sassari na Sardiniji, ki je s tem vrnilo obisk ob pobratenju goriški delegaciji letos maja. Uradna slavnost je bila v četrtek na goriškem gradu, kjer so bili uradni govori obeh županov, nastop mešanega zbora Canepa iz Sassari j a ter odprtje razstave sardinske' obrti.
Slovesnosti so se udeležili poleg občinskih oblasti obeh mest in izvoljenih predstavnikov tudi zastopniki dežele in pokrajine. Med gosti sta bila tudi nadškofa Gorice in Sassarija. Naslednje dni so bili na programu razni obiski po deželi in vojaški spomeniki iz prve svetovne vojne, kjer je bila zastopana Brigata Sassari.
Škoda le, da pri teh slovesnostih ni prišla povsem do izraza sedanja podoba Gorice in njeno poslanstvo v iskanju dialoga in sodedovanja med tu živečima na-
rodoma. S tem bi sardinski gostje odnesli bolj objektivno sliko dejanskega stanja.
Goriško pokrajinsko tajništvo SSk o trenutnem položaju
V zvezi s težavami, ki so nastale pri odprtju tehničnega zavoda za Slovence v Gorici, pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti ugotavlja, da smo pred ponovnim poskusom zavlačevanja rešitve slovenskih problemov, kakršnim smo na žalost v zadnjem času vse pogosteje priča.
SSk poudarja, da so se za ta zavod zavzele vse slovenske sile, od sindikata slovenske šole do pokrajinskih oblasti, tj. odbornika za šolstvo ter samega predsednika pokrajinske uprave. Ko je po več letih bila zadeva s tehnične strani že dokaj urejena, so se v teh dneh, ko bi se šola morala začeti, pojavile težave politične narave, ki izvirajo iz samega vrha državnega aparata.
SSk ugotavlja, da na žalost predsednik vlade in vsedržavni tajnik stranke PSI Craxi še vedno ni sprejel Enotne delegacije Slovencev, ki bi mu predočila te in druge naše probleme, kar tudi sedaj negativno vpliva na ta svojski goriški problem.
SSk poziva vse sile, naj dajo pokrajinski upravi in še posebej pokrajinskemu odborniku za šolstvo, ki je med drugim edini Slovenec v pokrajinskem odboru, vso možno podporo, da bodo njihova prizadevanja rodila pozitiven rezultat.
Vrh sv. Mihaela
Te dni je podjetje Travanut končalo z asfaltiranjem gozdne ceste k zaselku Črnci na Vrhu kakor tudi na odseku občinske ceste	k hišnim	številkam 55	in	56 v
zgornjem	delu vasi,	izostala pa	je	ure-
ditev ceste v spodnjem delu vasi k št. 16A in 16B.
Načrt za asfaltiranje ceste k Črncem, ki je dolga 800 m, je občinski svet v So-vodnjah odobril na seji 27. oktobra lani. Tedaj je	svetovalec	SSk Remo	Devetak
predlagal,	naj se v	ta dela vključi	tudi
odsek občinske ceste k omenjenima hišama št. 16A in 16B. Ponovno je na to opozoril na saji 27. marca letos, ko je bila podjetju Travanut dana poveritev za asfaltiranje. Pri tem je isti svetovalec priporočil, naj se uredi tudi odsek ceste k hišama št. 55 in 56.
Ko je na seji 5. julija letos podžupan seznanil svetovalce o sestanku z lastniki ceste, ki pelje k bodočemu kulturnemu središču na Vrhu, je tudi povedal, da namerava občina to cesto v bližnji bodočnosti primemo razširiti. Spet je Remo Devetak s tem v zvezi dejal, da je sicer prav, da se to cesto uredi, a naj se ne pozabi na asfaltiranje ceste k omenjenima hišama.
In ko je prišlo do pregleda območja k hišam v gornjem delu vasi v zvezi z namestitvijo javne razsvetljave, je še enkrat opozoril na vso zadevo. Ta pregled je bil v prvih dneh septembra. Na povabilo župana, ki je bil v spremstvu občinskega tajnika, je bil navzoč tudi R. Devetak, ki je predlagal, da bi se ob isti priložnosti pregledalo tudi odsek k hišama 16A in 16B. Toda župan tega predloga ni sprejel, češ da nima časa, pač pa naj bi do pregleda prišlo v naslednjem tednu.
Zgleda pa, da vsi ti Devetakovi posegi niso imeli prave teže, saj je prišlo le do asfaltiranja ceste k Črncem in odseka ceste k hišama 55 in 56. Sedaj se bo morda občinska uprava izgovarjala, da ni bilo dovolj finančnih sredstev. Neprepričljiv izgovor! Če je znala omenjena uprava do-ložiti k prispevku 9.980.000 lir s strani Kraške gorske skupnosti za cesto k Črncem še svojih 10 milijonov, bi se gotovo našla tudi primerna vsota za odsek ceste, ki je ostal neasfaltiran.
