Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina .	. . . L	1.500
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L	3.000
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L	4.000
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410	
L
Wk
Leto XXII. - Štev. 37 (1117)
Gorica - četrtek, 17. septembra 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
ao. SEPTEMBER Indijske redovnice v Evropi
Po italijanskih mestih in tudi v Gorici so ulice, ki nosijo ime 20. september. To je v spomin na dan, ko so čete tedanjega italijanskega kralja Viktorja Emanuela II. vkorakale v Rim in ga osvojile pod vodstvom generala Rafaela Cadome. To se je zgodilo 20. septembra 1870. Torej pred sto leti. Zato obhaja italijanska republika letos prvo stoletnico, kar je Rim postal glavno mesto združene Italije. Praznovanje te obletnice poteka precej mimo, ker so danes vsi prepričani, da je bilo res najboljše, da je Rim postal prestolnica modeme Italije in da papež nima več skrbi za Rim in svetno državo; tudi v Vatikanu samem so danes tega prepričanja. Ni pa bilo zmeraj tako. »La questione romana« je namreč postala najtežja dediščina združene Italije.
NASTANEK PAPEŠKE SVETNE DRŽAVE
Kdaj je nastala papeška svetna država, se v zgodovini ne da ugotoviti. Nastajala je namreč polagoma, ker so tako zahtevale zgodovinske razmere. Za časa barbarskih preseljevanj in napadov je Italija bila zmeraj bolj prepuščena sama sebi v obrambi in vodenju civilnih zadev. Rimskega cesarstva na zapadu ni bilo več, bizantinsko cesarstvo, ki si je lastilo pravice nad Italijo, ni imelo moči, da bi te pravice izvajalo. Zato se nekako od leta 500 dalje dogaja, da v Rimu zmeraj bolj raste vpliv in moč rimskega škofa, dočim izginja moč bizantinskih oblasti. V naslednjih stoletjih papež postaja zmeraj bolj tudi svetni vladar nad Rimom in okoliškimi mesti. Polagoma začne izvajati zmeraj bolj vse pravice svetnega vladarja. V teh stoletjih postane papež tudi dejanski svetni vladar z lastno državo. Ne moremo pa postaviti datuma, kdaj se je to zgodilo. Papeške vladarske pravice so dobile prvič vidno politično potrdilo za časa papeža Hadrijana I. in frankovskega vladarja Karla Velikega; torej proti koncu 8. stoletja, ko je dokončno zatonila oblast bizantinskih cesarjev v Italiji. Od tega časa dalje je papež priznan vladar nad Rimom in okoliškimi mesti.
Obseg papeške države je pozneje bil različen, včasih večji, včasih manjši. V glavnem je obsegal srednjo Italijo od Rima do Ancone ob Jadranskem morju in Bologne v Padski nižini.
RAZLOGI ZA PAPEŠKO DRŽAVO
Papeška svetna država je nastala kot zgodovinska nuja za ohranitev miru v tem delu Italije in za ohranitev papeževe neodvisnosti od svetnih oblasti. Od cesarja Konstantina Velikega se opaža težnja, da bi svetni vladarji, zlasti bizantinski, podredili cerkveno oblast škofov in papežev svoji svetni politiki. Rimski škof se je pa v zgodovini na vse moči boril za svojo neodvisnost od cesarjev. V ta namen mu je služila tudi vedno večja samostojnost svetnega vladarja z lastnim teritorijem. V tej težnji so papeži vztrajali v vseh poznejših stoletjih. Zato se je ukoreninilo prepričanje, da je za svobodno in neodvisno izvrševanje oblasti Kristusovega namestnika na zemlji nujen pogoj lastna svetna država. Kdor nekoliko pozna politične in vojaške razmere v srednjem veku in tudi pozneje, mora temu pritrditi: v tistih časih je bila samostojna suverena država res pogoj za neodvisno izvrševanje najvišje cerkvene oblasti. Ce bi papež ne imel svoje države, bi postal služabnik tega ali onega vladarja in Cerkev bi stopila v službo političnih oblasti. Tako pa nam priča zgodovina o težkih in tudi tragičnih bojih rimskih papežev s svetnimi vladarji za neodvisnost apostolskega sedeža.
Seveda je pa dejstvo, da je bil papež svetni vladar, imelo tudi negativne posledice, včasih tudi zelo kvarne. Vendar je dejstvo, da Je rimski papež samo zato, ker je imel tudi svetno državo, ohranil svojo suverenost in neodvisnost v vodstvu Cerkve, odtehtalo negativne posledice.
ZGODOVINSKI POGOJI SE SPREMENIJO
V	preteklem stoletju so pa v življenju evropskih narodov nastopile velike spremembe. Začele so se snovati narodne države. Tudi v Italiji so nastopila politična gibanja, ki so stremela za tem, da bi se ustanovila enotna država, ki bi obsegala vse Italijane. Vemo, kako so potekali ti boji od leta 1820 do 1860. Tega leta se je za Italijane, povezane s Prusijo, srečno zaključila vojna z Avstrijo. Ta je morala zapustiti severno Italijo, na jugu je pa Garibaldi poskrbel, da je padlo sicilsko-neapeljsko kraljestvo. Italija je bila zedinjena razen Rima, ki je ostal papežu. Vse želje narodnjakov so šle za tem, da bi se tudi Rim združil z ostalo Italijo in postal njeno prestolno mesto. To so skušali doseči tudi na miren način od papeža Pij a IX. Toda ta ni razumel znamenja časov, kot bi danes rekli. Menil je, da je papežu za njegovo suverenost in neodvisnost še vedno potrebna dovolj velika svetna država. Zato ni hotel pristati na mimo poravnavo. Spričo odklonilnega stališča Sv. Sedeža je tedanja italijanska vlada čakala na ugoden trenutek, da s silo izpelje to, česar ni mogla doseči na miren način. Ta priložnost se je ponudila poleti 1870. Tisto poletje je bila vojna med Francijo in prusko Nemčijo. V začetku septembra je francoski cesar Napoleon III. kapituliral. Papež je z Napoleonom izgubil svojega zaščitnika. To je izrabila italijanska vlada in. ukazala generalu Rafaelu Cadorni, naj pripravi vse potrebno za osvojitev Rima. To se je po kratkih bojih zgodilo v jutranjih urah 20. septembra 1870. Italijanske čete so vkorakale v Rim skozi mestna vrata Porta Pia, kot se imenujejo. Papež se je umaknil za obzidje Vatikana in ostro protestiral zoper nasilno okupacijo Rima in papeške države. Toda papeška svetna oblast je bila za zmeraj mrtva.
SPOR SE PORAVNA
Zaradi okupacije Rima je nastala silna napetost med Vatikanom in italijansko državo. Na eni in na drugi strani so šli v skrajnosti: papež, ko je izobčil kralja Viktorja Emanuela II. in njegovo vlado; ko ni hotel priznati italijanske države; ko je branil vse stare privilegije cerkvenih ustanov. Italijanska država in še bolj razne vlade so pa šle v druge skrajnosti: svojevoljno so razpuščale samostane, zasegale cerkveno posest, se vtikale v imenovanje škofov in župnikov, vodile zelo grdo gonjo zoper papeža in Cerkev nasploh. Prostozidarji so takrat imeli glavno besedo v italijanski politiki in so zato v rimskem parlamentu izglasovali vrsto veri in Cerkvi sovražnih zakonov. Nastalo je vprašanje, kako rešiti ta spor med Cerkvijo in državo v Italiji, ki mu zgodovina pravi »la questione romana«. Saj sla obe strani imeli od tega samo škodo.
Potrebni so bili novi časi in novi ljudje, da so se ideje izčistile in zlasti je bil potreben čas, da je papež doumel, da more ohraniti svojo suverenost in neodvisnost pri vodstvu Cerkve tudi, če nima velike svetne države. Iz teh novih razmer in novih spoznanj se je rodil dogovor med papežem Pijem XI. in Mussolinijem leta 1929, ko sta podpisala lateranski pakt in konkordat. Nova italijanska republika, ki je nastala Iz upora zoper fašizem, je leta 1947 sprejela lateranske pogodbe in konkordat med temeljne zakone svoje ustave.
