Štev. 50 (664)     L. XIII NOVO MESTO, četrtek. 13. decembra 1962
DOLENJSKI LIST
GLASILO  SOCIALISTIČNE  ZVdZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   OKRAJ A   N.OVO MESTO
USPEH 17-LETNE IZGRADNJE SOCIALIZMA V NASl DOMOVINI:
1 -1000 - DONAII
mcmbno delovno zmago: z izvozom vozila IMV 1000 v tujino.
Na vprašanja časnikarjev so nato odgovarjali predstavniki IMV: tovariša Čedomir Črnelč in inž. Sever ter direktor podjetja Jurij Levičnik. Med drugim smo zvedeli, da bo letos IMV izdelala kakih 1400 do 1600 avtomobilov in da obstajajo nadaljnje realne možnosti za izvoz teh vozil tudi v Švico, na Holandsko, v Zah. Nemčijo in na Dansko. Zunanji trg se zanima seveda za večje količine, saj bi na primer samo uvoznik v Zahodni Nemčiji želel kupiti kar 4000 kombijev različnih tipov. Zaradi svoje kvalitete so avtomobili IMV 1000 doživeli že na jugoslovanskem trgu lepo priznanje, to pa jim zdaj prinaša sloves tudi v tujini. Kupci želijo predvsem dvotaktni motor, ki ga je proizvajalec AUTO-UNION priredil posebej po željah IMV. Zato je vozilo za tuje kupce interesantno in v IMV upajo, da bodo že prihodnje leto lahko izdelali od 2400 do 3.000 vozil. Delež uvoza, preračunan v 'rednost avtomobila, znaša zdaj za vozila IMV od 22 do 33 odstotkov. Medtem ko znaša vrednost uvoženega materiala za te avtomobile približno 440 dolarjev, pa prodajamo Kombije in Kurirje na primer v Avstrijo od 1280 do 2150 dolarjev. S tem dosegamo znaten prihranek deviz.
Novinarje je zanimalo, če je ime »DONAU« pogoj
Vsak mesec: vlak avtomobilov IMV 1000 v sosedno Avstrijo (in še kam drugam na Zahod in Vzhod) — Vztrajni napori proizvajalcev v novomeški INDUSTRIJI MOTORNIH VOZIL so kronani z novimi uspehi: kolektiv se je *Gčel vključevati v mednarodno delitev dela in uspešno nastopa z izvozom prvega jugoslovanskega, v celoti doma skonstruiranega vozila IMV 1000
Pretekli petek smo med 11. in 12. uro cepetali v neprijetnem mrazu na tretjem peronu obnavljajoče se ljubljanske železniške postaje. Razen predstavnikov INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL iz Novega mesta so bili tam šte-. vilni zastopniki ObLO Novo mesto, kooperantov IMV, ŽTP, bank in trgovin ter seveda nepogrešljivi »delegati sedme velesile«: časnikarji, fotoreporterji in televizijski snemalci. Pred nami je bila na tiru 'zasnežena kompozicija 22 vagonov, na njih pa 46 avtomobilov novomeške tovarne IMV, ki je ta dan pripravila za izvoz v sosednjo Avstrijo prvo pošiljko svojih zdaj že priznano kvalitetnih avtomobilov IMV 1000 tipov Kombi in Kurir. Ko smo se na račun železnice in njene »počasnosti« precej ostro šalili (ob navzočnosti tovariša Mižka, glavnega šefa ŽTP!), sem zaslišal z enega iz-jned stranskih tirov pomenek dveh železničarjev:
— Kaj pa tile čakajo? Kdo pa je naložil tele avtomobile?
Prijatelj mu je odgovoril:
— Ja, vidiš, zdaj bodo dolenjski kmetje avtomobile izvažali...
_ Kakih deset minut nato je mogočna električna lokomotiva res potegnila proti Jesenicam prvo izmed bodočih rednih pošiljk avtomobilov IMV v Avstrijo ...
tistem trenutku ni bilo ^žko razumeti razpolože-■ja in sijočih obrazov to-tn išev iz Industrije mo-^ rnih vozil, ki so v imenu t?Jn delavcev, tehnikov in ^enirjev   svojega 1100-"ega kolektiva s po-
gledi spremljali delo svojih rok: z vlakom, ki ga vidite na gornji sliki, se je začel izvoz 500 avtomobilov raznih tipov avtomobila IMV 1000! Nedavna poskusna pošiljka prvih Kombijev novomeške IMV je v Av-
striji odlično prestala preizkušnjo. Podpisana pogodba za 500 avtomobilov v prihodnjem letu v vrednosti 800 tisoč dolarjev je za to trditev pač najboljši dokaz! Avstrijski generalni zastopnik zahodnonem-ške tovarne AUTO-UNION je postal hkrati tudi glavni zastopnik IMV iz Novega mesta za Avstrijo.
Tiskovno konferenco v salonu glavnega kolodvora v Ljubljani je takoj nato, ko je vlak odpeljal avtomobile IMV v Avstrijo, začel tovariš Peter Bračko, predsednik delavskega sveta IMV. Pozdravil je zbrane časnikarje in druge goste ter med drugim dejal:
»Veseli me, da lahko ugotovimo, da se je uresničevanju ene izmed glavnih gospodarskih smernic — izvozu industrijskih izdelkov — in naporom celotne jugoslovanske industrije
Nov trgovski lokal v Žužemberku
V Žužemberku bodo v kratkem dobili nove trgovinske lokale, ki jih gradi trgovsko podjetje »Dolenjka« iz Novega mesta. Lokali bodo v bivši Pehanijevi hiši na trgu v Žužemberku. Ureditev lokalov je dvojnega pomena, saj bo Žužemberk s tem dobil primerne prostore za trgovino.
priključil tudi naš mladi kolektiv. Ta uspeh je za naš kolektiv, v katerem znaša povprečna starost zaposlenih 24 let, toliko pomembnejši, ker izvažamo prvo doma konstruirano vozilo, torej prvo zares jugoslovansko vozilo in da ga razen tega izvažamo v zahodne države, ki jih o-značujemo kot zibelko mo-torizacije...«
Tovariš Bračko se je nato zahvalil vsem kooperantom — zdaj jih ima IMV že kakih 500! — in vsej naši skupnosti, ki je omogočila tak napredek kolektiva. Prva stopnja izgradnje IMV v Novem mestu  je  zaključena  s po-
za izvoz avtobomilov IMV v Avstrijo. Zvedeli smo, da je to samo dogovorjena oznaka (ustrezno ime) za avstrijski trg. »Naš avtomobil je rezultat celotne jugoslovanske industrije, saj sodeluje z nami že 500 proizvajalcev od Jesenic do Djevdjelije« je med drugim odgovoril časnikarjem tovariš Levičnik, ko je pojasnjeval proizvodne uspehe, težave in probleme kolektiva IMV. Poudaril je, da gre pretežni del zaslug za najnovejši izvoz avtomobilov IMV v Avstrijo tehničnemu uspehu vozila kakor dejstvu, da tujci takih avtomobilov več ne izdelujejo, trg pa jih potrebuje.
Prvič izvaža zdaj jugoslovanska avtomobilska industrija na zahod nekaj lastnega* zares v celoti doma konstruiranega. Od takrat, ko so v pretesnih obratih novomeške IMV izdelali po »0.2 do pol avtomobila na dan« do sedanjega izvoza v tujino, je minilo komaj nekaj kratkih let. Že leta 1965 naj bi po zamisli kolektiva izdelala IMV na dan po 30 avtomobilov.
Marsikdo jim na začetku poti ni verjel. S pravo partizansko borbenostjo pa je kolektiv IMV pokazal toliko življenjske moči in poguma za ustvarjalno delo, da mu moramo spričo najnovejše zmage toplo čestitati — in hkrati želeti, da bi mu naša skupnost omogočila uresničiti proizvodne naloge, M so zdaj pred tem mladim podjetjem.
TONE GOŠNIK
Pred združitvijo okrajev
Prejšnji četrtek so na seji izvršnega odbora SZDL Slovenije razpravljali o reorganizaciji okrajev v Sloveniji. Združila naj bi se okraja Maribor in Murska Sobota, okraj Gorica z okrajem Koper ter okraj Kranj z okrajem Ljubljana. Del novomeškega okraja — občine Trebnje, Novo, mesto, Črnomelj in Metlika — naj bi se prav-tako priključil ljubljanskemu okraju, drugi del našega okraja — občine Sevnica, Vi-dem-Krško in Brežice — pa celjskemu okraju. Zakonski predlog o 4 okrajih v LRS bo v ponedeljek obravnavala Ljudska skupščina LRS, danes pa bo o reorganizaciji okraja razpravljal tudi okraj-
ni odbor SZDL v Novem mestu. — Z novo teritorialno razdelitvijo Slovenije se bomo predvsem prilagodili predvideni ustavni ureditvi, ki krepi vlogo občine kot naše glavne osnove v družbenem sistemu.
VREME
OD 13. DO 23. DECEMBRA Približno do 16. decembra nestalno s pogostimi, po večini snežnimi padavinami, nato izboljšanje," okrog 23. decembra pa spet prehodne padavine. — Temperatura se bo sprva dvignila, sredi decembra pa ponovni val mraza.
Dr. V. M.
Po vsem okraju še teko. volilne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze delovnih ljudi; mnoge so podobne' pravim ljudskim tribunam, saj so člani SZDL na njih povedali mnogo koristnega in potrebnega za nadaljnji razvoj svo.iih krajev. Dopolnili so ustavno razpravo s Številnimi predlogi In zlasti podčrtali potrebe, ki jih prinaša razgibano življenje-v posamezne kraje. — Na sliki: predvolilna konferenca krajevne organizacije na Mirni, kjer se je v ponedeljek zvečer zbralo kakih sto članov k plodni razpravi
TEMELJITEJE, Z VEČ PREMISLEKA IN Z ZAGOTOVLJENIMI SREDSTVI!
Novi gospodarski ukrepi so T letošnjem letu dosegli svoj nam prt: gospodarstvo se je utrdilo, proizvodnja je nihala manj kot doslej, izvoz se • je povečal. Na področju investiranja pa je še vedno precej starih slabosti. Tako so ugotovili na zadnji seji ObLO Novo mesto.
Investicijam za vsako ceno smo se že zaceli ogibati, vendar ne povsod. Preden se odločimo za novo gradnjo, za preureditev obrata ali za preusmeritev proizvodnje, je treba preveriti in pretehtati marsikaj. Prav gotovo velja, da se da v investicijskem programu mnogokaj zelo lepo prikazati in da Je tudi številke mogoče »prisiliti«, da nudijo obete o ekonomičnosti vloženih sredstev. Na ta račun so se mnogi investicijski programi izpremenili v nekaj, kar pravzaprav ni program. Preden se začnemo potegovati za sredstva, ki jih bomo vgradili v tovarno ali kmetijski obrat, moramo poleg vsega ostalega pretehtati tudi dvoje, na kar smo doslej radi pozabljali.
Sredstva za soudeležbo na natečaju morajo biti trdno zagotovljena in morajo predstavljati osnovo za udeležbo na natečaju. Tu grešimo največ. Spekulativne računske kombinacije: tu bomo dobili toliko, ta nam bo dal toliko, če nam bo dal oni, tretji bo najbrž prispeval toliko, pa so desetine milijonov skupaj za soudeležbo — so seže velikokrat podrle prav takrat, ko je bilo vse pripravljeno in bi z gradnjo-morali začeti. Banka ne pozna »čejev«, akreditiv bo odprla šele takrat, kadar so sredstva za soudeležbo zbrana na računu. Trkanje na razna vrata, intervencije, »nujni« primeri in vse podobne majave utemeljitve bi odpadlo, če bi pri investiranju manj kamuflirali s tako imenovanimi fiktivnimi sredstvi (kakšna so, smo opisali malo prej) in raje trdneje zagotovili soudeležbo ali pa ugotovili, da nismo sposobni začeti investicije.
Druga slabost so zemljišča, Z njo se najpogosteje srečujemo v kmetijstvu. Progra-
Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST!
me izdelamo, sredstva zagotovimo, akreditivi so odprti, nato pa začnemo z odkupom, zakupom in zaokroževanjem zemljišča, kjer naj bi novi obrat delal in živel. Odkup, zakup in zaokroževanje pa so lahko zelo dolgotrajen postopek. Dovolj je, da se upre samo nekaj lastnikov zemljišč, pa bo minilo precej časa, preden jim bomo po raznih predpisih kos. Takšen primer smo doživeli pri ustvarjanju drevesnice na Obrhu, pri zaokroževanju zemljišč pri Podtumu in še marsikje. Primer zelo neresne investicije Je živinorejski obrat KGPK pri Draškovcu. Hlevi stoje, vode za napajanje živine pa ni, ker so kot je videti, nanjo pozabili. Ali pa naprave za strojno molžo, ki že lep čas leže neuporabljene na kmetijskem obratu Trška gora I Mar se nismo prenaglili, ko smo jih kupovali, in mar niso kupljene z družbenimi sredstvi?
Zaključek je zelo preprost: ne pozabljajmo-, da gradimo in širimo proizvodnjo z družbenimi sredstvi, premislimo temeljito, preden pričnemo, pa bomo brez težav in kmalu dogradili to, za kar smo se odločili!
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Naši najvišji predstavniki države so na obisku na dveh koncih sveta. Predsednik Tito preživlja svoje počitnice v Sovjetski zvezi, kamor ga je povabil premier Hruščov. In če tudi Titov obisk ni »uraden« so ga že izkoristili za razgovore z najvišjimi državniki Sovjetske zveze, da so izmenjali mišljenje o bilateralnih odnosih med obema državama in aktualnih mednarodnih vprašanjih. Razpravljali so o širokem krogu vprašanj z željo, da se utrdi mir in okrepi razvoj socializma na svetu. Maršal Tito je v govoru v Vol-gorodu med drugim poudaril, da »narode Sovjetske zveze in Jugoslavije povezuje skupen cilj boja za mir, mir brez vsega tistega kar meče senco na prihodnost...«
Podpredsednik Kardelj je na uradnem obisku v Indoneziji, prvi državi na njegovem uradnem potovanju. Za Indonezijo bo obiskal še Indijo in Irak ter se bo spotoma verjetno ustavil še kje drugje. Kardelja so sprejeli v Indoneziji zelo prisrčno kot predstavnika prijateljske Jugoslavije. Prvi uradni razgovori, ki so potekali v vzdušju prisrčnosti, zaupanja in razumevanja, so bili posvečeni bilateralnim odnosom in sodelovanju na mednarodnem področju. Razgovori seveda še niso končani ter je bilo doslej težišče bolj na obojestranskem prikazovanju najvažnejših družbeno-ekonomskih problemov in notranjepolitičnega razvoja, kot pa sprejemanju važnejših sklepov.
Na splošno so obiski naših najvišjih predstavnikov države, Tita t Sovjetski zvezi, Kardelja v Indoneziji In drugod, v prvi vrsti posvečeni utrditvi miru, sporazumevanju in sodelovanju med narodi, ki so pripravljeni spoštovati osnovna načela naše zunanje politike: nevmešavanje v notranje zadeve, enakopravnost in nepovezovanje na noben blok.
V času, ko so se v Colombu, glavnem mestu Cejlona, vscdli za zeleno mizo šefi delegacij šestih neangažiranih držav Azije in Afrike — Indonezi-
Azije in Afrike, ki so zaradi nevarneg* mednarodnega žarišča zaostrovanja n* Himalaji bile neposredno najbolj prizadete. Naloga, ki so jo prevzeli neangažirani v Colombu je vse prej kot lahka. Nimajo sicer namena sprejeti že formule za rešitev himalajskega spo* ra, ki obstaja že več let. Namen konference je razbistriti ozračje in ustvariti pogoje, da bi Indija in Kitajska lahko na direktnih razgovorih našli možnost za častno in miroljubno rešitev tega spora.
Kakšen bo uspeh te konference je* sedanjem obdobju, ko konferenca še
KARDELJ V INDONEZIJI
je, Burme, Kambodže, ZAR, Gane in Cejlona — je na indijsko-kitajski meji še vedno zatišje. Poročajo sicer o raznih »provokacijah«, kar pa so Indijci demantirali. Indijski premier Nehru je sicer med konferenco, v Colombu omenil, da ustavitev ognja in umik kitajskih enot ocenjuje kot možen trik in je v tej luči govoril o možnosti ponovnih vojaških spopadov na Himalaji; toda to je govoril indijskim vojakom, da jih je pripravil na morebitno presenečenje.
Na mednarodni politični oder so stopile neangažirane države s področja
traja, težko karkoli napovedati. Vendar pa že lahko rečemo, da je že samo sklicanje te konference pomagalo ustvariti ugodnejše vzdušje v obravnavanju tega spora. In že to je napredek.
Jugoslavija podpira napore neangažiranih v Colombu. Naše stališče do tega spora je jasno:. Jugoslavija se zavzema za miroljubno rešitev spora s pogaja-nji. Kar zadeva Indijo v tem sporu P* je tovariš Kardelj poudaril, da Indij* ni samo neblokovska država »temveč tudi eden nosilcev politike miru in sožitja na svetu sploh, posebno pa v Aziji«.
LOVSTVO IN RIBIŠTVO V LLCI TURIZMA V BREŽIŠKI OBČINI
V letu 1962 je bil v Brežicah dosežen velik napredek r.a področju turistične dejavnosti. Avtomobilska cesta Je odprla brežiškemu področju velike možnosti za nadaljni razvoj, kar velja še posebno za" inozemski turizem. Število nočnin se je od lanskih 37.424 letos dvignilo na 41.070. Pri obračunu turizma pa se ne smemo ozirati le na izboljšanje gostinstva,' temveč moramo pri tem misliti na vse želje turistov, ki prihajajo v naš kraj. Pri tem sta posebno važna lovstvo in ribištvo. V lovstvu je bil dim poseben poudarek na izboljšanje načrtne gojitve in odstrela divjadi, turiste pa bomo privabili z boljšo organizacijo. — Lovska družina Cerklje si je že pridobila prijatelje med italijanskimi lovci, po njeni not) pa gredo tudi v Breži-
cah, na Čatežu in v Kapelah.
Najbogatejša lovišča imata lovski družini v Brežicah in Cerkljah, vendar bi ravno tu morali investirati nekaj sredstev za zemljišča in sejanje kultur, ki v zimskem času divjad ščitijo pred roparica-mi. Poseben problem je Vr-bina, ker je precej izsekana in je nevarnost, da bo tam divjad popolnoma izginila. Podobni primeri pa so tudi drugje.
Lovske družine bi se mo rale nujno povezati s turističnimi društvi, da bi tako skupaj usmerjale turiste v kraje, kjer je največ turističnih lepot.
Tudi ribiškim družinam je bilo posvečeno precej skrbi. V Brežicah je ribiška družina povečala vlaganje ribjega naraščaja v odprte vode, nujno pa je treba misliti na ri-
bogojnico, da se , še zveča ribolov v Krki, Sotli in Savi. Brežiška ribiška družina je v bajerju pri Opekarni Brežice že vložila 3000 postrvi in 20.000 drugih rib, v načrtu pa ima še 10.000 postrvi in 25.000 krapov. To so dobre investicije in bi morala družina imeti na razpolago več sredstev in pomoči. Kakor v lovstvu tako je potrebno tudi v ribištvu urediti čuvajsko službo. Precej škode namreč povzročajo divji lovci In ribiči, ki lovijo brez dovoljenja in na nedovoljen način. Ker Je čuvajev vse premalo, se dela velika škoda.
Pri vsem tem ne moremo mimo kluba za konjski šport, ki je dosegel posebno v zadnjih letih zelo lepe uspehe. Pri tem so bili v Dobovi in na Bizeljskem posebno delavni tovariši Hubert Križanec,
Ivan Lipej in Ivan Balon, ki so vlagali lastna sredstva. Zato bi morali tudi temu klubu priskočiti na pomoč.
Na Bizeljskem in v Piše-cah se je letos osnovalo Turistično društvo. Ima zelo lepe načrte za prihodnjo sezono, pa tudi sredstva so že obljubljena. V Brežicah je Turistično društvo v zadnjih letih zelo delavno in je lani uredilo kopališče in okolico ob Krki, letos pa pripravljajo ureditev kopališča nasproti Horvatiča, kjer bo tudi parkirni prostor za okoli sto avtomobilov. Po zneje nameravajo urediti 'ie kopališče v Krški vasi in o-kolico Krke, kjer se poleti že več let kopljejo turisti iz Zagreba in tudi inozemci. Seveda za vse to ni dovolj samo dobra volja, temveč bi bilo potrebno investirati tudi več sredstev. Ker so načrti za vsa dela že v teku, bi s prostovoljnim delom lahko zmanjšali stroške za ureditev Krke in okolice.
Turistični promet v brežiški občini se je razvijal v skladu z gospodarskim razvo-
jem. Turizem in gostinstvo dobivata vse večjo veljavo, vendar znamo naravne lepoto še vse premalo izkoriščali. -~ Odpraviti moramo vse pomanjkljivosti in posvetiti vso pozornost pospešenemu razvoju turizma na našem področju.
Zdenko Verbič
Regulacija potoka v Dolnji Pirošici
Potok, ki teče mimo Doljne Pirošice, v deževnih dneh poplavlja njive in celo ogroža nekatere hiše. Vsako leto povzroči veliko škodo. Vaščani žele, da bi ObLO reguliral potok in preprečil škodo.
Elektrika je v tej vasi že dlje časa. Občani so se svoj čas zelo zavzemali za ojače-nje električnega omrežja« vendar Jim ni uspelo.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
t  • ■*.....
[z^ih silili
- ■  — -___,__- ■ •    - -   - - -_—d
V četrtek je bila v Domu sindikatov v Beu gradu slovesna proslava ob 20-letnicl ustanovitve AFŽ. Na slovesnosti Je govorila Vida Tomšič, ki je med drugim dejala, da dobiva ženska v naši družbi novo mesto. Pri nas nezajezljtvo teče revolucija glede gospodarskega osamosvajanja ženske in Se bolj glede njenega statusa kot občana. Na to ne kažejo samo njena popoma pravna enakost ali pa podatek o tem, da dela pri nas skoraj milijon žensk v družbeni proizvodnji in na tisoče Žensk v organih oblasti oziroma družbeni samoupravi.
Na to kaže dejstvo, da se spreminja položaj človeka v naši družbi. V skladu s tem postaja interes ženske za boljše življenje ogromna sila za premagovanje zaostalosti dežele in družbenih odnosov. Njena popoma uveljavitev postaja stalna vsebina družbenih naporov in pogoj za nadaljnji uspeh skupnosti. — Tovarišica Vida Tomšič je nadalje poudarila, da je ženska na delovnem mestu in v družbi enakopravna, vsi drugi pogoji njenega življenja — njena šolska izobrazba, položaj v družini in gospodinjstvu — pa stalno kršijo to enakopravnost. »Vse to pomeni,« Je podčrtala tovarišica Tomšičeva, »da je problem nadaljnjega družbenega uveljavljanja Ženske Izredno važno družbeno vprašanje, ki ga je mogoče urediti samo z močjo vse družbe, z razvojem njene materialne osnove in družbene, socialistične zavesti.«
0 Na seji predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so ugotovili potrebo po sprostitvi presežkov delovne sile, ki zdaj zavira večjo racionalizacijo proizvodnje. Sprostitev presežne delovne sile pa ne sme biti stvar posameznih vodilnih ljudi v podjetju, ampak zadeva vsega kolektiva, ki edino lahko prepreči vsako-
...-.m,- samovoljne, nedemokratične in nepravične ukrepe. Delovni kolektiv bo najlaže prevzel nase odgovornost in hkrati dolžnost, da bo sprostitev presežkov delovne sile zagotovila zares večje uspehe, od katerih bodo imeli koristi širša skupnost, kolektiv in vsak posameznik. Pri tem pa se je treba zavedati, da obstajajo v podjetjih tudi prikrite rezerve, ki tiče v slabem izrabljanju delovnega časa, torej v slabi organizaciji dela, v nizki ravni strokovne izobrazbe delavcev
V NAŠI DRUŽB! DOBIVA ŽENSKA NOVO MESTO
itd. V mnogih primerih ne bi bilo treba odpuščati delovne sile, če bi zagotovili hitrejše naraščanje proizvodnje, večjo usmerjenost proizvodnje na izvoz, uvedbo novih delovnih izmen itd.
6 V Beogradu je bilo te dni dvodnevno posvetovanje Jugoslovanskega združenja za kazensko pravo in kriminologijo. Na posvetovanju so ugotovili, da zaščite zakonitosti ne more zagotoviti le pravosodje. Zaščita na primer družbenega premoženja je predvsem zadeva delovnih kolektivov, organov družbenega nadzorstva, raznih Inšpekcij, družbeno-političnih organizacij itd. Najučinkovitejšo zaščito zakonitosti lahko zagotovita notranja kontrola v delovnih organizacijah in javna kritika. Čeprav se delavci ponekod pritožujejo zaradi kršitev pravic samoupravljanja, so doslej le v enem primeru prijavili kršitev. Precej pogostne so tudi pritožbe zaradi kršitev pravic iz delovnega razmerja, toda za zašf"itn za-
konitosti se je v vsej Jugoslaviji obrnilo le 383 ljudi. Mnogi ljudje morda ne poznajo pravnih sredstev, s katerimi bi se lahko učinkoviteje borili proti raznim krivicam, zato bi morali v večji Meri organizirati tudi pravno vzgojo, ustanav-jati pravne posvetovalnice itd.
0 Na seji upravnega odbora sekcije za kine-.ijstvo pri Gospodarski zbornici LRS so ugotovili, da je kmetijska banka od razpoložljivih S milijard din, namenjenih za nakup zemlje, izplačala le 23 milijonov din. To kajpak ne pomeni, da se kmetijske organizacije ne bi zanimale za nakup zemlje, ampak je vzrok nekje drugje: v zapletenem in birokratskem postopku pri najemanju kreditov. Ponekod pa leži krivda tudi na zadrugah, ki se še kar naprej otepajo možnosti povečanja svojih kmetijskih površin, ker je posameznim uslužbencem bolj všeč odkupna dejavnost, s katero je manj dela.
0 Jesenska setev pšenice je v glavnem zaključena. S pšenico je zasejano 2,100.000 hektarov, od tega 500.000 ha v kooperaciji med kmeti in socialističnimi kmetijskimi gospodarstvi ter 500.000 ha na socialističnih gospodarstvih. Nad milijonov hektarov je zasejanih z visokorodnlmi vrstami pšenice.
0 Predstavniki republiških odborov sindikatov, okrajnih in občinskih sindikalnih svetov so pred .nekaj dnevi na posvetovanju v LJubljani analizirali dosedanji potek ustavne razprave v delovnih organizacijah. Ugotovili so, da so v ospredju razprave aktualna ekonomska vprašanja, čutiti je močan pritisk na hitrejše urejanje odprtih problemov, precejšen poudarek je na notranjih odnosih itd. Ustavna razprava v delovnih organizacijah je izredno množična, razgibana in konstruktivna.
Momčilo Popovlć je v torek 00 22.42 v bonnski univerzitetni kliniki umrl. Po 13 dneh dramatičnega boja s smrtjo so se pokazale kot brezuspešne številne intervencije zdravr.ikqv.
Protestna nota ZB Nemčiji. Zaradi grobe protijugoslovanske provokacije ustaših emigrantov Je jugoslovanska vlada poslala bonnski vladi ostro protestno jioto, s katero zahteva kaznovanje ustaških zločincev, prepoved njihovih organizacij ter izročitev vseh tistih oseb, ki so kot jugoslovanski državljani zagrešili vojne zločine V Jugoslaviji ln so sedaj na ozemlju ZR Nemčije.
Nov vojaši upor v Argentini. V Argentini je izbruhnil v torek not vojaški upor. ki ga vodi dosedanji vrhovni poveljnik letalstva general Cayo Alsina. Položaj je zelo zamotan. Poveljstva pehote in mornarice so obdržala za sedaj svoje enote v vojašnicah.
Nova vlada v Bonnu. V Bonnu so po dolgotrajnih pogajanjih rešili vladno krizo in sestavili novo vlado, ki jo zopet vodi kancler Ade-nauer. To Je koalicijska vlada, in sicer med krščanskimi demokrati ln liberalci V novi vladi ni veS kompromitiranoga obrambnega ministra Josefa Strausse, zapletenega v znano afero '»Splegel«, ki je bila formalni povod za vladno krizo. '
Upor na Borneu. V Bruneiju na Borneu, bogatem ležišču petroleja, nad katerim držijo roke Angleži, se je začel upor. Boji Se vedno trajajo med kolonialnimi 10 uporniškimi silami. Indonezijski tisk Je podprl vstajo v Bruneiju.
Ofenziva v Jemenu. V Jemenu se Je začela splošna ofenziva jemenskih republikanskih šil, katerih _ naloga Je razbiti še zadnja oporišča pristašev strmoglavljene?« imama el Bari m
Vrata v turistični rudnik odprimo na stežaj!
Pravijo, da je turizem industrija oddiha. Čeprav trditev zveni malce nenavadno, v neki povezavi z gospodarstvom pa vendarle je. Gre za Veliko področje, na katerem bi lahko s smotrnim gospodarjenjem načrpali več sredstev, kot jih dandanes. Turizem je neizčrpen rudnik s premajhnim vhodom. Vrata so odprta samo toliko, da lahko turisti eden po eden Btopajo vanj.
Med tistimi, ki želijo videti ta »rudnik«, je veliko tujih in domačih turistov. Pridejo in si hočejo ogledati kar največ: naravne lepote, moderne zgradbe, spomenike, muzeje itd. Prihajajo v skupinah in posamič, vedno z namenom, da si bodo oddahnili, ker pomeni izlet za mnoge čas oddiha.
Pa prisluhnimo tistim, ki so bili turisti, zlasti če so se mudili na. področju našega okraja.
»Kakšne    hotelske cene!
Greš spat, se hočeš kopati, pa ni vode! Hočeš se pošteno odpočiti, pa ugotoviš, da ležiš na preluknjanih rjuhah! Greš v stranišče, kjer te čaka povodenj ali vsaj neprijeten napis na steni, da se ti trikrat obrne želodec!«
Nekateri tujci se hvalijo: »Ko bi jaz imel to, kar imate vi, bi naredil raj. Zakaj ne odstopite zemljišča, da naredim motel?«
Take besede bijejo v uho kot očitki, toda rečenega ni skoraj nič preveč. Poglejmo resnici do dna in še sami ocenjujmo! V marsičem bi se morali strinjati! Pa vendar ... Ce listamo po poročilu o letošnji turistični sezoni v našem okraju, se razveselimo nekaterih številk, ki le kažejo na ugoden premik v razvoju. turizma. Nič novega pa ne bomo povedali, če nadalje ugotovimo, da je bil ta premik odvisen bolj od pritiska gostov kot od pripravljenosti turističnih
področij. Naposled se lahko ob vsem tem prepričamo, da ima vsak turist s seboj tudi »kožo in želodec«, se pravi, da smo se le naslišali prigovorov čez gostinstvo in prenočišča.
Spričo tega je turistični promet, ki naj bi se letos povečal za toliko in toliko, dočakal dokaj borno žetev. Poglejmo, kaj smo »naželi!«
Do konca septembra letos je bilo v našem okraju 32.061 turistov, kar je približno S odstotkov več kot lani v istem obdobju. Medtem ko smo imeli precej več tujih turistov, pa je padlo število domačih gostov. Največ gostov in nočitev je imela v tem času novomeška občina, na drugem mestu so Brežice, na tretjem pa Videm-Krško. Turisti so pri nas bivali povprečno po 3 dni in pol. Do konca tega leta bi moral znašati gostinski promet milijardo 896 milijonov dinarjev, kar bi bilo za 263 milijonov di-
Nimajo športniki nobenih predlogov?
V predzadnji številki smo Pisali o odnosu ustave in statutov do telesne kulture. Vendar športni delavci še vse Premalo sodelujejo pri dopolnjevanju ustave. Telesnokul-turne organizacije bi lahko na debatnih sestankih proučevale osnutke in potem s svo-iirrii sklepi seznanile javnost.
Športne organizacije bi morale seznaniti člane s členi, v katerih bi lahko prišla vloga športa in rekreacije do močnejšega izraza. V občinskih statutih bi morali spremeniti in dopolniti besedilo v členih 89 in 95, v katerih ni vloga telesne kulture niti ^omenjena, čeprav je bilo v ustavi
Gasilski dom v Novem mestu bo nudil potrošnikom vrsto servisnih uslug
2e nekajkrat smo v našem 'istu objavljali fotografije, ki So prikazovale, kako napreduje gradnja gasilskega do-*na v neposredni bližini novomeškega pokopališča. Tokrat naj vam postrežemo z Veselo novico, da bo dom, kot vse kaže, zgrajen že prihodnje leto in da bo nekako sredi leta, če bo šlo vse po sreči, v njem pričelo delati Vec servisov, ki bodo nudili našim potrošnikom nekaj Uslug, po katerih je zelo ve-nko povpraševanje.
Gasilski dom bo s poklicno gasilsko četo, sestavljeno k 15 mož, pomenil veliko tudi za razvoj našega gasilstva *n bo hkrati porok za večjo Požarno varnost.
Lastniki   avtomobilov na
svoji koži okušajo pomanjkanje strokovnih delavnic za vzdrževanje avtomobilov v Novem mestu. V gasilskem domu bodo tri takšne delavnice: avtomehanična, servis za polnjenje akumulatorjev in pralnica za avtomobile. Poklicni gasilci bodo v teh storitvah usposobljeni, naštete stroke pa so izbrali zato, ker jih pri izpolnjevanju njihovega osnovnega poklica, gasilske službe, ne bodo ovirale. 2e v juniju 1963 si bomo torej, kot vse kaže, oddahnili. Nova avtomehanična delavnica bo hitro in strokovno opravila popravila, prašen in blaten avto pa nam bodo mimogrede očistili in podmazali ter hkrati pregledali še akumulator, če bomo želeli.
leta 1953 napisano, da skrbi država za telesno vzgojo ljudstva, posebno mladine, za dvig zdravja in delovne sposobnosti ljudi in krepitev obrambne moči dežele.