Vse to sem zapisal in naštel zato, ker smatram za svojo dolžnost, da o tem seznanim vaščane, saj je vse te dogodke in posege »Primorski dnevnik« skrbno
obšel. S tem, da je občinska uprava dala prednost enemu odseku, drugega pa prezrla, je vnesla v vaško skupnost negodovanje in nezaupanje do tistih, ki občino upravljajo. Poleg tega je pokazala prezir do manjšinskih svetovalcev, ki se trudijo za reševanje vaških problemov. In še ena misel: ali sta hiši št. 16A in 16B nepomembni zato, 'ker na občinskih volitvah v maju prihodnjega leta ne bosta morda mislili tako kot sedanji občinski upravitelji?	R-	D.
OBVESTILA
Brošura »Misijonska nedelja«. Kot običajno bo izšla za letošnjo misijonsko nedeljo, ki bo 21. oktobra. Dušne pastirje prosimo, da nam do sobote 13. oktobra sporočijo morebitne spremembe glede števila izvodov. V nasprotnem primeru jih prejmejo toliko kot lani.
V nedeljo 14. oktobra se bodo na cerkvenih vratih delile ovojnice za darove za misijone. Dušni pastirji, ki teh ovojnic nimajo, jih lahko dvignejo na upravi Katoliškega glasa. Tam dobijo tudi slovenske lepake za misijonsko nedeljo in sicer od ponedeljka 8. oktobra dalje.
»Pastirček« za mesec oktober izide te dni. Poverjeniki naj ga dvignejo na običajnih mestih.
P. Radko Rudež bo v nedeljo 14. oktobra v Gorici. Maševal bo ob 9. uri na Travniku, ob 10. uri na Placuti. Popoldne ob 16. uri bo imel v stolnici shod Marijine družbe. Naslednje dni se vrne v Zambijo.
Društvo slov. izobražencev v Trstu začne v ponedeljek 8. oktobra svojo novo sezono ponedeljkovih večerov in srečanj. Prvi sestanek bo posvečen poglobitvi nekaterih vidikov sociološke raziskave med slovensko mladino, ki je bila podana na študijskih dnevih Draga 84. Začetek ob 20.30.
Razstava ročnih del bolnikov in invalidov
bo v cerkvi v Novi Gorici v soboto 6. in nedeljo 7. oktobra.
Posvetitev nove cerkve v Portorožu bo
v nedeljo 7. oktobra ob 15. uri. Posvečena bo rožnovenski Materi božji.
Sv. maša za milanske Slovence bo po
poletnem premoru v nedeljo 21. oktobra ob 16. uri v običajni cerkvi sv. Tomaža, ul. Broletto v Milanu. Vhod je na št. 2 v sosednji ulici S. Tomaso. Sodeloval bo otroški pevski zbor iz Števerjana. Po želji gostitelja, tj. uprave duhovniškega pen-zionata, bo odslej sv. maša vsako tretjo nedeljo v mesecu, vedno ob 16. uri, in ne več vsako drugo nedeljo kot do sedaj. Sorodnike in znance naših rojakov, ki bivajo v Milanu ali v njegovi okolici, prosimo, da jih s tem mesečnim verskim in družabnim srečanjem seznanijo.
DAROVI
Za nagrobnik prof. Bekarja: družina Bratuž 150.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: N. N.,
Rupa 100.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: Claudio Carollo ob srebrni poroki 50.000 lir.
Ob 16. obletnici smrti Pepeta Sirka in Milene Kristančič-Mikulus daruje družina za Zavod sv. Družine, za Katoliški glas, za Našo pot in za cerkev pri Subidi po
20.000 lir.