Z lateranskim paktom se je papež odpovedal svojim pravicam do Rima ter priznal italijansko državo; rimska vlada se je pa obvezala, da prizna Vatikan kot samostojno, neodvisno in suvereno državo, papeža pa kot suverenega vladarja. Ostalo je torej načelo, da je papež tudi suveren in neodvisen svetni vladar, omejen je bil le teritorij na Vatikan, ki meri pol kv. km. Zaradi tega moreta letos tako italijanska republika kot tudi Sv. Sedež v miru obhajati stoletnico Rlnia kot prestolnice Italije.
K. H.
Svetovni tisk je zadnjih deset dni avgusta prinašal pod dramatičnimi naslovi novice o indijskih redovnicah v evropskih in ameriških samostanih. Naslovi so se glasili : Kupovanje redovniških novink, Prodajanje deklet. Trgovina z Indijkami in podobno. Seveda so ljudje postali pozorni, kaj se za temi naslovi skriva. Povod za vse to je dal angleški list »Sunday Times«, ki je 23. avgusta ponatisnil pismo mlade Indijke iz Kera-le, ki trdi, da so ji obljubljali blestečo bodočnost v redovnem življenju in sodobno poklicno izobrazbo, ko je odhajala v Evropo. Nazadnje pa je postala le služkinja redovne skupnosti. Svetovni tisk se je polastil novice in jo razširjal pod kričečimi naslovi. Italijanski poslanec Fortuna je stavil vprašanje italijanski vladi, naj zadevo preišče. Indijska vlada je tudi uvedla uradno preiskavo, da pride stvari do dna.
Podravnatelj vatikanskega tiska Casimirri je na tiskovni konferenci zanikal vest angleškega lista. »L'Osservatore Romano« je potem prinesel pojasnilo, da zadnja leta res prihajajo indijska dekleta v Evropo. V želji, da bi lahko sledile svojemu poklicu v redovnem življenju, so se obrnile na razne duhovnike in cerkvene ustanove za pomoč. Na ta način je prišlo v Evropo večje število indijskih deklet, ki so bile sprejete v razne redovne ustanove. Sčasoma so nastale gotove težave.
Tajnik rimske kongregacije za
redovnike p. Heston je dejal, da je kongregacija zvedela za zadevo pred približno enim letom. Takrat je angleška profesorica Sonia Dou-gal spremljala neko dekle nazaj v Indijo. Za zadevo so se začeli zanimati osrednji vatikanski organi. Obveščen je bil nuncij v Indiji in vatikansko državno tajništvo. Meseca junija so sklenili, da izvedejo preiskavo povsod, kjer so indijska dekleta po samostanih in zavodih. Iz indijske države Kerala naj bi jih bilo prišlo 1500 do 2000. Preiskava je v teku v Italiji, Nemčiji, Franciji, Švici, Angliji. Zaključki preiskave bodo znani do meseca oktobra.
S preiskavo hočejo ugotoviti, kako so posamezni samostani in ustanove zvedeli za indijska dekleta, kdo je plačal stroške za vožnjo, koliko deklet je prišlo v Evropo, koliko se jih je vrnilo v Indijo in iz katerega razloga, in še razne druge zadeve, ki lahko dajo celotno sliko.
P. Heston je tudi povedal, da bi morala dekleta — po navodilih Sv. Sedeža — doseči vsaj izobrazbo osnovnošolske učiteljice ali bolničarke, da bi mogle v svoji domovini vršiti ta poklic, če bi zapustile samostan ali zavod. Vatikanski odgovorni krogi se zavedajo psihološkega vpliva na indijska dekleta ob odločitvi za samostansko življenje. Povečini so iz revnih družin in želja, da bi se rešile svojega socialnega stanja, je lahko vplivala na odločitev, da si je katera domišljala, da ima sa-
Piliiai n Bližniem vztodi se zaileta
V	zadnji številki smo bolj obširno poročali o številnih letalih, ki so jih pre^-usmerili palestinski gverilci in sd tako pridobili skoro 500 talcev. V tem času so Palestinci izpustili vse potnike, ki niso bili izraelskega rodu, pridržali pa so kakih 50 potnikov, ki so po izvoru Židje, do državljanstvu pa iz ZDA, Anglije, Nemčije in Švice. Teh nočejo izpustiti, če zapadne države in Izrael ne izpolnijo določenih pogojev, predvsem če ne izpustijo gverilcev zaprtih v zapadnih državah in če Izrael ne izpusti določenega števila palestinskih ujetnikov. Prizadete zapadne države so pripravljene ugoditi zahtevi gverilcev, ni pa voljan pristati Izrael. Zato se sedaj vršijo razgovori med zapadnimi državami in Izraelom.
Na drugi strani pa so vedno pogostejši spopadi med gverilci in redno vojsko v Jordaniji; Egipt je izjavil, da smatra ameriški mirovni načrt za neuspel; Izraelu po-
šiljajo Združene države Amerike novo pomoč v orožju in denarju; Sovjetska zveza dela isto v prid Egipta in drugih arabskih držav. Položaj je zapleten tako, da je lahko srečen tisti, ki se v njem spozna. Ameriški predsednik Nixon bi se rad osebno spoznal s tem zapletenim klopčičem. Zato je napovedal svoj obisk v nekaterih državah Sredozemlja. Konec tega meseca bo obiskal Italijo, Španijo, Francijo in Jugoslavijo.
V ITALIJI
Italijanski zunanji minister Moro je odšel na uradni obisk v Iran, M je sicer arabska država, a hodi svoja pota. Prej je bil Moro v Tuniziji, ki je prav tako arabska država. Kot vidimo, zunanji minister Moro precej potuje po Sredozemlju v iskanju stikov in skupne politike za pomiritev v tem idelu sveta.
Potovanje sv. očeta Pavla VI.
Sv. oče Pavel VI. bo v dneh od 27. novembra do 3. decembra obiskal dežele Daljnega vzhoda. Program njegovega potovanja bo naslednji:
27. novembra: Dopoldne prihod z letalom v Manilo na Filipinih in maša v stolnici; popoldne srečanje s civilnimi oblastmi.
28. novembra: Dopoldne se bo sv. oče udeležil konference vseh škofov Azije; popoldne bo posvečenje novih mašnikov iz vse Azije.
29. novembra: Dopoldne maša za ljudstvo; govor po radiu in zaključek konference škofov. Popoldne ekumensko srečanje in obisk nekega predmestja v Manili.
30. novembra: Popoldne prihod v Syd-ney v Avstraliji; maša v stolnici.
1.	decembra: Dopoldne srečanje s škofi na škofovski konferenci. Popoldne srečanje s civilnimi oblastmi in maša ob 200-letnici odkritja Avstralije.
2. decembra: Dopoldne obisk raznih dobrodelnih ustanov in maša za ljudstvo. Popoldne ekumensko srečanje.
3. decembra: Maša za misijone in povratek v Evropo.
Sv. oče bo povsod gost apostolskega nuncija.
Združeni narodi
Organizacija Združenih narodov je pretekli ponedeljek začela s svojim rednim letnim zasedanjem. Letošnje je jubilejno, ker je 25. po vojni. Na njem je zastopanih 126 držav. Zaradi prisotnosti tolikega števila državnikov s celega sveta je možno, da bo prišlo tudi do kakih razgovorov za ureditev krize na Bližnjem vzhodu in v Vietnamu. Vsekakor upajmo, da ne bo letošnje jubilejno zasedanje OZN brezplodno.
mostanski poklic, ko ga v resnici ni imela. P. Heston je izključil možnost, da bi predstojnice samostanov, kjer so bivala indijska dekleta, izvajale nanje kak pritisk.
Najboljši odgovor pa so dala indijska dekleta sama. Dopisniki raznih listov so jih poiskali po raznih samostanih in zavodih in si menda predstavljali, da bodo dobili izjave, da so bile prevarane, da jih prisilno držijo v Evropi in da si želijo le domov. Odgovori pa so bili čisto drugačni. Povedale so svoje zadovoljstvo, da morejo bivati v Evropi, in se čudile, zakaj tak hrup po časopisih.
Dejstvo je, da je po deželah starega krščanstva, to je v Evropi in Ameriki, vedno manj redovniških poklicev in da nastaja vedno bolj pereče vprašanje, kako še nadalje uspešno voditi neštete zavode za bolne, za zapuščene, za otroke, za neozdravljive; kako nuditi pomoč po župnijah in še pošiljati sestre v misijonske dežele in deželam v razvoju.