Nagli gospodarski razvoj vse hitreje spreminja naše življenje, zvišuje življenjsko raven občana, veča njegove osebne potrebe in tudi potrebe po telesni kulturi, oddihu v prirodi, razvedrilu. Telesna kultura je neločljivo povezana z delovnimi ljudmi in je ne smemo zapostavljati za komunalnimi, zdravstvenimi in socialnimi potrebami.
Sedaj je čas, da osnovne organizacije in občinske zveze za telesno kulturo postavijo vprašanje o tem na dnevni red svojih sej in zboro-vanj_ Pri Zvezi organizacij za telesno kulturo v Beogradu je bila imenovana komisija, ki bo zbrala vse predloge športnih organizacij in jih posredovala ustavni komisiji. Zato mislimo, da je potrebno v 89. in 95. člen vnesti vlogo in pomen telesne kulture. Isto velja tudi za republiško ustavo in občinske statute. Stanje v našem okraju nujno zahteva, da se resno oprimemo dela in preko ustave in statutov izboljšamo stanje telesne kulture v šolah in društvih, zlasti kar zadeva vzdrževanje objektov in nove gradnje.
Franc Segedin
narjev več, kot je gostinstvo iztržilo preteklo leto.
Turistična letina torej ne bo preveč bogata, četudi prištejemo še promet do konca leta 1962. Porast gostinskega prometa v glavnem ovirajo tile činitelji:
— gostišča so pomanjkljivo urejena, imajo neurejene samitarije, točilne pulte, niso čista itd.;
— v gostiščih ni lahko dobili pristnih dolenjskih jedi in pijač;
— raven gostinskih storitev je zelo nizka.
Vse to goste odbija. Dandanes, ko je avtomobilski promet že tako razvit, se bo turist prej odločil za daljšo pot in boljšo postrežbo kot pa za krajšo pot in slabo gostišče. Razumljivo je, da so med temi gosti tudi tujci, ki so še posebno zahtevni. Ce jim ni všeč, se odpeljejo naprej. Sele tedaj se'spomnimo, da jih ne bi »smeli pustiti«. Zakaj z njimi so šle devize, ki bi jih sicer pustili pri nas!
Napačno bi bilo, da bi zdaj udarili plat zvona in začeli splošno akcijo za lov na domače in tuje turiste. Teh ne bo treba loviti z reklamami In še s čim, če bomo imeli do turizma tako spoštovanje kot drugod po svetu. Kajti kar je dobrega, se samo hvali. Zato bi morali mobilizirati vse odgovorne činitelje, da utrejo turizmu v našem okraju lepšo pot in v prvi vrsti — izboljšajo gostinstvo! Ze zdaj je treba začeti, da bo vse nared za prihodnjo sezono!
Predstavljamo vam »potujočega monterja«
Servisna delavnica v Brežicah sicer obstaja že dalj časa, vendar zaradi pomanjkanja strokovnega vodstvenega kadra ni imela vidnejših uspehov. Pred dobrim mese-
cem pa je servis za popravilo gospodinjskih aparatov in hladilnih naprav prevzel izkušeni monter VIKTOR SUBO-TIC. Ker smo zvedeli, da so ga ljudje proglasili za »potujočega monterja«, smo ga ob nedavnem obisku vprašali, zakaj so mu nadeli tak naziv. Tole nam je odgovoril: »Vem, da je za kupca neprijetno, če se mu aparat pokvari. Pošiljanje aparatov v servisno delavnico je zamudno in nepraktično. Zato sem se odločil, da na poziv stranke opravim popravilo kar na domu. Samo v novembru sem \ na domovih popravil nad 100 raznih gospodinjskih aparatov. Ljudje me že poznajo domala v vseh občinah v okraju.*
— Ker delate za tako široko območje, morajo stranke verjetno dalj časa čakati, da jih obiščete?
»V zmoti  ste!   Potem ko stranka prijavi okvaro aparata trgovini, kjer ga je kupila, ali pa naši servisni delavnici, jo obiščem najkasneje v Šestih dneh. Ker imam desetletno  strokovno izkušnjo za popravila vseh aparatov, delam hitro. In še nekaj, naša servisna delavnica jamči   za   kvalitetno popravilo. Omeniti želim še, da imajo stranke razen tega še velike ugodnosti pri popravilih aparatov.«
— In kakšne so te ugodnosti?
»V garancijski dobi popravim aparat v celoti doma brez vsakršnih stroškov. Ce pa je garancija potekla, izvršim popravilo v kratkem času in na domu. Naš servis ima na zalogi tudi vse originalne rezervne dele.«
— Pri katerih gospodinjskih aparatih je največ okvar?
»Tu prednjačijo hladilniki, sledijo pa jim električni štedilniki in pralni stroji.«
— Imate kakšno posebno željo?
»Delam v zelo neugodnih pogojih. Stanujem namreč v Cerkljah, delavnica je v Brežicah, delam pa v vseh občinah v okraju. Ker nimam lastnega prevoznega sredstva, sem vezan na vlak ali avtobus. Ce bi imel »fič-ka« bi lahko več naredil. Toda to je zaenkrat samo želja«.
D. K.
Izumitelje priznava tudi ustava
V nedeljo, 9. decembra, je dosedanji iniciativni odbor Društva izumiteljev Novo mesto, ki združuje zaenkrat le okoli 40 članov, na občnem zboru položil obračun dela. Novo društvo deluje v našem okraju že skoraj leto dni, podani obračun njegovega dela pa je bil kljub vsemu ploden. V razpravi in v poročilih so se spet dotaknili težav v zvezi s predlogom pravilnika o izumiteljskem delu, ki je bil razposlan 60 gospodarskim organizacijam v okraju, društvo pa žal doslej še ni sprejelo nobenih obvestil o tem, da bi katerikoli organ delavskega samoupravljanja o predlogu tega pravilnika razpravljal ali pa ga skušal prilagoditi svojim potrebam. Na ta račun izumitelji in ti, ki so s svojimi pred-
logi pripomogli k izboljšanju tehnoloških procesov, v naših delovnih kolektivih še niso zaščiteni. Predsednik glavnega odbora Društva izumiteljev Slovenije tov. dr. Zupan je na novomeškem zboru ponovno poudaril, da ima izumiteljsko delo velik pomen in da o njem govori celo osnutek nove ustave, ki Izumitelja izenačuje z znanstvenim delavcem, kar je prvi primer te vrste v zgodovini sploh.
Na občnem zboru so sprejeli več sklepov, med drugim bo novi odbor uredil pregled vseh izumov in izboljšav na našem področju, pomagal članom društva pri urejanju potrebnih dokumentacij v izumiteljskem delu in skušal pritegniti k delu društva vse, ki se z izumitelj-
stvom ukvarjajo, ne glede na to, kaj delajo. Društvo izumiteljev bo še naprej delovalo v okviru LT.
Dobro obiskana krajevna konferenca
4. decembra se je v žu-žemberški kino dvorani zbralo okoli 200 ljudi na krajevno konferenco SZDL. Konferenca — prisostvoval ji je tudi predsednik občinskega odbora ZSDL Novo mesto tovariš Jože Cvitkovič — je bila zelo uspešna. Po poročilu predsednika krajevne organizacije SZDL je bila plodna razprava, ki je zajela tudi gospodarska vprašanja, predvsem turizem, gostinstvo in kmetijstvo.
Beseda o krškopoljski pasasti svinji
Katera pasma naj prevladuje v prašičereji na našem področju: krško-Poljska, nemška oplemenjena ali švedska landrace? — Proučimo predvsem potrebe trga in upoštevajmo koristne izkušnje najboljših rejcev!
Na strokovnih posvetovanjih, sejah in ob licencira-nju merjascev se vedno znova sprašujemo, katere pasme Merjascev naj priznavamo na našem področju. Dostikrat Ugotavljamo, da bi ta ali ona Pasma najbolj odgovarjala našim razmeram, predpisom m tudi zato, ker imamo zanjo plemenski material in Podobno. Doslej smo premalo razmišljali o tem, katera pasma bi bila rentabilna za kmeta, katera za družbeni sektor. Premalo je bilo proučeno vprašanje trga, kaj
bo le-ta v bodoče zahte-val, katera pasma bo iskana 118 tujem tržišču, katera na domačem. Vprašanje izvoza 86 vse preveč obravnava na *aznih konferencah, premalo Pa med samimi proizvajalci, vedno le ugotavljamo, da ta
oni artikel trenutno potrebujemo v velikih količi-
nah, nihče pa ne proučuje potreb trga.
Potrebam tržišča trenutno ne moremo zadostiti z eno pasmo svinj, ampak s tremi hkrati, to so: Švedska landrace, holandska, nemško o-plemenjena in domača krško-poljska svinja. Dobri izgledi so za izvoz pršuta v Italijo in Ameriko. Trg želi 9 kg težke šunke. Domače pasme dajejo zelo lepo marmorira-no meso, zato so take šunke na tržišču zelo iskane. Tudi NATO je interesent za bele mesnate prašiče, težke od 120 do 140 kg. 2e samo potrebam domačega tržišča težko zadostimo, da o izvozu sploh ne govorimo. Tudi naš družbeni sektor bo resen kupec belih pujskov, ko bodo prihodnje leto zgrajeni prvi hlevi za 10.000 glav be-konov in v naslednjih letih že za 30.000 glav. Tudi pod-
jetje »Sljeme« je več ali manj stalen kupec na naših sejmih.
Poglejmo si glavne značilnosti omenjenih treh pasem svinj! Holandska in švedska landrace pasma sta zelo intenzivni vrsti belih svinj, ki pa v domači reji ne dajeta, kar od njih pričakujemo. Potrebujejo ■ veliko živalskih beljakovin, (mesna in krvna moka, sirotka), katerih se naš kmet redko poslužuje. Krmi, kot je navajen, z navadno domačo hrano (trava, krompir, zrnje in razni kuhinjski odpadki), pri kateri pa te svinje slabše napredujejo. Industrijske krmilne moke so zelo drage. Ce je kmetovalec odvisen od nakupa močnih krmil, je vprašanje rentabilnosti takšne vzreje. Švedska landrace pasma je tipična industrijska svinja in spada   v glavnem
na družbeni sektor. Kaže. da v naših sedanjih razmerah ne bi smeli dajati prednosti le holandski in švedski landrace pasmi, ker kmetovalec in tudi potrošnik iščeta mast. Kupec švedskih in ho-landskih belih svinj je v glavnem podjetje »Sljeme«, ki trenutno odkupuje neomejene količine za pitališča na Hrvaškem in za izvoz 90 kilogram težke bekone.
Nemško oplemenjena pasma je razširjena v okolici Brežic in Šentvida pri Stični, je dobro prilagojena našim pogojem in prehrani, ki jo zelo dobro izkorišča, in doseže težo 200—300 kg. Pri rejcih in kupcih je ta pasma zelo zaželena, ker je zelo rentabilna, to je: ob istih pogojih je večji prirastek in več masti. Plemenski material bomo morali sami vzgajati, ker rejskih središč za nemško oplemenjeno pasmo nimamo. Zato bi bilo dobro uvesti selekcijo plemenskega naraščaja pri samih kmetovalcih ravno zato, ker je
teh svinj zelo malo. In ker ni prave kontrole in evidence, se pojavlja nevarnost križanja v sorodstvu in s tem v zvezi degeneracija.
Domača krškopoljska svinja je v glavnem razširjena na Dolenjskem, s središčem na Krškem polju, je manj zahtevna pasma, ni izbirčna za hrano, se razvija in raste ob zelo skromnih pogojih. Vzdržuje se v glavnem s pašo, krompirjem, koruzo, ovsom in raznimi drugimi prehrambenimi odpadki. Za naše razmere je najprimernejša pasma. Spita se do teže 200—300 kg. Krškopoljski pasmi pa preti degeneracija, ker je razširjena na premajhnem področju. Nekoliko sveže krvi je pridobila s pasmo Wessex, vendar ne vemo, kje se križanci nahajajo. Križanje je na krško-poljsko pasmo dobro delovalo, svinje so postale večje in lepše oblike. Potrebno bi bilo uvoziti še nekaj merjascev podobne pasme,- da bi preprečili degeneracijo kr-škopoljcev. Kmetijski inštitut v Sloveniji bo preizkusil križanje krškopoljske svinje s švedsko  landrace pasmo.
da bi dobil manj zahtevni tip mesnatega prašiča.
Slovenski kupec iz industrijskih središč išče v glavnem krškopoljsko pasasto svinjo, da se preskrbi preko zime z mastjo in mesom, katerega ima ta pasma obilo. Slovenski kupci se ne morejo odločiti za bele svinje, ker so pred leti kupovali pujske švedske in holandske pasme, pa jim niso dale potrebne količine masti. Tudi tisti, ki se ne bavijo v svi-njerejo, iščejo v glavnem pa-saste svinje za zakol. Potrošniki našega juga pa iščejo belo pasmo. Cene so zelo ugodne: 360—370 din za kilogram belih pujskov, za krškopoljske pa je cena za 20 din nižja.
Vzreja plemenskih svinj in pujskov je in bo tudi v bodoče med najbolj rentabilnimi proizvodi v kmetijstvu. Vsem kmetovalcem, ki imajo dovolj zemlje in krme, priporočamo rejo 5—6 plemenskih svinj poleg reje krav mlekaric, pa bo večji dohodek kot od starih vinogradov ali sadovnjakov.
Marija Sušnik

PISMA UREDNIŠTVU
Tu je treba nekaj ukreniti!
Tovariš urednik!
Ko sem se 26, novembra okoli 19. ure vračal iz Ljub-Ijane proti Novemu mestu, sem v Bučni vasi srečal dve deklici, stari okoli 10 let, s Šolskima torbama v rokah. Na vso moč sta tekli v smer, od koder sem prišel. Vstavil sem avtomobil in povprašal mimoidočo starejšo žensko, če ve, kaj je z deklicama, da tako tečeta. Takole je povedala: »Ti dve hodita v mesto v šolo, zdaj pa gresta domov. Mislim, da sta nekje od Zdi-nje vasi« Reči moram, da me je kar stisnilo pri srcu. Tako majhni dekletci, pa sami ponoči v Zdinjo vas! In Se pot tako slaba!
»Ne, svojega otroka že ne bi pustil ob tejle uri na tako pot, pa je poba,« sem si dejal. »Kaj pa tUe dve deklici? Prav gotovo so starši v skrbeh zanju in brez dvoma tudi onedve preplašeni prideta domov,«
Letos se nam po vseh vremenskih napovedih obeta huda zima z obilnimi snežnimi padavinami! sodeč po vremenu v zadnjih dneh, vreme-noslovcem lahko verjamemo. Mar bomo tudi pri 10 stopinjah pod ničlo pustili otroke same v snegu, saj lahko zaidejo in zmrznejo! Ker se mi zdi, da to ni prav in da bi morali poskrbeti za šolanje oddaljenih otrok v primernih urah (pa četudi na račun otrok iz mesta!), sem se javno glasil.
Peter Vršča), Novo mesto
Navada in »uničeni« listek...
Tovariš urednik! Vsakdo ima kakšno posebnost, ki jo na svoj način goji. Temu pravimo navada, malce sodobneje pa »konjiček«. Vem, da navade bližnjikov ne zanimajo vsakogar, zato tudi moja ne bi bila nič bolj mikavna, če se ne bi okoli nje spletla Storija, ki je, kot boste gotovo priznali, kaj čudna.
Moja navada (da ne rečem moj konjiček) je nekaj povsem vsakdanjega, čeprav je ne gojim vsak dan, ampak le enkrat tedensko. To je povsem navadna tedenska kopel z vodo, seveda s toplo vodo, kajti v teh zimskih dneh je topla kopel nadvse prijetna. Prav gotovo tudi vi veste, da je za kopel potrebna kopalnica. V tem grmu, prav tu, pc tiči zajec, kajti vedite, da kopalnice — nimam. Tako daleč še nisem, kaj hočemo... Včasih so trdili, da bog skrbi za vse. Ne vem, če to drži še danes, prav gotovo pa je ta bog pozabil na kopalnice. Pri nas že ne skrbi zanje, kot tem informiran.
V Vidmu-Krškem ima skrb za to (namreč za kopalnice) v rokah stanovanjska skupnost, ki je že pred letom dni odprla javno kopalnico za takšne, kot sem jaz, in za meni podobne. Ze od prvih dni sem reden gost tega kopališča, zato me uslužnostno osebje prav dobro pozna.
Nekega dne sem bil prijetno presenečen, ko sem vstopil v ta nri]azni količek in namesto običajne gneče opazil uslužbenko (ki je blagajni-čarka in snažilka hkrati) samo. Mislil sem si: »Glej ga. matička, danes bom pa brez čakanja na vrsti!« Res je bilo tako. Kupil sem listek in stopil v kabino. Odrešil sem se odvečne kože in ves blažen zavrtel pipo. Toda voda ni pritekla!. . Ko sem se vrnil iz kabine prikrajšan za tedensko navado, mi je uslužbenka prijazno povedala, da ni vode. »Kar prihodnjo soboto se oglasite, saj listek tako že imate!« me je potolažila. Soglašal sem, saj je bila po sredi višja sila . . .
Leskovčani o svojih problemih in uspehih
Naslednjo soboto sem bil nemilo presenečen, ko me je uslužbenka prepričala? »Nemogoče! Vaš listek je uničen! Kupiti morate novega!« Dokazoval sem: »Saj ste vendar sami rekli prejšnjo soboto .. « Zaman! Kupiti sem moral nov listek, moja navada pa me je tokrat stala 120 dinarjev, namesto 60 dinarjev. Verjemite mi, dragi državljani, da sem reden ko-\ palec in da me uslužbenka^ prav dobro pozna! Posredi pa so, oh, te navade....
Martel štefančič, Leskovec
Doklej samo Obljube?
TOVARIŠ UREDNIK!
Ze vrsto let sem naročen na Dolenjski list. Sem . borec Od leta 1942 in 60-od-stotni vojaSki vojni invalid. Imam dva otroka, ki obiskujeta osemletko v 6 kilometrov oddaljenem Črnomlju. Nedvomno mi boste dali prav, kar upravičeno zahtevam od občinskega ljudskega odbora Črnomelj.
Na sestankih Socialistične zveze smo že večkrat raz-vravljali o težavah naših Otrok, ki morajo poleti in pozimi na 12 kilometrov dolgo pot, zjutraj v lepem vremenu, nazaj grede pa več-kiat premočeni do kože.
Naš kraj je imel pred voj-Rt- lepo urejeno šolsko poslopje na Maverlenu. Med vojno ga je okupator popolnoma uničil. Pozneje je bil pouk v zasebnih hišah. Končno smo leta 1954 dobili šolsko poslopje na Stražnem vrhu. Tam je bil pouk vse do leta 1960, ko so šolo ukinili.
V imenu občanov sprašujem občinski ljudski odbor Črnomelj, ali morda ni prej mislil na to, da bodo morali otroci obiskovati šolo v šest kilometrov oddaljenem Črnomlju, in to ob vsakem vremenu? Na raznih sestankih smo zahtevali, da občin-sJr ljudski odbor omogoči avtobusno zvezo vsaj do klanca (Bezgovec) in nazaj. Obljube so bile vedno obilne, vendar dlje od tega ni prišlo.
Prizadeti se sprašujemo, če bomo še dolgo poslušali samo obljube, saj smo jih že stti. če smo že odrasli veliko prestali v NOV in smo danes polni raznih bolezni, naj se vsaj našim otrokom omogoči tako šolanje, kot jim gre!
STANISLAV VIDOS Stražnji vrh 25 pošta Črnomelj
Ali veljajo
na Dvoru posebne
cene?
rovariš urednik,
ko sem se 11. novembra ustavila v gostilni Vlada Kovača na Dvoru pri 2uiemberku, me Je presenetil odnos gostilničarja do strank. Na Dvoru sem bila prvič. Ko sem vstopila v gostilno, da bi kupila cigarete, sem doživela naslednje:
Na vprašanje: »Ali Imate cigarete?« me jej Kovač najprej vprašal: »Tovarišica, ali tudi vi kadite?« »Mar vi ne?« sem odgovorila. Potem ml je dal 40 »Drava«, kar znese 100 dinarjev. Kupila sem še male sadne napolitanke, ki Jih Je zaračunal 130 dinarjev, čeprav je znano, da veljajo v Semiču velike napolitanke 110 di narjev Plačala sem s 500 dinarji. Vrnil mi Je 70 dinarjev in ne 270 kot bi moral. Sele na mojo opombo in pritrdilo njegove hčerke, da sem res dala petstotak, mi je vrnil Se 200 dinarjev.
Sprašujem se. sli veljajo za Ko-vr.ča posebne cene In kakšen je njegov odnos do drugih strank, ko Je še mene, ki me ne pozna, tako »lepo« sprejel? Sploh me zanima, če je tako poslovanje v smislu socialističnih odnosov?
MARIJA JI It VII.MIC Semič 19
Bil sem prijetno oresenečen
Tovariš urednik!
Proti koncu novembra sem se službeno mudil v Novem mestu.   Potoval sem  z mo-
V Leskovem so člani SZDL na letni konferenci 5. decembra sprejeli več pomembnih sklepov in razpravljali o problemih in uspehih organizacije. Predsednik krajevne organizacije Branko Voglar je ocenil dosedanje delo odbora in hkrati opozoril na pobude članov organizacije za rešitev nekaterih problemov v organizaciji in v kraju. Poročevalec je navedel, da bi krajevna organizacija lahko več napravila, Če bi bili vsi odborniki bolj delavni. Pozitivno pa je, da so se člani organizacije udeleževali zborov občanov in na njih konstruktivno razpravljali. Ugotovljeno pa je bilo, da udeležba delavcev, zaposlenih v gospo-
darskih organizacijah, na zborih ni bila zadovoljiva. Poročevalec je nadalje ugotovil, da je v Leskovcu že zakoreninjena navada, da je na sestankih podanih mnogo pobud in predlogov, ki pa potem niso uresničeni. Tudi sekcije še niso našle prave vsebine dela. Sekcije bi jih lahko z organizacijo predavanj seznanile z vsemi gospodarskimi, političnimi in drugimi dogodki doma in v svetu.
Predsednik se je dotaknil tudi uspehov odbora. Letos so v Leskovcu proslavili 150-letnico obstoja šole in 70-let-nico PGD. Pri pripravah obeh proslav je odbor krajevne organizacije veliko pri-
V krmeljski METALNI bo stekla proizvodnja
16. decembra bo v novo zgrajeni   proizvodni dvorani
»Metalne« v Krmelju stekla proizvodnja. Nekdanji rudarji krmeljskega premogovnika, ki so se v letošnjem letu
prekvalificirali, bodo kot stavbni ključavničarji in ele-ktrovarilci začeli graditi kovinske konstrukcije za mostove, za stavbe in bodo na nov način gradili srečnejšo bodočnost in služili kruh.
Premogovnik Krmelj je iz leta v leto ustvarjal manjše dohodke, zato so pričeli iskati rešitev v preusmeritvi proizvodnje. V letih 1960 in 1961 je v rudniku 400 zaposlenih nakopalo po 116 tisoč ton premoga, v letu 1962 pa so imeli sklenjenih pogodb za prodajo 32 tisoč ton. Ko so pretehtavali, kaj ukreniti, so ugotovili, da je edina rešitev v kovinski stroki, ker je rudnik imel dobro opremljeno kovinsko delavnico za vdrže-vanje rudniških naprav. O tem, koliko potov je bilo treba narediti in kaj vse trezno premisliti, preden Je obrat »Metalne« nastal, smo že pisali. S sodelovanjem in
drim avtobusom SAP-Turist I iz Ljubljane in čez slabi dve uri ugodne vožnje nas je kondukter obvestil, da smo prispeli v Novo mesto. Ker nisem vedel, kje bi se začasno nastanil, sem vstopil v hotel »Metropol«. Ze pri vstopu sem prijetno prese- i nečen: na vratih hotela mej je pričakal človek v sivi obleki in mi zaželel dobrodošlico. Malce kasneje sem, ugotovil, da to v hotelu ni osamljen slučaj. Karkoli sem želel, mi je bilo hitro izpolnjeno. Po večerji sem opazoval delo natakarja Draga Blasa, kt je kot učenec gostinske šole v hotelu na praksi, čeprav sem v Novo mesto prišel z drugim namenom, se nisem mogel odreči razmišljanju o delu in gostoljubnosti osebja v tem hotelu.
čez čas, ko sem se preselil v kavarno, sem zagledal človeka, ki mi je ob vstopu v hotel zaželel dobrodošlico. Iz razgovora s svojim prijateljem sem zvedel, da je to d'.rek'.or hoela »Metropol« Rudi Pinler. Med prebivalstvom in člani kolektiva uživa velik ugled im zaupanje. Prav on se najbolj zanima za pravilno delo natakarjev in uslužbencev hotela. Med drugim bi posebno rad pohvalil natakarici Ivanko Ivančič in Anico Derganc. Ivanka je prav tako kot Drago še učenka gostinske šole. Lahko rečem, da bi bil kolektiv »Metropola« lah\-o marsikomu za zgled, čestitam jim.
Slavko Babic, Zagreb
razumevanjem republiških in občinskih organov in z nemajhno pomočjo »Metalne« iz Maribora bo 16. decembra poleg novega obrata »Lisce« in žebljarskega obrata stekla proizvodnja tudi v novih prostorih »Metalne«. Vprašanje zaposlitve nek-Vprašanje zaposlitve nekdanjih rudarjev je rešeno, težave, s katerimi se je premogovnik boril, pa so 'odpravljene.
Nekdanji krmeljski rudarji, ki so še letos rili po rovih pod zemljo, bodo 16. decembra prestopili prag nove, svetle proizvodne dvorane, v~ kateri bodo obdelovali kovine. K nemajhnim uspehom v času, ko so novi obrat u-stvarjali, jim iz srca čestitamo in jim hkrati želimo kar največ delovnih uspehov, ko slovesno pričenjajo z novo proizvodnjo. L. M.
V Gribljuh so ustanovili aktiv LMS
Pred nedavnim so v Grib-ljah ustanovili aktiv LMS, v katerem je 21 kmečkih mladincev. Za organizacijo je veliko zanimanje. Ker nimajo kino predstav in drugih prireditev, so želeli predavanja s filmom. Radi bi predvsem poslušali predavanja o kmetijstvu. V zimskih večerih bodo naštudirali igro, s katero nameravajo gostovati po okolišnih krajih. Vsi se bodo včlanili v SZDL in navezali stike z drugimi političnimi organizacijami. Za predsednika aktiva so izvolili Jožeta Brodarica.
SI. D.
Nova osnovna organizacija ZROP v Loki
Na predvečer dneva republike je bila v Loki ustanovljena osnovna organizacija ZROP. Dotlej je v občini Sevnica delovala ena sama organizacija, ki se je zdaj razdelila na več področnih. Brez dvoma bo delo odslej laže potekalo. Za predsednika organizacije je bil izvoljen Filip Korošec, za tajnika Drago Gole, za blagajnika pa Danijel Zupančič. 2e v prvih dneh se je priglasilo 22 članov. Nova organizacija ima izdelan lep program izobraževanja. 19. decembra bo prvo predavanje o pomenu organizacije RK, nato pa bodo sledila predavanja o uporabi sodobnega orožja in o topografiji. Ker namerava organizacija ZROP vključiti tudi odsek strelske družine, je zlasti med mladino mnogo zanimanja. S. Sk.
DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST!
pomogel, da sta odlično uspeli.
Krajevna organizacija SZDL je pokazala tudi veliko razumevanje za delo mladinske organizacije. Mladina je organizirala več krajevnih delovnih akcij in je dala pobudo za ustanovitev telovadnega društva »Partizan«. Referat . ugotavlja, da se je v Leskovcu in v Veliki vasi, kjer je podružnica organizacije, veliko razpravljalo o kmetijstvu. Člani so se zavzemali za tesnejše sodelovanje s kmetijsko zadrugo iz Vidma-Krškega. Menili so, da je potrebno poiskati najpri-kladnejše oblike neposrednega sodelovanja.
Člani so se zavzeli za dokončno ureditev prostorov nad gasilskim domom, o čemer se že več let razpravlja povsem brezuspešno. — Diskutanti so predlagali, naj bi sekcija za komunalne zadeve med drugim skrbela za gradnjo vodovoda v Leskovcu. Sekcija za družbene in politične probleme naj bi v sodelovanju z Delavsko univerzo pripravljala sestanke in predavanja po željah obča-
nov. Predlagano je bilo, n8' bi ustanovni še sekcijo & kmetijske probleme. Koni* renca Je z razumevanje15 sprejela pismeno pojasni'0 kmetijske zadruge, v katerefl1 se je opravičila kmetovalcei"' ker je prodajalec njihov* prodajalnice v Leskovcu * movoljno prodal 1800 kilogr*' mov pšenice, katere kaljivo5* ni bila preizkušena. Zadrug* je proti prodajalcu uvedi8 disciplinski postopek, kmet"-valcem pa je pšenico zam6-njala. Postopek kmetijske & druge so člani organizacij* pozdravili.
Konferenca je sprejela sklepov: novi odbor naj po* vi delo sekcij; organizacij8 naj bi izdala svoje krajevD" glasilo, podružnicama v Ve'-vasi in na Senušah je trefc8 nuditi vsestransko pomoč * še naprej aktivno sodelova" v tekmovanju organizacij.
Konferenco je pozdravil sfr kretar občinskega ođb°TB SZDL Slavko Lipar. IzvolJ<?Xj je bil 13-članski upravni odbor, tričlanski nadzorni °"' bor in pet delegatov za o"-činsko konferenco.
D. K.
MED VESELIMI KRVODAJALCI
Tiste dni smo v kolektivu razpravljali o krvodajalski akciji. Vsi se moramo prijaviti, je bil končen sklep, vendar je bil nežni spol še v tistem hipu proti. Ne oziraje se na to, jo je krepka moška posadka treh članov našega kolektiva neko naslednje jutro mahnila na transfuzijsko postajo. Prispela je tja že nekaj minut po sedmi uri zjutraj. Patriot.'Cto dolžnost naj bi opravila zelo zgodaj, dokler je kri še umirjena in čista, kajti človek ne ve, kaj ga čez dan še čaka ...
Ne meneč se za ljudi, ki so stali na hodniku bolnišnice, se je naša trojka zelo hitro pomikala proti »krvavi fronti«. Hoteli smo čimprej opraviti in se čimprej vrniti na delo. Kot smo kmalu ugotovili, pa zadeva ni bila tako enostavna. Ni šlo, kot smo si predstavljali: prideš, daš, ne daš, greš. Kajti najprej se je bilo treba. vpisati, dati kri za ugotavljanje krvne >fr.upine in ostalih podatkov, oditi na rentgenski pregled, meriti krvni pritisk, odgovoriti na nekaj vprašanj, nakar si šele lahko zvedel, kakšno količino boš dal. Ves ta postopek do odvzema krvi traja največ eno uro, toda glavno šele pride! Nadeneš si belo haljo, belo čepico in zaviješ čevlje v bele gamaše. Ce imaš naočnike, si kot zdravnik in ne bo nič čudnega, če te bo novinec med čakajočimi vprašal: »Doktor, pa kaj boli...?«
Kot star (namreč po stažu) in prekaljen krvodajalec sem srečno prebredel vse uvodne ovire in se prebil do vrat, za katerimi si moral leči na dvignjeno blazino, vtakniti roko skozi stekleno steno in čakati da so ti jo prevezah, zabodli iglo v nabreklo veno in podstavili kozarček.
Nad vrati je bil napis: »Tvoja kri rešuje in <>• zdravlja!« To me je tako opogumilo, da sem rekel: »Fant, kar pol litra jo boS dal. Zdajle lahko dokažeš, da nekaj pomeniš!« Ves vesel, da se bo vse uresničilo, sem pogledal na svoj karton in pre-bledel. Naenkrat sem prebledel, kajti prebral sem: •Doza — 3 del«. Nič čudnega, pa drugič več, sem se tolažil.
Vendar je bilo prijetno čakati. Prav od srca sem se nasmejal burkežem, ki so v čakalnici krvodajalcev preganjali čas s šalami in anekdotami. Nekaterih ne bom nikoli pozabil. Na primer:
»Pravite, da se bojim! Ne, ne, jaz se ne bojim, ampak gorje tistemu, ki dobi mojo kri- Tafcoj dobi službo na občini!«
»Kaj to! Poslušaj, kaj se je reVič zgodilo meni. Prav tako smo stali kot tukaj in čakali na odvzem. Nenadoma sem se zdrznil, da sem grešil zoper transfuzijske zapovedi: ne jedi, ne pij (namreč alkoholnih pijač), obljubi, da ta dan ne boš vozil avtobusa, tramvaja, vlaka, trolejbusa, letala .. • Tisto jutro sem spil pet vermutov in štirikrat po dva deci rdečega. Ko sem se pojavil pred zdravnikom, me je že od daleč povohal, zamižal z enim očesom in kratko rekel: — Fant, kar za šank pojdi! Takoj pridem, pa ga bova dva deci!« —
Lahko si mislite, da sem se smejal. Smejal sem se tudi potem, ko sem se že znašel na tisti beli, dvignjeni blazini s stekleno steno na levi... Onkraj stene so mi prijazne oči in mehke roke dopovedovale, naj se umirim. Ubogal sem jih In vesel gledal kri, H je polnila majhen kozarček (3 del). No, potem sem tudi jaz začel ugibati: »Kdo ve, kaj se 'bo zgodilo človeku, ki dobi mojo kri?«'
JANEZ HLADNOKRVNI
STATUT kot seštevek pravic in dolžnosti občanov
. V občinah bomo prav kmalu pričeli razpravljati o predlogih občinskih statutov. V tej in v eni izmed prihodnjih številk bomo zato skušali pred bralci razgaliti in kar se da poljubno obrazložiti vsebino in glavne značilnosti statuta novomeške občine. Ta je namreč prva v našem okraju, ki je predlog statuta že izdelala.