Za kapelico v Cerovi jah: Boža Legiša v spomin na pok. Celestino Pernarčič 50.000; v spomin iste Cecilija Trampuž za cerkev v Mavhinjah 15.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: Rudež namesto cvetja na grob Stankota Per-tot 30.000; ob pogrebu Stankota Pertot 20.000; Gon 10.000; Caharija 5.000; Anica Abram 20.000; Floridan 15.000; Pertot 7.000; Stepančič 5.000; Rustja 30.000; T. 10.000; Angela Pahor 1.000; Mislej 5.000; nabirka na četrto nedeljo v septembru
140.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: N, N. 30.000; Marta Milič - Bibiano Čorbo ob srebrni poroki 25.000; ista za popravilo orgel 25.000; Viktor Ščuka ob obletnici ženine smrti 20.000; Zora Milič-Hrovatin 20.000; Lucio Pitacco-Marija Remec ob srebrni poroki 15.000; Marija Daneu-Krevatin ob obletnici smrti moža Justa 10.000; Mila Vremec 5.000; Erminija Daneu 5.000; Svet-ko Ferluga 5.000; razni 4.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: ob krstu Mateja Lupidi 50.000; sorodniki v spomin Frančiške Grgič 40.000; Sandra Močnik 25.000; Bruno Cordi v spomin žene Margherite 20.000; Marija Vodopivec v spomin bratranca Siljota 15.000; Anica Križmančič 15.000; N. N. 15.000; Dori Križman v spomin na starše 10.000; Neda Patumfljeva 10.000; Darinka Leban 10.000; N. N. 7.000; prijateljica Ive Mahnič 5.000; Fabio Ferfolja v spomin Pavle in Marije 5.000; Milena Leban
5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
V nedeljo 7. oktobra ob 14.15
bo v PODGORI ob prazniku rožnovenske Matere božje
Marijanska procesija
Slavnostni govor bo imel prelat Andrej Simčič, bivši dekan v Solkanu. Med procesijo in po njej bo igrala godba na pihala iz Nabrežine. Sledil bo Praznik štrukljev ob domači kapljici, združen z bogatim srečolovom v korist misijonov. - Vabljeni!
SLOVENSKI HOTEL »BLED« V
Lastnik: VINKO LEVSTIK
Mio Trti A
Spored od 7. do 13. oktobra 1984 Nedelja: 9.00 Nedeljska sv. maša iz župnij stke cerkve v Rojanu. 10.30 »Naočnik in Očalnik, mojstra med detektivi«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek.
14.10 Nediški zvon. 16.00 Šport. 17.30 Košarka Cus Modena - Jadran.
Ponedeljek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Literarni listi. 12.00 Gledališki glasovi. 13.20 Cecili-janka ’84: moški zbor »F. Zgonik« iz Branika, zbor »Hrast« iz Doberdoba, mešani zbor »O. Župančič« iz Štandreža.
14.10 Otroški kotiček: Naši prijatelji z repom. 15.00 Iz šolskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Pevsko tekmovanje Seghizzi v Gorici. 18.00 V svetu znanosti.
Torek: 8.10 Dosje Koprivišče. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zapiski na robu. 12.00 Proti filmskemu ustvarjanju.
14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim.
16.00 Športna tribuna. 17.10 Pevsko tekmovanje Seghizzi v Gorici. 17.55 P. P. Pa-solini: »Ubesedovanje«. Drama.
Sreda: 8.10 Športna tribuna. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Zbor »A. Paglavec« iz Podgore. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Otroci, zdaj ste na vrsti vi!
16.00 Od Milj do Devina. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zapiski na robu. 12.00 Sestanek ob dvanajstih.
14.10 Povejmo v živo. 16.00 Na goriškem valu. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturna srečanja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Prisrčne pozdrave iz... 13.20 Komorni zbor RTV Ljubljana. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 V svetu filma. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Posnetki osrednje akademije Glasb, matice v Trstu 18. jun. letos. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Na-
božna glasba.
Sobota:	8.10	Kulturni	dogodki.	10.10
Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: Na leteči preprogi. 15.00 Glasbeni potret Urbana Kodra. 15.20 V svetu valčka. 17.10 Mi in glasba. 18.00 F. Bevk: »Kozorog«.
DAROVI N. N., Jamlje: za lačne otroke in za Sv. goro po 10.000 lir.
Za Slov. Vinc. konf. v Trstu: M. S.,
Trst 50.000; Zmaga Mastellaro 10.000; Emilija Žerjal 10.000 lir.
Za Sv. goro: N. N., Peč za zdravje 50.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine 50.000; N. N., Opčine 30.000 lir.
Za misijone: Avrelija Mihelič 10.000; N. N. 10.000 lir.
V nedeljo 7. oktobra bo v Zavodu sv. Družine v Gorici
OBČNI ZBOR
vseh voditeljev Slovenskih goriških skavtov. Dnevni red:
9.00 sv. maša
10.00 predavanje Manjana Kravosa iz Trsta (Metodologija vodenja)
12.30 kosilo
14.30 predavanje Franca Mozetiča iz Trsta (Lik voditelja v organizaciji in izven
nje)
17.00 sestanek razširjenega vodstva (stanje in program SGS v novi sezoni)
19.00 zaključek.
SZSO - vodstvo SGS
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
jj Banca Agricola Gorizia«„al J Kmečka banka Gorica
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407