Izmenjava redovnikov in redovnic med posameznimi deželami se je vedno vršila in je bil to eden izmed dokazov za vesoljnost Cerkve. Saj bi bilo vsako misijonsko delo Cerkve nemogoče, če se taka izmenjava ne bi vršila.
Če po raznih bolnišnicah za neozdravljivo bolne in po raznih go-bavskih naseljih nudijo pomoč sestre iz vseh mogočih dežel, se nad tem nihče ne spotika. Svetovni listi imajo zanje vse premalo priznanja in pohvale. Seveda to ni nič interesantnega, da bi bralce prijelo.
Priznamo, da ni najboljši način, da se indijska dekleta vabijo v evropske in ameriške samostane. Indija sama je prepotrebna pomoči požrtvovalnih ljudi. Bolje bi bilo, da bi se dekletom, ki pravijo, da čutijo redovni poklic, v Indiji sami dala možnost, da bi sledile svojemu klicu in da bi pri tem nudili svojo pomoč evropski samostani.
Jasno je, da vsa dekleta, ki so prišla iz Indije v Evropo, niso prišla iz pravega namena. A morda so se šele v evropskih samostanih zavedela, da tak način življenja ni za vsakega.
Časopisi poročajo, da so se sestali škofje indijske države Kerala, iz katere je prišlo v Evropo največ deklet, da bi proučili vprašanje. Sklenili so, da ne bodo prepovedali, da bi še nadalje odhajala indijska dekleta v evropske samostane, izbira in kontrola nad vsem delovanjem pa bo strožja. Odločno so zavrnili trditev, da bi bila dekleta, ki so v preteklosti prišla v Evropo, prodana. Samostani in zavodi, ki so sprejeli dekleta, so poslali le potrebni denar za letalsko vožnjo v Evropo in za kritje drugih stroškov, ki so bili s tem v zvezi.
Pri vsaki človeški ustanovi lahko pride do zlorab in prav gotovo ni bilo vse v redu niti z nabiranjem poklicev v Indiji. Če zaupamo v božjo Previdnost, bomo videli v dozdevnem škandalu po pisanju listov to dobro stran, da se vnaprej preprečijo morebitne zlorabe, in da prihajajo v samostane le tista dekleta, ki imajo zares redovniški poklic. Poskrbeti pa je treba tudi za njihovo osebnost, da v Evropi ne zgube stika s svojo domovino, kar prav gotovo ni volja Cerkve.
STANKO ZORKO
« Kritični » katolicizem
IX. MEDNARODNO PEVSKO
tekmovanje „Seghizzi“ v Gorici
(III. nadalj. In konec)
Članek »Kritični katolicizem« v glasilu koroških akademikov »Kladivo« ne pove kaj posebno novega, saj je najbrž le poslovenjeni posnetek nemškega spisa, ki jih nič koliko mrgoli v revijah levo usmerjenih katoličanov. Pravi, da so bile vedno znotraj Cerkve napetosti, trenja in celo krivoverske ločine. Cerkev, ki naj bi se bila v preteklosti vezala s fevdalno družbo, s kapitalizmom in militarizmom, je danes v ostrem precepu, v nerešljivi dilemi, iz katere ni rešitve. Cerkev se razkraja! Se-stavljalec članka je iz svojega dodal dvoje: boren vložek o spolnih instinktih ter tožbo, da na Koroškem kritičnega katolicizma še ni. Članek pa zaključuje z grožnjo: »Toda čas dvomov je tudi na Koroškem že napočil, predvsem v vrstah šolarjev in študentov. In to je samo začetek!«
Tragično je za skupino okoli »Kladiva«, da si ni znala postaviti boljših ciljev, kot je borba proti Cerkvi in nravnosti. Bila sta prav Cerkev in nravnost, ki sta Slovencem ohranila narodni obraz in življenjsko silo ter mu postavila temelj za narodno kulturo. To v davni zgodovini in tudi danes. V zamejski vasi, na Koroškem in na Primorskem, kjer utihne v cerkvi slovenska pesem, je odklenkalo slovenstvu.
V	človeški duši, v kateri zavlada razbrzdanost in nemorala, ni več prostora za duha odpovedi in požrtvovalnosti. Manjšinam pa ohranjajo obstoj ljudje, ki so pripravljeni na žrtve, na neplačano delo, na zapostavljanje in preganjanje in tudi na izgon ali ječo. Poklic manjšinskega voditelja je zato vezan na samozatajo in žrtev; poslanstvo manjšinskega voditelja je v tem, da dviga in bodri, da zida in ustvarja. Kdorkoli torej si je postavil za življenjski cilj lagodnost, užitek, sladostrastje, ali si postavil v program, da ruši in razbija, tepta in podira, si je že napisal sodbo in obsodbo, da ni poklican v vrsto manjšinskih voditeljev.
Glede »kritičnih katolikov« in razkroja Cerkve ponovno pripominjamo, da samo tisti, ki je preštudiral pokoncilsko ekle-siologijo, bo lahko kritično presojal cerkvene razmere. Cerkev je skrivnost: vidna družba je in hkrati duhovno občestvo v Svetem Duhu, ki skupno z vsem človeštvom potuje skozi zgodovino in doživlja skupaj s svetom isto zemeljsko usodo, kot se je odvijala v stoletjih fevdalizma, meščanske družbe, kapitalizma ali socializma. Po svoji svetni strani, kot vidna družba, del Cerkve lahko zapade slabostim in zmotam; po svoji božji strani pa Kristusova Cerkev, zedinjena v Sv. Duhu, presega čase in meje narodov, dokler ne pride po križu do luči, katera ne pozna zatona.
Komur je Cerkev samo zemeljska družbena tvorba, pozablja na njeno božjo stvarnost, presoja senco, ker ne vidi stvarnosti, ki meče senco; kdor pa poleg človeške sestavine Cerkve upošteva tudi njeno božjo sestavino, Kristusovo skrivnostno telo, ta komaj dojema celotno bistvo Cerkve. Kdor torej presoja Cerkev zgolj kot vidno družbo, kot samo zemeljsko ustanovo, maha donkihotsko po senci in njegove sodbe so nekritične, enostranske, zmotne. Pa naj človeška stran Cerkve zaide v še tako težke krize, v še tako ostre precepe, je njen božji Ustanovitelj ne bo zapustil. »Peklenska vrata je ne bodo premagala!« Oni, ki zmore kamne spremeniti v Abrahamove otroke, bo z močjo svoje milosti okrepil svoje ljudstvo, da ne
Dne 2. septembra je umri v Parizu star skoro 85 let francoski pisatelj Frangois Mauriac. Z njegovo smrtjo je Francija izgubila enega največjih pisateljev tega stoletja, Cerkev pa enega največjih glasnikov krščanskih idealov v sedanjem svetu.
Mauriac je bil pisatelj, pesnik, dramatik, časnikar. Njegovo literarno ustvarjanje je velikansko in obsega nad sto del. Od prve knjige poezij, ki jo je na lastne stroške izdal ileta 1909, pa do danes je vedno stal v prvi vrsti katoliških pisateljev. Leta 1925 je izdal roman Puščava ljubezni, ki mu je prinesel svetovno slavo. Izšel je v nad 600.000 izvodih. Pozneje je napisal še nekaj romanov. Med njimi naj omenimo Klopčič gadov, ki je dosegel en milijon naklade, ter Terezo Desqueyreux, ki je tudi dosegla skoro milijonsko naklado. Za svoje literarne zasluge je dobil Nobelovo nagrado in leta 1933 so ga sprejeli v Francosko akademijo. Poleg tega pisateljskega dela se je veliko ukvarjal s časnikarstvom in bil stalen sotrudnik neka-
omaga v slabosti mesa in nezvestobe, temveč da postane svojega Gospoda vredna nevesta.
