Slana (mraz) v sosednih in druzih deželah
v preteklem mescu.
Iz Stajarskega smo brali v časniku ondašnje gospodarske družbe, da je 16. in 17. aprila skor po vseh krajih Stajerja nesrečen dan, ker je skor v vseh nogradih slana več ali manj škodovala, kakor so nogradi ali bolj visoki ali nizki, njih lega izhodnja ali zahodnja itd. Največ škode je napravila trti po Hooibrenkovem vodilu gleštana. Omenjeni časnik obžaluje, da se te dve noči ni bolj kurilo v nogradih, ter pravi, da v lavantinski dolini na Koroškem, v Merami na Tiroljskem in ob Kajnu so ponavljali velik ogenj in dim, in rešili so sadje in vino, kakor pri nas v Vipavi.
Iz Zagreba se bere v „Gospod. Listuu , da so no-gradi in vrti na veliki četrtek pozebli in je vsa nada on-dašnjih gospodarjev v nekoliko urah bila uničena. Nekteri nogradi so ostali zdravi in sicer oni, kteri leže visoko in na nje sonce ne dela tako žestoko kakor na one, kteri leže nizko. Škoda slane (mraza) izvira od hitro spremenjene toplote. Vsak gospodar ve , da slana škoduje samo takrat, ako izza hladne (mrzle) noči vroče sonce šine in tako zmrzlo rastlinje hitro ogreje; zato bi se mogla slana odvrniti , ako bi se odvrnila ona hitra sončna toplota in bi se rastlinstvo malo po malo ogrelo. To znajo umni gospodarji in zakurijo, kadar se bojijo slane; dim se vleže po nogradu kakor oblak, skozi kterega žarki izhodečega sonca nimajo dosti moči. — Tudi murve, saj okoli Zagreba, so vse pozeble, da niso imeli hrane mladi svilci.
V Istri in na Goriškem je murba in trta zlo trpela, tako, da je komaj polovico pridelka pričakovati; ravno taka je v več krajih južnih Tirolov. Kdo — pravi „Schutzenzeitg.u — je tega kriv? Gospodarji sami! Stara skušnja je, da velik dim odvrne škodo; v Bocen-u so župani opomnili vse nogradnike, naj zakurijo, in lejte! vsa trta je tam obvarovana.
Okoli Dunaja vse lepo kaže; v gornji Avstrii pričakujejo posebno veliko sadja.
154