Sodimo, da bo naša razlaga lahko koristila tudi občanom ostalih občin, saj se bomo po-mudili najdlje prav ob najvažnejših vsebinskih določilih, ki si bodo v vseh občinah več ali manj podobna. Predlog statuta je plod trimesečnega dela posebne komisije, ki je vanj Vložila nemalo truda. Občani bodo v razpravi o predlogu kljub temu najbrž marsikaj dodali in izpremenili. V želji, da bi bralcem naša razlaga kar največ koristila, objavljamo danes prvi del razlage, ki zajema približno polovico statuta.
Letos se je v jesenskih mesecih po vsej Jugoslaviji priti Sela Široka razprava o osnutku zvezne ustave in republiških ustav. Po skoraj dvomesečnih razpravah nam je prav gotovo jasno, kaj je ustava. Mi bi pa tokrat radi odgovor na vprašanje, kaj je to občinski statut, saj se namerava-nio kar se da preprosto pogovarjati o njem. Občinski statut je ustava v n>ejah občine. Ko smo prebirali člene zvezne in republiške ustave, smo lz njih Izvedeli vse, kar moramo kot občani vedeti o svoji državi Federativni socialistični republi-ki Jugoslaviji in vse o tem, kako bomo gradili ■bclnl vm Ui socialistično družbo ter Pozneje prešli v komunizem.
Občinski statut nas v mal-* drugačni obliki seznanja s našo najosnovnejšo skupnostjo — z občino. Pripove-' ^uJe nam o tem, kako bomo y občini delali za dosego ktih nalog, kot jih postavlja "stava. Občina smo mi vsi, občani, ki v njej prebivamo, občani z nizom pravic in dolžnosti, kot bomo zelo natančno spoznali v statutu.
Občine so imele statute že doslej, vendar so jih občinski ljudski odbori sprejemali brez sodelovanja občanov. Tokrat pa bomo o njih prej razpravljali, šele nato bo občinska skupščina statut sprejela. Razprava o novih statutih bo lažja, kot je bila ona ? ustavi. Občina je vsakomur •^mcd nas bližja; s svojimi Ustanovami, v katere se zatekamo domala vsak dan, po-
meni za nas občane živ organizem v pravem pomenu besede.
Zlasti v zadnjem razdobju, ko je komuna poleg ostalih dolžnosti na novo sprejela tudi skrb za razvoj družbenih služb (zdravstvo, šolstvo in socialno varstvo), nam je postala mnogo bližja; trditev, da je občina osnovna celica socialistične družbe, pa je prav s tem dobila praktično vrednost in vsebino. Ce se bomo spomnili tega, kolikokrat se zatekamo po vsakda-nnjih opravkih na občino, nam občinski statut ne bo suhoparen. V vsakem členu, o katerem bomo razpravljali, bomo po krajšem premisleku našli sebe ali določila o stvareh, ki se nas neposredno tičejo.
Nekaj novosti v občinski samoupravi
Preden se lotimo statuta, se moramo seznaniti še z nekaterimi novostmi, ki jih statut uvaja v izrazih, da bomo laže sledili razlagi. Ze v začetku govori statut o občinski skupščini. Skupščino (s -tujko ji pravijo tudi parlament) smo doslej poznali samo v republiki in v zvezi. Enakemu organu v občini in okraju pa smo rekli odbor. Odbor je bil organ, ki je izvrševal oblast v imenu ljudstva. Ta pravica pa je v novem statutu prenesena na občane, zato ima občina namesto odbora občinsko skupščino.
Občinska skupščina ima dva zbora: občinski zbor —
vanj volijo svoje predstavnike vsi občani, ki imajo volilno pravico — in zbor delovnih organizacij, v katerega volijo predstavnike proizvajalci iz delovnih organizacij, zasebni kmetje, ki so člani zadruge, in obrtniki, ki so člani zbornice. Statut naziva predstavnike v obeh zborih člane (dosedanji naziv je bil odbornik).
Zbor občanov je dosedanji zbor volivcev, vendar ima zbor občanov mnogo širše pristojnosti.
Zbori članov delovnih skupnosti so v delovnih organizacijah podoben organ, kot so zbori občanov.
Krajevna skupnost je nova samoupravna oblika, v kateri občani Iz več vasi ali naselij v neposrednem sodelovanju z občino rešujejo razne komunalne, socialne in druge probleme svojega območja.
Gradivo statuta zelo na kratko
Predlog statuta občine Novo mesto je razdeljen na 4 dele in 7 poglavij. V prvem delu je na kratko opisan namen statuta, hkrati pa so v glavnih obrisih začrtane pravice in dolžnosti občine ter pravice in dolžnosti posameznih občinskih organov in njihovi medsebojni odnosi.
V drugem delu je opisana družbeno-ekonomska ureditev občine. Preprosto povedano: statut se tu ukvarja z gospodarstvom, z usmerjanjem in razvojem gospodarstva, ki prispeva sredstva, ter določa, kako se ta sredstva zbirajo. Nato pa opisuje, kako ta sredstva občina uporablja za potrebe občanov. V tem delu je novost, ki je v dosedanjih statutih ni bilo: z več členi je določeno razmerje med organi občine in delovnimi organizacijami.
Tretjih del statute je naj-širnejši. Vsebuje kar 178 členov. Na prvi pogled je poln suhoparnih, določil o pristojnostih in dolžnostih posamez. nih organov v občini. Po te-meljitejšem pregledu bomo prav v tem delu našli novosti, ki so temelj novih, demokratičnih odnosov in uveljavljajo samoupravne pravice občanov. Najdlje se bomo v razlagi pomudili okoli pravic in dolžnosti zbora občanov ter krajevne skupnosti in referenduma.
Četrti del vsebuje prehodne in končne odločbe.
Občan — glavni nosilec oblasti
V zadnjem desetletju je z razvojem delavskega in družbenega upravljanja v naii socialistični družbi oblast, ki so jd prej opravljali ljudski odbori v imenu delovnega ljudstva, preraščala vse bolj in bolj v neposredno oblast ljudstva. Samoupravni organi (zbori volivcev, delavski sveti, sveti in komisije pri ljudskih odborih, upravni odbori v zavodih in ustanovah Javnih služb itd.) so nas pritegovali k neposrednemu odločanju. Te samoupravne oblike so se najbolj razvijale v občini.
Zdaj bomo občinsko samoupravo te vrste še bolj razvijali. Statut že v uvodu poudarja, da urejuje samoupravne pravice in dolžnosti občine In način, kako se uresničujejo. Občina, če na kratko povzamemo njene naloge, razvija in usmerja gospodarstvo, porazdeljuje v občini ustvarjeni del narodnega dohodka v razne namene, skrbi za zagotovitev potreb in pravic občanov in jim zagotavlja samoupravne pravice. Samoupravne pravice, s katerimi občani postajajo nosilec oblasti, že v začetku statuta določa 18. člen, ki pravi: ..
»Delo občinskih organov in organov družbenega samoupravljanja je javno in dostopno vpogledu in nadzoru občanov ter njihovim družbenim organizacijam. Občinska skupščina je za svoje delo in za delo svojih organov odgovorna občanom, kolikor ni s posebnimi predpisi določeno drugače.«
Z javnostjo dela naštetih organov je občanom zagotovljeno njihovo neposredno sodelovanje v občinski samoupravi. Pravic pa ni brez dolžnosti. Na zborih volivcev smo doslej marsikje zahtevali več, kot nam je občina lahko nudila. 20. člen statuta pravi, da lahko občinska skupščina določi občanom dodatne prispevke, s katerimi krije dodatne potrebe v javnih službah in drugod v občini. Preden občinska skupščina predpiše takšen dodatni prispevek, pa morajo o tem razpravljati občani na svojih zborih in na zborih delovnih skupnosti.
Se ene dolžnosti ne gre prezreti! Po določilih 24. člena je občan dolžan po svojih sposobnostih sodelovati v organih občine, dolžan je dela-
Dvojna podoba Novega mesta — a še pred novembrskim snegom, ki nas bo, kakor zdaj vse kaže, popeljal kar t koledarsko zimo ...
ti (z delom povečujemo materialno osnovo in se neposredno vključujemo v razvoj), hkrati pa tudi izpolnjevati zakonske predpise.
Samoupravne pravice občanov pa zagotavlja tudi 14. člen statuta, v katerem je rečeno: »Pravice in dolžnosti občine opravljajo občani neposredno na zborih občanov, na zborih članov delovnih skupnosti, z referendumom, v krajevnih skupnostih, z volitvami v organe občine in v organe družbenega upravljanja ter s sodelovanjem v organih občine. Posredno pa opravljajo občani pravice in dolžnosti občine po občinski skupščini in njenih organih.«
V prvem delu statuta je poleg naštetega še določilo o površinskem obsegu občine (naštete so katastrske občine njenega področja), našteti so njeni odnosi do višjih organov, tam so določila o priključitvi ah odcepitvi posameznih področij in še nekatere druge stvari.
Gospodarstvo je osnova za razvoj novih odnosov
Socializem in novi socialistični družbeni odnosi po-
menijo večjo blaginjo. Nove pravice občanov lahko zagotovi samo razvito gospodarstvo, ki prispeva dovolj sredstev za gradnjo Sol, zdravstvenih in socialnih ustanov, za gradnjo cest, vodovodov, elektrifikacijo, za gradnjo stanovanj, sodobnih proizvodnih obratov in podobnega. DrugI del statuta se zato ukvarja z družbenoekonomsko ureditvijo občine.
Naše povojno gospodarstvo je načrtno, razvijamo ga a premislekom, po skrbno izdelanih načrtih. Statut se zato zelo podrobno ukvarja z nalogami občine pri razvoju gospodarstva, uporabljanju sredstev in razvoju družbenih služb. Gospodarstvo in ostale dejavnosti na svojem območju usmerja občina z letnim in večletnim programom razvoja. Tudi tu Je zagotovljeno sodelovanje najširšega kroga občanov. Predlog programa za eno in večletni razvoj gospodarstva in družbenih služb sestavlja občinska skupščina v sodelovanju z gosp. organizacijami in z vsemi, ki program nato uresničujejo, ter v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami in Socialistično zvezo. Pre-(Nadaljevanje na 6. strani)

Družbena vloga in načela organizacije občinske samouprave, kakršna so bila doslej v praksi že utrjena, se z novo republiško Ustavo ne bodo bistveno spremenila. Iz osnutka ustave Socialistične republike Složnije je razvidno, da je ustavno normirano samo to, kar je za enotnost komunalnega sistema v republiki potrebno, sicer pa občine — v skladu z načeli ustave — s statuti Samostojno urejajo svoje delovanje in organizacijo. S statutom se določijo samouprav-Ue pravice in dolžnosti občine in način njihovega izvrševanja, urejajo odnosi med oboam, delovnimi in drugimi organizacijami Pri opravljanju skupnih občinskih zadev, do-'oči način zagotovitve javnosti dela organov, določijo pravice občanov ter delovnih in drugih samostojnih organizacij glede družbenih služb, družbenih skladov, uporabe jjružbenih sredstev v splošni rabi in drugih družbenih sredstev. Skratka, občina s svojim statutom ureja vsa bistvena razmerja na svojem območju.
Osnutek republiške ustave prvič določa £°goje za teritorialno oblikovanje občine. Ob-*taa se ustanovi za območje, ki Je poveza-Uo s skupnimi interesi- in na katerem obstoje pogoji za samostojno opravljanje na-l°S občine, za njen gospodarski razvoj in ?*  razvijanje  družbenega samoupravljanja.
o pomeni, da se ne more oblikovati občina °a kateremkoli območju, zlasti pa ne na ^kih območjih, ki po svoji gospodarski mo-
* ne zagotavljajo uspešnega nadaljnjega *azvoja in kjer — običajno iz istih raz-
Občina - osnovna skupnost svobodnih proizvajalcev
logov — ni pogojev za samostojno opravljanje nalog občine. Občina se lahko ustanovi ali odpravi le z zakonom, toda šele po poprejšnjem .zaslišanju občanov. Posamezno naselje se lahko z zakonom izloči lz ene občine in vključi v drugo občino, če so se za to izjavili občani v naselju z referendumom in če s tem soglaša skupščina tiste občine, v katero naj se naselje vključi. Ne more pa se naselje izločiti iz ene občine, če ga občina, v katero se želi vključiti, noče sprejeti.
V 79. členu osnutka republiške ustave je rečeno, da je občina temeljna družbeno-poli-tična skupnost. Zakaj temeljna? Zato, ker Je to osnovna skupnost svobodnih proizvajalcev, kjer imajo občani vso oblast, razen zadev, ki so jih prenesli na širše družbeno-politične skupnosti. To je taka skupnost, kjer Je mogoča osnovna uskladitev osebnih in splošnih interesov. V občini pride v polni meri do izraza načelo, da proizvajalec sam odloča o delitvi plodov svojega dela, pa ne le v delovni organizaciji, ampak tudi v komuni in prek delegacij tudi v širših druž-beno-političnih skupnostih. Komuna Je skup-
nost, kjer žive in delajo občani, ki so sposobni biti nosilci katerihkoli družbenih funkcij in ki jim je namenjena vsa korist.
Čeprav imamo doma osnutek republiške ustave, ki ga vsak čas lahko vzamemo v roke in si ogledamo odločbe, ki nas zanimajo, bomo vseeno Se enkrat preleteli najvažnejše pravice in dolžnosti občine. Le-te so naštete v 79. členu osnutka nove republiške ustave. V občini občani neposredno in po organih družbenega samoupravljanja ustvarjajo družbene in materialne pogoje za razvoj produktivnih sil, usklajujejo razvoj gospodarstva In drugih dejavnosti, uresničujejo čim popolnejše uveljavljanje načela delitve po delu, odločajo o sredstvih, ki v okviru delitve družbenega dohodka služijo za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb v občini, opravljajo družbeno nadzorstvo nad gospodarjenjem z družbeno lastnino v občini, organizirajo in varujejo osebno varnost in varnost premoženja ter javni red in mir, ustvarjajo pogoje za uresničevanje političnih in osebnih pravic občanov, odločajo o vprašanjih, ki so skupnega pomena za njihovo živ-
ljenje in delo ter za gospodarski, kulturni, komunalni, zdravstveni in socialni razvoj občine itd. Komuna s takimi pravicami in dolžnostmi ustvarja možnost, da vzame družba pobudo v svoje roke in usmerja nadaljnji razvoj. Komuna ni organ upravljanja z ljudmi, ampak postaja čedalje bolj osnovna skupnost svobodnih proizvajalcev zaradi upravljanja s stvarmi.
Osnutek republiške ustave vsebuje tudi določbo, ki dopušča možnost, da občine pri uresničevanju svojih nalog sodelujejo med seboj in v ta namen ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, izmenjujejo izkušnje, organizirajo skupne akcije in druge oblike medsebojne pomoči in sodelovanja. To seveda ni nič novega, ker so se v praksi že Izoblikovale razne oblike medsebojnega sodelovanja, čeprav še ne v zadostni meri in tudi ne zmeraj najboljše. Zaradi tega bi moralo dobiti to ustavno določilo v prihodnosti širšo uporabo v praksi.
Okraj je v osnutku republiške ustave postavljen kot obvezna skupnost občin z nalogami, ki izhajajo neposredno iz ustave in zakonov, in nalogami, ki mu jih poverijo občine in ki jih občine upravljajo v okraju. Okraju je zagotovljena pravica neposredne udeležbe pri družbenem dohodku, medtem ko morajo občine prispevati sredstva za naloge, ki jih poverijo okraju. Občine na območju okraja lahko pooblastijo okraj za opravljanje posameznih svojih nalog, ne morejo pa prenašati zadev lz svoje pristojnosti v pristojnost okraja.
STATUT kot seštevek pravic in dolžnosti občanov
ni predpisi in medsebojni sporazumi.«
Tako občina kot podjetje sta torej samostojna, vendar pa ju kljub temu povezuje mnogo vezi. Podjetje je del občinskega gospodarstva. Občini ne more biti vseeno, kako" gospodari kolektiv z zaupanimi mu sredstvi proizvodnje, kaj in koliko naredi.
Proizvodnja in delo nista sama sebi namen. Z njima ustvarjamo sredstva za nadaljnji razvoj in za potrebe delovnih ljudi. Proizvajalec, ki živi v urejenih razmerah, dela laže in naredi več. Te razmere (stanovanja, preskrba, komunalna ureditev, otroško varstvo, zdravstvo, šolstvo in podobno) pa ureja občina. Podjetje in občina sta, kot vidimo, kar se da tesno povezana.
Občinska skupščina izdaja delovnim organizacijam tudi občasna priporočila, o katerih morajo organi delavskega samoupravljanja razpravljati in skupščino obvestiti o svojih ukrepih, poročati ji morajo, kako izpolnjujejo program, če delovna organizacija ne upošteva priporočil občinske skupščine ali njenih organov in če ravna v nasprotju z družbenimi koristmi, mora občinska skupščina zoper njo ukrepati po zakonitih predpisih (57., 58. in 59. člen statuta).
Združevanje v gospodarstvu
Tudi o združevanju bomo našli v statutu posebna določila. To je razumljivo, saj smo zlasti v zadnjih letih gospodarstvo krepili z združevanjem sredstev, s sodelovanjem posameznih podjetij in panog in tudi z združevanjem podjetij Občinska skupščina daje podjetjem priporočila o tem, nato pa o teh priporočilih razpravljajo organi delavskega samoupravljanja, če narekujejo splošne gospodarske in družbene potrebe, občinska skupščina priporoči in predlaga združevanje delovnih organizacij. Podrobneje govori o tem 60. člen.
Prav gotovo se bo pri združevanju sredstev, pri poslovnem sodelovanju, zlasti pa pri združevanju delovnih organizacij, kadar bo to priporočila občinska skupščina, marsikdaj zataknilo. Povedali smo že, da podjetja v občini sestavljajo gospodarsko celoto, ki se mora razvijati, ki mora v korak s časom. Če se nam kljub priporočilu ob-
(Nadaljevanje s 5. strani)
den tako sestavljeni program razvoja občinska skupščina sprejme, morajo o njem razpravljati zbori občanov, zbori delovnih skupnosti in organizacije Socialistične zveze; skupščina mora razpravljati o njihovih pripombah in jim, če pripomb ne upošteva, našteti vzroke za to. Tako določa 31. člen statuta.
Program razvoja občine zagotavlja tudi potrebna sredstva. Občinska skupščina jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s potrebami na raznih področjih. 41. člen statuta določa, da morajo, preden občinska skupščina finančni načrt sprejme, o njem na enak način kot o programu razvoja razpravljati zbori občanov, zbori delovnih skupnosti in organizacije Socialistične zveze. Tudi v tem primeru jih mora skupščina obvestiti kako je njihove pripombe upoštevala.
Občinska skupščina mora vsakih 6 mesecev obveščati gospodarske organizacije, zbore občanov, zbore delovnih skupnosti in organizacije Socialistične zveze o uresničevanju programa razvoja (33. člen), vse naštete organe in organizacije pa mora, kot določa 43, člen, občasno obveščati tudi o uresničevanju finančnega načrta.
Delovne organizacije so organski "sestavni del občine
Maloprej smo se seznanili s tem, kako občina usmerja gospodarstvo in na kakšne načine mora k temu pritegniti občane. Gospodarstvo občine se odvija v delovnih organizacijah, kjer proizvajajo, opravljajo vsakovrstne usluge v proizvodnem procesu in izdelke posredujejo tržišču. V delovnih organizacijah je razvito delavsko samoupravljanje. Dosedanji statuti niso odnosa med delovno organizacijo in občino obdelovali posebej.
Delavsko samoupravljanje pa se vedno bolj razvija, dobiva nove pravice in nove pristojnosti. To zahteva, da so odnosi med delovno organizacijo in občino urejeni in da se odvijajo po določeni poti in načinih. 61. člen statuta pravi:
»Razmerje med občino in gospodarskimi organizacijami temelji na načelih samostojnosti medsebojnih obveznosti, ki iih določalo veljav-
čine ne bo zdelo združevanje najboljša rešitev za naše podjetje, se moramo vedno vprašati, kaj narekujejo Širši družbeni interesi, in se nato ravnati po tem.
Občinska skupščina lahko ustanovi za potrebe gospodarstva in razvoja na drugih področjih svoj denarni zavod ali skupni denarni zavod z drugimi občinami. Podrobneje govorijo o tem 63., 64., 65., in 66. člen.
Kako skrbi občina za potrebe občanov
Zdaj že poznamo načine, na katere občina usmerja gospodarstvo, spoznali smo odnose med občino in delovnimi organizacijami in pravice občanov pri usmerjanju gospodarstva. Gospodarstvo zagotavlja sredstva, ki jih občina uporablja za potrebe občanov.
»Za zadovoljevanje skupnih potreb občanov na področju javnih družbenih služb (zdra-stveno in socialno varstvo, šolstvo, kultura, prosveta, te lesna vzgoja, rekreacija, komunalne in druge potrebe) zagotavlja občina v mejah materialnih možnosti na svojem območju dobrine sama s svojimi sredstvi, v sodelovanju občanov in s sredstvi delovnih in drugih organizacij ter v sodelovanju in s sredstvi drugih občin in širših skupnosti.« Tako določa 69. Člen statuta.
Občina ustanovi za posamezna področja družbenih služb zavode ali organizacije, ki opravljajo naloge teh služb (Zavod za zaposlovanje skrbi za zaposlitev občanov. Pedagoški zavod za potrebe pedagoške službe, Zavod za pravno ' pomoč nudi občanom pravno pomoč, Zavod za socialno varstvo za socialne zadeve itd.). Podrobnejša določila o tem vsebuje 68. člen. če prenese občina katero od omenjenih dejavnosti na zavod ali organizacijo, jima mora zagotoviti potrebna sredstva (75. člen).
Statut zagotavlja s svojimi določili najširše sodelovanje občanov tudi pri oprav-
ljanju javnih in družbenih služb in pri zadovoljevanju njihovih potreb. Zavode in ustanove, ki po pooblastilu občine opravljajo družbene in javne službe, vodijo organi družbenega upravljanja, člane teh organov imenuje občinska skupščina, izvolijo jih zbori občanov, zbori članov delovnih skupnosti, imenujejo jih politične organizacije in izvolijo delovni kolektivi teh zavodov in ustanov. Na tak način imajo občani v družbenih in javnih službah svoje neposredne predstavnike. Poleg' tega pa določa 78. člen statuta:
»Da se zagotovi javnost in družbeni nadzor, so zavodi in organizacije, ki opravljajo družbene in javne službe, dolžni predložiti občinski skupščini svoje delovne in finančne programe, zaključne račune in občasna poročila o delu in problemih, občane pa na zborih občanov in zborih članov delovnih skupnosti seznanjati s svojimi programi dela, problemi in doseženimi uspehi.«
Sredstva za opravljanje družbenih in javnih služb zagotavlja občina z družbenimi skladi, v katere se stekajo: »redstva po veljavnih predpisih, del dohodkov občine, ki ga določi občinska skupščina, dotaoije, sredstva iz združevanja, prispevki občanov in sredstva iz najetih posojil.
Preostali členi drugega dela statuta podrobno določajo, kako zavodi opravljajo naloge in zadeve s področja posameznih družbenih in javnih služb (zdravstveno varstvo, socialno varstvo, varstvo in vzgoja otrok, prosvetno-pedagoška služba, kulturna in prosvetna dejavnost, telesna vzgoja in rekreacija, pravna pomoč in komunalne zadeve). Zlasti v socialnem varstvu, varstvu in vzgoji otrok in pri komunalnih zadevah govori statut posebej o vlogi krajevnih skupnosti.
OD 1. DO 11. DECEMBRA 1962:
475 novih naročnikov
g     Obračun pridobivanja novih naročnikov Je danes
pred vami: v 11 dneh so pridobile krajevne orga- 1 1 nizacije SZDL, nekatere sindikalne podružnice in 1 S predvsem pismonoše že 475 novih naročnikov, ki so ■    razdeljeni po občinah takole:
BREZICE: . . ČRNOMELJ: . METLIKA: . . NOVO MESTO: TREBNJE: . . SEVNICA: . . VIDEM-KRSKO: Razne pošte: . Inozemstvo:
34 novih naročnikov 23 novih naročnikov 21 novih naročnikov
179 novih naročnikov 23 novih naročnikov 45 novih naročnikov
127 novih naročnikov 21 novih naročnikov 2 nova naročnika
Med vsemi poštami vodi PTT enota Novo mesto z 99 novimi naročniki, najboljše uspehe pa je dosegel doslej med posamezniki Vinko Dragman iz Novega mesta, ki je zbral že 49 novih naročnikov. Pismonoša Ignacij Pavec iz Novega mesta je zbral 22 naročnikov, Anica Roštohar v Leskovcu 24, Anton Zupančič v Sevnici 16 itd. Sevniška pošta je zbrala doslej 32 novih naročnikov, pošta Videm-Krško 32, pošta Leskovec pri Krškem 29 itd. Sindikalna podružnica NOVOLES v Novem mestu nam je poslala 10 naročilnic, Novolesov obrat iz Straže pa 16 naročilnic. Sindikalna podružnica ISKRE iz Šentjerneja je zbrala 14 novih naročnikov.
Vsem, ki sodelujejo v enomesečni akciji pridobivanja novih naročnikov za DOLENJSKI LIST, se lepo zahvaljujemo, hkrati pa ponovno vabimo vse KO SZDL, vse uprave pošt-in sindikalne podružnice, da pomagajo razširjati naš domači pokrajinski tednik!
iIuninuiiiuniuiiiH
Združevanje v lesnopredelovalni industriji novomeške občine
Ne jezite se, če ga trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na vaš domači naslov
Zbor proizvajalcev ObLO Novo mesto je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o predlogu Gospodarske zbornice za združevanje podjetij lesnopredelovalne industrije v občini Novo mesto. Predlog zbornice so odborniki zavrnili, ker rešuje združevanje tako, da združuje podjetja v vodoravnem smislu — povezuje manjša podjetja med seboj. Predlog zbornice je obdelan predvsem s trgovske plati, mnogo manj pa s tehnološke. Rešitev lesnopredelovalne- industrije v občini Novo mesto pa je v delitvi dela in proizvodnem sodelovanju, ko bi posamezna manjša podjet-
ja svojo proizvodnjo specializirala v sestavne dele, ne pa les žagala in izdelovala vse od začetka do konca-Kaj več o razpravi odbornikov in o utemeljitvi, s katero so predlagano združevanj« zavrnili, bomo poročali v P0-sebnem sestavku.
Tudi krški SVOBODI denarna pomoč
DPD »Svoboda« iz Vidma-Krškega je zaprosila konusi' jo za društva in organizacije pri obč. odboru SZDL pomoč v znesku 80.000 dinarjev. Na zadnji seji komisije je bilo prošnji ugodeno.
Obtoženi ste, Peter Zavozil!
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA VEVČE-MEDVODE
obrat VEVČE, p. UUBUANA-P0LJE
sprejme TAKOJ
— VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za priučitev v proizvodnji,
— UPRAVLJAČA PARNIH KOTLOV z mehaničnim kurjenjem,
— UPRAVLJAČA PARNIH KOTLOV z ročnim kurjenjem,
— 2 STROJNIKA VODNIH TURBIN, UPRAVLJAČA PARNIH TURBIN.
POGOJI: 1. dovršena osemletka in odslužena vojaščina, 2. izpit za kurjača parnega kotla z mehaničnim kurjenjem, 3. izpit za kurjača parnega kotla z ročnim kurjenjem, 4. izpit za strojnika vodnih turbin, 5. izpit za strojnika parnih turbin.
Samska stanovanja in prehrana zagotovljena. Informacije glede delovnih pogojev daje kadrovski oddelek podjetja vsak dan od 7. do 14. ure ustno in po telefonu na št. 383—241. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest.
0 Sodnik: »Obtoženec, vaše ime, prosim? Naštejte vse vaše csebne podatke!«
9 Obtoženec: »Peter Zavozil. Star 35 let. Ločen. Oče petih otrok. Stanujem na Strmem bregu štev. X.«
0 Sodnik: »Dobro poslušajte obtožnico, toda ne prekinjajte me! Govorili boste, ko boste vprašani. Ste razumeli?«
0 Obtoženec: »Razumel.«
£ Obtožnica: »... in tako je 1. oktobra zvečer 35-letni poklicni šofer Peter Zavozil, zaposlen pri podjetju Parket, vozil tovornjak NM- .., naložen s parjenimi bukovimi deskami. Z blagom Je odšel na pot ob 19.43, podjetje Izdelki v 23 km oddaljenem Rdečem boru, kamor je Parket redno izvažal bukove deske, pa ga je pričakovalo ob 20.15.
Natanko ob 20.16 minut je dežurni v podjetju Izdelki dobil sporočilo, da je šoferju Petru Zavozilu nadaljnje potovanje preprečila nesreča, ki jo je sam zagrešil v Ostrem ovinku, komaj poldrugi km od Rdečega bora ...«
Vendar če tega ne bo nihče upošteval? Koliko let za z8' pahi mu prisodijo? Sam D' že zdržal, kaj pa otroci? Kdo bo skrbel zanje? Kdo jim da-jal hrano, kdo kupoval obleko? Kako jim bo šlo v šoli7 Za starejša dva bi še nekak" šlo, kaj pa mali Pepek? Kdo ga bo pestoval?
Toda, kaj niso tudi otroci tistega očeta in tiste matere, ki sta... še zdaj vidim njuno kri... tudi ti otroci niso n» boljšem. Se na slabšem so-Ona niti dobrega stanovanj8 ni imela. On je stanoval še pri starših ... TJh, otroci, če ne bi bilo teh ...
Se bi razmišljal. V dvorani šušljajo. Nato se trije odločijo in se umaknejo na posvet v sosednjo sobo.
»Zdaj ali nikoli!« vre v Petru.« če me obsodijo, se bom spokoril, če me pustijo( ne bom nikoli več vozil. Ne bom mogel!*
Potem napoči trenuteki tisti, ki naj odloči o njegovi usodi. Predsedujoči veli vsem vstati in razglasi:
»Upoštevajoč razne olajševalne okoliščine vas senat obsoja na dve leti strogega zapora z odvzemom vozniškega dovoljenja za dobo . • • Povrniti morate tudi škodo, ki ste jo prizadeli obema nesrečnima družinama zaradi svoje neprevidnosti in lahkomiselnosti . . «
Zdaj je kesanje prepozno!
Na cesti nisi sam.
Ivan Zora"
»Ste razumeli? je vprašal predsedujoči, ko je bila prebrana obtožnica
»Razumel,« je kratko rekel Peter Zavozil.
»Se počutite krivega?« je bilo naslednje vprašanje
»Da, malo že ...«
»Kako malo? Ste bili v tovornjaku, ki je 1. oktobra ob ... peljal parjene bukove deske podjetju. .   v ....?«
»Mislim, da sem bil.«
»In bi morali biti ob ... v Rdečem boru.«
»Da. spominjam se«
»V Ostrem ovinku ste pred seboj zagledal: pet žena in enega moškega, ki so se vračali domov, šli so nasproti vam.«
»Tako je bilo.«
»Toda niste zasenčili luči, razen tega pa ste vozili po levi.«
»Nisem se znašel. Neprestano sam gledal na uro. Ob ... so me pričakovali, pa sem malo bolj pritisnil na olin.«
»Vozili ste s polno hitrostjo po levi, z močno lučjo, da se oni pešci niso vedeli kam umakniti Ko ste pripeljali do njih, niste zavrli, ampak s tako hitrostjo podrli moškega in ženo Se spominjate?«
»Pa, nekoliko že, samo ...«
»Torej ste razumeli obtožnico?«
Obtoženec pogleda okrog sebe. Vse oči so uprte vanj.
Toda mnlM
»Vprašam vas še enkrat: ste razumeli obtožnico?«
»No, da, da... razumel...«
»In kaj menite, so otroci .noškega, ki ste ga do smrti povozili, srečni?«
»Prosim, ne govorite mi tega! Tudi sam imam otroke.«
»Ste tudi med vožnjo vedeli, da jih imate?«
»Ne, se pravi da. Rečem vam, takrat...«
»Ko so vam jemali kri, so ugotovili, da ste bili pijani. Lahko ugovarjate?«
»Pijan? Spil sem šilce žganja in dva večja brizgan-ca.«
* »Ste vedeli, da pijani ne smete te voziti?«
»Prosim, ne načenjajte tega... Sam se ubijam z otroki... 2ena, ta ... ničvredni-ca... Odšla je in mi pustila otroke. Pet otrok. Kaj mislite, da je zame to razvedrilo?«
»Najbrž ste zvedeli, da je lil moški, ki ste ga do smrti povozili, oče treh otrok, žena, ki je takrat prišla pod vaš tovornjak, pa mati dveh otrok in v sedmem mesecu nosečnosti. Ste se kdaj vprašali, kako bo družina brez očeta, kaj bo s temi otroki, kdo jih bo živel?«
Obtoženec Peter Zavozil molči. Zavozil ga je, krepko zavozil. Eno upanje je: da porota^ upošteva njegove družinske težave in okolišči-
Staršem šoloobveznih otrok in javnosti
V vseh občinah okraja imamo formalno registriranih 142 osnovnih šol z normalnimi učnimi načrti, v smihelu pri Novem mestu pa imamo tudi posebno osnovno šolo za telesno in umsko prizadeto mladino. Ce hočemo, da bi dobila normalno razvita mladina v normalnih osnovnih šolah približno enako znanje, naj bi bile te šole v organizacijskem pogledu izenačene, kolikor bi najbolj mogle biti, ker to narekuje že sam zakon o osnovni šoli, še bolj pa to terja naš družbeni sistem.