ZAKLJUČNE UGOTOVITVE
če ne bo list »Kladivo« ubral drugačnih poti, si ne bo zagotovil častnega mesta v slovenski publicistiki. Trpki so dosedanji uspehi, skrajno neljubi in bolestni samim Kladivarjem. V članku »Mohorjani in komunizem« se hudo nespretno zagovarjajo pred očitkom, da so v službi komunizma, in sicer kitajskega. Ostaja dejstvo, da bi s svojim vsestransko razbijaškim početjem hoteli izvesti dejansko »kulturno revolucijo« Maocetungovega pečata. Odurni napadi na najvidnejše zastopnike javnega življenja na Koroškem, načrtno rušenje vseh očetnih tradicij, brezobzirno gaženje versko-nravnih vrednot nikakor ne priča, kot trdijo, da jim gre samo za vzpostavitev »tolerantnih in enakopravnih odnosov ined starejšo generacijo in mladimi«. V vrsti kričečih protislovij je nadvse presenetljiva izjava, da bodo pokristjanili svet tisti, »ki se bodo udejanili v uporu proti krivici, proti nečlovečnosti, laži, hinavščini«. Ker se sami prištevajo med slične »upornike«, bi sledilo, da imajo v načrtu tudi pokristjanjenje sveta!
še bolj nesrečno je uredništvo v odgovorih, ki jih daje na protestna pisma. Na očitek, da samo razdirajo, uredništvo ne ve odgovora; na obtožbo, da povzročajo razdvojenost med koroškimi Slovenci, prav po pilatovsko vzklika: Kaj pa je enotnost? S kom in zakaj naj bomo enotni? »če tega ne vemo, je govorjenje o enotnosti, o konstruktivnem delu spet samo ideologija, ki ne navezuje na resnično stanje!« Ured-noštvo se je namreč zaklelo, da bo stalno odklanjalo vsako ideologijo, vsako jasno opredeljeno ideološko načelo. Pri tem pa se ne zaveda, da si je prav s tem postavilo neko načelo, neko abstraktno pravilo, kar pa je v kričečem nasprotju s prejšnjo obvezo.
Narodni voditelj, ki odklanja sleherno načelo, sleherno ideologijo, je kot slepec,
Škofovsko posvečenje v Vidmu
Preteklo nedeljo je v videmski stolnici prejel škofovsko posvečenje novi škof iz Concordie-Portogruara, msgr. Abramo Fre-schi. Škof Freschi je iz videmske nadškofije in je do sedaj vodil papeško dobrodelno ustanovo POA in ustanovo ON-ARMO, ki skrbi za dušno pastirstvo med delavci. Posvetil ga je kardinal Toniutti, ki je tudi domačin iz Furlanije.
Jugoslovanski škofje bodo zasedali
Letošnje jesensko zasedanje jugoslovanske škofovske konference bo od 24. do 26. septembra na otoku Visovcu pri Šibeniku, škofje so si izbrali ta kraj in čas, ker bo v nedeljo, 20. septembra v Šibeniku velika proslava sv. Nikolaja Taveliča, 27. septembra pa bodo proslave v Zadru, kjer so obnovili starodavno Marijino cerkev.
Škofje bodo na konferenci razpravljali
o	važnih zadevah. Med drugim bodo govorili o mešanih zakonih, o pravilniku za izobrazbo in vzgojo v semeniščih, o -dušnem pastirstvu med izseljenci, o poživitvi
terih najbolj veljavnih francoskih dnevnikov. V svojih časopisnih člankih je bil rad oster, polemičen in zelo protikomunistično usmerjen. Pa tudi proti nacizmu in fašizmu za demokracijo. Edini izmed članov Akademije se je npr. izjavil proti maršalu Petainu. Vendar v politiki ni imel sreče, ker je bil premalo realist.
V	življenju je bil vedno veren in praktičen katolik. Pri 66 letih je napisal v svoj duhovni testament: »V mojem 66 letu življenja, verujem itako, kakor sem veroval kot otrok, da življenje ima neki smisel, neko smer, neko vrednost, da nobeno trp Ijenje ni brezplodno, da vsaka solza ima svoj pomen, da je skrivnost sveta skrita v ljubezni božji, kot uči sv. Janez: Bog je ljubezen.«
Velikega pisatelja so pokopali v cerkvi Notre Dame v Parizu na državne stroške, kar se zgodi redko kakemu pisatelju. Pogreba so se udeležili najvišji predstavniki političnega in kulturnega življenja Francije in tudi drugih držav.
ki ne ve ne kod ne kam. Če pa slepec siepca vodi, oba v jamo padeta. Uredništvo lista, ki izjavlja, da bo pisalo, kakor bo »narekovala trenutna situacija«, priznava, da je brez idej, da nima ne programa in ne načrta za bodočnost. Slična idejna praznina jemlje listu vsako resnost in veljavo. Tega se uredniki »Kladiva« najbrž zavedajo, ko vzklikajo: »Naš dolgoročni program je ta, da bomo odgovarjali manjšini! Vsako dejanje in vsaka politična odločitev mora ustrezati interesom manjšine!«
Manjšina! To je kaj mnogoznačen izraz. Hočejo reči: slovenski narodni manjšini na Koroškem?
Odgovarjati narodni manjšini ni nikak program, nikak delovni načrt! Po toči zvoniti ni program, zvoniti, ko je toča že vse pobila, je nesmisel!
Vsako dejanje in odločitev naj ustreza interesom narodne manjšine. Lepe in velike besede! Toda, le kdo bo sodnik, kdo bo razsojal, kaj dejansko ustreza in kaj ne ustreza manjšinskim interesom? List »Kladivo«? Narodni voditelji na Koroškem? Vsi Korošci, zbrani v dolini Jo-zafat?
* * *
Pričujoči spis je glas pripadnika slovenske manjšine v Italiji, ki mu je zelo pri srcu usoda koroških bratov. Mnenja je, da so slovenski manjšinski visokošolci, ki študirajo na raznih univerzah, dolžni, da poleg svojih šolskih dolžnosti prisluhnejo tudi idejnim tokovom in gibanjem v širokem svetu, da bodo jutri zmožni obogatiti svoje ljudstvo, ni pa njihova naloga, da stopajo na barikade in uprizarjajo revolucionarne nastope niti ne da, rušeč narodno kulturo in vero, vršijo tvegane operacije na živem telesu narodnih manjšin. Pozorno naj raje prisluhnejo utripu svojega ljudstva, ki je utrip svežega zdravja, telesnega in nravnega, utrip življenja, ki je ukaz za ustvarjalno delo, utrip ljubezni, ki vse veže v enoto in nikogar ne izobčuje.
DR. RUDOLF KLINEC
apostolsfcva sv. Cirila in Metoda na Hrvaškem, o ekumenskem dialogu, o marijanskem in mariološkem kongresu, ki bo v Zagrebu avgusta 1971, o tatvinah cerkvenih dragocenosti. Najvažnejša točka zasedanja bo pa izvolitev novega predsednika jugoslovanske škofovske konference, ki jo začasno vodi nadškof Pogačnik.
Nadškof Camara odlikovan
Nadškof Helder Camara iz mesta Recife v Braziliji se že dolgo let vztrajno in z osebnimi žrtvami bojuje za pravice zatiranih v Južni Ameriki. Ne boji se odločno nastopati tudi proti vladi in celo proti drugim škofom, ki obsojajo njegovo gibanje v prid pravice in kruha lačnih revežev. Za njegovo delo tvorne ljubezni do bližnjega so mu podelili v Združenih državah nagrado v spomin ubitega črnskega voditelja Martina Luthra Kinga. Nadškofa so predlagali tudi za letošnjo Nobelovo nagrado. Prejel je tudi nagrado Viareggio v znesku dveh milijonov lir.
Obhajilo pod obema podobama
Kongregacija za bogoslužje je izdala nova navodila o obhajilu pod obema podobama, to je pod podobo kruha in vina. Do sedaj je bilo obhajilo pod obema podobama omejeno na nekatere izredne priložnosti ali slovesnosti. Po novih navodilih imajo škofovske konference in škofje več možnosti, da lahko dovolijo delitev cbhajila pod obema podobama ob raznih prilikah.
Cerkveno zemljišče postaja last revnih
V	indijski državi Kerala Cericev prepušča cerkvena zemljišča v last družinam, ki so si na njem 'postavile bivališče. V Indiji se namreč dogaja, da si ubožne družine postavijo hišico na tujem zemljišču.
Razpis za mesto živinozdravnika
Urad pokrajinskega živinozdravnika v Trstu, ulica Cadorna 17, je razpisal natečaj za mesto veterinarja, ki naj bi opravljal službo v občinah Devin-Nabreži-na, Zgonik in Repen tabor. Prošnjo je treba vložiti na imenovani urad v Trstu najkasneje do 30. septembra 1970.
Goriški september je že nastopil z bogato kulturno prisotnostjo v našem mestu. Zadnjo soboto in nedeljo smo imeli mednarodno revijo folklornih ansamblov, za petek, soboto in nedeljo pa so napovedani tekmovalni nastopi pevskih zborov 17. osmih držav. Prireditev organizira go-riški zbor »C. A. Seghizzi«. Nastopali bodo zbori iz Avstrije, Jugoslavije, češkoslovaške, Zah. Nemčije, Grčije, Bolgarije, Poljske im Italije. Med slednjimi bodo seveda nastopih tudi slovenski zbori s Tržaškega in Goriškega in sicer »Jacobus Gallus« ter »Vasilij Mirk« bosta zastopala tržaške Slovence, »Mirko Filej« pa gotriške.
Tekmovanje se bo pričelo v petek popoldne v telovadni dvorani v Gorici ob 16. uri, nadaljevalo se bo zvečer ob 21h. Na sporedu bodo nastopi iz polifonije. V soboto zjutraj bodo od devete ure dalje
Petnajst let je že minilo, odkar se je v Bandungu v Indoneziji sestala znana konferenca, prva po vrstnem redu, držav Afrike, Azije in Evrope (Jugoslavija), ki so tedaj hotele dati organizirano obliko silam »tretjega sveta«. Po (tej ustavodajni skupščini v Bandungu leta 1955 je že preteklo mnogo vode po nemimi strugi svetovnega političnega toka. Spremenilo se je razmerje velesil, komunistična Kitajska je zavzela v tem obdobju že večkrat različne odnose do držav v razvoju, nekateri glavni poborniki povezave »neuvrščenih« (Nehru, Sukarno) so medtem umrli, sam Nasser se je zaradi notranjih trenj v arabskem svetu nekoliko odmaknil od tega nekdaj množičnega bloka narodov. Poleg tega so medtem izginili skoraj vsi ostanki kolonializma, če izvzamemo Portugalsko. O neokolonializmu, ki je bil in je še vedno poleg imperializma ena izmed tarč nevezanih držav, se da mnogo diskutirati. Zlasti po sovjetski okupaciji Češkoslovaške leta 1968 je mnogo še naivnih držav Afrike in Azije spoznalo pravi obraz Sovjetske zveze in sedaj ne enači več nujno vsakega kolonializma oz. imperializma z zahodnimi velesilami ali ZDA.
Kaj pa imajo enotnega dandanes vse te sile? Nedvomno ne moremo najti v narodih, ki sestavljajo ta zelo številen blok, kakih skupnih idejno socialnih imenovalcev. Predočiti si namreč moramo, da imamo tu v glavnem opraviti z najrazličnejšimi narodi že starih razvitih kultur (Indijci, Egipčani) obenem z ljudstvi, ki šele začenjajo spoznavati luč civilizacije, in to tudi po zaslugi »okrutnih« in »zasovra-ženih« kolonialistov. S tem seveda nočemo opravičevati slabih plati kolonialne politike evropskih sil skozi celotno moderno zgodovino. Mimo resničnih zaslug za napredek in razvoj afro-azijskih narodov so namreč prav nekatere kolonialne sile zakrivile njih kulturno zaostalost, da bi same prehitro ne izgubile tal pod nogami. Lizbona docet!
PESTER DUHOVNI MOZAIK
Tudi v verskem in socialnem kakor ideološkem pogledu imajo narodi »tretjega sveta« le malo skupnega, čeprav ima danes v tem (bloku veliko besedo prav Jugoslavija, seveda sociološko absolutno ne spada v (ta okvir, zato ni o njej tu govora. Ozrimo se npr. na verski mozaik vseh teh pisanih ljudstev. Tako lahko beležimo v največjem številu mohamedanstvo, ki se razteza od Bližnjega vzhoda do Indonezije, nato pa spet preveva skoraj velik del severne ter vzhodne Afrike. Budizem je prav tako na površju od himalajskih obronkov do Tihega ter Indijskega oceana, da ne govorimo o hinduizmu. To samo za na j večja verstva. Kaj pa krščanstvo? Njegov vpliv je aktivno čutiti še posebej v zadnjem stoletju, ko se ponekod iz že starih korenin bolj in bolj zarašča v trdni svet Afrike in Azije.
In prav verstva so gotovo dala svoj neizbrisen pečat tudi vsej duhovni in socialni formaciji omenjenih narodov. Vsa družbena preobrazba, novi tokovi, mešanica starodavnosti in avantgardizma, vse to jasno izraža silno raznolik idejni okvir »tretjega sveta«, če se v vrste teh narodov še danes ni mogel vgnezdiiti marksizem, je to tudi gotovo zasluga globokih korenin raznih verstev, ki so in bodo vedno v temeljnem nasprotju z materializmom komunističnih naukov.
Države, ki se uvrščajo v svet izven obeh velikih svetovnih blokov, so sicer proti blokovski politiki, a so hočeš nočeš same spet blokovske, ko si zamišljajo svoj nev-tralizem v neki dani strukturi. Nevtrali-
še vedno nastopi v polifonski kategoriji, popoldne pa se bodo pričele tekme v folklori. Zvečer bodo še vedno nastopi ob 21. uri z nagrajevanjem.
V	nedeljo ob desetih dopoldne bodo spet r.astopi v folklori; istotako v nedeljo popoldne ob 15h, zvečer se bodo vršila nagrajevanja z zaključnim koncertom. Posamezne nastope bodo snemale italijanska, avstrijska in jugoslovanska televizija.
Kot smo že omenili, bo nastopil tudi moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka, ki bo na tekmovanju edini goriški zbor sploh. Na sporedu ima sledeče skladbe: »Dekletcu« (P. Jereb), »Večerni ave« (A. Foerster), »Bratci veseli vsi« (U. Vrabec). Zbor bo nastopil v soboto popoldne ob 15. uri in je šesti po vrstnem redu.
zem Švice, Avstrije ali Švedske je zato povsem nekaj drugega od onega, aktivnega nevtralizma, ki ga npr. zagovarjajo države na konferenci v Lusaki. To potrjujejo tudi izjave predsednika Tita ob ■vrnitvi v Beograd, ko je dal razumeti vedno konkretnejše korake za dosego zastavi j enih ciljev prav v sklopu skupnega delovanja.
Sicer pa je treba vseeno pripomniti, da lahko opazimo v politični liniji prizadetih držav še vedno nekoliko enostranske poglede, zlasti v zadevah koncepcije imperializma ter razmer na Bližnjem vzhodu. Videti je, da je pač večji del afro-azij-skega bloka muslimansko proarabsko u-smerjen in zato nenaklonjen Izraelu. Na drugi strani pa je morda še preblizu spomin na kolonialno obdobje .in je zato že instinktivno bolj potencialni nasprotnik še vedno Zahod kot pa nekoč nekompromitirani Vzhod. Toda, vsaj kar zadeva ZSSR in njen vpliv na tem področju, lahko ugotovimo, da že vidno peša. Ali ga je že uspešno nadomestil Peking?
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Poroka
V Rimu sta se 4. septembra poročila Marko Rus in Piera Gaffaralli. Ženin je sin Romana Rusa, ki je napovedovalec za slovenski jezik pri vatikanskem radiu in naš rimski sodelavec. Naše čestitke!
Marko Kranjc — 60 let mašnik
V Rimu na via dei Colli je v začetku septembra obhajal 60 let mašništva Marko Kranjc. Gospod jubilant je po rodu Šta-jerc. Spada med zaslužne može slovenske Štajerske, ki so po prvi svetovni vojni gospodarsko in politično obnavljali to slovensko deželo, pa tudi versko, čeprav se je g. Kranjc že zgodaj posvetil politiki, n: pozabil, da je njegovo prvo poslanstvo biti duhovnik. Po zadnji vojni se je umaknil v Rim. Tu živi še sedaj, tih in skromen. v molitvi in študiju. Bog mu daj učakati še novih jubilejev!