V našem okraju je organizacija osnovnih šol zelo različna. Od tega so tudi tako različne oblike in metode pouka, kar vodi do različnega znanja malih državljanov. Mnogo manj uspehov doseže^ jo učenci na tistih osnovnih šolah, kjer so pri pouku združeni učenci več — celo štirih ali petih razredov in vse uči isti učitelj. Pri naslednji izmeni, na primer popoldne, pa uči isti učitelj še ostale tri razrede učencev. Nemogoče je, da bi tak učitelj obdelal z učenci učni program za 2 razreda tako, kakor obdela v Popolni osnovni šoli učitelj Učni program enega razreda. Kakšno zrianje naj bi ta človek potem dal učencem vseh osmih razredov na osnovi nakazane snovi po osmih učnih Programih? V takih šolah otroci siromašijo v znanju in nad njimi izvaja družba diskriminacijo, česar ne bi smeli več dopuščati.
Učni programi so za vse Sole v Sloveniji enaki, v posameznih krajih pa se mora snov poedinih predmetov vsebinsko prilagajati lokalnim .Potrebam, V malih šolah se morajo učitelji posebno potruditi, da obravnavajo z Učenci vsaj tisto snov, ki je *a osnovno človekovo delo neobhodno potrebna. V mnogih primerih dobijo učenci le polovico pa tudi četrtino Hstega znanja, ki je predvideno za učence osmih razredov osnovnih šol. Ko pa taki Učenci pridejo v življenje, se °d njih zahteva enako znanje kot od tistih, ki so končali Popolnejše osnovne šole. Ker tega nimajo, niso deležni enakih  pravic  pri nadaljniem
rana, bomo tudi tam pri strojih potrebovali razgledane proizvajalce in upravljavce. Take tendence in praktične izkušnje v vseh naprednih deželah zahtevajo in tudi naš zakon o osnovni šoli narekuje, naj skrbimo za organizacijsko enotnost osnovne šole.
Te velike razlike v znanju otrok iz centrov in iz oddaljenih krajev moramo načrtno odpravljati. Osnovne šole moramo organizacijsko izpopolnjevati tako, da se bo čimveč učencev poučevalo v samostojnih razredih, in le v težje dostopnih krajih dovoljevati, da bosta združena le po dva razreda v enem oddelku — v eni učilnici istočasno. Zadovoljiv pouk je mogoč samo v velikih šolah, zato bomo učence višjih razredov malih šol prešolali čimprej na sosednje popolne osnovne šole, kolikor to še ni izvedeno. Te šole bomo laže opremljali s sodobnimi učili, ustanavljali delavnice in jih počasi opremljali z najpotrebnejšimi tehničnimi instrumenti, stroji in podobnim. Male šole vsega tega ne bodo zmogle.
Reforma šolstva še ni zaključena
V našem okraju smo sicer z reformo šolstva že nekoliko napredovali, moramo pa seveda nadaljevati z izpopolnjevanjem, kakor se izpopolnjuje celotni gospodarski in ostali tehnični dosežek.
Navedli smo, da imamo v vseh občinah 142 osnovnih šol. Od teh je 48 popolnih osnovnih šol ali takih, kjer se vsak razred poučuje ločeno v učilnici. Dve šoli pa se šele razvijata v tako obliko. Poleg teh imamo -52 takih, kjer sta dva in dva razreda v eni učilnici istočasno, učenci do vključno petega razreda dalje pa so prešolani na sosednje popolne šole in se poučujejo skupno s tamkajšnjimi učenci v samostojnih razredih. Take osnovne šole, ki so nekaj razredov učencev prešolale v večje osnovne šole, imenujemo podružnice.
Najmanj uspehov moremo pričakovati na takih osnovnih šolah, ki družijo učence v kombinirane obuke od prvega do osmega razreda. Včasih družijo po 2, po 3 ali po več razredov. Učenci trpijo vseh osem let obveznega šolanja diskriminacijo, niso deležni tistih pravic kot drugi državljani in se zaradi premajhnega znanja ne morejo vključevati po svoji volji v nadaljnje življenje. Tem šolam pravimo nerazvite osnovne šole in jih imamo po današnjem stanju 26 v okraju.
Miro Kugler: MACA (1962, litografija)
izobraževanju, niti ne pri fizičnem delu. Ne po njihovi Jastni krivdi, pač pa mnogokrat po krivdi staršev in družbe morajo opravljati najožja fizična dela tam, kamor se m posegel stroj in druga mehanizacija. Ko pa bodo še ^daljnja delovna področja avtomatizirana in mehanizi-
Kulturni teden novomeške Svobode
DPD Svoboda »Dušan Jereb« v Novem mestu pripravlja za februar 1963 KULTURNI TEDEN v počastitev 15-letnice svojega plodnega in bogatega delovanja. Na sporedu bosta dve igri (drama in komedija), koncert simfoničnega orkestra, koncert obeh pevskih zborov (moškega in mešanega), predstava za otroke in še zabavni večer. Mimo teh prireditev družbenih sekcij bo društvo povabilo k sodelovanju še gimnazijo in glasbeno šolo, tako da bo vsebina kulturnega tedna res zanimiva in pestra.
Prireditve se bodo začele na Prešernov dan (8. februarja) s koncertom obeh pevskih zborov.
V okraju je 24.394 učencev
V celotnem okraju imamo v šolskem letu 1962 63, osnovnošolskih učencev 24.394, od tega: v 50 popolnih osnovnih šolah in v onih, ki preraščajo v popolne 18.963 učencev ali 77,70/c, v 52 podružničnih 2968 učencev ali 12,l«/o, v 26 nerazvitih osnovnih šolah 2463 učencev ali 10,2«/o.
14 najniže organiziranih osnovnih šol pa že več ali manj časa ne dela in nima pogojev za obstoj zaradi premajhnega števila učencev. Te šole so: Marindol, Radenci, Stražnji vrh, Zagozdac, Drage, Drganja sela, Grčevje, šmarješke Toplice, Trška gora. Ledina, Podvrh, Laknice, Vrhe, Gorica, Te predlagamo v stalno ukinitev.
V posameznih občinah je slika organizacije osnovnih šol naslednja:
OBČINA BREZICE:
9 popolnih osnovnih šol s 3146 učenci, 7 podružnic s 415 učenci, 3 nerazvite osn.
šole s 192 učenci oz. skupaj 3753 učencev.
OBČINA ČRNOMELJ:
6 popolnih osnovnih šol z 2262 učenci, 10 podružničnih šol s 442 učenci, 5 nerazvitih osn. šol s 171 učenci in 4 zaprte osn. šole; skupaj je 2875 učencev.
OBČINA METLIKA:
3 popolne osnovne šole z 915 učenci, 3 podružnice z 99 učenci, 2 nerazviti osn. šoli s 96 učenci in ena zaprta osn. šola; skupaj 1110 učencev.
OBČINA NOVO MESTO:
11 popolnih osnovnih šol s 5292 učenci, 2 v prehajanju k popolnim s 303 učenci, 20 podružnic s 1312 učenci, 1 nerazvita osn. šola s 118 učenci in 4 zaprte osnovne šole. Skupaj: 7025 učencev.
V novomeški občini je poleg teh normalnih osnovnih šol tudi pomožna šola s 70 učenci.
(KONEC PRIHODNJIČ)
Joža Gorjup: STUDIJA (1930) — Iz Gorjupove galerije v Kostanjevici
Igor Osim v Novem mestu
»STEZICE« spet n-a svetlem
Te dni Je izšla prva številka »stezic«, glasila dijakov novomeške gimnazije, ki z letnikom 1962-1963 stopa v enajsto leto svojega izhajanja. Kakor je njihov uredniški odbor zapisal bralcem, bodo »Stezice« tudi to leto obdržale osnovni koncept srednješolskega lista. Razumljivo, da bodo kot doslej v prvih straneh objavljeni poskusi mladih poetov in prozal-stov, kritikov in drugih, ki skušajo orati ledino v svetu literature. V drugem delu, ki bo predvsem žumalističen, pa bo glasilo poročalo o raznovrstni dejavnosti dijakov, ki sodelujejo v krožkih, društvih in drugod.
Da se nameravajo »stezičarji« držati tega koncepta, dokazuje že prva številka, ki Je sicer precej slabša in manj domiselna kot njene predhodnice, vendar Je lep obet za prihodnje delo. Razen pesniških in proznih poskusov velja omeniti zlasti nelcposlovne strani »Stezic«, na katerih je popisana dejavnost dijakov novomeške gimnazije. Prva številka Je torej na svetlem, od sodelavcev pa je odvisno, ali bodo »Stezice« izpolnile pričakovanja svojih bralcev.
3. decembra je biv Novem mestu koncert najboljšega jugoslovanskega violinista Igorja Ozima. Umetnik, ki je študiral pri profesorju Leonu Pfeiferju na Glasbeni
akademiji in se izpopolnjeval pri Maksu Rostalu v Londonu, je silno navdušil občinstvo. Pred gostovanjem v Novem mestu je imel vrsto koncertov po vsej Evropi, Ame-
riki, na Novi Zelandiji, Japonskem in drugod.
Program je bU pester in zahteven. Ozim je za Novo-meščane igral Vitalijevo »Ciacono« v g-molu, Beethovnovo »Sonato« v c-molu, »Seršnade melancolique« čajkovskega, Sarasatovo »Romanco Andalusa«, Merku-jevo »Two mood songs« in Paganinijev »Capricciot bi variacije na g-struni. Violinist je igral na violino, ki jo je 1739. leta izdelal Stradi-varijev učenec Domenico Montagnana.
Umetnik je imel v Novem mestu dva koncerta, tn sicer popoldne za šolsko mladino, zvečer pa za odrasle. Pri klavirju ga je spremljal naš najboljši korepetitor proj. Marijan Lipovšek. Komentator je bil direktor koncertne direkcije Slovenije prof. Igor Andrejčič.
Igor Ozim je prišel v No: vo mesto s posebnim veseljem. Navdušila ga  je Du-
bravka Tomšič, ki se je ob svojem koncertu v Novem mestu izredno dobro počutila. Emil Bevo
NAŠI RAZGLEDI vabijo
Vrsta najbolj znanih psihologov In sociologov je začela v zadnji številki NAŠIH RAZGLEDOV odgovarjati na vprašanja uredništva Usta na temo: Človek, proizvodnja, družba. Zanimiva vsebina slovenskega 14-dnevnlka za politična, gospodarska in kulturna vprašanja koristi slehernemu izobražencu, prav-tako pa tudi vsem tistim, ki se zanimajo za sodobna vprašanja v politiki, kulturi in gospodarstvu. Malenkostna naročnina na list sploh ne more odtehtati vrednosti, ki nam jih nudi ta štirinajstdnevnik! list si lahko naročite na upravi, Ljubljana, Su-bičeva 1-3.
Delavska univerza v Sevnici pred novimi nalogami
V Sevnici ugotavljajo, da je program izobraževalne dejavnosti v sklopu delavske univerze pravilen, saj se je oblikoval na podlagi obširnih razprav političnih in gospodarskih organizacij in posameznikov. Tak program je bil izdelan na pobudo upravnega odbora DU, ki je pravočasno spoznal, da je delavska univerza lahko pomembna le tedaj, če bo njena dejavnost zanimiva in privlačna. Zanimiva je že razdelitev obveznosti, ki prikazuje obseg in vsebino naročnikov. Koristno so zajete lanske izkušnje, da je mogoče največ doseči v tesnem sodelovanju naročnikov z izvajalcem. Gre za to, da Je prispevek naročnika v izobraževalnem procesu tudi izkazan in je odvisen od tistega, ki pripravi pogoje do izvajalca. Pohvalno je, da najdemo v programu utemeljene potrebe, ne pa neproučene zahteve in težnje, kar se je dogajalo v preteklosti. Koristna je oblika sodelovanja v drobnem načrtovanju z naročnikom, ker je tako možno povezati vsebino in metodo v uspešno obliko. Uveljavlja se načelo, da uspeh ni toliko odvisen od števila oblik, ampak bolj od kakovosti izvedbe. S tem je dosežena aktualnost seminarjev in živ poseg v probleme udeležencev ali področij. Prireditelji želijo slušatelje usposobiti za delo, ne pa jih samo informirati o tem in onem, ker to ne zadošča in ne opravičuje izdatkov.
Upravni odbor se zaveda odgovornosti pri izobraževanju. Ko je pretresal stanje in potrebe, se je odločil za zahtevnejše oblike. Menil je, da so bolj
koristni seminarji kot občasna predavanja. Pri tem želi podporo domačih strokovnjakov, ker bi se vprašanja sicer posploševala. Tudi v novi sezoni je v ospredju družbeno izobraževanje. Delavska univerza želi sodelovati tudi s sosednimi podobnimi ustanovami, zlasti kar zadeva izobraževanje, za katero se zanima manjši krog. Skupaj bi lahko razpravljali o gospodarstvu, izpopolnjevanju predavateljskega kadra in drugem. Mišljeno je predvsem sodelovanje z Zavodom za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela.
Spričo pestrega in obširnega programa je vse bolj čutiti odgovornost, da bi s strokovnim in znanstvenim razlaganjem podprli vse glavne akcije družbenih in političnih organizacij ter samoupravnih organov, s čimer bi učinkovito prispevali k splošnemu napredku komune. .
Pomanjkljivosti in nekdanji odnos do razvijajoče se izobraževalne ustanove v preteklosti vse bolj izginja. Mnogi so spoznali, da so tudi v naši občini velike potrebe, da pa jim je možno zadostiti le z vztrajnim delom. Zato bodo kos vsem nalogam, čeprav se je obseg dela znatno povečal. Delavska univerza v Sevnici tudi ni več osamljena, saj delajo na področju izobraževanja skoraj vse gospodarske organizacije v občini. Tudi v konfekciji »Lisca« nadaljujejo s plodnim sodelovanjem v družbenem izobraževanju. Uspešno delo Izobraževalnega centra te gospodarske organizacije, ki je tudi
v minuli sezoni neprestano sodelovala z DU, je bilo napačno ocenjeno v Dolenjskem litu št. 40 (4. X. 1962) Ker pisec članka ni poznal razmer t »Lisci«, se mu je pri poročanju vrinila groba napaka
Kaj lahko pričakujejo občani od letošnje sezone, je razvidno iz obsežnega in pestrega programa. V začetim sezone je bil seminar za predavatelje, na katerem so obravnavali učne metode in oblike dela, ki bi najbolj ustrezale slušatelju. Izvedli so tudi strokovno specializacijo sodelavcev in naročili, da je sleherni dolžan spremljati vsa dogajanja na svojem področju. Za pomoč je tudi knjižnica, ki jo postopoma izpopolnjujejo. Sklenili so, da bo vodstvo DU poskrbelo za izdelavo govoril.
Razen sodelovanja s predavatelji v večerni politični šoli, ki ob dobrem vodstvu lepo napreduje, bo organiziran 30-urni tečaj za absolvente političnih šol iz prejšnjih let. Namen tega Je, da bi ti politični delavci izpopolnili svoje znanje glede novejših dogajanj in ukrepov. V devetih seminarjih se bodo usposabljali člani ZK za različne družbeno-politične akcije. Predvidena pa so še občasna predavanja.
Za ostale družbeno-politične organizacije bodo priredili 10 seminarjev, več predavanj in dve večerni šoli. Znano načelo: Pravi človek na pravo mesto! bo lahko uresničeno, če bomo dali ljudem tudi izobrazbo.
Program upošteva tudi izobraževanje v gospodarskih organizacijah. To bodo dosegli s predavanja, seminarji in razgovornimi urami. Razveseljivo je, da je število udeležencev primerno V sklopu tega bodo tudi poljudnoznanstvena predavanja. O popotnih vtisih bodo v tej sezoni Sevničanom pripovedovali znani svetovni popotniki.
Jože Bogovič
Blagor mu, ki ima v časih groze in trepeta še moč, spominjati se zornih prejšnjih dni!
Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem.
Gospa Marica je z belo roko prekladala posode ter nalivala kave, da je silil prijeten duh pod zelene veje
Tudi gospa Mica ni hotela brez dela ostati: narezala je belega kruha ter ga simetrično razstavila po mizi. Vmes pa je postavljala gospa Dinca male krožnike z rumenim medom in s surovim maslom.
Pri človekoljubnem tem delu, ki je veljalo v prvi vrsti meni, me je prešinila misel — bogve od kod je prišla — ki ni bila ljubezniva za ljubko trojico, katere gost sem bil danes na najlepšem ljubljanskem vrtu.
Premišljeval sem: »Kakor so lepe in srcu prikupljive, pa bi vendar življenje zastavil, da ta trojičica ni nikdar poznala tiste vsemogočne ljubezni, katera ni dana vsakemu, komur je pa dana, tega pretresa, kakor pretresa vihar gozdove na gori!«
V svoji neprevidnosti sem dal besedo tej svoji misli. Kakor trije čmrljčki so se dvignile ter brenčale okrog mene.
»Kaj, da me nismo vzele svojih mož iz ljubezni!«
Prav ostro so me napadale, posebno gospa Dinca:
»Da bi jaz svojega moža ne bila vzela iz ljubezni?«
Polastila se me je hudobija: »Moje mnenje govori, da si svojega moža vzela, ker prideluje vsako leto obilo dobrega in dragega vina:«
ze sem upal, da pridem v dotiko z njeno sladko ročico. Ali vmes je posegla gospa Marica: »In jaz sem svojega vzela, ker prodaja sladkor in moko na debelo?«
»In jaz,« je hitela 'gospa Mica, »svojega, ker z dobičkom razpečava sukno in platno?«
Nobena ni hotela odnehati od čebljanja in iz oči jim je plamtel ogenj, da sem menil, sedaj in sedaj bom upepeljen!
Na Kamniških planinah se je pričela megla kaditi izza vrhov.
»Vreme se spremeni,« sem pripomnil, da bi napeljal govorico v drugo strugo. Unisono: »Užaljene smo!«
»Saj niste same, ljube prijateljice, saj imate obilo tovarišic! čas, recimo moderni čas je tak, da je zakonska ljubezen prav važno blago, ki se za visoko ceno prodaja, za visoko ceno kupuje. Kaj morete ve za to? Žrtev ste
dneva, ki vas je rodil. A same dobro veste, da bi danes Leander ne plaval čez Helespont, če bi pri dekletu ne slutil  nekaj   težkih  hranilničnih  knjižic!  Tudi  jaz ne morem za to, da je tako!« »Obrekovaleč! Hudobnež!«
Posadil sem se na konja: »Kaj veste ve tri, kaj vedo vaše tovarišice, kaj ve moderna ženska o tista ljubezni, ki pretresa dušo in telo, ki je kakor nevihta, ki pride, da ne veš od kod, ki te podsuje, stolče, da se od nje nikdar več ne oddahneš, ki jo pa vendar hočeš imeti, in najsi zaradi nje življenje izgubiš? Kaj veste ve o taki ljubezni!«
»Me ljubimo svoje može!«
»Dokler lahko mesec za mesecem polagajo stotake na mizo! Ako bi ne bilo teh stotakov, ako bi ne bilo obleke in svile, ljubi Jezus, koliko ženic bi svoje može še ljubilo?!«
»Ti to dobro veš, ker si — oženjen!«
Grenko-zasmehljivo so se smejale.
»Zasmehujte me, kolikor vas je volja! Da, prijateljice, kar ni bilo dano vam, je bilo dano meni! Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride včasih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Ako me hočete poslušati, vam razodenem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, ki bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se boste morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati?«
Gospa Marica, gospa Mica in gospa Dinca so z enim glasom odgovorile, da hočejo poslušati.
Ko se je po travnikih otava kosila — katerega leta je to bilo, nima za vas, častite gospe, nikakega pomena —
sem vzel v roko pratiko ter izračunal, da dosežem točno po štirinajstih dneh osemintrideseto leto svojega brezpomembnega življenja. Teh osemintrideset let mi je tičalo neprijetno v kosteh: spodaj se mi je pričenjalo telo že nekako nesimetrično zaokrožati, zgoraj ob sencih pa je že nekaj sivelo, kakor pozimi, če leži ivje na vejevju. Sicer pa se mi je dobro godilo. Nekaj let že nisem poznal nikakih skrbi, kakor so me svoj čas davile na visoki šoli, in v pravdah sem koval, če že ne rumenjakov, vsaj srebrnjake, tako da sta se mi polnila dan za dnem lonec in skleda. Vzlic temu pa me je tistega dne, ko sem ob roki pratike določil svojo starost, zavest, da se staram, prav potlačila in ravno tako me je potlačilo prepričanje, da mi na svetu ne ostaja drugega kakor tisto, kar ime-' nuje Latinec: fructus consumere.
Stroj si — tako sem govoril sam sebi — ki bo tekel, dokler so posamezni deli količkaj v redu. Potem pa tu in tam kaj odneha, oči ti pokvari kratkovidnost, lasje ti izpadejo in po členkih se ti nabere apno, da teče stroj le še s stokanjem in z ječanjem. Pri koncu pa vse skupaj pade, in kakor staro šaro te odneso v stran! če se pa ob koncu vprašaš, je U tvoje življenje imelo kak višji pomen ali namen, ne moreš drugega odgovoriti kakor: »Ni ga imelo!« '
Tako sem govoril sam sebi in prav živo sem čutil, kako me je potrlo teh osernintrideset let, ki jih skoraj dopolnim. Kje naj dobim sočutno dušo, da zlijem vanjo svojo otožnost?
Gnalo me je iz sobe.
Ko stopim na ulico, je bil prvi človek, ki sem ga ugledal, trgovec Bon, tvoj sedanji mož, gospa Marica. Ali takrat ti še ni bil tako podložen, kot ti je dandanes, pač pa smo vedeli, da že šteje stopinje za teboj in da ne odide svoji zakonski usodi. Ker se je sam ženil, je bil tiste dni pravi agent za ženitve, tako da sem takoj vedel, kake besede mi bo spregovorila ta revna duša.
»Kam pa? Kam pa?« je povpraševal. Odgovoril sem čemerno: »Sam ne vem kam!«
»No, vidiš, ali ti naj do sodnega dne trobentam, kako sam si! Plevel si na njivi, za katerega se nihče ne briga! čisto tako kot plevel tudi pogineš! Dohodke imaš; lahko bi preživljal ženo in otroke. — Oženi se vendar!«
(Nadaljevanje sledi)
U j. ttan sta imela pred kratkim tovariša Ludvik Golob, podpredsednik OLO (desno) U C1 OLO Feliks štrumbelj (levo), ko sta na ribolovu pri Volavškem jezu potegnila 1c,l. krepkega »viteza dolenjskih voda« — 13,50 kg težkega sulca! Blestivka v rokah JA i/a Goloba je zvabila sulca k obetajoči »večerji«; že je zagrabil, pa spet popustil pjlu^daljil. »Ribica«, ki se je živahno vrtela v Krki, pa mu ni dala miru; vitez je znova „> k*J Pa se spet skril v globoke tolmune. Potem sta ga lovila oba; šele na tretji prijem ]fc*» ^cu^su zares obesil. Za kakšnih 10 minut se je nato sulec skril prav na dno reke, *■■?>* sta ga 20 minut krotila in ga potem varno spravila na suho. — Slika pove dovolj prepričljivo, kake junake skriva Krka v svojih globinah...
hdzemska jama v Birčni vasi
»Citra« je povrgia 7 teličkov
Kravarju Jožefu Bači, ki dela v ekonomski enoti v Motvarjevcih (posestvo Beltinci, KK Pomurka), se je nedavno pripetilo tole:
Krava »Citra« je povrgia 7 telet, ki jih je nosila 249 dni. Teleta so bila normalno razvita in so tehtala povprečno 17 kilogramov. Krava je bila osemenjena s semenom bika »Javora« iz osemenjevalnega centra v Murski Soboti, osemenjevalec pa je bil veterinar Janez Pučko.
O tem zares nenavadnem dogodku je poročal z besedo in sliko veterinar Roman Mecilošek v časopisu KME-TIJSTVO-GOZDARSTVO 14 novembra.,-
V Strumici so odprli
hotel »ESPERANTO«
Ob 18-letnici osvoboditve Strumice so 5. novembra v tem mestu odprli hotel »Esperanto«. To ime so izbrali na seji tamkajšnjega občinskega ljudskega odbora.
■ Do konca leta bo zagrebška tovarna. »Rade Kan car— preuredila obrat manjših rota-cijelkih strojev, v hangarju nekdanjega letališča v Borongaju pa namerava namestiti obrat električnih aparatov.
ALI POZNATE DOMAČE KRAJE?
NAGRADE SO RAZDELJENE...
4
^sl nedavnim objavljeni ■jj 'e!t o dolenjskih jamarjie je spobudil, da po-f ik ^j o podzemski jami Izredni bližini Novega jjcr v mislih imam pred jjja!'svetovno vojno dobro je;<J*tno, do katere je od je >(, e postaje Birčna vas s$( £ 2 km hoje, od Stranki ijSJ pa slab kilometer. l^J6 v gozdičku, ki je ^gljevih, odkril pa jo
Do 11. dgcembra smo dobili 591 rešitev nagradne kri-zanke, ki smo jo objavili 28. novembra. V torek dopoldne je komisija uslužbenk uprave našega tednika izžrebala 25 pravilnih rešitev; srečo so »razdelile« tokrat takole:
1. NAGRADO: 10.000 dinarjev dobi Anton Tratar, Skrovnik, p. Tržišče na Dolenjskem;
2. NAGRADO: 7.000 dinarjev dobi Jože Saje, Potočna vas 11, Novo mesto;
3. NAGRADO: 5.000 dinar-jev dobi Marija Ban, uslužb. PTT, škocjan;
4. NAGRADO: 3.000 dinarjev dobi Štefka Zupančič, Trg svobode 4, p. Sevnica,
medtem ko bodo prejeli 21 lepih knjižnih daril naslednji izžrebanci:
ŽIVALI IZUMIRAJO
Nizozemski princ Beruhard, ki je predsednik svetovne organizacije za varstvo živali, je prikazal na letni skupščini te organizacije v Londonu pesimistično sliko usode živalskega sveta na našem planetu. Po njegovih besedah izumre od leta 1000 povprečno vsako leto po ena vrsta živali. V prihodnjih letih je treba računati z izumiranjem okoli tisoč vrst vretenčarjev: »Če bo šlo tako dalje, bomo nekega dne imeli okoli sebe samo civilizacijsko puščavo z betonom in elektronskimi roboti in morda še l:::?:.šno domačo živaljo,« prerokuje princ Bernhard. Pristavil je, da lahko iztrebljenje ene živalske vrste primerjamo z uničenjem  edinstvene umetnine.
Franc Kotar, V. p. 2870-19, Knin, Dalmacija; lika Skala, Vinogradska 59, Zagreb II.; Metka Pleterski, Brežice, Mi-lavčeva 8 a; Polonca Staniša, Novo mesto, Nad mlini 20; Pcpca Požun, Sevnica, Heroja Maroka 11; Helena Dreč-nik, Brežice, Zakot 43; Anica Maroh, Brestanica 40; Evgen Cestnik, Dragatuš 18; Vinko Urbane, Ljubljana, Stožice 88; Alojz Cvelbar, Dol. Prekopa 7. p. Kostanjevica; Štefan Vitko, Radovljica, Poljska pot — blok; Stanko Sitar, Dol. Toplice 9; Drago Bizjak, urar, Sevnica ob Savi; Marija Novak, Novo mesto, Pug-ljeva 2; Erna Veršec, Sevnica, Glavni trg, lekarna; Angela Petrič, Novo mesto, Mu-haber 10; Stane Majzelj,' Veliki Gaber 49; Milan Sobar, Novo mesto, Ragovska c. 2; Leopold Zagore, pismonoša, v Loka pri Zid. mostu; Martin Kačičnik, Sevnica, Kolodvorska 8; Štefanija Cestnik, Dragatuš.
Vsem izžrebancem smo da-
nes denar in knjige poslali po pošti. V novoletni številki borno
29. decembra objavili veli''0 nagradno križanko, ki bo lažja, kot je bila zadnja!
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: 1. kimono, 7. Spi"-12. koran, 17. Otočec, 18. tlesfc 19. omslo, 20. Salan, 21. Kropo. 22. priliv, 23. tlak, 24. krača, 25. slike, 26. A. I. T. (Agence V>r temationale de tourisme), 27. vraže, 28. trasa, 29. J(anez) T(rdina).
30. nj, 31. Plava, 32. brest, «■ Hue, 34. jahanje, 36. Arndt, 37-krak, 38 drča. 39, preja, «>■ trans, 41. Gradac, 46. Vfeno) T(»U-fer), 48. ECdvard) K(ardelj), grede, 50. Srem, 51. radar, 52-biro, 54. kolena, 56. statist, 59-Gber. 60, Kocelj, 62. nada, 63-Pliva, 64. pe, 65. malina, 67. Anton, 69. do, 70. Erika, 71. TaT. i2 Alida, 74. kanon, ^6. Rubens. 78. Crna, 79. P(letro) M(ascagni). 81. ocena, 83. Rečan, 85. MeW>. 86. mrčts, 87. raj, 89. ataka, 9J-silos, 93. no, 94. Seneca, 95. arak. 97. Ilova, 99. motic, 101. Pelton. 103 Visla, 105. lrada, 107. geslo. 108. holm, 110. vi, 112. Intimo. 114. dlaka, 116. start, 118. Nieder. 120. Laokoon, 122. imena, 12*-Enare, 126. klaja, 127. organizatorka, 128. Milan Majcen.
kupolo in lepimi kapniki. Tam je zelo lep kapnik v obliki orgel; če potrkaš s paličko po posameznih kapnikih, pa zadani jo lepi ubrani glasovi. Strop dvorane nato polagoma pada, na njem je obešenih mnogo kapnikov, po 100 metrih pa se strop že za toliko zniža, da postane jams neprehodna.
Rov, ki vodi proti jugozahodu, pripelje v vodno jamo z manj kapniki in podzemsko, tekočo vodo (izvir v pečini pod vasjo Jama je najbrž s to vodo povezan). Ta jama je nekoliko daljša kot prva, v njej pa je tudi jezerce, v katerem so morda tudi človeške ribice.
Naši nadobudni jamarji bodo morda našli še kakšne druge rove in vhode v jamo, morda bi kazalo prebiti s severne strani vhod v jamo, ki prav lahko skriva v sebi čudovite dvorane in kapnike. Ker je do Ruperč vrha možen dostop z motornimi vozili, bi lahko jamo po temelj itejšem pregledu in z manjšimi investicij amS izpreme-nili v svojevrstno turistično zanimivost. Jamarjem pa bo lahko služila tudi za vaje.
Slavo Stine
je pred vojno Janez Stangelj mlajši.
Vstop je mogoč po obsežnem zunanjem, gornjem vdoru, v jamo pa vodi tudi navpičen rov, globok 25 m in širok tri do štiri metre. Dva vodoravna rova vodita v višini jamskih tal eden proti zahodu, drugi pa proti jugozahodu. V smeri proti zahodu je suha kapniška jama, ki se kmalu za vhodom širi v. okroglo dvorano z visoko
ura« * tejle dra-jSb kdor
i ,hotel *«•■ A 0 moral Vtttett kar sjj, švicar-jjijk frankov! pjl ogrodje
stil.', >n ^ v kupoli
i   *>*> srna-
fMov
Tudi v mirnem času je tovarištvo potrebno, posebno na cesti!
DRAGI PIONIRJI
Če boste dobro prebrali današnjo številko našega lista, vam ne bo težko odgovoriti na novo slikovno uganko. Do torka nam sporočite odgovore na naslednja vprašanja:
1. KATERA TOVARNA JE NALOŽILA NA TALE VLAK SVOJE AVTOMOBILE?
2. NASTEJ VSAJ TRI ZNANA IMENA AVTOMOBILOV TE TOVARNE!
3. IMENUJ VSAJ ENO TUJO DRŽAVO, KAMOR IZVAŽA TA TOVARNA SVOJE AVTOMOBILE!
Rešitve nam pošljite najkasneje do prihodnjega torka, v levi spodnji kot ovoja pa napišite: SLIKOVNA UGANKA.
Zadnja slikovna uganka pa je bila menda le pretrd oreh: pravilno Jo je rešil samo pionir Vlado Janise, Grajska c. 2, Kostanjevica na Krki; danes smo mu poslali lepo knjižno darilo, čudimo se, da niso poslali nobenega odgovora pionirji iz Starega trga ob Kolpi, ki ga je slika predstavljala!
Danes je uganka veliko lažja — zato se je kar pogumno lotite!
Lepo Vas pozdravlja
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
Dvajset lepotnih kraljic je moralo razkazovati svoje čare pri komaj 3 stopinjah nad nad ničlo — tako je zahteval režiser Chevallerjevega filma »Draga Clenientina«. Ena med njimi je bila tudi France Auglade, ki nosi tu le za šalo napis »miss Francije« ...
103. Ves upehan je stopil Kriš v gostilno »Annine Minove«. Z nekaj stavki je pojasnil dogodek in vsi so začeli zbirati zlati prah, da bi kupili živež. Kakor bi trenil, je bilo desetero vpreg na ponudbo. Začelo se je prerekanje, kateri psi so boljši. Sprejeli so jih petero.
104. Ko se je ^ Cok, sta s Krišem krenila po zale-deneli reki N°rH jV*6°r- čok je nenadoma zagledal napol zabrisano *j f\j«* zapuščala strugo in se izgubljala v ustju majl>nCj,j l\ £■ ki je prihajal z desne, »še nikoli nisem slišal, d*       vei tu gori,« je rekel Krišu.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^
{ KRI MRTVIH ZA ŽIVE
Danes hodi po moskovskih ulicah na tisoče ljudi, s krvjo svojih mrtvih sodržavljanov
Kri tistih mrličev, katerih smrt je nastopila nepričakovano, I na primer, kot posledica srčnega napada ali samomora, elek-| tričnega šoka ali drugih nesreč, v SZ že dalje časa uporabil ljajo za transfuzije. Vsako leto pridobijo v Sklifosovskem in-I štitutu v Moskvi — inštitut nosi ime znanega sovjetskega kili rurga — nad 2000 litrov krvi. To kri uporabljajo pri naj-g nujnejših transfuzijah. Moskovski zdravniki celo trdijo, da 1 je kri mrtvili boljša od tiste, ki jo odvzamejo živim osebam, 1 ker »darovalca« pred odvzemom natančno pregledajo, predvsem 1 pa. mikroskopsko pregledajo njegove notranje organe: če od-I krijejo kakšen znak rakave, jetrne ali druge bolezni, ki bi jo 1 lahko s transfuzijo prenesli na drugega bolnika, kri odklonili    jo. Na ta način zavržejo približno eno tretjino krvi.