Vedno ne moramo molčati
Ponovno bi lahko napolnili cel stolpec našega lista z ugotavljanjem, da imamo kot italijanski državljani pravico, da naša mladina obiskuje slovenske strokovne šole. Lahko bi naštevali številna posredovanja v tem smislu raznih političnih, kulturnih, prosvetnih, sindikalnih in gospodarskih organizacij, pisanje vseh naših listov in tako naprej. Tudi obljub in že celo zagotovil za bližajoče se letošnje šolsko leto m manjkalo. Pa tudi načelu ire-ciprocitete, s katerim se sicer nikakor ne maramo strinjati, je bilo z nedavno otvoritvijo neke italijanske šole v Bujah zadoščeno. Vse merodajne oblasti so že dale svoj pristanek za ustanovitev strokovne šole pri nas, nič pa ne kaže, da bo s 1. oktobrom omenjena šola ustanovljena.
Ko smo že omenili načelo reciproritete, se nam samo od sebe vsiljuje vprašanje: kaj pa delajo na različnih pogajanjih tovariši jugoslovanskega (dela italijansko-ju-goslovainske mešane komisije? Ne moremo verjeti, da je toliko uglednih strokovnjakov, funkcionarjev in svetovalcev tako zie-lo nesposobnih. Ali jim zadeva strokovne šole v Trstu ni pri srcu? Kje je torej krivda?
      ..........
Umrl je pisatelj Mauriac
OKNO V DANAŠNJI SVET
llllllllllllllIllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllilllllMIIMlIllIllllllllllllIllllllllllllllillllllll
Po konferenci v Lusaki
FRANC BEVK - OSEMLETNI!
Dne 17. septembra 1890 se je v Zakojci v cerkljanskih hribih rodil pisatelj France Bevk. Te dni torej obhaja 80 let plodnega in delavnega življenja. Slovenska kulturna javnost se ga je primerno spomnila ob tam jubileju. Novogoriško gledališče je naštudiralo njegovo dramo Kajn in jo prvič predvajalo v Idriji preteklo nedeljo. Mater v tej drami je igrala Kraljeva, ki je isto vlogo že odigrala v prvi uprizoritvi pred 45 lati. Isto dramo so naslednji dan ponovili v Spodnji Idriji, v torek pa v novogoriškem gledališču. Igro je režiral Mario Uršič.
Namen organizatorjev je bil, da bi bil v Idriji navzoč tudi pisatelj sam. Toda to ni bilo mogoče, ker je Bevk zbolel; pravijo, da ga je zadela možganska kap. Proslava je torej bila brez slavljenca.
Ljubljanska televizija je v ponedeljek imela na programu dramatizirano Bevkovo povest Kaplan Martin Čedermac. Ta televizijska obdelava Bevkove povesti je, po našem mnenju, odlično delo, ki zasluži, da ga vidi vsak Slovenec, zlasti še vsak Primorec. V povesti kakor tudi v filmu je pristni, nepotvorjeni Bevk, ki ga niso še okužile politične tendence. Zupan, ki igra kaplana Čedermaca, je odlično odigral svojo vlogo. Človek, ki je prej bral povest in je potem gledal film, se mora res veseliti nad lepo umetnino tako v knjigi kot na televizijskem zaslonu. Tudi časopisi in revije so se Bevka spomnili ob njegovem življenjskem jubileju.
Prav je, da se ga spomnimo tudi mi v Gorici, saj je Bevk Goričan, kot morda noben drug naš pisatelj. Goričan in Primorec, ker je v Gorici preživel svoja naj-lepša m pisateljsko najbolj plodna leta, tukaj je ustvaril svoje najboljše umetnine, ki je v njih sllikal predvsem primorskega človeka v njegovem boju za ljubezen, za kruh, za narod. Mislim, da so ravno te tiri komponente njegovih oseb: erotika, socialna nota in ljubezen do naroda. Mogel pa jih je takšne upodobiti prav zato, ker je živel med obema vojnama v Gorici in tu delil z nami veselje in žalost tistih let. Postal je glasnik zatirane Primorske v njeni socialni bedi in narodnem trpljenju pod fašističnim nasiljem. Najvišje se je v svoji umetnosti povzpel prav v Kaplanu Martinu Čedermacu, ker je tu pustil ob strani vse ideologije in prikazal samo slovenskega kaplana in njegove vernike v boju za ohranitev slovenskega katekizma in slovenske besede v cerkvi, zadnji trdnjavi slovenstva. V kaplanu Čedermacu je Bevk ustvaril lik katoliškega duhovnika, ki se more meriti z duhovniki v kakem Bernanosu, Mauriacu, Grahamu Greenu. Prav nič ne zaostaja za njimi.
France Bevk je nam slovenskim Primorcem v desetletjih pred drugo svetovno vojno res veliko pomenil, saj je bil edini večji .pisatelj, ki je ‘ostal s svojim ljudstvom v njegovem trpljenju.
Med zadnjo vojno se je opredelil za Osvobodilno fronto. Težko umljivo je .pa to, da ni znal ali da ni mogel bolje osvetliti položaja slovenskih Primorcev pri nadrejenih v OF. Saj bi sicer ne nastopil zoper slovensko šolo v Gorici za časa nemške okupacije. Bevk je vendar vedel, kako smo bili • žejni slovenske besede. In ker nam drugi v mestu niso mogli dati slovenske šole, smo jo sprejeli od Nemcev, kakor bi jo bili sprejeli od. Mussolinija, če bi nam jo dal, in kakor so jo ohranili v Ljubljanski pokrajini pod Italijani, ki so tudi bili okupator.
Ko sem v KG zapisal, da smo to Bevku
zamerili, se je oglasila vrsta ljudi od Primorskega dnevnika do Tovariša v Ljubljani z najbolj ogorčenimi napadi name, češ da sem žalil Franceta Bevka. Upam, da povedati svoje mnenje o nekem dogodku ni žalitev, razen v Moskvi. Zato danes ponovim: Nastop Franceta Bevka zoper slovenske šole v Gorici pod Nemci ni bilo pametno dejanje. Pogrešili so on in vodstvo OF. Zakaj bi se bali priznati narejene napake? Mislim, da je prišel čas, ko si lahko povemo kritično resnico, ne da bi zaradi tega bili fašisti ali bivši fašisti ali histerični ljudje, kot očita Tovariš v svojem članku z dne 29. julija 1970.
MIKLAVŽ BOŽIC
Glasbena šola Slomškovega doma v Bazovici
S 1. septembrom je ta šola spet začela s .svojim delovanjem. Nad 30 gojencev pridno vadi vsak ponedeljek in četrtek. Miramar j unior in Miramar senior se z vso resnostjo pripravljata na tekmovanje, k' bo 25., 26. in 27. septembra v Paviji, in tiho upata, da se bosta uvrstila med prve, kar jima vsi tudi iskreno voščimo. Tudi ansambel Kondor pridno vadi, ker se obe-   ...............................  um..m.m.............mi
Marijansko slavje na Opčinah
V	nedeljo, 13. septembra smo imeli na Opčinah 22. marijansko slavje. Že tradicionalni praznik je privabil lepo število ljudi. K uspehu pa je pripomoglo tudi izredno lepo vreme. Procesija je šla letos po nekoliko spremenjeni poti. Organizatorji so verjetno hoteli, naj gre procesija po ulicah, kjer so zares hiše in ne samo vrtovi kot na drugi strani tramvajske postaje. Iskati bi bilo treba še kako bolj primemo pot.
Procesijo je vodil g. nadškof. Čeprav je imel isti dan pastirski obisk na Katinari, je vseno prišel zraven. Sv. mašo je daroval škofov vikar dr. Lojze Škerl. Med mašo je tudi govoril. Vabil nas je k optimizmu in k zavzetosti za apostolsko delo. Saj nas je veliko in lahko mnogo naredimo za našo skupnost. Ljubezen do Marije in Marijin zgled naj nas pri delu podpirata. Ves praznik je potekel v najlepšem redu. Opaziti je bilo, da so se Openci za procesijo resno zavzeli in pri pripravah sodelovali.
Udeležba je bila morda nekoliko manjša, kot prejšnja leta. Na udeležbo je verjetno vplivalo stavkovno gibanje pri prevoznih podjetjih, ker ni mogoče dobiti avtobusov za izredne vožnje. Delno je verjetno vplivala tudi Kraška ohcet na Re-pentabru. Morda bi organizatorji Kraške ohceti prihodnje leto lahko prenesli praznovanje za en teden naprej. Za marijansko slavje naj ‘bi ostala rezervirana nedelja po prazniku Marijinega rojstva, kot je to bilo vedno. Prostor za sv. mašo za cerkvijo je zelo primeren. Morda bi se dalo oltar postaviti na bolj visok oder, da bi ljudje lažje sledili sv. maši. Neka-
teri so pogrešali godbo in kak transparent čez cesto, ki bi že nekaj dni prej opozarjal na praznik.