Mrliče priskrbi Sklifosovskemu inštitutu poškodb oddelek I    bolnišnice, ki je pod okriljem tega inštituta.
Dr. Pafamov odvzame kri mrličem dve do tri ure po nji-I hovi smrti. Trdi pa, da je ta operacija možna še šest ur pz m' smrti. S krvjo ravnajo na enak način kot s krvjo živih I dajalcev. Pozimi ostane uporabna približno štiri tedne, poleti I pa navadno le do dveh tednov. Po menju dr. Pafamova je za I ta postopek zelo važno, da je »darovalec« umrl nenadne smrti, j§ ker šok, ki ga povzroči nepričakovana smrt, izloči v telesu de-s lovanje antikoagulantov, to je snovi, ki preprečujejo strjevanje 1 krvi; kajti le v primeru, da se mrličeva kri ne strdi, jo je 1    mogoče odvzeti in uporabiti.
Skupina dr. Pafamova opravi v enem letu transfuzijo pri-I bližno na 5000 truplih, tako pridobljeno kri pa posredujejo i približno 3000 pacientom. Preden je uvedel svojo metodo, je ( naletel dr. Pafamov na velike težave: vse do nedavnega je I    prevladalo prepričanje, da je kri mrtvih slaba.
Tudi tuji zdravniki, predvsem ameriški, so se za novi način I pridobivanja krvi zelo navdušili, predvsem ker jo je mogoče i ob zelo nizki temperaturi za dalj časa shranjevati, in to naj-I    manj za pet let, če še ne mnogo dlje.
Pregled krvi, ki jo odvzamejo v tem inštitutu, je zelo 1 natančen in traja ves teden: obsega serološke, bakteriološke 1 in biokemične preiskave. Krvi ne uporabijo, če ugotovijo, da = je bila smrt povzročena zaradi uživanja mamil, ali če je v 1    krvi visok odstotek alkohola.
V bližini Sklifosovskega inštituta ima svoje laboratorije i    dr. Demihov, čigar poskusi s psi so znani po vsem svetu.
Ti poskusi nam vzbujajo upanje, da bo nekoč mogoče nado-f mestiti tudi človekove notranje organe, kot so na primer srce, S pljuča, jetra itd. Če se bodo napovedi sovjetskega znanstvenika I    uresničile, bo tudi zdravljenje raka precej poenostavljeno.
Znano je, da organe, ki jih presadimo na človeško telo, s le-to prej ali slej izvrže, pa naj bo to človeško ali živalsko. 1 Dr. Demihov je prepričan, da bi z izboljšanim tehničnim i postopkom lahko dosegli trajne presaditve. Njegovega mnenja 1     so zdaj le redki znanstveniki v SZ in na tujem.
KAKO SE JE DVIGNIL HITLER NA POVRŠJE?
... Prišel je dan obračunal Na vrsti je bil Georg Strasser, Hitlerjev najbližji prijatelj in sodelavec do leta 1932, ko sta se sporekla. Aretirali so ga pri kosilu v krogu družine. Odpeljali so ga v zapor »Prinz-Albert-Strasse«. Okrog polnoči se je na vratih njegove celice tiho odprla linica. Strel! Strasser se ranjen splazi v nasprotni kot, kjer je bil varen pred streli. Tedaj se odpro vrata — v celico planejo trije esesovci. Eden izmed njih mu sproži v glavo milostni strel.
To je bil Reinhard Keydrich, kasnejši obergrupen-fuhrer SS, znan pod imenom »krvnik«... (Zaradi nezaslišanega terorja na češkem so ga 27. maja 1942. leta ubili češki rodoljubi.)
Tako je končal Georg Strasser, eden izmed dveh članov NSDAP, ki je Hitlerja tikal...
Odlomek Iz podlistka, ki ga bomo začeli objavljati takoj po novem letu in ki vas bo seznanil z vso strahovlado hitlerjanskih tolp pred njihovim prihodom na oblast in potem, ko so v Nemčiji zmagali ter se začeli pripravljati na svoj »veliki pohod na svet«. - Ne zamudite zanimivega in poučnega branja, s katerim bomo začeli v našem novem romanu že čez 3 tedne!
105. Kmalu sta zagledala ob sledi teman predmet. Bilo je zmrznjeno truplo moža, ustreljenega v glavo. Sto korakov naprej sta zagledala drugo truplo. Glave obeh so bile osmoljene od smodnika. »Samomor!« je hitro ugotovil Kriš. »V preobilju nista živela!«
1    — Ne vem, mladi mož, kam dajete ves svoj denar!
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Slišite, sosed Jernej, lahko bi vašega Mufija peljali včasih tudi kam drugam...

Mladi se morajo izobraževati
Ko so ga poklicali, je prišel s šopom papirjev v roki. »Veliko dela imamo,« je kratko pojasnil. Potem je predlagal, da bi za razgovor poiskala prazen prostor. Odšla sva v manjšo sobico v pritličju stavbe ObLO Brežice. Franc Volčanjšek, novi predsednik občinskega komiteja LMS Brežice, je bil takoj pripravljen odgovarjati na vprašanja:
— Pred kratkim ste imeli občinsko konferenco Ljudske mladine. O čem ste razpravljali?
— Pregledali in ocenili smo mladinsko dejavnost v preteklem obdobju in določili delovno območje za čas, ki je pred nami. Pogovarjali smo se o problemih mladine v aktivih, organih samoupravljanja in kmetijstvu. Razpravljali pa smo tudi o tem, kako bi dosegli višjo izobrazbo mladih   aktivistov. Poudar-
jali smo, da bi morali v ta namen organizirati več seminarjev in večernih šol.
— O katerih problemih mladina brežiške občine največ razpravlja na sestankih?
— Obravnava teče predvsem o izobraževanju kadrov v mladinskih vodstvih. Nujno je, da bi se izobraževali zlasti mladinci vaških akti-
0 načrtih dobovskih livarjev
Pred tedni se je začelo za dobovske livarje novo obdobje. Iz manjšega zasebnega podjetja, ki je zaposlovale 4 delavce, je nastalo podjetje družbenega sektorja s 14-članskim kolektivom. Livarna oziroma splošno livarstvo sicer ni toliko znano kot BELT ali LIC v Črnomlju.
Prvi ples Počitniške zveze v Brežicah
24. novembra je bil v Domu -JLA v Brežicah prvi ples Počitniške zveze, ki ga je skupaj z mladinskim aktivom na gimnaziji organiziralo vodstvo družine počitniške zveze na tej šoli. Dijaki so pripravili pester program s pevcema Beti Jurkovič in Francem Ba-bičem, ki sta pela z ansamblom »Plavi«, na sporedu pa je bila tudi šaljiva pošta, sre-čolov in druge podobne stvari. Dijaki brežiške gimnazije bodo dobiček porabili za skupen izlet.
saj za brežiško občino še ne pomeni močnejšega proizvajalca, vendar si je s svojimi izdelki, ki jih dela po naročilu in razpošilja po vsej Sloveniji in na Hrvaško, iz vojevala že dostojen ugled.
V majhnih prostorih imajo dobovski livarji vse polno modelov in kalupov za najrazličnejše izdelke. Predvsem so znani izdelki iz aluminija, brona in sive litine. V livarni pretapljajo staro železo, ker je te »surovine« skoraj povsod dovolj in je poceni.
Prihodnje leto nameravajo ustvariti okrog 40 milijonov dinarjev prometa. V ta namen bi potrebovali približno 6 milijonov dinarjev za investicije, ker bodo povečali obratne prostore in nabavili novo premično dvigalo. Dvigalo bo omogočilo, da bodo vlivali tudi večje izdelke, težke do 800 kg.
Rast mladega podjetja je toliko bolj spodbudna, ker obeta postati pomembno žarišče livarske dejavnosti v Dobo vi.
vov, ki so sicer najbolj dovzetni za raznovrstno dejavnost. Pred nedavnim se je veliko govorilo o izgredih brežiške mladine. Zdaj je zadeva rešena. Problem so prou-čuli občinski organi in ga bodo rešili tako, da bodo za vse nezaposlene mladince našli primerno zaposlitev. Čeprav Je naposled res, da so izgredi spravljali v slabo luč vso brežiško mladino, mladina le ni sama kriva za to, kar se je dogajalo. Zdi se, da bomo morali še veliko razpravljati o razmerah, v katerih nekateri mladinci živijo.
— S čim v prihodnje ne kaže odlašati?
— Mladinci bi morali dokazati, da so enakovredni svojim starejšim kolegom. Ne vidim nobene ovire, da se dober, zavesten in primerno izobražen mladinec ne bi mogel uspešno uveljaviti v upravnih in samoupravnih organih.
— Ali je pomoč ostalih, organizacij zadovoljiva?
— Kot bivši predsednik vaškega aktiva lahko rečem, da so bile ostale organizacije vedno zainteresirane za mladinsko delo, zlasti če se je mladina lotila zahtevnih nalog. To sodelovanje bi bilo lahko še boljše, če bi mladinci sami iskali pomoč.
Ivan Zoran
Novo iz Dol. Toplic
Zakaj so v Dol. Toplicah prenehali predvajati filme, se vprašujejo mnogi domačini, pa tudi zdraviliški gostje. Prosvetno društvo »Maks Henlgmani je bilo v zimskem času prisiljeno prenehati s predvajanjem filmov, ker Je bil obisk zaradi hladu v dvorani, ki je ni mogoče ogrevati, tako majhen, da vstopnina ni krila stroškov. Prosvetno društvo je na to pomanjkljivost pravočasno opozorilo ObLO Novo mesto. Komisija si je dvorano ogledala m obljubila finančno pomoč, vendar do danes nI bilo storjenega še prav nič. Ker je dvorana edini prostor v Dolenjskih Toplicah, kjer se lahko razvija kulturno prosvetno in društveno življenje, bi bilo pač treba nekaj ukreniti.
Zgodnji sneg je naredil nekaj škode tudi v kmetijstvu po okoliških vaseh. Nekateri gospodarji
Lesna industrija bliže železnice
Lesnopredelovalna industrija »Zora« iz Črnomlja se bo s svojim žagarskim obratom naselila ob železniški progi blizu bivše kurilnice. Projekti so izdelani. Lokacija je odobrena in zelo ugodna. V bližini je vodovod, industrijski tir in elektrika. Dovoz m odvoz hlodovine in rezanega lesa bo ugoden.
Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih!
še niso pospravili s njiv repe, pese in korenja. Vse to pa Je sneg zamel. Pa tudi z nastlljem še niso vsi kmetovalci preskrbljeni. „Za dan republike Je šolska mladina pod vodstvom učlteljstva priredila v dvorani prosvetnega doma lepo proslavo, na kateri so se zvrstili deklamatorjl, pevci in fol-klcrne skupine. Lovci is topliške okolice so na dan republike priredili velik lov, po lovu pa so se zbrali na družabni prireditvi v novi lovski koči nad Starimi Žagami. V prazničnih dneh je turistične objekte v Dol. Toplicah obiskalo več izletnikov. D. G.
»Mi smo pionirji II. osnovne šole v Brežicah! Za dan republike smo bili slovesno sprejeti v pionirsko organizacijo — to je bil naš veliki praznik! Z nasmehom na obrazih smo veselih src pred odredom obljubili, da bomo izpolnjevali, kar zahteva od nas pionirska organizacija. Ponosni smo na to!«
Bizeljska „KOVINA" spet gradi
Kolektiv »Kovine« na Bi-zeljskem je zgradil novo halo, v katero se namerava preseliti prihodnje leto. V starih prostorih bo servisna delavnica za opravljanje najrazličnejših del iz kovinske stroke. Razen tega ureja dva nova stranska obrata, od katerih bo začela elektromehanična delavnica obratovati že v prvi polovici decembra, plastika pa v januarju prihodnjega
Iz zasebne delavnice v družbeni obrat
Stanovanjska skupnost v Brežicah je 15. oktobra letos prevzela , zasebno tapetniško delavnico mojstra Štefana Grahka z obema pomočnikoma. Delavnica je dotlej lahko opravljala le usluge zasebnikom, ker naročil podjetij zaradi pomanjkanja delavcev ni mogla prevzemati. Na leto je ustvarjala do 2 milijona din prometa.
Ko sem pred dnevi obiskal mojstra Grahka v delavnici, sem od začudenja obstal. 16 tapetnikov se je sukalo okoli izgotovljenih in na pol izgotovljenih tapetniških izdelkov in hitelo na vso moč. Mojster je povedal, da je dela čez glavo. 75 odst. vsega, kar naredijo, je namenjeno izvozu v Sovjetsko zvezo. Do konca letošnjega leta morajo v ta namen izdelati še za 5 milijonov din kavčev, foteljev in tapeciranih stolov. Razen tega oskrbujejo tudi domača trgovska podjetja, čeprav teže, ker je naročil preveč. Od ustanovitve delavnice do konca novembra so ustvarili za 5 milijonov din prometa, prihodnje leto pa bodo nare-
dili za 25 milijonov din izdelkov, kot je povedal mojster Grahek. Je se bo število zaposlenih povečalo, bodo ustvarili tudi več, to bo pa nujno, saj imajo za prihodnje leto sklenjenih že precej pogodb.
Za razširitev obrata bodo potrebni novi prostori, ker se v dosedanjih delavnicah gne-tejo in drug drugega ovirajo pri delu. Nato bi lahko zaposlili še 4 tapetnike in krili potrebe.
Mojster Grahek je povedal nekaj besed tudi o težavah, ki jih imajo z nakupom lesenih ogrodij. Naročati jia morajo na raznih koncih države; večkrat je treba čakati, prevoz je drag, zato ne bi bilo odveč, če bi jim lesena ogrodja izdelovala domača mizarska   podjetja v občini.
V stanovanjski skupnosti v Brežicah so pred dnevi ustanovili svojo sindikalno podružnico in izvoliti vodstvo.
Kolektivu novega tapetniškega obrata čestitamo za uspeh, stanovanjski skupnosti pa želimo, da bi na podobne načine še naprej razvijala dejavnosti, potrebne občanom.
Albin Mlinar
leta. Podjetje bo v novih prostorih in v stranskih obratih znatno povečalo svojo dejavnost, saj predvidevajo, da bodo prihodnje leto' imeli blizu 75 milijonov dinarjev bruto prometa, kar je več kot še enkrat toliko, kolikor so uspeli realizirati letos.
Zlasti velja omeniti stranska obrata, ki bosta v danih
BREŽIŠKE VESTI
pogojih lahko še pomembna činitelja v razvoju kovinske stroke na Bizeljskem. V elek-tromehanični delavnici bodo med drugim izdelovali najrazličnejše kovinske dele za radijske naprave, elektroinstalaci-jo (vzmeti, stikala) in ostalo elektromehanično galanterijo. V obeh obratih bodo zaposlili
BREŽIŠKI TABORNIKI SO RAZVILI SVOJ PRAPOR
9. decembra dopoldne Je bila v prosvetnem domu v Brežicah manjša svečanost. Taborniki odreda »Matija Gubec« so tega dne razvili prapor, ki jim ga Je izročil pokrovitelj svečanosti Ivan 21vlč, predsednik občinskega odbora SZDL Brežice. Vodnica brežiških tabornikov Boža Cešnovar Je pripravila lep spored, v katerem je ob tabornem ognju sodelovalo okrog 60 tabornikov. Obujali so spomine s taborjenja v Bohinju ln navzočim prikazali nekaj lz dejavnosti svoje organizacije. Vse Je pripovedovalo o tem, da so v Brežicah zelo delavni. Največ zaslug za plodno delo taborniške organizacije imata zlasti Rozika Bohinc, upraviteljica I. osnovne sole v Brežicah (starosta tabornikov) in učiteljica Jelena Vimpolšek kot načelnica organizacije. Po končani svečanosti, ki so se je udeležili predstavniki političnih organizacij ln zastopniki okrajne zvez« tabornikov Iz Novega mesta, so si gostje ogledali taborniško fotografsko razstavo v I. osnovni šoli. Organizaciji in njenemu vodstvu čestitamo za uspeh!
žensko delovno silo, s tem pa se bo število zaposlenih povečalo od sedanjih 38 na 53 v prihodnjem letu. Nedvomno drži, da se bo »Kovina« na Bizeljskem pridružila tistim mladim podjetjem" kovinske stroke, ki jim je v najkrajšem času uspelo obvladati teren s svojimi kvalitetnimi izdelki.
Brezinsk! mladinci pripravljajo opereto
Aktiv LMS v Brezini bo še v tem mesecu pripravil predstavo Gregorčeve operete »Jaz bi te že rada imela ...« Skoraj vse vloge so zasedli mladinci, ki poleg tega razmišljajo že o drugi opereti, ki naj bi prišla na oder prihodnje leto. Zamisel, veselje in pogum mladine v Brezini je treba vsekakor pohvaliti, zlasti zato, ker je njihov aktiv med najbolj delavnimi v brežiški občini sploh.
Novice iz Artič
Letna konferenca KO SZDL je lepo uspela. V sproščeni razpravi so delegati iz posameznih podružnic načeli več vprašanj, med drugim popravilo vaških poti in odkup zemlje. V poročilu je bilo pohvaljeno delo podružnice Deč-na sela. Izvolili so nov odbor, predsednik pa je tov. Martin Zupančič.
Posvetovanje s člani mladinskega aktiva je sklicalo pretekli teden PD »Oton Zupančič«. Pogovorili so se o programu dela v tej sezoni, ki ga bo PD uresničilo v sodelovanju z mladino. Pripravili bodo uprizoritev štirih odrskih del. Ob koncu posveta je tov. Dernač podelil več diplom in pohval, ki so jih člani društva zaslužili s pridnim delom na kulturnem področju. Artičani so zlasti ponosni na srebrno plaketo, ki so Jo v preteklem letu dobili od republiškega sveta SPD. Posvet je bil pomemben predvsem zato, ker so na njem uskladili delo med mladinsko organizacijo in domačim PD.
Proslavo dneva republike s slovesnim sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo so kot vsako leto tudi letos priredili učenci artiške osem-
Dobro obiskana knjižnica v Krški vasi
Knjižnica v Krški vasi, ki Je odprta vsako nedeljo od 7. do 12. ure, je vedno dobro obiskana. Vaščani radi berejo, zlasti leposlovne knjige.
Kulturno-prosvetna dejavnost bo tudi v letošnji zimski sezoni bogata, ze med letom so se pogovarjali o načrtu, ki ga bodo čez zimo uresničili. Naštudirati nameravajo igro.
letke. • Po lepem in pestrem programu je načelnik pionirskega odreda sprejel cicibane v Zvezo pionirjev. Zal smo tudi tokrat pogrešali starše, ki se vabilu otrok niso odzvali.
Šahovski dvoboj v počastitev dneva republike je bil v Dolenji vasi pri Vidmu-Kr-škem. Na njem so se pomerili šahisti artiškega mladinskega aktiva z domačini iz Dolenje vasi. Igrali so v kombiniranih postavah na šestih deskah. Dvoboj sta v korist Artičanov odločili mladinki Kosova in Zorkova. Po srečanju Je bila majhna zakuska s sklepom: prihodnjič na svidenje v Ar-tičah! -šek
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskati pomoči v brežiški bolnišnici: Ivan ZcIJko, upokojenec iz Vidma-Krškega, Je padel na cesti ln si poškodoval glavo; Jože Kol-har, posestnik iz Bojsnega. je padel s sanmi in si zlomil obe nogi; Milico Kežman, bolničarko iz Savskega Marofa, Je nekdo pretepel, dobila je hujše poškodbe po glavi; Ana Dime. delavka iz Gor. Leskovca, je padla na poti in si zlomila levo roko; Nikola dušica, delavec lz Bosanske Krupe, je v Brestanici padel is vlaka ln se huje poškodoval; Stjepan Stran jak. posestnik iz Cemehovca, je padel s hleva in si poškodoval glavo; Vlado Suša, trgovski pomočnik iz Brežic, je padel in si zlomil desno nogo.
Iz brežiške porodniSn'ce
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Slavica Krčellč iz Hrast ine — dečka, Dragicn Mo-lan lz Anovca — dečka. Anica Rodman s Trške gore — deklico, Marija Bibič iz Brezine — dečka, Fradica Ivanuš iz Kraljevca — deklico, Marija Zorčič iz Bolsnega — dečka, Antonija Lazanski iz Ve- • like Doline — dečka. Veronika Hostnik iz Gaja — dečka, Rozika Bohorč s Senovega — deklico, Marija Heimbring iz Ponlkev — deklico, Fanika Bernjak iz Arno-vih sel — dečka. Marila Jalovec z Malega Clmika — <Wk».

Za vzgojo občanov je odgovorna komuna
Na občnem zboru črnomaljske sindikalne podružnice prosvetnih in znanstvenih delavcev so podrobno obravnavali vzgojo in odgovornost do mladih občanov. Ugotavljali so, da so učni programi za osnovne šole in gimnazijo prepovršni in preveč administrativni. V njih niso dovolj zaobseženi tisti predmeti, pri katerih bi res lahko vzgojili
mladega človeka v kulturnega, humanega in zavestnega občana. Ta bo to postal šele takrat, ko bo imel pravilen odnos do ljudi, se lepo vedel na cesti, v družbi, cenil kulturne vrednote in tehniko. Zato je poglavitna dolžnost, da mladega človeka do tega pripravimo. Toda na kakšen način? O osnovnih sodobnih učnih   pripomočkih namreč
V Semiču so proslavljali
Kolektiv »Mizarstva« v Semiču, zdaj lesnega obrata »Zavoda za čebelarstvo« v Ljubljani, je proslavil 10-let-nico obstoja svojega podjetja. Proslave so se med drugim udeležili predstavniki Jugoslovanske kmetijske banke, zastopniki ObLO Črnomelj, podjetij »Gosad« ter »Medex« in: drugi. V uvodnih besedah je Martin Vindiš-man, soustanovitelj podjetja, povedal, kako je obrat rasel. Zatem je delovnemu kolektivu   čestital   Maks Krmelj.
Dejal je, da je ta praznik pomemben zlasti zato, ker so podjetje ustvarili delavci sami. Učenci semlške osemletke so nato recitirali in zapeli nekaj pesmi. Potem so starim delavcem podelili nagrade in diplome, drugim najmarljivejšim članom pa pismene pohvale. Podjetje ima zdaj že 80 zaposlenih in je ustvarilo letos okrog 100 milijonov dinarjev bruto produkta. Največ proizvaja za izvoz.
Franc Derganc
vemo največkrat le to, da zanje ni denarja. Nekateri otroci snov teže dojemajo kot ostali, zato je zadeva še težja. Učitelji morajo precej časa posvetiti prav tem učen-
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
cem. Zato z razlago zaostajajo za učno snovjo, kot jo določa program. Učenci in dijaki, ki slabše obvladajo materin jezik, se tudi tujih jezikov težko uče.
Na roditeljskih sestankih se vse premalo razpravlja o vzgoji otrok izven šole. Nad 1000 otrok v občini, ki bi morah imeti pouk angleščine. Je zaradi pomanjkanja predavateljev (posredno tudi zaradi pomanjkanja sredstev) prikrajšanih za ta pouk. Starši doma preveč obremenjujejo otroke z delom, tako da če-stokrat nimajo dovolj časa za
učenje. Namesto da bi otroku nudili vse in ga spodbujali k učenju, zaradi slabih ocen obtožujejo profesorje in učitelje.
Ko so govorili o šolanju na visokih šolah, so menili, naj bi študije nadaljevali v prvi vrsti i nadarjeni dijaki, ki bi imeli tudi prednost pri štipendijah.
Delo prosvetnih in znanstvenih delavcev je težko in odgovorno, njihov uspeh je v precejšnji meri odvisen od zanimanja in materialnega stanja komune. Tudi tu bi moralo veljati: enako plačilo za enako delo! Sj
Vlado Lamut: MANSARDA (1960: Bru\clles)
Spet premiera na črnomaljskem odru
Mladinska politična šola v Krškem
delavskem samoupravljanju, komuna-osnovna družbena ekonomska skupnost delovnih ljudi, razvoj kmetijstva in socialistična politika na vasi, naši prosvetni in kulturni politiki, itd. '
Šolska zadruga na Senovem
V osnovni šoli na Senovem že tretje leto uspešno deluje šolska zadruga »Mladost«. Upravljajo jo učenci po svojih zastopnikih v zadružnem svetu in upravnem odboru. Tako se usposabljajo za bodoče proizvajalce. Omeniti moramo, da vodijo dnennik dela, blagajniško knjigo in seje zadružnega sveta in upravnega odbora. Letos so mladi
Občinski komite ljudske mladine je organiziral v sodelovanju z Delavsko univerzo mladinsko politično šolo, ki se je pričela 12. decembra in bo trajala štiri mesece. Sola je namenjena mladini iz srednje tehnične šole. Predavajo pa vodilni družbeni politični delavci iz občine. Program šole predvideva sledeča predavanja: ekonomski in družbeni procesi v sodobnem svetu, svetovno gospodarstvo danes, delavsko gibanje v današnjem svetu,- mednarodno mladinsko gibanje, konstruktivna vloga neangažiranih držav v pizadevanjih za mir in enakopravno sodelovanje med narodi. Program nadalje vključuje še predavanja o političnemu  sistemu   FSRJ, o
zadružniki naredili dva kompostna kupa za lastni vrt. Pridelali so. tudi zelenjadnico. Pri vseh teh delih je bilo skupno opravljenih 4660 delovnih ur. Denar hranijo na hranilni knjižici pri KZ v Brestanici. Učenci se v zadrugi učijo umnega gospodarjenja.
■ Pred dnevi Je zunanjetrgovinsko podjetje »Central« v Ljubljani odiprlo svojo drugo tehnično trgovino. V prodajalni je več specializiranih prodajnih oddelkov, posluje pa tudi servisna služba, ki popravlja naprave vseh vrst.
V soboto, 1. decembra, smo bili spet priča uspelemu nastopu črnomaljskih dijakov. Tokrat so se nam predstavili s francosko komedijo »Dnevi naše sreče«. To je bila že druga premiera v letošnjem šolskem letu; pred nekaj tedni so namreč priredili literarni večer, ki pa, žal, ni našel razumevanja pri občinstvu. Nasprotno pa je bila v soboto predstava izredno dobro obiskana.
Delo je režijsko pripravil prof. Matija Pogorelec, ki že četrto leto uspešno vodi vse tovrstne nastope. Režiser je imel mnogo dela s prilagajanjem odrskih likov zmožnostim igralcev. Delo namreč zahteva, da zna eden nastopajočih (pilot) igrati klavir. Režiser je skušal zadevo rešiti z gramofonom. Zamenjava pa se ni posrečila. Komedija je s tem izgubila precej živahnosti. Nasprotno pa se je dodatek govorne napake Albinu Metežu zelo posrečilo in je tako dejanje poživil. Metež je bil tudi v igri za stopnjo
boljši od ostalih, razen Ksenije Vitkovič, ki je bila tudi zelo dobra, posebno v mimiki. Mirko Jelenič kot Oliver, Anka Kroteč - Marianne, Lojze Kureletalec in Ivan Jerman — Francine so bili povprečni.    Scena   je bila v
skladu z zmogljivostmi črnomaljskega odra, razsvetljava pa je večkrat odpovedala, kar je kazalo na slabo pripravljenost tehnika. Vsaj teh' ničnim napakam bi se v bodoče lahko izognili.
Janez Kure
Posvet zbora mladih občanov v Črnomlju
Pred nedavnim je bil v Črnomlju posvet zbora mladih občanov, ki se ga je udeležilo 106 mladincev in mladink iz šol in delovnih kolektivov. Posvet je bil namenjen predelavi osnutka zvezne in republiške ustave, predvsem pa vlogi in mestu Ljudske mladine v občinskem statutu
Kratkemu uvodu sekretarja občinskega komiteja ZKS tovariša Milana Malešiča je sledila razprava, h kateri se je priglasilo 18 mladincev in mladink, ki so postavljali konkretna vprašanja. Videti je bilo, da so mladi ljudje teme-
ljito predelali osnutek zvezne in republiške ustave.
V zadnjem času so obravnavali osnutek ustave po vseh delovnih organizacijah, v u-stanovah in po vaseh, kjer je sodelovala tudi mladina. Na teh posvetih je bilo opaziti, da so se mladi ljudje malo spuščali v razpravo. S tem rd rečeno, da jih vprašanja o ustavi ne zanimajo, marveč se ne oglašajo zato, ker so premalo sproščeni. Takih posvetov z mladimi ljudmi bo treba v bodoče še več!
S. D.
Obisk v gradaški Pečariji
PLAČAJMO OBVEZNOST DO DRUŽBE!
Na seji sveta za družbeni plan in proračun ObLO Črnomelj so pred nedavnim razpravljali o neplačanih obveznostih občanov do družbe. Od skupnih obveznosti do občine so občani v letošnjem letu plačali le 78 odstotkov. Zato je svet zadolžil odsek za finance, da stori vse, da se dolgovi do konca leta izterjajo.
V korist vsakega občana, ki ni poravnal svojih obveznosti, je, da jih čimprej poravna in se tako izogne nepotrebnim stroškom prisilne izterjave. Ob koncu leta mora tudi občina poravnati račune in svoje obveznosti. Bolnice zahtevajo plačilo za zdravljenje občanov, razen tega ima še vrsto neplačanih računov in obveznosti: tožbe, opomine, zamudne obresti, blokiranje proračuna, redne obresti. Vse to so stroški, ki bremene občino in otež-kočajo njeno redno poslovanje. Čeprav bi izterjali vse obveznosti občanov do konca leta, bo ostalo še vedno nekaj neplačanih računov na občini, ker proračunska vsota, določena za poslovanje občine, nikakor ne zadošča. Člani sveta za družbeni plan in proračun menijo, da bi morala biti proračunska vsota v prihodnjem letu večja, če hočemo občini zagotoviti normalno poslovanje.
Letna konferenca KO SZDL Kompolje-Smarčna
Ker je področje te organizacije izrazito kmetijsko, je razumljivo, da so na letni konferenci prevladovali problemi s tega področja. Občani so razpravljali, da bi bilo koristno, če bi se pričeli dogovarjati, kako bi povečali kmetijsko proizvodnjo na svojem področju. Izvedli naj bi združitev parcel po dogovoru med posestniki, ker je sedaj onsmogočeno večje kolobarje-nje in uporaba mehanizacije. Pogovarjali so se tudi o najbolj potrebni in rentabilni rastlini, ki bi jo gojili na svo-
jem področju. Obravnavali so predlog zadruge, da se kom-poljško polje spremeni v hmeljske nasade, kar je za to področje izredno primerno.
Pogovarjali so se še o komunalnih problemih, posebno o vodovodu, o ustavnih določilih republiške ustave ter o novih oblikah in metodah dela krajevne organizacije v bodočem obdobju. Nov odbor je za svojega predsednika Izvolil Francija Reden-ška, za tajnika Staneta Jenka in za blagajnika tov. Koširja.
B. D.
Upravnika pečarskega podjetja iz Gradca tov. Rudija Dima st. sem našel v večernih urah doma. Takoj je bil pripravljen, da se pogovoriva o tem in onem.
— Kako je z realizacijo plana in kako je potekala proizvodnja?
— Naše podjetje je obrtno podjetje in ima razmeroma malo zaposlenih. V prvih tro-mesečjih smo realizirali le 60 odstotkov predvidenega plana. Na to je vplival splošni zastoj v gradbeništvu zaradi strožjih gradbenih norm. Poleg tega smo v lastni režiji gradili delavnico, pa so delavci bili vključeni v gradnjo
in ne v proizvodnjo naših proizvodov.
— In gradnja delavnice?
— Naši dosedanji prostori ne ustrezajo. Zato smo že dolgo tega mislili na gradnjo novih prostorov. Letos smo začeli, a nam ni uspelo dokončati, ker gradimo le s svojimi sredstvi. Poleg tega bi mogoče še uspeli, a imamo veliko dolžnikov, saj smo imeli ob zaključku devetega meseca 5 milijonov pri gradbenih podjetjih. V novih prostorih bomo imeli tri oddelke: strojnico, delavnico in peč za žaganje.
— Kako je z razvojem podjetja?
■ Iz rudnika Tušanj so pred kratkimi poslali kemični industriji prve količine kamene soli. Ze prihodnje leto bo znašala proizvodnja v tem rudniku 20 tisoč ton.
■ Pred dnevi so izročili prometu novo ozkotirno progo Treblnje - Bileča. Proga Je dolga 37 km, graditi pa so jo pričeli pred dvema letoma. Dela bo veljala 4 milijarde 200 mili-ior.ov dinarjev.
— Surovin imamo dovolj. Gline nam ne bo zmanjkalo, a kremenčevega peska v bližini primanjkuje; drugod, kake pol ure stran, ga je dovolj. Ce bi imeli večjo delavnico, bi lahko  zaposlili več
ljudi. Za mehanizirani obrat pa ne vem, če bi se obnesel.
— Ali je dovolj pečarjev?
— Kvalificiranih pečarjev primanjkuje. V Gradcu sta dva zasebna pečarja, ki e ukvarjata tudi z lončarstvom. Pri nas se ukvarjamo samo s pečarstvom.
Nekatere priučujemo, da bo-
do lahko postali kvalificirani.
Tovariš Dim je predsednik prosvetnega društva, zato sem ga ob zaključku še vpra" šal, kako .poteka kultumo-prosvetno življenje v Gradcu.
— Urejujemo dvorano. Mislili smo, da bo do 29. novembra končana, pa nam ni uspelo. Finančno stanje je slabo; pri nas bi čilo treba urediti oder, nabaviti reflektorje in ostalo. Sredstva za kulturno-prosvetno delo so zelo pičla; nimamo najnujnejšega, kar bi potrebovali. Nujno potrebno bo pri obči-
ni osnovati sklad za kulturo in prosveto.