Hvala vsem, ki so se trudili, da so nam pripravili lepi Marijin praznik!
S. Z.
Opčine - Bane
Dne 4. septembra sta slavila 50-letnico poroke, torej zlato poroko, g. Ivan Husu in ga. Roža Malalan od Banov. Po stari domači navadi sta se hotela skupaj z družino in sorodniki ter znanci zahvaliti Bogu s sv. mašo in zakramenti za lepo življenjsko slavje. Cerkvica pri Banah je bila nabito polna vernih domačinov. Želimo jima še mnogo zdravih let v miru in veselju.
Problemi tržaških bencinarjev
Nedavna podražitev bencina je tukajšnje bencinarje hudo prizadela, saj je avtomobilsko gorivo onstran meje za polovico cenejše. Finančni stražniki so na mejnih prehodih sicer poostrili nadzorstvo nad vnosom bencina pri onih, ki prekoračijo mejo s potnim listom, vendar tukajšnji bencinarji ugotavljajo, da se je prodaja goriva v zadnjih tednih močno skrčila. Zato ponovno vztrajajo, naj hladne oblasti dodelijo tržaški pokrajini poseben kontingent goriva po znižam ceni. Pri tem ugotavljajo, da bi se povečal dohodek za državno blagajno, bencinarji sami bi seveda mnogo več prodali, avtomobilistom pa tudi ne bi bilo treba tako pogosto preko meje.
tajo zelo številni nastopi. Vsa glasbena skupina, ki se zbira v Slomškovem domu, bo nastopila najprej v Bazovici ob pastirskem obisku, ‘kmalu nato v Skednju in proti koncu oktobra v Doberdobu.
Starši, ki žele nuditi otrokom glasbeno vzgojo, naj se zglasijo v Slomškovem domu ob ponedeljkih in četrtkih med 15. in 19. uro.
Nadškofovi obiski
V nedeljo, 20. septembra bo g. nadškof obiskal župnijo Boršt, kjer bo maševal in pridigal ob 9. uri.
V nedeljo, 27. septembra bo g. nadškof obiskal župnijo Ricmanje. V Domju (v šoli) bo pridigal pri obeh mašah: ob 8,30 italijansko, ob 9.30 slovensko. Ob 11. uri bo pa maševal in pridigal v župni cerkvi v Riomanjih.
»Kraški teden«
Tudi letošnji »kraški teden« je bil poln priložnostnih prireditev. Razen tradicionalnih prikazov navad in običajev, ki so se nekako zaključili s kraško ohcetjo v repen tab rski cerkvi, so se v okviru omenjenega »tedna« sestali razni strokovnjaki in razpravljali o zaščiti narave nasploh in Krasa še posebej.
Razpis abonmaja Slov. gledališča v Trstu za sezono 1970-71
Repertoar za abonente: 1. Lev Nikolaj Tolstoj: »Moč teme«. 2. Ludwig Holberg: »Jeppe s hriba«. 3. Dominik Smole: »Antigona«. 4. Vitaliano Brancati: »Raffaele«. 5 Slovenska novost. 6. Gostovanje Drame SNG ‘iz Ljubljane. 7. Gostovanje Drame SNG iz Maribora.
Vrsta abonmajev: Premierski - Red A t.prva sobota po premieri) - Red B (prva nedelja po premieri) - Red Mladinski v sredo - Red Mladinski v četrtek - Red Okoliški (popoldanska predstava na dan praznika).
Cene za abonente: Parter A (središčni ■sedeži: premiera 13.000, ponovitve 6.000 lir. Parter B (ostali sedeži): premiera 8.000, ponovitve 5.000 lir. Balkon: premiera 4.500, ponovitve 3.000 lir. Okoliški abonma 6.000 lir (preskrbljen prevoz). Mladinski abonma 2.000 lir. Invalidi 2.000 lir (za katero koli vrsto abonmaja).
SG v Trstu razpisuje, razen za premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 2.000 lir.
Obonmaji se vpisujejo vsak dan, razen ob praznikih in v ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigarni, ul. S. Francesco 20, tel. 61-792, od 8. do 12,30 in od 16. do 19.30. Plačljivi so v treh obrokih do 1. februarja 1971.
XIV. kongres sodnikov
V četrtek se je v dvorani gledališča Rossetti pričel XIV. državni kongres sodnikov. Odprl ga je minister za pravosodje Reale. Prisotni so bili najvišji predstavniki krajevnih oblasti.
Na kongresu so ugledni predavatelji razpravljali o enakopravnosti državljanov in delitvi pravice ter o demokratičnem razvoju in gotovosti prava. Izčrpni razpravi, ki je bila v petek in soboto, so v nedeljo sledili odgovori predavateljev.
Niko Kosmač govori na proslavi pred spomenikom bazoviških žrtev 5 sept. letos
Seminar za slovenske šolnike
V	torek se je pričel v Podvinu na Gorenjskem 10-dnevni študijski seminar za tukajšnje slovenske šolnike. Udeležuje se ga 15 profesorjev in 15 učiteljev. Skupino vodita prof. Martin Jevmkar in nadzornik za slovenske osnovne šole Oskar Bole. Tržaškim šolnikom so se letos pridružili tudi nekateri goriški.
Poroka
Pred kratkim sta se repentabrski cerkvi ‘poročila dolgoletna pevka cerkvenega zbora pri Sv. Jakobu Lidija Valenčič in Edvard Godnik. Novoporočencema prijatelji iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje tudi naš list.
Za popravilo škode krivičnega razlaščevanja
Minuli petek je bil v Dolini napovedani redni občni zbor združenja Odbor za pomoč razlaščencem, ki so se ga udeležili številni člani in drugi lastniki. V imenu predsedstva je prof. Tul podal poročilo, v katerem je pojasnil vzroke, zaradi katerih je združenje cilj raznih napadov in preganjanj. Ta preganjanja vodijo krogi velekapitala, ki so sklenili uničiti vsak organiziran odpor proti razlaščevanju in se v ta namen poslužujejo denunciant-stva in hujskaštva. Zaradi tega je skoraj povsem zamrlo delovanje tudi drugih sorodnih organizacij v korist razlaščencev, tako razlastitelj nemoteno nadaljuje z raz-laščevanjem po krivičnih cenah iz žalostne preteklosti. Zgovoren primer so cene od 400 do 600 lir, s katerimi hočejo razlastiti
1	milijon kvadratnih metrov v Osapski dolini pri Orehu, in »začasne zasedbe« za plinovod po 57 lir za kvadratni meter.
Zato je odbor sklenil dati pobudo za poživitev delovanja v obrambo ne samo sedanjih razlaščencev, temveč tudi za popravilo ogromne škode, ki so jo utrpeli slovanski posestniki od leta 1949 do 1965, ko jih je EPIT razlaščal po cenah od 75 do največ 550 lir za kvadratni meter.
Ob koncu so prisotni soglasno potrdili delovanje predsedstva ‘in nadzornega odbora, mu dali razrešnico in potrdili društvene organe.
Komemoracija bazoviških žrtev - Dr. Z. Harej ter moški zbor »M. Filej« iz Gorice iiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiH
t Msgr. Janez Hladnik
93 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
Pride škof, da vidi kraj, pa se je ustrašil. »Saj bo gospod tukaj od lakote umrl,« je ugotavljal. Pa pride še huje. Oglasi se nekdo z lastninskim pismom v roki in pravi: »Ta zemlja, kjer stoji kapela, je moja.«
Don Eugenio Garau in Luciano Rojas in Tinelli (laiki-domačini) so se nato gnali, da smo v pol leta imeli lastninsko pravico na podlagi 30-letnega priposestv»vanj a.
Padale so ovira za oviro in moja misel je postajala vedno bolj jasna, da bi res bilo najbolje, če se preselim v Pompeo, kajti opravil sem svoje dolžnosti do novo-naseljenih, revijo »Duhovno življenje« sem pa tudi po malem začel prepuščati mlajšim močem.
KJE DOBITI DENAR?