— Mladina se bolj slabo vključuje v kulturno dejavnost. Se v klubu, kjer so sami, so imeli nered in ni bil izrabljen, dokler nismo pristopili starejši.
Za 29. november smo pripravili kulturno akademijo, a v tej sezoni nameravamo urpzoriti dve igri.
Pripomnim naj še to, da v našem kraju vse organizacije dobro delajo; samo kraj je majhen in zdi se mi, da je preveč organizacij, ker smo vsepovsod eni in isti ljudje.
J. D
Pregled uspehov mladih
23. novembra smo imeli pionirji ln mladinci osnovne šole v Metliki občni zbor. Zbora so se tudi udeležili: predsednik ObLO Franc Vrviščar, ravnatelj šole Ivan zele. sekretar občinskega komiteja ZKS Metlika Janez Dragoš, predsednik občinskega odbora SZDL Ivan škof in predsednik občinskega komiteja LMS Ivan Jerlna.
Občni zbor je začel načelnik pionirskega štaba osnovne šole Jože Pahor. V začetku je pozdravil goste ln ostale. Nato Je podal poročilo. Povedal je, da je letošnje leto zelo pomembno, saj smo praznovali 20. obletnico PO. Pionirji smo bili v tem letu zelo delavni. Prirejali smo športna tekmovanja v znanju prometnih predpisov itd. Ker pa je letošnje leto Se posebej posvečeno JPI, smo zgradili tudi novo igrišče za gradom. V tem letu so bile po vsej naši državi proslave v počastitev PO. Tudi pionirji iz Metlike smo pripravili lepo proslavo.
V okviru JPI je prišla iz LJubljane Inšpekcija. Ogledala si je napravljeno igrišče in bila presenečena nad našim delom. Nato so poročali vodje krožkov:
Na naši Soli deluje sedem krožkov. Od teh je najbolj aktiven glasbeni krožek, ki se deli na tamburaški in pevski   zbor. Za
nJim pa nič intnj ne zaostajajo toto krožek, SSD, folklora, literarni krožek in šahovski krožek. V kratkem bo pričjl delovati gospodinjski krožek. Lutkovni ta dramatski krožek pa se nista pričela delati.
Tamburaški krožek obstaja že tretje leto. Tamburaši smo imeli Javni nastop, katerega se Je udeležilo veliko število poslušalcev.
Tamburaški krožek ima tri skupine. Najstarejša in najštevilnejša Je prva skupina, ki je dosegla že lepe uspehe. Sedaj se pripravljamo za Javni nastop na RTV v Ljubljani. Da smo dosegli tako lepe uspehe, se moramo zalwalitl tovarišicl Zori HERAKOVICEVI, prejšnji pedagoški voditeljici krožka, ln dirigentu Silvu Mihelčiču. Prihodnje leto nameravamo obiskati skupno s pevci Štajersko in Dolenjsko.
Pevski krožek obstaja že več let in Jo eden najštevilnejših krožkov
METLIŠKI TEDNIK
naše šole. Vodja je Viktor Sv*-gelj, ki je zelo požrtvovalen, kar jasno pričajo številni uspehi. Pevci so povsod priljubljeni.
Tudi foto krožek je delaven. Člani vsak teden objavljamo najboljše fotografije na oglasni deski. Delamo tudi fotografije po naročilu in razvijamo filme. Imamo zelo požrtvovalnega vodjo tov. Jožeta Kambiča.
SSD ima največ sekcij (kolesarsko, atletsko, namizni tenis, strel-stvo). Športno društvo vodi Ivo Likavec. Tudi folkloriste vodi on. Folkloristi znajo že precej belo-krajskih kol. Redno vadijo, ker bodo šli skupno s tamburaši v Ljubljano.
Literarni krožek Izdaja revijo »PRVI KORAKI«; vodja je tov. Slavko Skublc. " Poleg drugih krožkov deluje na šoli tudi šahovski krožek, ki je v zadnjem obdobju   priredil več tekmovanj.
Predsednik tovariš Vrviščar je i nagovoru pionirjem rekel, da so mu ugajala poročila ln Je zadovoljen z uspehi pionirskega odreda v Metliki.
Ob zaključku smo izvolili nov štab, v katerem so Darinka Molck, Martin črnugelj, Anton NemaniS ln Zdenka Molek. Želimo mu mnogo uspehov!
Nada Žerjav, 8 c, Metlika
Številke in računi so postali razumljivi
Strniti vse sile za izpolnitev letnega plana — Podjetja, ki izvažajo, naj že zdaj sklepajo pogodbe za prihodnje leto — Odpravimo vse pomanjkljivosti, ki smo jih opazili letos, da bo plan za leto 1963 na trdnih osnovah — V investiranju so potrebne temeljitejše priprave in več resnosti pri zbiranju sredstev za soudeležbo — Ugodno izpolnjevanje letošnjih planov je dokaz, da smo planirali realno
Samostojna seja zbora proizvajalcev ObLO Novo mesto je bila, zlasti kar se tiče sodelovanja odbornikov, zelo plodna. V razpravi o vseh točkah dnevnega reda so odborniki sodelovali resno, z gospodarnimi predlogi, dali so vrsto umestnih pripomb in živahno razpravljali. Seja je bila stvaren dokaz tega, da so številke in izračuni v poročilih, zaradi vse večjega delovanja novih gospodarskih ukrepov, odbornikom vedno bolj in bolj razumljivi.
Podpredsednik tov. Andrej Grča je v zgoščenem poročilu o realizaciji plana do konca septembra ( s številkami smo naše bralce že seznanili) opozoril na to, da osebni dohodki naraščajo za 5 odst. hitreje kot proizvodnja in da je opaziti tudi težnje po zviševanju materialnih stroškov, kar Je predvsem posledica višjih cen za surovine in polizdelke. Vsa proizvodna podjetja se bodo morala truditi, da bi zmanjšala razlike med fakturirano in vnovčeno realizacijo, ki je precejšnja zlasti v industriji (1 milijarda 300 milijonov din). V izvozu smo dosegli lepe uspehe, ven-
dar ga je treba še vedno večati in že zdaj sklepati pogodbe za prihodnje leto. Investicije so se razvijale prepočasi, saj je bilo do 30. septembra uresničenih le 51 odstotkov investicij. Na ugodno izvršitev plana v prometu je
NOVOMEŠKA KOMUNA
precej vplivala otvoritev nove ATC v Novem mestu in modernizacija nekaterih cest.
V razpravi o investicijah so se odborniki pomudili tudi ob gradnji nove steklarne. Poudarili so, da je treba pohiteti s sklepanjem pogodb o sodelovanju ostalih občin in okrajev pri tej republiški investiciji in rešiti vprašanje komunalnega prispevka za gradnjo, ki še ni zagotovljen, ter že zdaj misliti na kadre, ki bodo v novem objektu delali, in na stanovanja zanje. Za soudeležbo na natečajih iz občinskega stanovanjskega sklada naj si podjetja Kremen, IMV in Novoles zagotovijo kreditna sredstva pri re-
publiki, ljudski odbor pa bo izdelal prioritetno listo za dodeljevanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Predstavniki SGP Pionir so opozorili, da ima podjetje 240 milijonov din kredita Gospodarske banke za tržno gradnjo stanovanj. Ker lokacije za takšne gradnje še niso odobrene, je nevarnost, da bo Gospodarska banka kreditna sredstva zato, ker niso izkoriščena, ukinila.
Gozdarstvo je plan doslej dobro uresničevalo, zaradi snežnih razmer pa bo spravilo že posekanega lesa najbrž otežkočeno. Odborniki so sprejeli priporočilo, naj vsa gozdarska podjetja dobavljajo surovine v prvi vrsti pomembnejšim domačim obratom (Novoles-Straža), da ne bi v proizvodnji prišlo do zastoja.
Na seji so odborniki poslušali še poročila o varnosti in požarni varnosti, o reorganizaciji gradbeništva in o združevanju podjetij lesnopredelovalne industrije (podrobneje bomo o tem poročali v po-nji točki dnevnega reda so poslušali poročilo o stanju v
NEKAJ KRATKIH IZ ŠMARJETE
■ Uspelo proslavo dneva republike je priredila šmarješka šolska mladina v sodelovanju z ostalimi organizacijami. Na programu je bila tudi lutkovna igrica, slovesno pa so hkrati sprejeli v pionirsko organizacijo in pogostili 31 cicibanov iz šole. Rdečih rut k in pionirskih značk so bili zelo veseli. Proslavo Je otvori! s pozdravom pionir Ivan Dežan, govor o pomenu dneva pa je prebrala Alenka Grahut.
■ Krajevna konferenca osnovne organizacije SZDL v Smarjeti je lepo uspela. Organizacija je bila delovna, v
redu so pobrali članarino, sodelovali so z ostalimi organizacijami, v razpravi pa so se dotaknili nekaterih perečih komunalnih problemov, katere bo moral reševati novi odbor. Dograditi bo treba vodovod iz Smarjete do Dolenje vasi, urediti prostor za odpadke na pokopališču, skrbeti, da bo grobišče padlih skozi vse leto, zlasti pa v turistični sezoni lepo vzdrževano, dokončati preureditev prosvetne dvorane, popraviti pot od pošte do Orešja in še marsikaj drugega. Novi odbor, ki so ga izvolili na konferenci, bo s sodelovanjem
Kovomešjka Kronika
S Gospodinje so v preteklem tedna po vseh trgovinah zaman spraševale po surovem maslu. Ze nekaj časa ga ni bilo nikjer dobiti. Mar je za izdelovanje surovega masla zmanjkalo surovin lz Inozemstva?!
■ Pred nedavnim so v Bršlinu napeljali od Osolnikove gostilne do železniškega prehoda novo cestno razsvetljavo. Prebivalci tega predela mesta so na moč zadovoljni, da Jim zvečer ni treba več tavati v temi in svetiti z baterijami, ko se vračajo z dela, Iz kina ali s sestanka.
■ V ponedeljek dopoldne Je nenadoma začela goreti Moretova hiša na Prešernovem trgu. V hipu se Je v hHMni zbrala precejšnja množica radovednežev, ki so opazovali požar, na pomoč pa so le redki priskočili. Po vseh trgovinah in uradih so že govorili o ognju, tele nato so gasilci pričeli gasiti.
■ Kdor si hoče ogledati slike za prihodnji film, ki visijo v omarici na zidu tovarne zdravil, je ob deževnih dneh moker. 21eb Je namreč prav tam pretrgan, tako da lz nJega močno kaplja. To je sicer malenkost, nad katero pa se marsikdo pritožuje. Z malo dobre volje bi lahko to popravili, kajne? Curi tudi precej žlebov na drugih hišah.
■ Kaka to, da so v Zagrebu pomaranče pretekli teden prodajali po 280 din. v Novem mestu pa se še vztrajno držijo starih visokih cen? Podjetje, ki novomeške potrošnike oskrbuje s tovrstnim blagom, naj bi skušalo tudi novomeškemu občinstvu ln otrokom., preskrbeti cenejše pomaranče!
■ Ponedeljkov živilski  trg že
dolgo ni bil tako slabo založen kot
tokrat. Jajc okoli 8.30 sploh nI bilo naprodaj. Prodajali so le ribe po 280 do 380 din kg, smetano v skodelicah po 100 din, kislo zelje ln repo po 60 din kg, Jabolka po 100 din, hruške po 80 do 100 din, radii po 60 din merico, orehe po 180 din dirki) ter čebulo po 160 dinarjev kilogram. Precejšen promet Je bil s pleteninami, otroško konfekcijo in terilen krili.
■ Prijetno razvedrilo so prejšnji teden pripravili Novomeščanom »Veseli hribovci«, ki so po več gostovanjih v novomeškem okraju navdušili občinstvo v nabito polni dvorani Doma JLA. Kaže, da so ansambli, ki Igrajo poskočnice In narodne vite, med našim prebivalstvom zelo priljubljeni.
■ Ob predvajanju filmov s III. festivala znanstvenih filmov smo se lahko razveselili, da se je naposled le našel nekdo, ki Je poskrbel, da ljudje vsaj na filmskem traku vidijo, kaj se dandanes dogaja po svetu. Skoda pa Je, da je bilo kljub trem predstavam zelo malo obiskovalcev.
■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Metka Strazberger s Kurirske poti 8 — deklico, Olga Vidljinovič iz Kettejevega drevoreda 44 — deklico. —. -Poročili so se: Mirko Vorkapič. podoficir JLA lz Bršlina, in Iivana Govednik. negovalka lz Partizanske ceste 14; Alojz Rlžner, upokojenec, ln Matilda Kren. delavka, oba z Ragovske ceste 7 — Umrli sta- Pavla Ze'rcn, upokojenka s Trdinove 30, stara S8 let, in Marija Pascolo, socialna pod-piranka iz Adumičere 8, stara 75 let. — Ponesrečil se Je Hasan LJu-biankič, delavec iz Novega mosta, kateremu je kamen padel na drsno roko.
prebivalcev tem nalogam prav gotovo kos.
■ Enoletni obračun dela je na svoji konferenci podala tudi osnovna organizacija ZB to NOV Smarjeta. Iz poročil je bilo razvidno, da je imela tesne stike z mladino, z ZROP in ZWI. Predsednik Je poudaril, da se v članstvo vrivajo nekateri samo zaradi osebnih koristi. Člani odbora so v preteklem letu premalo sodelovali; eni so na sejah sklepali tako, za hrbtom organizacije pa govorili in delali drugače. Odbor ni mogel v celoti odigrati svoje vloge tudi zato, ker je preveč dolžnosti ležalo na posameznih članih odbora, ostali pa so delo odklanjali. Za vzdrževanje grobišč padlih bo treba zagotoviti sredstva; člane, ki ne plačujejo članarine in takšne, ki ne spadajo v vrste ZB, pa bo treba izključiti. V razpravi so' mnogo govorili o pomoči organizacije svojim članom, o upokojitvi borcev, o posebni delovni dobi in o spoštovanju do borcev in aktivistov, ki ga pogrešajo. Opaziti je, da se posamezni občani in nekateri uslužbenci norčujejo iz borcev in jih omalovažujejo, žal, največ takšni, ki med revolucijo niso bili na strani ljudstva. Na zboru so bili mnenja, da je treba takšne ljudi, če ne gre drugače tudi odstraniti z mest, ki jih zasedajo. S predstavnikom ObO ZB so se na
sebnih sestavkih) in sprejeli ustrezna priporočila. V zad-podjetju »Dolenjka« v Mirni peči to osvojili predlog, da se odobrijo omenjenemu podjetju investicijska sredstva v znesku 7 milijonov 500 tisoč din. Ta znesek bo podjetje uporabilo za dograditev poslovnih prostorov in za povečanje obratnih sredstev, proizvodnja pa bo nato za približno 200 odst. večja kot letos. Odobreni kredit so označili kot sanacijski, ker bi »Dolenjka« brez njega zašla v nepremostljive težave.
Ožgano ostrešje Moretove hiše opozarja, da previdnosti ni nikoli dovolj (k vesti v današnji NOVOMEŠKI KRONIKI)
KAJ DELAJO V GABRJU
3. decembra je bila v Soli v Gabrju svečana proslava 29. novembra. Ljudje so z zanimanjem poslušali program, ki so ga izvajali mlajši mladinci ln mladinke ter pionirji. Po proslavi Je bila konferenca krajevne organizacije SZDL, ki je bila zelo dobro obiskana. Po obširnem poročilu predsednika krajevnega odbora SZDL je bila razprava, v kateri so člani govorili o najbolj perečih vprašanjih treh vasi: Gabrje, Jugorje in Gor. Suhadol, ki tvorijo eno organizacijo.
Razpravljali so o novi avtobusni zvezi Novo mesto — Gabrje, ki naj bi bila vsaj dvakrat tedensko, o, prevozu šolarjev iz Gabrja v Brusnice, o dokončni napeljavi telefona (saj so drogovi že 1 .leto postavljeni) ter o povečanju dejavnosti organizacije SZDL v času tekmovanja KO
DVA NOVA ODLOKA
ObLO Novo mesto je sprejel dva važna odloka, ki bosta začela veljati, ko bosta objavljena v Uradnem vest-niku okraja.
« S posebnim odlokom je bil ustanovljen sklad za kmetijstvo. Sredstva tega sklada bodo sestavljena iz dela občinske doklade od kmetijstva, ki pripada proračunu občine, prispevkov gospodarskih organizacij, dotacij, daril, obresti to drugih sredstev, ki bodo skladu dodeljena na podlagi proračuna to družbenega plana občine. Sklad je bil ustanovljen z namenom, da bi v prihodnje nakupih čimveč kmetijskih zemljišč in pospeševali proizvodnjo v družbenem sektorju.
• Po odloku o količini vina in žganja, ki ga smejo proizvajalci porabiti doma brez plačila prometnega davka, bo smel pridelovalec za vsakega družinskega člana, starega več kot 15 let, imeti 120 1 neobdavčenega vina to 5 hektoiitrskih stopenj žganja na vsakega nad 18 let starega družinskega člana.
konferenci pogovorili o načinu klimatičnega zdravljenja borcev in o tem, da bo treba izboljšati evidenco o otrocih živečih borcev.
Namesto sprevoda dedka Mraza bo v Novem mestu osrednja prireditev
Občinski odbor SZDL v Novem mestu je v imenu DPM pozval vse gospodarske in negospodarske organizacije, naj prispevajo sredstva za organizacijo novoletne jelke. Denar je treba poslati na tekoči račun NB 606-11-656-108 občinske zveze DPM Novo mesto. Sredstva bodo potem razdeljena centralno, zato naj bi ne upoštevali prošenj posameznikov. Letos tradicionalnega sprevoda dedka Mraza ne bo, pač pa bo 29. in 30. decembra osrednja novoletna prireditev v Novem mestu. Drugod po občini bodo praznovanje novoletne jelke organizirala tamkajšnja Društva prijateljev mladine. Gospodarske in negospodarske organizacije naj bi sredstva pravočasno nakazale in podprle prizadevanje DPM pri organizaciji teh novoletnih prireditev.
SZDL v kraju in občini. V poročilu je tovariš predsednik govoril tudi o dejavnosti mladinske organizacije. Le ta je letos zelc padla, zato je potrebno, da KO SZDL nudi vso pomoč mladini to čim tesneje sodeluje z njo. Po vaseh se često poraja občutek, da je vaška mladina preveč prepuščena sama sebi. Konferenca Je sprejela tudi naslednje sklepe:
— da novi odbor organizira kulturno-prosvetno dejavnost na vasi:
— da se dokončno potegne telefon od Brusnic do Gabrja;
— da se Gabije to sosed-ne vasi vsaj na ta način povežejo s svetom, kar Je za okoliško prebivalstvo važno predvsem pozimi;
— da se v Gabrju kot lansko leto organizira krvodajalska akcija.
Kot kaže po prvih prijavah, bo tudi letos odziv tolikšen ali pa še večji kot lansko leto.
Roman celesnik
Dva Jubileja
Pretekli teden sta v Novem mestu praznovala 50-letnico rojstva JOŽE PLAVEČ m IVAN ORASIČ, dva borca iz revolucije. Nobenemu od njiju ni bilo življenje postlano z rožami, oba sta tudi vsa leta po vojni neutrudno nadaljevala to, kar sta pomagala graditi v času boja.
JOŽE PLAVEČ je praznoval 50. rojstni dan 7. decembra. Ko se je oženil in ko je pričel v družini rasti naraščaj,
Jože Plaveč
je moral v predvojni Jugoslaviji v svet za kruhom. Zemlja onstran Gorjancev je bila skopa, romal je po Evropi in služil za lačne otroke, ki so ga z ženo Lojzka čakali doma. V času okupacije, ko smo pričeli vstajo ln revolucijo, se je vdrugič vrnil iz tujine in se takoj vključil v NOV. Boril se je v raznih vojaških enotah, postal oficir NOV in bil večkrat odlikovan.
Po osvoboditvi se je aktivno vključil v politično delo na Dolenjskem. Srečujemo ga v organih ZK, pri delu v organizaciji ZB in o sindikalni organizaciji. Vedno ln povsod je Jože vedro nastrojen, preprost m neposreden, hkrati pa tudi odločen m dosleden borec za pravice delovnega človeka m za vse, kar je napredno.
Polstoletnico življenja je 9. decembra praznoval tudi IVAN GRASIC. Rodil se je v Duplah na Gorenjskem. Pet otrok je bilo v revni družini, zato so ga prav stežka poslali v srednjo šolo in pozneje na učiteljišče v Ljubljano. Ko je študiral, je okusil pomanjkanje, trpljenje in bedo. Učiteljevati je začel v Podstenicah v Kočevskem Rogu Se pred vojno, od tam
pa je bil 1941 premeščen na šolo v Vavti vasi. 1942 ga je Italijanski okupator zaradi sodelovanja z NOB tnterniral v Italiji. Takoj po vrnitvi iz internacije 1943 se je Ivan vključil v vojaške enote NOV. 1944 je bil poslan na šolo v Podhosti, kjer je poučeval pionirje in jih vzgajal v ljubezni do domovine in partizanov. Pionirji njegove tole so opravljali sabotazne akcije, zbirali hrano, zdravilna zelišča in sadje za partizane in se neredko umikali pred sovražnimi navali alt pred artilerijskim obstreljevanjem ln pred bombardira-njem sovražnih letal. V podobnih spopadih sta dva njegova učenca padla. Rasen prosvetnega dela pa je Ivan na območju Dolenjskih Toplic skozi do osvoboditve opravljal delo aktivista.
Po osvoboditvi je opravljal razne odgovorne dolžnosti v šolstvu. Mnogi ga poznajo kot delavnega člana ZB ln funkcionarja DPM (še danes je predsednik okrajnega odb:.ra DPM), saj je ta organizacija prav pod njegovim vodstvom dosegla lepe uspehe. Za medvojno delo je prejel več odlikovanj.
Jote Plaveč je na dan svoje vetiesetletnlce vedro pripomnil: »Kljub prenekaterim težavam smo vseeno prerinili na petdeseto!* Ta vedra ugotovitev velja tudi za Ivana Grašlča. Odveč bt bilo naštevati vse, kar sta storila do-
Ivan Grašič
brega in koristnega. Za njuno petdesetletnico jima vsi sodelavci, ki se pogostokrat srečujemo prt družbenem delu, in vsi znanci čestitamo ter jima želimo obilo osebne sreče, zdravih let in novih delomih uspehov!
Spet: kaj je Z novim krškim mostom? Čim manj takih konferenc
Ko pišemo o problemu krškega mostu, vsakokrat ugotavljamo, da se o tem razpravlja brezuspešno že več let. Ze leta 1958 je bilo prvič sproženo vprašanje mostu čez Savo v Krškem. Od takrat pa do danes je samo občinski ljudski odbor Vi-dem-Krško za rešitev tega problema odposlal ali sprejel 22 dopisov, izdane so bile tri odločbe, napisanih 6 zapisnikov, razpisani dve komisiji, objavljenih' okoli 15 člankov itd. Nadalje je bilo izdelanih šest variant za lokacijo bodočega mostu, bilo pa je tudi že nešteto posvetovanj. Ce bi bila na razpolago sredstva, bi bil most že zdavnaj zgrajen. Denarja pa nikoli ni bilo, zato se je ta problem odlagal v nedogled.
28. novembra letos se je v Krškem ponovno sestala komisija, ki naj bi določila lokacijo za most. Upamo, da vsaj to pot posvet ni bil zaman. Komisijo so sestavljali: inž. Franc Cepon, predstavnik sekretariata izvršnega sveta za industrijo in obrt LRS, inž. Milan Jeran, predstavnik SIS za urbanizem in stanovanjsko izgradnjo LRS. Inž. Tone Pengov, inž. Albin Jerin, predstavnika Skupnosti cestnih podjetij LRS, Otmar Golob, predstavnik ZTP Ljubljana, Svetko Lapaj-ne, predstavnik Skupnosti cestnih podjetij LRS, inž. Miloš Krajger, predstavnik Projekta za nizke gradnje iz Ljubljane, Florijan Uhl, Tone Medved,   podpolkovnik Jože
Malic, predstavniki OLO Novo mesto, inž. Jože Hegeduš, Pius Žužek, Tone Cepin za cestno podjetje Novo mesto, Peter Kump, urbanistični inšpektor OLO Novo mesto, inž Vojko Cerovšek, predstavnik projektivnega biroja »Gradbenik« iz Brežic in predstavniki občinskega ljudskega   odbora Videm-Krško.
Omeniti moramo, da je komisija razpravljala na podlagi že obstoječe dokumentacije o mostu. Udeleženci komisije niso soglašali s prvo varianto, ki predvideva, naj bi most gradili okoli 50 metrov severno od obstoječega mostu. Predlog ni bil osvojen zaradi premajhne razlike vodnega stanja in ker je podvoz preozek. Prav tako bi moral biti po prvem predlogu priključek na tranzitno cesto Brestanica — Brežice izveden v globokem kopu in bi zavzemal precejšen prostor, kar bi povečalo stroške. Razen tega bi podvoz pod železnico ne bil ugoden za cestno povezavo. Prvotno predlagana varianta je tudi neprimerna za promet in je tehnično težko izvedljiva.
Komisija je enoglasno odobrila šesto varianto, ki jo je Izdelal Projektivni biro iz Ljubljane. Navedena varianta namreč določa, naj bi most gradili z nadvozom čez železnico. Dolžina mostu bi znašala 500 metrov. Vendar je tudi glede te variante komisija stavila svoje predloge. V nekaterih podrobnostih naj bi se navedena varianta po
mnenju komisije še izpopolnila. Šesta varianta je najugodnejša tudi glede na razvoj prometa, izvedljiva pa je tudi glede na hidravlične in cestno-tehnične pogoje. Predlagano je tudi bilo, naj bi začasni montažni most položili neposredno na obstoječi most, če so koze starega mostu še dobre in sposobne za
večjo obremenitev. S to rešitvijo bi odpadli stroški za dovoze in podvoze. Komisija se je zedinila, naj bi končno strokovnjaki s tehničnim vodstvom komande vojne oblasti proučili vse možnosti začasnega pojačenja obstoječega mostu.
Upamo, da bodo spomladi pričeli graditi novi most.
KOMU BRESTANIŠKA MESNICA?
NAS OBISK
»Ljudje radi berejo Dolenjski list...«
Načeta Borasa, pismonošo iz Krškega, smo zatekli na Vidmu, kjer že več let dostavlja pošto in raznaša čase -pise. Hladno je bilo, kazalec Je kazal že na 16. uro, pa vendar se je Nace vračal na pošto nasmejan in razpoložen kakor vedno. Tudi na razgovor je bil takoj pripravljen.
— Kako je z novimi naročniki našega lista? — smo ga vprašali.
»Kar dobro,« nam je odgovoril. »Samo v nekaj dneh sem jih pridobil 5, toda to še začetek ni. Letos imam že 22 novih naročnikov, lani pa sem jih v tekmovanju pridobil 71. MoJ trud nd bil zaman, hvaležen sem vašemu uredništvu za nagrado. Upam, da bom letos imel uspeh pri akciji za nove naročnike.«
— Imate kakšen poseben način za pridobivanje novih naročnikov?
»Ne. Ljudi seznanjam z vsebino lista, Jim povem, da prinaša list tudi domače vesti in da znaša letna naročnina samo 900 dinarjev, kar pa predstavlja vrednost treh litrov vina. Ce prvič ne uspem, Jih obiščem še drugič ali tretjič, in zelo redki so, ki naročilnice ne podpišejo.«
— Ali so naši bralci zadovoljni z vsebino našega lista?
»Ljudje zelo radi berejo »Dolenjca« In še nobenemu ni bilo žal, da se je nanj naročil. Zadovoljni so, da prinaša Ust veliko poročil iz domačega kraja, pa tudi drugega zanimivega drobiža Je dosti v njem. Da ne pozabim: že veliko bralcev mi je predlagalo, naj bi Dolenjski list objavljal tudi izide žrebanj državne loterije. Ugodite bralcem, če je to mogoče.«
— Kakšen je vaš konjiček?
»Ne vem, kaj bi odgovoril
na to vprašanje. Prostega časa imam zelo malo. Službo nastopim že zgodaj zjutraj
in delam skoraj vsak dan do
16. ure. Ves prosti čas porabim za gradnjo hiše. Želim, da bi hišo čimprej dogradil.«
D. K.
Kolektiv mesnice v Brestanici, M si je pred leti opomogel z novo klavnico, je zelo neugodno sprejel vest, da
POROČEVALEC
KOMUNE
VIDEM-KRŠKO
se pri ObLO Videm-Krško pripravlja združitev s podjetjem »Meso« iz Vidma-Krškega. 8-članski kolektiv iz Brestanice ni proti združitvi, meni pa, da bi morali o zadevi razpravljati najprej z obema kolektivoma. Ne zaradi mode, hočemo pametno združitev na podlagi  ekonomskih pokazateljev
Kako bo i prevozom otrok s Fijavškega?
Otroci iz Pijavškega hodijo Štiri in še več kilometrov peš v krško šolo. 2e večkrat so o tem razpravljali na ObLO, vendar je vse ostalo pri besedah. Na i zboru občanov, kjer so tolmačili osnutek nove ustave, so ljudje zahtevali, da se končno uredi prevoz otrok v šolo. Vsaj sedaj, ko je zapadel sneg, bi bilo potrebno pohiteti z rešitvijo.
Središče cvička -brez cvička!
KZ Kostanjevica je letos uspelo odkupiti znatno večje količine mošta kot druga leta. Do prvih dni oktobra so odkupili 20 vagonov vina, do konca leta pa nameravajo odkupiti še okrog 10 vagonov. Kostanjevica, M je s svojo vinsko kletjo v gradu središče cvička, pa je dejansko brez cvička. Namesto pristne dolenjske kapljice točijo v kostanjeviških gostiščih črnino, samorodnico in metliško crnino. Poznavalci dobre dolenjske kapljice in razmer v kostanjeviških gostiščih se sprašujejo, s čim bi lahko opravičili ta kodnos
I gostinstva do domače specia-
I litete!
obeh podjetij, zatrjujejo v Brestanici, in imajo nedvomno prav.
Prebivalci Brezja želijo redne obiske potujočega kina
Prebivalci iz Brezja in okolice so precej odmaknjeni od mestnega središča. Edino razvedrilo bi Jim lahko nudila Delavska univerza s tem, da bi organizirala redne predstave potujočega kina. Ljudje so na svojih sestankih že večkrat razpravljali o nakupu televizijskega sprejemnika, toda ker nimajo denarja, je bila vsa razprava zaman. Prav bi bilo, da bi se tudi tem ljudem omogočil nakup televizorja.
......■; 11 mandatna doba   odbora   krajevne organizacije
SZDL /tdem-Krsko - desni breg le potekla. Tako je namreč zapisano v poročilu o delu organizacije, ki so ga prejeli vsi člani. Poročilo nadalje ugotavlja, da so bili zbori občanov slabo obiskani. Vzroke zakaj člani SZDL. niso bili zainteresirani za delo organizacije, moramo prav gotovo iskati v neodgovorni ln neresni pripravi redne konference krajevne organizacije. Konferenca je bila 7. decembra ln bi se morala prijeti ob 19. uri. Od 715 članov Jih Je prišlo v mrzlo kino dvorano •• Krškem samo okoli 90. Ker predsednika organizacije nd bilo. (e konferenco otvorll član odbora Branko Medved s 40-minutno zamudo. Pri Izvolitvi zapisnikarja se Je zataknilo. Nihče nI hotel prevzeti te dolžnosti. Končno Je moral na predlog članov pisati zapisnik tajnik organizacije.
Razprava j. bila slcei Se dokaj zanimiva, saj so diskutan-U razpravljali o komunalni ureditvi mesta, o kulturno-pro-svetnem življenju, o zaSčlU zgodovinsko pomembnih zgradb, turistični dejavnosti, varstvu otroka, o pomoči mladini ter o bodočem delu organizacije. Zal pa Je bila razprava nekaterih dlskutantov včasih netesna ln Je povzročila smeh v dvorani. Bilo Je čutiti, da Je konferenca več ah manj formalnega značaja. Odbor je dobil rarresnlco. čeravno ;e ne bi smel dobiti! Ko bi moral predsednik nadzornega odbora podati poročilo, ni nihče vedel, kdo Je sploh predsednik. Potem zares ni čudno, če so bili zbori občanov slabo obiskani Nihče nI torej pregledal poslovanja starega odbora-, pa vendar so se udeleženci konference -spopriJaznlU« z razrešitvijo, samo da se konferenca ne bi preveč zavlekla. ..
Ko pa 'e prišlo do volitev novega odbora, je nastal v dvorani pravi sejem. Nekateri kandidati 6o se zgovarjali na vse mogoče načine, samo da ne bi bili Izvoljeni v odbor. Toda vse skupaj ni nič pomagalo. Vsi, razen enega, so bili izvoljeni, čeravno nekateri proti svoji volji.
Upravičeno se sprašujemo: ali je tak postopek pravilen in ali ni v nasprotju s statutom organizacije? V osnutku nove ustave Je zapisano, da Je Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije nastala v narodnoosvobodilni vojni ln socialistični revoluciji kot prostovoVna demokratična zveza občanov in Je najširša politična opora ln oblika samoupravljanja delovnih ljudi. Ce bi se pomena teh besed globlje zadevali, potem ne bi smeli dopustiti, da Je bila v Krškem letna konferenca SZDL zgolj zaradi izvedbe konference! Zato nI prav nič čudno, da so člani organizacije po konferenci komentirali potek konference v humoristični obliki!
S potekom konference prav gotovo nista bila zadovoljna tudi gosta: sekretar okrajnega odbora SZDL Miro Thoržev-ski ln predsednik občinskega odbora SZDL Lojze Stih. -Dvoletna mandatna doba odbora je potekla, toda z delom odbora člani organizacije niso zadovoljni. Naša želja pa ?e, da bi bilo takih konferenc v videmsko-krskl občini Hm manj!
SZDL v Brestanici je resnična ljudska tribuna
Na konferenci Socialistične zveze v Brestanici so 6. decembra razpravljali o najrazličnejših vprašanjih, ki jih SZDL rešuje samostojno ali skupaj z drugimi organizacijami oziroma interesenti. V Brestanici je ta vseljudska organizacija delovnih opravila pomembno nalogo, najsi je šlo za razlaganje pere-■čih vprašanj s področja politike, gospodarstva ali kulture.
Delegati so na konferenci poudarili, da so se vsa vprašanja med dvema konferencama SZDL v Brestanici reševala skladno s splošnim krajevnim napredkom. V tem času je več uspehov požela sekcija za politična vprašanja pri krajevnem odboru SZDL. Kar zadeva delo organizacije, je treba pohvaliti resnična prizadevanja, čeprav se je večkrat delalo mimo sklepov občinskega ali okrajnega plenuma SZDL.
Zahtevi, naj bo vsak član SZDL kar najbolj obveščen o tekočih zadevah, so ugotovili tudi v Brestanici, kjer je nalogo te vrste začelo opravljati glasilo organizacije »Bre-
staniške novice«. Kako važno vlogo lahko odigra tako glasilo, dokazuje prav zadnja (četrta) številka, ki je obdelala vse gradivo, obravnavano na konferenci. List piše med drugim o veliki pomoči gospodarskih organizacij pri reševanju krajevnih vprašanj. Tako so skupaj razpravljali o komunalni ureditvi naselja, turističnem razvoju celotnega brestaniškega in senovškega področja, gradnji ceste na Bohor, ki postaja ena najvidnejših izletniških postojank v občini Videm-Krško itd. Socialistična zveza se uspešno uveljavlja kot pobornica za reševanje vrste drugih zadev. Na njeno zahtevo so začeli resno razmišljati o zidanju nove šole, ki jo predvideva tudi perspektivni program občine. Na konferenci je bilo nadalje govora o organizaciji prodaje zelenjave in mlečnih izdelkov, kar na tem koncu videmsko-krške občine še ni rešeno. O tem bi se bilo treba resneje pogovarjati s KZ
V vsako hišo DOLENJSKI LIST!
Brestanica, ki je že izdelala plan svoje proizvodnje za daljše obdobje.
Zelo tehtno poročilo na konferenci Je govorilo tudi o zaposlovanju žena v brestaniškem in senovškem območju. To je deloma že rešeno s konfekcijo, kjer so zaposlene pretežno žene s Senovega, morali pa bi misliti na razširitev obrata. Nasploh so potrebe, da bi v Brestanici zgradili še en večji industrijski obrat, kar bi popolnoma ustrezalo krajevni perspektivi.
Konferenca je sprejela nekaj priporočil, ki bi Jih bilo treba upoštevati pri prihodnjem delu. Opozorila je, da bomo kmalu začeli razpravljati o občinskem statutu, vendar ta obravnava ne bo smela iti mimo občana kot manj važna stvar. Glas Socialistične zveze pa se bo moral slišati ob volitvah v nove upravne organe delovnih organizacij, ki jih bomo volili prihodnjo pomlad. Vedno pa bomo morali upoštevati želje in prizadevanja občanov, ki so z delom (največ prostovoljnim) ze dokazali; da so zainteresirani za vsestransko sodelovanje in napredek svojega kraja ter komune.
USPELA KONFERENCA NA SENOVE
Konferenca krajevne organizacije SZDL na Senovem 4. decembra je obravnavala dosedanje delo organizacije ln sprejela več pomembnih sklepov. Kot gost se je je udeležil sekretar okr. odbora SZDL MIRO THOR2EVSKI. Na konferenci je bil izvoljen nov 19-članski odbor, tričlanski nadzorni odbor in trinajst delegatov za občinsko konferenco SZDL.
Poročilo odbora o delu krajevne organizacije SZDL je je podal predsednik KO SZDL tov. Josip Korinšek. Iz poročila je razvidno, da Je bil odbor krajevne organizacije delaven in da je bil plan dela v celoti izpolnjen. Odbor je s pomočjo poverjenikov kar 921 članov SZDL. Delo krajevne organizacije je v glavnem potekalo v sekcijah. Sekcije za komunalna in sta-
novanjska vprašanja, za socialna in vzgojna vprašanja in za izobraževanje so bile vedno povezane z odborom, s stanovanjsko skupnostjo in s pedagoškim osebjem v šoli. Sekcija za dopisovanje pa je skrbela in zbirala material za izdajo glasila krajevne organizacije. Do sedaj so bile Izdane že štiri številke, ki sb jih brezplačno prejeli vsi člani organizacije. Sekcija za politična in gospodarska vprašanja je bila premalo delavna, uspešno pa je vodila petkovo tribuno sekcija za izboraze-vanje.
Poročilo nadalje ugotavlja, da so bili zelo koristni posveti predstavnikov SZDL s predstavniki družbenih, političnih in gospodarskih organizacij. Uspešna je bila tudi akcija odbora z odborom Rdečega križa. Prebivalci Se-
novega so tako zbrali za ponesrečence ob potresu v Dalmaciji preko 750.000 dinarjev, za zdravilišče Debeli rtič pa 54.000 dinarjev. Ker še do nedavnega ni delovala stanovanjska skupnost, je odbor razpravljal tudi o nekaterih komunalnih problemih kraja: o razporeditvi dodeljenih sredstev za popravilo poti, o zgraditvi otroških igrišč, obrtni dejavnosti, trgovini, gostinstvu kulturno-prosvetni dejavnosti in o zdravstveni službi.
Poročilo na koncu analizira uspehe gospodarskih organizacij na območju Senovega, dosežene v devetih mesecih letošnjega leta.
V bogati razpravi so se ljudje zavzeli za dodelitev večje dotacije stanovanjski skupnosti. Do sedaj je skupnost razpolagala z zelo pičli-
mi sredstvi, ki so komaj zadostovala za plačo tajnika. Prav zato stanovanjska skupnost ni odigrala tiste vloge, kot bi jo morala. Predlagano je bilo, naj bi stanovanjska skupnost ustanovila več servisov. Diskutanti so nadalje izrazili mnenje, da preskrba s kmetijskimi pridelki na Senovem nazaduje. Domače trgovsko podjetje bo moralo v bodoče bolje zalagati svojo poslovalnico s kmetijskimi pridelki. Diskutanti so tudi izrekli priznanje dosedanjemu odboru za uspešno delo.
Konferenca Je sprejela program bodočega dela organizacije. Le-ta predvideva, naj bi sekcija za komunalna in stanovanjska vprašanja organizirala skupno s krajevno skupnostjo ureditev pločnikov ob cesti in skrbela za nadaljnjo   ureditev cvetličnih
zelenil pri stanovanjskih blokih in za zasaditev okrasnega drevja. Sekcija za socialna in vzgojna vprašanja naj bi pripravila več predavanj o vzgoji in sodelovala pri rešitvi nekaterih problematičnih socialnih primerov posameznikov ali družin. Sekcija za izobraževanje naj bi še v bodoče skrbela za udeležbo na predavanjih v petkovih tribunah. Sekcija za politična in gospodarska vprašanja pa naj bi organizirala razgovore o političnih in gospodarskih vprašanjih. Nadalje Je bil sprejet sklep, da bo organizacija v času tekmovanja organizacij sodelovala pri razpravah o tolmačenju republiškega in zveznega usnutka nove ustave in občinskega statuta. Nov odbor naj bi skrbel tudi za povečanje članstva v organizacijo SZDL
Zadovoljivo gospodarjenje v 9 mesecih
Izredno lep uspeh je dosegla letošnja krvodajalska akcija tudi v brežiški občini. Na sliki: odvzem krvi za pregled pred oddajo (Foto: Baškovič, Brežice)
Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Sevnici je na zadnji seji razpravljal o realizaciji družbenega plana ObLO v devetih mesecih. Poročilo, ki je bilo prebrano na seji, ni bilo sestavljeno v celoti na podlagi tričetrletnih periodičnih obračunov, temveč so uspehi nekaterih gospodarskih organizacij prikazani iz knjigovodstva, delno pa tudi po oceni. Ugotovljeno je, da je bil celotni dohodek v sevniški občini dosežen v tem obdobju s 74,2 odst., družbeni bruto proizvod z 71,9 odst., narodni do-
Zgledna učiteljica najmlajših
Otroški vrtec v Sevnici je ustanova, ki v pravem pomenu besede nadomešča otro-čičkom dom in skrbno materino roko. Prostori — veza, jedilnica in garderoba — so lepo opremljeni in urejeni, zlasti pa jih poživljajo izdelki malčkov, nalepljeni po stenah. Na steni jedilnice se vam predstavi delo otroških rok, ilustracija pravljic O hruški debeluški, O našem mucku in O debeli repi.
Vse to je v največji meri
zasluga skrbi, poglobljenega dela m materinskega odnosa vzgojiteljice Brigite Popelar-jeve, ki je svojemu poklicu res predana. Tudi na javnih nastopih sodelujejo njeni ci-cibartčki. Na proslavi dneva republike so prav prisrčno uprizorili »Vojake« in poželi nemalo odobravanja publike, ko so prikorakali na oder v papirnatih kapah, z jugoslovanskimi zastavicami v rokah in ob spremljavi pravega pravcatega bobna. Prav lepo so zrecitirali v zboru pesem
Sprememba v prometnem davku na telefonske storitve
Svet za družbeni plan in finance pri ObLO Sevnica je že 26. oktobra razpravljal o dopolnitvi odloka o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telefonske storitve. Sredstva, ki bi se zbrala iz te dopolnilne tarife, bi st> predvidoma uporabila za avtomatizacijo telefonskega omrežja v občini. Znano pa j9, da bi to obremenjevalo-tiste gospodarske organizacije, ki imajo več telefonov zaradi razdrobljenosti svojih poslovnih enot. Po drugi strani pa gospodarske organizacije, ki imajo hišne centrale, plačujejo po odloku sorazmerno majhen znesek te dopolnilne obremenitve. Zato je občinski ljudski odbor na zadnji seji izglasoval pooblastilo, s katerim določa, da svet za družbeni plan in finance telefonskim naročnikom lahko zniža ali pa v celoti oprosti plačevanje prometnega davka. Svet je tudi pooblaščen, da telefonske naročnike, ki imajo hišne telefonske centrale, lahko obre-
Posojiro za otroški vrtec
Komunalna banka v Sevnici je po sklepu sveta za družbeni plan in finance ObLO 29. avgusta odobrila investicijsko posojilo za izdelavo projekta in za gradnjo otroškega vrtca v Sevnici v znesku mlUjon dinarjev. Posojilo je bilo odobreno iz sklada za šolstvo ObLO. Občinski ljudski odbor je na svoji zadnji seji Izglasoval garancijsko izjavo za najetje omenjenega posojila. Kaže, da bo tudi v Sevnici končno v bližnji bodočnosti rešeno pereče vprašanje otroškega vrtca.
Seminar za izdelavo statutov delovnih organizacij
Center za informacije in publicistiko v Zagrebu bo organiziral štiridnevni seminar za izdelavo statutov delovnih organizacij. Na seminarju se bodo slušatelji okrog 32 ur pripravljali za samostojno delo pri izdelavi statutov v svojih delovnih organizacijah.
Mali oglas v domačem listu: zanesljiv uspeh!
meni tudi s prometnim davkom na naročnino od telefonov, priključenih na hišni centrali.
Navedeno pooblastilo bo prav gotovo znatno olajšalo izdatek za telefon manjšim gospodarskim organizacijam, kmetijskim zadrugam in drugim.
Domovina. Razen tega so uprizorili igrici Palčki in gobice ter žabe skačejo v mlako.
Tovarišica Popelarjeva je neutrudna pri delu, samo izdeluje vse rekvizite, ki jih otroci uporabljajo pri igri v vrtcu. Nikdar ne pozabi na rojstni dan svojih malih, vsakemu pripravi tega dne majhno iznenađenje, igračko, ki jo izdela sama, ostali malčki pa svojega jubilanta počastijo s priboljškom.
Pohvaliti velja tudi skrb kolektivov za to prepotrebno otroško ustanovo. Kopitarna je prispevala vse potrebno za lutkovni oder, tovarišica Bri-gita pa je izdelala lutke. Konfekcija Lisca je podarila lepo električno pečko, ki greje prostore popoldne, ko imajo vaje za lutkovne igre. Za novoletno jelko pripravljajo kar dve igrici: Rdečo kapico in Žabjega kralja. To-varišici Brigiti gre za njeno požrtvovalno delo zahvala staršev in priznanje javnosti!
S. Skočir
hodek s 76,6 odst. in osebni dohodek s 74 odst. Pri teh podatkih moramo računati na nekolikšna odstopanja. Podatki so zadovoljivi in zanimivi, saj kažejo na znižanje stroškov poslovanja ter na povečanje produktivnosti dela. Takšno gospodarjenje pa lahko ocenjujemo kot pozitivno. Če analiziramo celotni dohodek po posameznih gospodarskih panogah, ugotovimo, da ga je industrija dosegla z 58,5 odst., kmetijstvo z 79,5 odst., trgovina z 78 odst., gostinstvo s 75,6 odst. in obrt z 89,9 odst.
Industrija ni dosegla planskih obveznosti, delno iz objektivnih razlogov. Rudnik lignita v Krmelju je 30. junija prenehal delovati in vrednost proizvodnje zaradi likvidacijskega postopka še ni dokončno ugotovljena. Prav tako ni pri skupni vrednosti proizvodnje vključena »Metalna« v Krmelju. »Jugotanin« iz Sevnice je zaradi svojih znanih težav dosegel celoten dohodek s 56,7 odst. V podjetju pa menijo, da bodo plan do konca leta dosegli s 95 odst. Kopitarna v Sevnici si je sicer postavila obsežne proizvodne naloge, vendar jih ne dosega v celoti. Dosegla je celotni dohodek s 60,1 odst. Občutne težave ima z vnovčevanjem proizvodnje, saj je preko 190 milijonov dinarjev še neplačane.
Kmetijska zadruga v Sevnici je dosegla celoten dohodek z 82,2 odst., KZ Tržišče—Sent^ janž pa s 76,1 ostd.
Trgovina je dosegla svoje planske obveznosti zaradi porasta prometa. Posebno občutno povečanje prometa je bilo opaziti pri splošnem trgovskem podjetju. Osebni dohodki pri splošnem trgovskem podjetju so se večali vzporedno s povečanjem prometa, medtem ko je bil porast   osebnih   dohodkov pri
trgovskem podjetju »Sloga« nekoliko počasnejši. To dokazuje, da se kolektiv »Sloge« dobro zaveda, da lahko le z večjo materialno osnovo poveča tudi vlaganje v razširjeno reprodukcijo, kar je pogoj za napredek trgovine.
Tudi gostinci so se še kar dobro    odrezali. Gostinsko
SEVNIŠKI VESTNIK
podjetje v Sevnici je doseglo celotni dohodek z 79,8 odst.. Gostinstvo Šmarje z 62,9, bife »Svoboda« v Krmelju z 79.3 odst.
Največji celotni dohodek pa je zabeležen v obrti. Mizarska produktivna zadruga je dosegla bruto proizvod s 64,2 odst., medtem ko je v konfekciji »Lisca« presežen v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta s 55 odst., oz. je
dosežen v tem obdobju s 102,4 odst. Prav gotovo je na doseganje družbenega plana podjetja v veliki meri vplivala ustanovitev novega obrata v Krmelju. Res pa je tudi, da se kolektiv »Lisce« trudi za povečanje produktivnosti dela, za boljšo ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Obrtno podjetje »Jutranjka« je doseglo družbeni bruto proizvod s 114,2 odst. Iz tega podatka lahko sklepamo, da v tem podjetju zelo dobro gospodarijo. Komunalno podjetje v Sevnici je bilo ustanovljeno ' 15. septembra in njegovi poslovni uspehi zaenkrat še niso ugotovljeni.
Vse gospodarske panoge razen industrije so letos zadovoljivo dosegle planske obveznosti. Čeprav moramo upoštevati, da se industrija v sevniški občini spoprijema z objektivnimi težavami, pa je potrebno, da se stanje tudi v industriji do konca leta še izboljša.
D. K.
Otvoritev vodovoda v Boštanju
Za dan republike so Bo-štanjčani slovesno odprli novi vodovod, ki pomeni za tamkajšnje občane veliko pridobitev.
Slavje se je pričelo pravzaprav že v nedeljo dopoldne, ko so ob prisotnosti odbora za gradnjo vodovoda in 73 drugih občanov zaključevali dela. Popoldan je bil namenjen zabavnem delu in je bilo navzočih nad 150 Boštanj-čanov in okoličanov.
Slovesnost je začel predsednik gradbenega odbora JOŽE SLAPSEK, ki se je zahvalil članom odbora ter vsem občanom, ki so tako požrtvovalno sodelovali pri gradnji, pa tudi občinskemu ljudskemu  odboru Sevnica,
Kopitarni in biv. gradbenemu podjetju Marok, ki so pripomogli k tej gradnji. Posebej je pohvalil prizadevnost delovodje JANEZA LISCA in blagajnika odbora BOJANA NOVSAKA.
Vrednost del znaša preko 6 milijonov dinarjev, kar je pravzaprav delež občanov. Tudi ta objekt je dokazal, da je mogoče marsikaj zgraditi, če se občani združijo. Priznanje pa zasluži tudi predsednik gradbenega odbora tov. Jože Slapšak.
Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik ObLO Sevnica KAREL KOLMAN, podpredsednik VEN DEL FICKO in tajnik IGNAC VINTAR.
B. D.
MIRNA: problemi ostajajo nerešeni!
Zapiski z volilne konference SZDL na Mirni
V ponedeljek zvečer se je zbralo v osnovni soli na Mirni približno 100 ljudi na letno volilno konferenco Socialistične zveze. Začel jo je predsednik krajevne organizacije SZDL Ignac Dež man. Ko je predlagal dnevni red konference, so ljudje upravičeno pripomnili, da z vabil ni bilo mogoče razbrati, da bodo tudi volitve novega odbora. Kritizirah so nepotrebno pomanjkljivost v obveščanju in še predlagali, da naj na konferenci vsekakor obravnavajo tudi gospodarska vprašanja domačega kraja. Dnevni red so dopolnili, nato pa izvolili v delovno predsedstvo tovariše Vlada Berceta, Pranja Bulca in Jožeta Jaki-ča. Ko je bila izvoljena še kandidacijska in volilna komisija (oz. združena ena komisija za obojno delo), so razpravljali o tem, ali bi imeli javne ali tajne volitve. No, obveljal je predlog za javne volitve, Tone Plate, odbornik KO, pa je razložil, kako bodo volili.
Predsednik tovariš Dežman je nato v krajšem, toda preglednem poročilu razgrnil pred člane SZDL na Mirni dvoletni obračun dela organizacije. Potem ko je opisal prizadevanja naše države za ohranitev miru na svetu, Je poročal članom o stanju v domačih gospodarskih organizacijah: TŠS, Dani, Remontu, KZ in Kremenu, o komunalni dejavnosti (ta močno zaostaja za potrebami!), pa o delu organov družbenega upravljanja (tu je najbolj pohvalil prizadevni šolski odbor in krajevni odbor), med-
tem ko je za družbene organizacije in društva dejal, da razen Zveze borcev nišo odigrale svoje vloge. Tako je Partizan tik pred razpadom; na Mirni skoraj da ni zabavnega življenja, pohvalil pa je pionirsko organizacijo, ki skrbi za svoje člane in bo ta
TREBANJSKE NOVICE
mesec razvila prapor. Ko je govoril o delu KO SZDL, je predsednik omenil, da so v 2 letih sprejeli na novo 63 članov, medtem ko se jih je odselilo oz. umrlo 70; zdaj šteje organizacija 552 članov ali 50 več kot leta 1960. zal odbor ni delal kot celota; kar 4 člani n. pr. niti enkrat niso prišli na sestanke oz. seje! Zato so bili drugi odborniki nekako osamljeni v prizadevanjih, da bi krajevna organizacija učinkoviteje usmerjala celotno družbeno življenje kraja. Kolikor Je odbor mogel, je pomagal vodstvom drugih organizacij, sam pa je čutil, da je bilo takega sodelovanja premalo. Pododbora v Sevnici in Migolci nista nič delala, zato je predlagal, da bi ju zdaj razpustili. — Namesto bolne blagajnica rke je poročal Tone Pate in povedal, da ima zdaj organizacija 72,682 dinarjev premoženja.
Razprava je bila dokaj razgibana. Poznalo se Je, da Mi-renčani vedo kako bi bilo treba postaviti to in ono, sami pa so tudi povedali, da bi
namesto razprave pri njih kazalo včasih naviti kar gramofonsko ploščo: nekatere stvari se ne rešijo ne zlepa ne zgrda, čeprav so na sestankih in konferencah nanje znova in znova opozarjali. Tako je z nerešenim vprašanjem ambulante na Mirni; zdaj je tu že 531 aktivnih zavarovancev in vsaj še 1500 njihovih družinskih členov, pa so v celoti odvisni od uslug zdravstvenega doma v Trebnjem. Poldrugo leto imajo že opremljeno zobno ambulanto, ki pa je prazna (čeprav je nekaj časa že delala)! Ljudje ogromno izgubijo z vožnjami in čakanjem v Sevnici in Trebnjem, kamor zahajajo k zobozdravnikom. Vsaj dvakrat na teden — tako so predlagali — naj bi bili zdravniški pregledi tudi na Mirni; to si želijo tudi za materinsko posvetovalnico in za zdravniške preglede otrok — toda vse to ni nič novega. Glede vsega so že intervenirah na ObLO in drugje, pa zaman. Za Mirno ali »ni denarja«, ali pa »Je treba še počakati« itd. Ljudje so ponovno ostro zahtevali, da novi odbor te stvari postavi znova na pravo mesto in jih na vsak način skuša uresničiti. Lojze Krhin je opisal več gospodarskih problemov kraja, zlasti še neurejeno cesto, ki je že ovira za nadaljnji razvoj gospodarstva. Terezija Potrbln je upravičeno kritizirala, -da telovadni dom razpada in da spričo tolikšnega števila mladine ni nobenega živahnega telesno-vzgojnega izživljanja. Tudi trgovina bi morala imeti več
posluha za potrebe potrošnikov; kot je kasneje pojasnil Ivan Gričar, ima trgovina dovoljenje za poslovanje samo še do 15. maja 1963, nato pa jo bodo morali zapreti, če ne bo prej obnovljena. Spet so posredi sredstva, ki Jih ni. Franjo Bule je med drugim omenil načrte, da bi PREHRANA iz Ljubljane na Mirni in v Trebnjem uredila prvi samopostrežni trgovini. Dogovori za to teko, pravta-ko za kanalizacijo Mirne, ki je pogoj za ureditev ceste. Dvorana za kino je res nujno potrebna; tu bi prispevala svoj delež tudi domača podjetja. Na delo čaka ureditev turizma in regulacija Mirne, predvsem pa nadzidava šole, kamor bo že prihodnje leto prišlo skoraj 60 novih otrok (povečanje obratov v Dobu). Vilko Marin Je lepo obrazložil ljudem načrte in težave GREDE, ki je prebolela začetne težave in že dosegla lepe uspehe. Resen problem pa ima DANA zaradi nove restavracije, ki je baje ne bo smela odpreti ozir. voditi v
svojem poslovanju. Zadevo bo nujno treba urediti, saj sicer nima smisla govoriti o razvoju turizma v tem lepem kraju.
Se na marsikaj so opozorili Mirenčani. Novemu odboru ne bo težko delati, če ga bodo člani SZDL podprli — taka pomoč pa bo nujno potrebna, če zares hočejo naprej. Kaže, da ne manjka pripravljenosti za delo doma, podpreti pa jo bo treba tudi s strani občine, da kraj ne bo osamljen, ko mora reševati številne probleme.
Konferenca je ugotovila, da se nihče od občinskega odbora SZDL ni udeležil njihovih volitev, kar menda ne bi bilo tako težko, saj loči Mirno in Trebnje le nekaj1 kilometrov. Izvolili so si nov 11-članski odbor in 5 delegatov za občinsko konferenco. Ponedeljkovo- srečanje članov Socialistične zveze na Mirni je imelo izrazit delovni značaj; tudi to potrjuje, da hočejo Mirenčani s časom v korak.
Tg.
Takole je bilo v ponedeljek zvečer na Mi«*'
Večja vloga krajevnih skupnosti
Zapiski z zadnje seje obeh zborov ObLO v Novem mestu
Svet za socialno varstvo družine pri ObLO Novo mesto je zbral nekaj zanimivih podatkov s področja svoje dejavnosti ln sestavil obširno poročilo o problematiki borcev NOB, invalidov in drugih vprašanjih socialnega varstva. To poročilo je bilo podlaga za živahno razpravo na seji obeh zborov ObLO Novo mesto. Seja je bila prejšnji teden.
Podatki, predloženi odbornikom, so govorili o preventivni in kurativni dejavnosti na področju socialnega varstva. V tem obdobju je ustrezni svet obravnaval vse naloge, ki Jih je treba na tem področju opravljati: delo stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov, otroško varstvo, pomoč komune pri tem, alkoholizem, beračenje, potepuštvo in druge socialne probleme. Posebej je razpravljal o vlogi centra za socialno delo, o zadevah borcev in invalidov ter prošnjah in pritožbah za bolniške stroške, socialne podpore itd. Ugotovil je, da je bilo na področju socialnega varstva veliko opravljeno. Vendar naj bodo ti uspehi samo podlaga za nadaljnje reševanje podobnih nalog. Zlasti nas čakajo zelo veliki napori pri zagovaljanju osnovnih življenjskih po-
gojev v najbolj kritičnih primerih, ko socialni podpira-nec brez lastnih dohodkov ali ob minimalnih dohodkih ne more živeti, tudi če dobi podporo. Kajti podpore so občutno premajhne, saj znaša mesečno povprečno za 180 takih podpiranpev komaj 2700 dinarjev. Pereč je problem ostarelih kmetovalcev, ki niso več sposobni za. delo in ponujajo zemljo, češ: »Vse vam damo, samo dajte kaj, da bomo laže živeli!« Primerov, ki bi jih lahko označili za pereče, pa je nedvomno še več.
Očitno je, da zavzema na področju socialnega varstva posebno mesto vprašanje borcev NOV in vojaških vojnih Invalidov. Iz poročila je bilo razvidno, da {mamo samo na območju Novega mesta z bližjo okolico 72 težjih stanovanjskih problemov borcev. V slabih stanovanjih prebivajo predvsem nezaposleni borci. Brez stanovanja oziroma brez primernega stanovanja pa je tudi 23 zaposlenih borcev. Stanovanjski problemi se rešujejo, občina pomaga, posojila za zidanje stanovanjskih hiš pa dobivajo tudi borci in invalidi. V ostalem so borci deležni mnogih ugodnosti in popustov, najsi gre za pokojnine, priznavalnine, pravno pomoč, skrb za otroke padlih, odrejanje posebnih do-
datkov za invalidnost in podobno. Zdi se pa, da vprašanja borcev in invalidov še vedno ne rešujemo na podlagi dejanskih možnosti. V zvezi s tem bi kazalo tudi omeniti, da posvečamo premalo skrbi urejanju grobišč padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, saj je v novomeški občini še 14 takih pokopališč.
Zadovoljni ne moremo biti tudi v pogledu splošnega varstva.
Občina bi potrebovala nov dom za 60 do 70 onemoglih ljudi, v ostalem pa se bo treba bolj posvečati vprašanju pomoči odpuščenim po prestani kazni, dijaških in vajenskih podpor, rejništva, nezakonskih rojstev (teh je vsako leto več), posledic zakonskih razvez; torej vsemu, kar je v zvezi s posvojitvijo otrok, in drugim podobnim problemom. V tem okviru je potrebno reševati še vprašanja družinskega varstva, posledice, ki lahko nastanejo v zaremarjeni družini (predvsem nezdrav razvoj mladoletnikov) in drugo.
Na področju splošnega varstva moramo posebej obravnavati alkoholizem in vprašanje Ciganov.
Anketa, ki so jo izvedli z namenom, da bi dobili poglavitne vzroke za kronično predajanje alkoholu. Je pove-
Šahovsko prvenstvo Novega mesta
Pred dnevi se je pričelo prvenstvo novomeškega šahovskega društva, ki se igra v dveh skupinah. V prvi skupini igrajo prvo- ln drugokategorniki, v drugi skupini pa tretjekategomiki. V prvi skupini je mogoče doseči ali potrditi I. kategorijo. Ker je turnir tako močan, da ss niti okrajno prvenstvo ne more z njim primerjati, navajamo rezultate prvih štirih kol:
1. kolo: Skerlj : Penko 1:0, Bar-tolj : Adamič 1:0, Sitar : Tisu 1:0, dr. Golež : lic 1:0, Kranjc : Kle-višar 0:1. — 2. kolo: Penko : Kle-višar 1:0, ric : Kranjc 1:0, Adamič : Sitar 0:1, Skerlj : Fink 1:0.
— 3. kolo: Fink : Penko 0:1, Ber-tolj : :Skerlj remi, Sitar : Rado-vanovič remi, Kranjc : Tisu 0:1
— 4. kolo- Penko : lic 1:0, Adamič : Kranjc 1:0, Radovanovič : dr. Golež remi, Skerlj : Sitar remi. Fink : Bartol j remi.
Po četrtem kolu vodijo Penko. Sitar ln Skerlj s 3 točkami pred Barteljem z 2 (1) Itd. V drugi skupini pa vodita Gajski in mladi Gazvoda.
OKRAJNO PRVENSTVO
Odbor za šah pri okrajni zvezi za telesno kulturo v Novem mestu prireja v nedeljo okrajno moštve-no ta posamično brzopotezno prvenstvo, ki bl moralo biti igrano za novembra, pa Je bilo lz tehničnih razlogov preloženo na december. Turnir bo v Novem mestu, pričel se bo ob 8.30. Zbirališče bo v kavarni na Glavnem trgu, od koder bo skupen odhod na Igralni prostor.
Ekipno prvenstvo bodo Igrali na 5 deskah Naslov prvaka brani Novo mesto, pri posameznikih pa Penko ln Ceglar. Caš: 5 sekund za potezo, — Potne stroške plačajo moštva sama.
KRŠKO : BREŽICE
9. decembra sta se v Vldmu-Krškem sestali šahovski ekipi lz Krškega ln Brežic ter se pomerili na enajstih ploščah. Znano je, da so v Krškem dobri šahisti ln to
so tudi v tej tekmi potrdili. Ekipa iz Brežic se je močnejšemu nasprotniku kar dobro uprla. Rezultati so bili naslednji:
Borovnica : Levičar (0,5:0,), Ste-ger : inž Kurent (0:1), Grubič : Planine (1:0), Kufer : Rupar (1:0), DJuroteslć" : Pavliha (1:0), Culaflč : Zorko (0:1). GmHč : Zupane (0:1), Petan : Turnšek (0:1), Molan : Filipči« (0:1), Berložnik : Petrič (1:0), Horvatlč : Preslar (0:1). — Kočnl rezultat: 6,S:4,5 v korist domačinov. —ih
Svečan zaključek letošnjih JPI
Za zaključek jugoslovanskih pionirskih iger, ki so jih letos v vsej Jugoslaviji prirejali pod geslom »Leto telesne kulture mladih«, bo občinski odbor JPI Novo mesto v nedeljo, 16. decembra, ob B. url priredil v kino dvorani Doma JLA ZAKLJUČNO AKADEMIJO.
Na zaključni svečanosti bodo najuspešnejšim pionirskim odredom v občini (skupno jih Je tekmovalo 211) razdelili lepe praktične nagrade v obliki različnih športnih rekvizitov, ki jih na naših šolah še vedno primanjkuje. Ome-
nimo lahko, da so se v letošnjem tekmovanju zelo izkazali pionirski odredi lz nekaterih manjših krajev, kot so na primer Laze pri Uršnih Sellh, Prevole, Prečna, Birčna vas, Dolenje Karteljevo Itd.
Spored zaključne akademije bo zelo zanimiv, saj bodo ekipe popolnih šol odgovarjale na vprašanja »Kaj veš o telesni kulturi?«, vmes pa bo nekaj akademskih sestav in šaljivih tekmovanj. Po prireditvi bodo predstavniki pionirjev iz šol, ki so tekmovale v letošnjih JPI, pogoščeni. hn
Jugoslovanska elita v Novem mestu!
Uprava Doma JLA in OZTK Novo mesto sta v počastitev dneva JLA pripravili zelo zanimiv na-miznotenlški dvoboj, ki bo gotovo pritegnil številne ljubitelje igre z belo žogico.
PRETEKLI TEDEN SO DAROVALI KRI:
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Hrovat, Viktor Breznik, Franc Hančič, Ivan S tepec, Sergej Se kač, Ivan Draginc in Martina Babic iz podjetja »Pionir«, Novo mesto; dr. Minka Maležič, Vera Kralj, Albina Kacin, Albina Turk in Albina Martinčič, člani kolektiva Splošne bolnišnice Novo mesto; Tone Gošnilk in Ivan Zoran, člana kolektiva »Dolenjski Ust«, Novo mesto; Jožefa Klemene, Avgust Košak, Martin Koželj, Vida Kralj, Anica Jančlč, Jožica Prime, Štefka Jerman, Mirko Bajt, Peter Geršič, Miro Verbič, Jože Blažič in Franc Zoran, člani kolektiva ObLO Novo mesto; Marinka 8 male iz tovar ne zdravil »Krka«, Novo mesto; Antonija Petrina, gospodinja lz Novega mesta; Jože Pertina iz podjetja »Odpad«, Novo mesto;Edvard Gričar, delavec iz Novega mesta; Tone Pole iz Meteorološke postaje Novo mesto in Jože Kastelic iz kolektiva »No-voles«, Novo mesto.
Vas kolektiv se morda še ni prijavil za krvodajalstvo; razložite tovarišem in tovarišicam pomen krvodajalstva in prijavite svoje člane transfuzijski postaji v Novem mestu oz. odboru Rdečega križal
TVOJA KRI  REŠUJE ŽIVLJENJE!
V torek popoldne se bosta ob 18. uri » Novem mestu pomerili mestni reprezentanci Ljubljane in Novega mesta (kombinirani ekipi). Dvoboj bo zaradi velikega zanimanja za to prireditev v dvorani kina Doma JLA, tako da bo dovolj prostora za gledalce. Tosebno bo. dvoboj privlačen zaradi nastopa dela jugoslovanske namlznotcniške elite, U dosega v evropskem merilu vedno večje uspehe. Da H bil dvoboj zanimivejši, bosta domačo ekipo, v kateri bodo nastopili Marijan Somrak, Jože Turk In Irena Mlkec, okrepila znana igralca Triglava iz Kranja: državna reprezentanta Janez Teran in Marijan Plut.
Ljubljana bo nastopila v najmočnejši postavi s trenutno enim najboljših Jugoslovanskih igralcev na čelu Edvardom Vcckom. V ekipi bosta še državni reprezen-tant Bojan Kern ter odlični obrambni Igralec Tomažič. ženski del ekipe pa bosta sestavljali državni prvakinji Cirila Pire (članska) ln Tatjana Zrimec (mladinska).
Dvoboj bodo Igrali na sedem dobljenih iger in bo poslastica za ljubitelje igre z belo žogico. Ne zamudite priložnosti, da vidite številne Jugoslovanske mojstre namiznega tenisa, ki so se v zadnjem času proslavili na številnih tekmovanjih doma ln po Evropi. Zaradi omejenega števila vstopnic si Jih nabavite že v predprodaji. ki bo v ponedeljek popoldne od 15. uro dalje pri blagajni kina Doma JLA.
VSAK ČETRTEK: DOLENJSKI UST!
dala, da je v občini nad 120 kroničnih alkoholikov. Predvsem je treba odvrniti od nevarnega škodljivca mlade ljudi!
Seja se je potem dotaknila vprašanja Ciganov. Poudarili so, da je v naši občini okrog
200 Ciganov, ki v glavnem živijo popolnoma po nomadsko. Ker se ti ljudje počasi
privajajo na civilizacijo, bi morali stvar nekoliko drugače urediti. Doslej so o Ciganih največkrat samo razpravljali, sprejemali sklepe in poudarjali, kako nujno je treba
Ciganom zagotoviti boljše življenje. Zdaj naj se z obljubami neha, ker ni opravičila, da ne bi mogli od besed do dejanj, so se zavzeli odborniki.
Tudi varstvo otrok ni na zadovoljivi ravni. Do zdaj se je vprašanje reševalo prepočasi. Potrebovali bi še najmanj tri otroške ustanove (vrtce) v občini. Otroci zaposlenih životarijo, so poudarjali na seji, mi pa potem razpravljamo o tem, kako slabo je mladina vzgojena.
Decentralizacija oblasti, družbenega upravljanja, delavskega samoupravljanja in sredstev je v socialno politiko vnesla marsikaj bistveno novega. Zato v prihodnje vsi ti problemi ne bodo več samo stvar komune in njenih organov, ampak se bo treba o tem pogovarjati in iskati rešitve predvsem pri krajevnih in stanovanjskih skupnostih, v podjetjih, kjer naj bi se s tem ukvarjala posebna socialno-kadrovska služba itd. Na seji so sprejeli priporočila delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim, ki so dolžne posvetiti več skrbi reševanju socialnih problemov in seveda zagotoviti sredstva. Naloge, ki jih bo treba reševati v nadaljnjem obdobju, pa so zaobsežene tudi z resolucijami, Id so jih na seji sprejeli.
Za invalide bomo morali več storiti!
S problemi rehabilitacije invalidnih oseb se pri nas ukvarjajo različni organi, organizacije in institucije, kakor tudi delovne organizacije. Tako pogostoma cepimo sile in sredstva, kar invalidom ne koristi, pač pa zavira vključevanje invalidnih oseb v gospodarsko in politično življenje.
Doslej smo se nekako zadovoljevali s tem, da smo se ravnali po predpisih in omogočili invalidnim osebam pokojnino; pri tem pa mnogokrat nismo pomislili, da bi invalid na primernem delovnem mestu lahko opravljal službo. V gospodarskih organizacijah so največkrat menili, da je služba nočnega čuvaja najprimernejša za invalida, in so s tem močno pogrešili. Invalid naj namreč ostane na svojem delovnem mestu, če se le da; pač pa je treba stroj, s katerim dela, preurediti tako, da ga bo lahko uporabljal. Denar, ki ga bomo vložili v predelavo stroja, nam bo Invalid z delom kmalu povrnil; če pa ne bomo zanj nič storili in ga prepustili v breme socialnemu zavarovanju, bo družbo njegova invalidnost mnogo veljala.
V Sloveniji je 11.759 vojnih in mirovnih invalidov, 24.000 družinskih invalidskih upravičencev, 30.712 delovnih invalidov, 1528 slepih in okoli 3500 ostalih invalidov. V teh številkah niso upoštevani močno kratkovidni in naglušni ljudje, ki tudi sodijo med invalide. Ker se vsako leto rodi v Sloveniji okoli 3000 otrok, prizadetih v umskem ali fizičnem pogledu, in število invalidnih oseb narašča, se mora vsa družba tega problema lotiti kompleksno. Uspehi rehabilitacije hi na medicinskem področju so tudi že pri nas dosegli tako stopnjo, da ne bo mogoče storiti mnogo več, pač pa se moramo zavzeti za drugo važno nalogo: usposobiti moramo invalide za poklic in jim omogočiti zaposlitev. Da bi akcije ln prizadevanja za reševanje tega problema ne ostale razcepljene, bo na pobudo republiškega sveta sindikatov, svetov za socialno varstvo, zdravstvo in šolstvo in republiškega zavoda za rehabilitacijo kmalu ustanovljena stalna konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb. Ta bo usklajevala vse naloge na tem področju, in lahko upamo, da bomo z njo uspeli.
Tudi komune bodo morale drugače gledati na problem invalidnih oseb kot doslej. Socialne službe, ki so jih doslej vodili večinoma nestrokovnjaki, naj bi okrepili in poleg povečane dejavnosti na tem področju tudi bolje poskrbeli za problem invalidnih oseb in njihovega zaposlovanja. V te namene bo treba tudi več sredstev! Ker sodobna rehabilitacija zahteva sodelovanje širokega kroga strokovnjakov, predvsem pa materialno osnovo, naj bi komune po potrebi ustanavljale posebne institucije, ki bi za to skrbele.
Razen naštetega bo treba okrepiti akcije za zaščito pri deln in storiti vse, da se zmanjša število delovnih nesreč, ki nas vsako leto v republiškem merilu veljajo okoli 15 milijard dinarjev. Nedvomno je ceneje organizirati primerno zaščito kot pa utrpeli tolikšno vsoto!
Dve prvenstvi LRS-za Novo mesto!
Mladi namizno teniški tekmovalci novomeškega Partizana vedno bolj prodirajo v republiški vrh. V zadnjem času so Imeli lepe priložnosti, da se uvrstijo na prva mesta, vendar Jim je vedno v zadnjem trenutku zmanjkalo sape.
Na mladinskem prvenstvu Slovenije za posameznike ta dvojice, ki Je bilo 8. ln 9. decembra, pa Je bilo enkrat le drugače: Mikčevi se je končno odprlo ta je v najmočnejši konkurenci osvojila dva naslova prvakinje Slovenije. V soboto je najprej skupaj z Ljubljančanko Skcrljevo premagala lan-ski državni prvakinji Zrimčevo ln
Smučarske
tekme v Trebnjem
Na osnovni Soli v Trebnjem Je bilo 9. oktobra ustanovljeno šolsko športno društvo. Od ustanovitve do danes je društvo izvedlo le tri pomembna tekmovanja. Organiziralo je Jesensko šolsko atletsko prvenstvo; v sklopu JPI je s pomočjo članov občinskega odbora JPI Izvedlo Jesensko občinsko prvenstvo v atletiki, sedaj pa Se smučarsko prvenstvo.
9. decembra so imeli člani smučarske sekcije svojo prve letošnje ttkme. Ob navzočnosti številnih gledalcev, ki so bodrili svoje sošolce, so se tekmovalci pomerili v smuku ta slalomu. Tekmam članov šolskega društva so se pridružili tudi mladinci ta člani Partizana.
Zmagovalci nedeljskih tekem so: SMUK: mlajši pionirji: Andrej Bukovec 1:14.0. starejši pionirji: Ivan Longar 1:03.1. mladinci: Franc Petelin 1:04.0, pionirke: Boža Rus 0:59,9, mladinci Partizana: France Slak 1-01,1.
(Mladinci so Imeli 100 m daljšo progo.) »
SLALOM: mlajši pionirji: Andrej Bukovec 1:07,5, starejši pionirji: Marko G rum 0:43,9, mladinci Partizana: Marjan Pavlin 0:34,3, člani Partizana: Marjan strozak 0-35,2. Nace Bukovec
Virantovo (Odred), drugi naslov pa je osvojila v nedeljo dopoldne. Najprej je premagala Kaisesber-gerjevo z 2:1, nato Virantovo z 2:0 in za zaključek še Zrimčevo z 2:0. Zmaga nad državno mladinsko prvakinjo je njen doslej največji uspeh.
Tudi  Somrak  je   Igral dobro
(šesU do sedmi). Prvenstvo pa j« tokrat osvojil Trupce, kl ga Je Somrak v Zenici premagal.
Ostali predstavniki Novega mesta (prvič so nastopili tudi pionirji ln pionirke iz novomeške osnovne šole ter Košir iz Mirne peči) so se morali posloviti od tekmovanja že pred četrtftaalora.
Dober rezultat PIONIRJA v Celju: 6601 kegljev
V okviru priprav za republiško ligo je Picnirjeva ekipa v nedeljo gostovala na štiristeznem Igrišču v Celju, ter Je v prijateljskem srečanju močno premagala domači Ingrad. Pionir Je dosegel odličen rezultat 6601 kegel.t. kar Je povprečno 825 kegljev na enega tekmovalca. Ingrad pa je podrl 6309 kegljev.
Pionirjev! tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: Legiša 778, Murn 841, Vesel 831, Hren 803, Mrzlak 862, Filipčič 844, Barbič 860 ta Jun tez 782. Vsekakor Je treba pohvaliti Mrzlaka za njegov standardni rezultat ln Barblča ter Filtpčlča, ki sta dosegla osebna rekorda Najboljši rezultat pri In-gradu pa je dosegel znani tekmovalec Vanovšek z 838 keglji.
V soboto Je Pionir gostoval na šeststeznem kegljišču v LJubljani in  dosegel  soliden  rezlutat 6420
kegljev. Lokomotiva pa 6178. Tudi tokrat je bil najboljši tekmovalec dvoboja Mrzlak, U Je dosegel odličen rezultat 876 kegljev.
Sredi novembra je Pionir gostoval na kegljišču Slovana, kjer Je z močno ekipo Slovana izgubil. Slovan je podrl 6515, kegljev, Pionir pa 6440. Pionlrjevci so dosegli naslednje rezultate: Mrzlak 844, Juntez 780, Vesel 863, Legiša 821, Hren 822, Rodič 741, Romih 774, Vukštaic 795.
Pionir še vedno preizkuša enajst igralcev, iz katerih bo dobil osmorico, kl bo zastopala Dolenjsko v republiški ligi. V njej Je Pionir lanl dosegel solidno deseto mesto. Letos bo v republiški ligi nastopilo samo 12 ekip. Tako bo Pionir imel težko nalogo, uvrstlU se vsaj na osmo mesto, kar bl omogočilo obstoj v kvalitetni ligi. (en)
Zmagale so ženske »VSEH DEVET«
Prejšnje dni Je bilo v Novem mestu na kegljišču Pionirja okrajno prvenstvo ženskih ekip v kegljanju na sto lučajev. Proti pričakovanju Je zmagala ekipa Vseh devet, ki Je prehitela Pionirja za 92 kegljev.
Pri prvem nastopu je bila najboljša Jermanova z zelo dobrim rezultatom 359 kegljev, pa tudi 2cleznlkarjeva je pripomogla k visoki zmagi. Pri Pionirju je bila najboljša Vida Osolnik s 335 keglji.
V drugem nastopu pa so »devet-karice« prednost še povečale, čeprav ni nastopila njihova najboljša" tekmovalka Jermanova. Tokrat sta se odlikovali Mar asova s 350 ta Zeleznlkarjeva s 345 keg 1J1. Pri Pionirju Je zopet največ kegljev podrla Osolnlkova (332).
Rezulta: VSEH DEVET — 3680 PIONIR 3588.
Vsekakor je treba pohvaliU »de-
vet karice«. saj niti ne morejo trenirati po 100 lučajev, pa so vendar premagale Pionirke, ki že več let tekmujejo. (en)
Knjige v esperantu na beograjskem sejmu
Na mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu je Zveza esperantistov Jugoslavije razstavila esperantske knjige, ki so bile tiskane pri nas in v inozemstvu. Obiskovalci so med drugim videli tudi tale pomembnejša dela, prevedena v esperanto: Življenjepis predsednika Tita, Jugoslavija in njeni narodi, Gorenjska, dve Nušičevi komediji, Drama v vesolju in druge.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
w   ■___ -__-:    ■ •
RAZPIS
za sprejem v Ljudsko milico
Kandidati  morajo   izpolnjevati  naslednje pogoje:
1. da je državljan FLRJ,
2. da je odslužil vojaščino v JLA,
3. da ni prekoračil 30 let starosti,
4. da je uspešno končal 8 -razredov osnovne šole,
5. da ni bil sodno kaznovan,
6. da ni v kazenski preiskavi,
7. da je telesno in duševno zdrav,
8. da je moralno in politično neoporečen.
Vsak kandidat mora po zdravniškem pregledu in testiranju opraviti še pismeni izpit iz računstva ter pismeni in ustni izpit iz slovenskega jezika.
Kandidat, ki uspešno opravi izpit in ki je sprejet v Ljudsko milico, se mora obvezati, da bo ostal v tej službi najmanj tri leta, in to v kraju, kamor bo razporejen.
Razen osnovne in položajne plače ter posebnega dodatka, ki se določi na podlagi zadevnega predpisa, prejemajo uslužbenci LM uniformo, obutev in ostalo potrebno opremo, samci pa še brezplačno stanovanje na postaji Ljudske milice.
Uslužbenci Ljudske milice uživajo s predpisi določene ugodnosti iz socialnega in pokojninskega zavarovanja, in to: pravico do rednih prejemkov med nezmožnostjo za delo zaradi bolezni ali poškodbe; za vsako dovršeno leto službe se jim računa 14 mesecev delovne dobe v pokojnino.
Miličniki, ki uspešno dovrše zahtevane strokovne šole in se izkažejo in odlikujejo v delu, lahko postanejo podoficirji in napredujejo v oficirje Ljudske milice.
Kandidati naj viože prošnje, kolkovane z državnim kolkom 50 din in lastnoročno napisani življenjepis na postaji tiste Ljudske milice, na katere območju stalno bivajo.
Podrobnejša navodila v zvezi s tem razpisom dobe kandidati na vsaki postaji Ljudske milice.
DRŽAVNI  SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LR SLOVENIJE
OBJAVE — RAZPIŠI—
Razpis javne licitacije v Vidmu-Krškem
Četrtek, 13. decembra: Lucija Petek, 14. decembra: Dušan Sobota,   15.   decembra: Kristina Nedelja, 16. decembra: Albin Ponedeljek,  17.  decembra: Lazar Torek, 18. decembra: Rado Sreda, 19. decembra: Urban
ČESTITKA
Ljubemu atu Francu Kodriču s Pristave ob Krki 7 iskreno čestita lz Nemčije in mu želi vse najboljše za rojstni dan hčerka Milena z možem, mami pa kličeta na veselo svidenje!
Podružnica Slovenskega zdravniškega društva v Novem mestu Je darovala namesto venca na grob pokojnega Ivana Smrcčnika 6000 din v korist protituberkulozne sekcije pri okrajnem odboru Rdečega križa. — OORK se iskreno zahvaljuje!
Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta JANKA ZUPANIČA iz Gradca v Beli krajini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, vsem, ki so mu lajšali bolečine in z njim sočustvovali v času njegove bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni organizaciji ZB in SZDL lz Črnomlja in Metlike, gasilskemu društvu v Gradcu, godbi iz Metlike, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Angela, hčerke: Milka, Slavka ln Jelka z družinami ter ostalo sorodstvo
MAJHNO POSESTVO (9 ha) prodam ali dam v najem. Vodnik, Skofja Loka, Mestni trg 22.
NOV ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, znamke »Durkop«, nemški, prodam. Baraga, Ljubljana, Miklošičeva 2.
NOV GRAMOFON, keramično peč in lijak s pipo prodam. Naslov v upravi lista (1498-62).
PRODAM 5 kub. m smrekovih suhih desk — colaric, 1500 kg detelje lucerne in seno ali zamenjam za debelega prašiča in 6 garnitur miz (2 m dolge s klop-
NESREČE
PRETEP MED DELOVNIM ČASOM Neporavnani stari računi so bHi verjetno vzrok za pretep na delo-višču žage v Soteski, ko je pijani Anton Kužnik iz Malega Lipovca surovo napadel Franca Kumlja iz Soteske. To se je zgodilo 26. novembra popoldne. Kužnik Je Kumlja najprej zbil na tla in nato med Jelove hlode, nakar ga je začel s čevlji brcati v glavo in mu Iz-
STENSKI KOLEDAR
ZA 1963
bomo priložili
vsem starim ln novim naročnikom v zadnji decembrski številki. Naročite si
• DOLENJSKI LIST
pravočasno na domač naslov, ker bo novoletni koledar s posnetkom otoškega gradu lep okras vašega doma!
ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE
' INVALIDOV V   NOVEM MESTU
razpisuje  delovno mesto
RAČUNOVODJE ZAVODA
Pogoji: popolna ekonomska srednja šola z nekajletno prakso v samostojnem ■ vodenju računovodstva.
Plača po tarifnem pravil- j niku zavoda. Nastop službe 1. januarja 1963.
mi) v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (1496-62). PAR KOMPLETNIH belih mlinskih kamnov ugodno prodam. Cvel-bar. Kamence 25, p. Novo mesto.
PIŠČANCE za pohanje ali pečenje dobite pri Rudiju Redku, Novo mesto, Paderšičeva 12.
OGRODJE vzidljivega štedilnika zelo poceni prodam. Naslov v upravi lista (1491-62).
GOSPODINJSKO pomočnico iščem k štiričlanski družini. Nastop službe takoj. Dr. Oto Baje, Novo mesto, Nad mlini 15.
ENO ali DVE PRAZNI (opremljeni) SOBI, najraje z garažo, išče obrtnik iz Ljubljane. Naslov v upravi lista (1490-62).
VEC SAMSKIH SOB iščemo. Naslov v upravi lista (1508-62).
H ISO z vrtom kupim v bližini Novega mesta. Plačam takoj v gotovini. Naslov v upravi lista (1494-62).
HIŠICO s tremi prostori, elektriko, vrtičkom, med Novim mestom in Žužemberkom, kupim. Največ pol ure od avtobusa. — Ponudbe s ceno pošljite na upravo lista (1509-62).
DENARNICO z vsemi dokumenti sem izgubil 29. novembra od Drage do Gradišča. Poštenega najditelja prosim, naj mi Jo proti nagradi vrne na naslov ali pa odda na postajo LM v Šentjerneju.
NOVO GARAŽO z vgrajenim jaškom oddam v najem .Naslov v upravi lista (1510-62).
PREKLICI
Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 219074 na ime Vanja Gole, Stari trg 40, p. Trebnje.
Jožefa   Ilančič lz   Semiča 35
preklicujem. kar sem govorila o
Alojzu Zeljku iz Sel pri Semiču.
Jožefa Gliha iz Vel. Gabra 43 preklicujem, kar sem govorila o Mariji Nograsek iz Vel. Gabra.
Preklicujem Izgubljena zdravstveno Izkaznico štev. 463436 na Ime Jožica Blažič, žabja vas 66, Novo mesto.
Preklicujem zdravstvene izkaznice številka 028426 na ime Jože Saje, štev. 172472 na ime Pavla Saje, štev. 172429 na ime Anica Saje, štev. 172428 na Ime Joic Saje, štev. 172427 na ime Franc Saje, Vsi iz Golobinjeka, p. Mirna peč.
Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 483160. Ivan Pcrše, Družinska vas 34, p. Bela cerkev.
Preklicujem izgubljeno • zdravstveno izkaznico štev. 303570. Ana Krevs, Cemše 4, p. Mirna peč.
bil nekaj zob. Ko je hotel Kum-Iju s cepinom odtrgati Se čeljust, so mu to preprečili. Naslednjega dne so Kužniku odpovedali delovno razmerje, Kumlja pa so odpeljali v bolnišnico.
S STEKLENICO PO GLAVI 29. novembra ponoči so se na cesti pri Vel. Cerovcu stepli fantje iz Fodgrada in Koroške vasi. Med pretepom je Ivan Bolite iz Podgrada udaril s steklenico po glavi Staneta Draginca in ga laže poškodoval.
ZADREMAL JE ZA KRMILOM
28. novembra blizu polnoči se je zgodila prometna nesreča na avtomobilski cesti v karteljevskem gozdu. Voznik tovornega avtomobila hladilnika s prikolico Dimitrije Korajllja iz Novega Sada, ki je potoval proti LJubljani, je med vožnjo verjetno zadremal in se zaletel v obcestni nasip. Vozilo je utrpelo blizu 60.000 din škode.
VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK, 14. DECEMBRA: 8.55 Pionirski tednik. 9.45 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — inž. Jaka Ferjan: O zreji pujskov. 12.46 Sopran in bas. 13.30 Rendez-vous z zabavno glasbo. 14.35 Iz slovenskih logov in gajev. 15.15 Napotki za turiste. 15.30 Drobni spevi iz znamenitih opernih del. 15.45 Jezikovni pogovori. 17.05 Od Bacha do Bartoka. 18.25 Rezija — neodkrit zaklad slovenske folklore. 20.00 Popevke ulice. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 15. DECEMBRA: 8.35 Resne in šaljive od domačih skladateljev. 9.25 Zveneče kaskade. 10.15 Petar Konjović: Koštana — simfonični triptihon. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — inž. Štefan Erjavec: Starše — žarišče domače selekcije in semenarstva. 13.30 Od južnoameriških pamp do madžarske puste. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavni kalejdoskop 17.05 Gremo v kino. 18.26 Balade francoskih naseljencev v Kanadi. 18.45 Naši popotniki na tujem. 20.00 Novo v studiu — 14. 21.00 Za konec tedna
Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 460364 na ime Janez Sašck, Dol. Suhadol 23, p. Brusnice. "/
Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 486347 na ime Romanca Zelnik, Novo mesto, Jerebova 20.

Brestanica: 15. in 16. decembra ameriški barvni film »zlži«, 19. in 20. decembra nemški film »Ukradena sreča«.
Erežice: 14. in 15. decembra jugoslovanski film »Ne ubijaj«, 16. in 17. decembra angleški barvni film »Doktor ln ljubezen«, 19. decembra sovjetski barvni film »Kamniti cvet«.
Črnomelj: 11. in 12. decembra sovjetski barvni film »Beli sužnji«, 14. in 16. decembra francoski film »Babet gre v vojsko«.
MATIČNI  URAD DOL. TOPLICE
Novembra ni bilo rojstev izven bolnišnice.
Poročili so se: Slavko Hodnik, šofer lz Legena, in Jožefa Mavsar, uslužbenka lz Slovenjega Gradca; Viktor Hrovat, kmetovalec iz Dol. Sušic, ln Marija Poreber, delavka lz Selišč.
Umrl je: Leopold Volf, upokojenec iz Soteske, star 65 let.
MATIČNI URAD VINICA
Meseca novembra sta bili rojeni dve deklici in en deček.
Poročili so se: Marko čadonič, kmetovalec iz Zllj, in Ana Pavla-kovic, kmetovalka iz Preloke; Janko Starešinlč, kmetovalec iz Ogulina pri Vinici, in Angela Horvat, kmetovalka iz Damlja.
Umrla sta: Katarina Pavlešič, kmetovalka iz Vinice, stara 77 let; Emil Blinec, prevžitkar iz Vinice, star 69 let.
MATIČNI URAD NOVO MESTO
V času od 3. do 10. decembra je bilo rojenih 18 dečkov in 12 deklic. .
Poročili so se: Rajko Brajdič, delavec, in Berta Brajdič, gospodinja, oba iz Podgore; Maksimiljan Jakopin, študent iz Žabje vasi, in Emilija Kline, uslužbenka iz Gor-njega polja.
Umrla je: Ivana Režen, upokojenka iz Malkovca, stara 74 let.
MATIČNI URAD METLIKA
V novembru je bil rojen en deček.
Poročili so se: Franc Cimerman-čič, mizar iz Bereče vasi, in Ivanka Plut, delavka iz Gornje Lokvice; Anton Dragovan, delavec iz
— ples! 22.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 16. DECEMBRA: 8.00 Mladinska radijska igra. 10.00 Se pomnite, tovariši ... 10.30 Zabav-no-glasbena radijska matineja. 11.30 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 16.00 Humoreska tega tedna: »Kavdlovi in ženski list«. 17.15 Radijska igra »Mali očka želva«, 18.30 športna nedelja. 20.00 Izberite svojo melodijo! 22.15 Skupni program JRT
— studio Zagreb.
PONEDELJEK, 17. DECEMBRA:
8.55 Za mlade radovedneže. 9.45 Petnajst minut ob zvokih kmečke godbe. 10.15 Zaključni prizor opere Rigoletto. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12105 Kmetijski nasveti
— Zvonimir Simčič: Vloga namiznega grozdja in vina v ljudski prehrani. 13.30 Popevke ulice. 14.05 Ljubljanski operni pevci v popularnih operah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.40 Ritmi lz copacabane. 18.10 Pisana paleta veselih napevov. 18.45 Radijska univerza — Stane Urek: Problemi rekreacijo, 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske lilharmonije. 22.15 Naš nočni kalejdoskop.
Kostanjevica: francoski barvni barvni film »Blago z obale Du-rance«.
Metlika: 15. in 16. decembra francoski film »Nenavadna Amerika«, 19. decembra argentinski film »Andaluzijska ljubezen«.
Novo mesto »Krka«: od 14. do 17. decembra angleški film »Ni dreves na ulici«, od 18. do 20. decembra italijanski film »Okno proti Luna parku«.
Senovo: 15. In 16. decembra francoski film »Moderato Canta-
bile«, 19. in 20. decembra »Operacija Amsterdam«.
Sevnica: 15. in 16. decembra Jugoslovanski film »X 25 javlja«, 19. decembra jugoslovanski film »Balada o trobenti in oblaku«.
Šentjernej: 15. in 16. decembra zahodnonemškl film »Jazz, ljubezen in pesem«.
Trebnje: 15. in 16. decembra angleški barvni film »Nepričakovana ljubezen«, 19. decembra ameriški film »Polkovnik in Jaz«.
Semič: 16. decembra italijanski film »Krik«.
Slamne vasi, in Stanka Deržaj, delavka iz Boldraža.
Umrli so: Ana Pečavar, gospodinja iz Hrasta, stara 82 let; Anton Horvatuš iz Berčic, star 69 let; Franc Pečna, neznanega bivališča, star 61 let; Ana Vukšinič, gospodinja iz Grabrovca, stara 47 let; Frančiška Kabič, užitkarica iz Metlike, stara 82 let; Matija Klobučar, oskrbovanec iz Metlike, star 72 let.

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Hasija larič lz Koprivnika — dečka, Marija Svener lz Cesče vasi — deklico, Frančiška Logar iz Hrastovice — dečka, Dragica Furjanič iz Bub-njarcev — deklico, Ana Koplenk lz Križišča — dečka, Slavka Dajč-man s Kala — deklico, Marija Sa-šek iz Dolnjega Suhadola — dečka, Marija Dular iz Jurke vasi — dečka, Milka Ferenac iz Božako vega — deklico, Ida Repše lz Tržišča — dečka, Marija Gregorič iz Velike Lahinje — deklico, Marta Nemanič iz Metlike — deklico, Alojzija Turk z Rateža — deklico, Terezija Zelinger lz Jume vasi — dečka, Malka Jakše iz Zaloga — deklico, Marija Ilar iz Benečije — deklico, Marija Nose iz Vavte vasi — deklico, Anica Mare s Podruma — deklico, Hozana Trkov-nik lz Zeljn — dečka, Tončka Čolnar lz Gotne vasi — dečka in Emilija Juntez s Kamene — dečka.
TOREK, 18. DECEMBRA: 8.05 Arije iz starih oper. 9.45 Poje Akademski oktet p. v. Sama Vremšaka. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — dr. Oskar Bohm: Rast sesnih pujskov — predpogoj za uspešno svlnjerejsko proizvodnjo. 12.30 Zabavni kalejdoskop. 13.30 Suita in divertimento. 14.35 Venček narodnih in domačih napevov. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Ljudski parlament. 20.00 Sprehod po Dunaju s pianistom Georgeom Fojrerjem. 21.40 Plesna glasba.
SREDA, 19. DECEMBRA: 8.05 Od uverture do kola. 9.25 Zabavni kalejdoskop. 10.15 Gounod-Liszt: Valček. 11.00 Pozor, nimaS prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Inž. Marjan Žemljic: Erozijski pojavi ln borba proti njim. 13.30 Pol ure v vedrem tonu. 15.15 Ob zvokih zabavne glasbe. 17.05 Zajčeva era v glasbenem življenju Hrvatske. 18.25 Pesmi in plesi iz Južne Amerike. 21.05 Skupni program JRT — studio Zagreb.
ČETRTEK, 20. DECEMBRA: 8.20 Sedem pevcev — sedem popevk. 9.25 Odlomki lz Gershwinove opere »Porgy in Bess«. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Zimske sobne cvetice. 12.30 Plošča za ploščo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Turistična oddaja. 17.05 Glasbena križanka št. 5. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana.
Po členu 46. i in 47. Temeljnega zakona o gradnji investicijskih objektov (Ur. list FLRJ 45'61) razpisuje Obrtno izobraževalni center v Vidmu-Krškem
I. JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih in obrtniških del za adaptacijo poslovne zgradbe Obrtno izobraževalnega centra v Vidmu-Krškem. Predračunska vrednost gradbenih ln obrtniških del znaša 13,550.889 din. Rok za dokončanje del je 1. avgust 1962. Dela bodo Izvajana v dveh etapah.
Ponudniki morajo predložiti garancijsko potrdilo v višini dveh odstotkov predpisane vsote. Odpiranje licltacijskih ponudb bo v soboto, 29. decembra, ob 9. uri dopoldne v prostorih Obrtno izobraževalnega centra v Vidmu-Krškem, Cesta krških žrtev 4.
Potrebno dokumentacijo za sestavo ponudbe lahko dvignete vsak dan od 7. do 12. ure.
Razpis Tobačne tovarne v Ljubljani
Upravni odbor Tobačne tovarne v Ljubljani, Tržaška cesta 2, razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE za poslovno enoto v Krškem.
Pogoji, ekonomska srednja šola e nekajletno prakso v računovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe dostavite kadrovskosocialnemu sektorju tovarne do dne 20. decembra 1962.
Obvestilo oddelka za notranje zadeve pri ObLO Novo mesto
Oddelek za notranje zadeve občinskega ljudskega odbora Novo mesto obvešča vše lastnike mo-
tornih vozil .na območju občine, da bodo podaljševali prometna dovoljenja za leto 1963 po naslednjem razporedu:
10. decembra za lastnike motornih vozil od črke A—C, 11. decembra od D—I, 12. decembra od J—K, 13. decembra od L—O, 14. decembra od P—S, 17. decembra od S—U, 18. decembra od V—Z, 19. decembra pa za vse upravičene zamudnike.
Prometna dovoljenja bodo podaljševali v pisarni oddelka za notranje zadeve pri ObLO Novo mesto vsak dan od 7. do 12. in od 14. do 18. ure.
Potrebne tiskovine in Informacije dobite v sprejemni pisarni občinskega ljudskega odbora.

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Slavko Bertoncelj, sin delavca iz Stranske vasi, je padel in si s steklenico obrezal dlan leve roke; Martin Unetlč, Invalidski upokojenec s Trške gore, je padel in si poškodoval desno koleno; Jožica Uršie, hči Žagarja iz Prečne, Je pri sankanju padla ln si poškodovala desno koleno; Marija Golobic, posestnica lz Lipovca, Je padla s peči ln si poškodovala desno nogo; Ivanka Hudoro-vac, mati delavca lz Zeljn, je padla in si poškodovala levo koleno; Stanislavu Starini, mesarskemu vajencu iz Nestoplje vasi, je na desno nogo padlo drevo; Marija Krevs, posestnica iz Biške vasi, je padla s peči in si poškodovala desno roko; Anton Hočevar, vojni Invalid iz Cužnje vasi, je padel s senika ln si poškodoval hrbtenico.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Videm-Krško ter Okrajni odbor SZDL. v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnlk, inž. Davorin Gros, Inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič, prof. Tone Trdin, Janez Vitkovlč ln Viktor Zupančič.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Drago Kastellc in Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 din -Letna naročnina 900 din,' polletna 450 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1800 din - TekočI račun pri podružn'cl NB v Novem mestu: 606-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 1 — Poštni predal 33 • Telefon: 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje •DELI-' v Ljubljani.
SPORED RADIO LJUBLJANA

20 kvalificiranih šivilj,
mlajše moči
10 polkvalificiranih šivilj.
mlajše moči
sprejme TAKOJ ali NAJKASNEJE DO KONCA JANUARJA 1963
KONFEKCIJA »JUTRANJKA« SEVNICA
• PONUDBE POŠLJITE UPRAVI PODJETJA!