Slovenska pisarna, ki smo jo imeli brezplačno v ulici Victor Martinez 50, je potrebovala denarja, kajti med novodošli-mi in za začetne korake je bilo vsakovrstnih potreb: obleka, zdravila, potovanja. Zbiralo se je med rojaki, ki so že kaj mogli dati, toda zadosti ni bilo. Pa se obrnem na kardinala Copella s prošnjo, da bi dovolil nabirko po cerkvah.
Res je ustregel. Natisnili smo nekaj podobic z brezjansko Marijo in dodali kratko razlago naše bolečine.
Z lazaristom Ladom Lenčkom sva šla potem po raznih cerkvah, kjer so nama dovolili nabirko.
Najprej sva se oglasila v baziliki So-corro. Jaz sem stopil na prižnico in razložil našo zadevo in poprosil plemenite pomoči. Pri eni sami maši sva nabrala čez 1.000 pesov. Takrat je bilo to 250 USA dolarjev.
Naslednja nabirka je bila v cerkvi sv. Avguština blizu naše prve pisarne v ulici Austria. Pri eni maši sva nabrala 800 pesov.
še več drugih cerkva sva obiskala z večjim ali manjšim uspehom. Posebne omembe je pa vredna cerkev sv. Mihaela, kjer je bil župnik škof dr. Miguel de Andrea.
Nabirka je bila pri deseti maši. šel sam na prižnico in kakor sem pač najbolje vedel in znal, sem našo zadevo razložil ter prosil pomoči. Rekel sem pa tudi, da če bi kdo mogel kaj več storiti za te brate v Kristusu, ki so v stiski, in če želi kaj več pojasnil, naj pride v župnijo pri Sv. Rozi na ulicah Pasco in Belgrano ter vpraša tam za Padre Juana.
Še tisto popoldne pride gospodična in vpraša po meni. In pove, da je na radiu slišala mojo prošnjo za slovenske begunce ter prinesla zato svoj prispevek. Izročila mi je 200 pesov. To me je močno presenetilo in vprašam: »Po radiu? Katerem?« Tako sem zvedel, da je bil vsako nedeljo prenos sv. maše in govora škofa De Andrea iz cerkve sv. Mihaela. Tedaj šele sem se zavedel, da je bil na prižnici res mikrofon, le da jaz nisem vedel, da je priklopljen.
Kasneje so mi prinesli še nekaj pri-
spevkov na tisti poziv. Zbirka je vrgla v celoti kakih 5.000 pesov, vsekakor izdatna pomoč v tistem času, ko je en dolar veljal 4 pese.
»DUHOVNO ŽIVLJENJE«
V	NOVE ROKE
Krog bralcev »Duhovnega življenja« se je povečal z novodošlimi. Toda njihova verska raven je bila višja kot mojih prejšnjih naročnikov. Pojavilo se je vprašanje, ali naj ohranim revijo za stare tako kot je bila, za nove naj bi pa začeli izdajati drugo revijo. Iskali smo sporazumno rešitev. Začeli smo z izdajanjem lističa »Oznanilo« kot tednika in kot prilogo »Duhovnemu življenju«. Pritegnil sem v uredništvo nove moči in ostal leta 1948 še urednik.
»Oznanilo« smo poslali vsem naročnikom »Duhovnega življenja«, katerih število se je pa med starimi naseljenci znatno znižalo. Čutili so, da je revija postala last novodošlih in da se njim ne posveča dovolj. Tudi raven revije je zanje postala pretežka.
Z letom 1949 sem uredništvo prepustil
novemu odboru po trinajstih letih. Z veliko ljubeznijo sem ta posel ves čas vršil, toda spričo opravkov, ki sem jih imel z zadevami novonaseljencev, sem komaj občutil grenkost ločitve.
SESTRA ANGELCA IN BRAT NACE
Bilo nas je petnajst rojenih	otrok, če
bi nas ne bilo	toliko, pač	ne	bi	nikdar
videl ne brata ne sestre v Argentini, kajti ta dva sta bila naj mlajša. Angelca je rada rekla, da je »desetnica«, kot je res bila, deseta od sester, in da je zato že bilo zapisano, da mara po svetu.
Nace je študiral gimnazijo v Št. Vidu in v Ljubljani, potem pa agronomijo, ko ga je zalotila vojna. Bil je poveljnik protikomunistične postojanke na Veharšah. Po polomu je še ostal mesec dni doma, toda ni mu kazalo drugega kot oditi v tujino.
Sestra Angelca je šla za njim, pa se ni več vrnila, ker	je zvedela,	da	jo	iščejo.
Tako sta prišla	za menoj.
Angelca se je oktobra 1948 poročila z Mirkom Špacapanom, ki je po svojem prihodu postal moj organist.
(Se bo nadaljevalo)
Romanje na Barbano
Ob najlepšem vremenu in ob veselem razpoloženju je poteklo letošnje skupno romanje na Barbano na praznik Žalostne Matere božje. Romarjev se je nabralo prav lepo število, kakih osemsto, v spremstvu dušnih pastirjev, ki jih je bilo 15. Romarji so bili s Tržaškega in sicer s Kontovala, Proseka, Sv. Križa in Rojana; z Goriškega pa so bile zastopane v večjem ali manjšem številu vse naše župnije; prav tako iz devinskega dekanata.
Romanje je poteklo po predvidenem programu: zjutraj ob 10,30 je bila soma-ševana maša s sedmimi duhovniki. Pri maši je govoril g. France Krapež iz Velikega Dola. Popoldne ob 15. uri se je razvila po otoku procesija s kipom Matere božje, nakar je v cerkvi sledil kratek nagovor g. Srečka Šuligoja iz Medane v Brdih in blagoslov z zahvalno pesmijo. Po končanem blagoslovu so se romarji polagoma vrnili v Gradež in od tam z avtobusi domov.
Bilo je lepo, te škoda, da se takih romanj udeležuje premalo moških in mladine. Potrebno bi pač bilo imeti take ljudske shode tudi ob dnevih, ko so prosti tudi moški. Morda kako nedeljo popoldne.
Uspel izlet pevskega zbora Rupa-Peč v Bohinj
V	nedeljo, 13. septembra je pevski zbor Rupa-Peč priredil celodnevni izlet v Bohinj. Pevcem so se pridružili še drugi ljubitelji družabnega življenja. Po poti smo se bali dežja, saj je bilo zlasti nad Črnim vrhom nebo polno temnih oblakov.
Vendar je kmalu posijalo sonce, ki nas ni zapustilo do konca. Prvi postanek je bil na Vrhniki. Ustavili smo se pred spomenikom našega pisatelja Ivana Cankarja, kjer smo se tudi fotografirali. Pot nas je nato peljala naprej skozi Ljubljano, Kranj ter Bled do Bohinja.
Bohinj z Bohinjskim jezerom je čudovit kraj. Naj povem, da Bohinj sam sestavlja pravzaprav 12 večjih in manjših vasic, ki so vse ob jezeru. Ustavili smo se v Srednji vasi, kjer smo po naključju srečali župnika Pavleta Uršiča, pa tudi •katehistinjo Jano Stare. Gospod župnik se je ravno odpravljal k maši in smo imeli to čast, da smo mi peli med mašo. Tudi s prižnice nam je domači gospod zaželel dobrodošlico. »Naša Jana«, kakor smo jo odslej klicali, nam je potem bila za vodiča. Peljala nas je do gostišča, ki nosi ime Rupa. Rupa je bila torej v gosteh v »Rupi«. Po kosilu smo se z avtobusom odpravili na ogled okoli jezera. Vso pot nam je gospodična Jana bila za razlagalca. Najlepše je seveda bilo ob slapu Savica, posebno za tiste, ki te čudovite lepote niso še videli. Z žičnico smo se tudi dvignili na Vogel, odkoder je čudovit razgled na Triglav. Vtis imaš, da si »v nebesih pod Triglavom, kjer živijo veseli ljudje« kot je napisal Ivan Cankar.
Prehitro smo -se morali vrniti v dolino in se ločiti tudi od prijazne Jane, ki je nikoli ne bomo pozabili. Pot domov je bila vsa pod vtisi čudovitega dneva, katerega smo preživeli ob Bohinju in njegovih ljudeh. Hvala vsem, ki so ta izlet pripravili, posebno še pevovodju Zdravku Klanjščku.
Udeleženec
Študijski dnevi goriških dijakov
V Zabnicah, vasici pod Sv. Višarjami, se je v petek, soboto in nedeljo zbrala skupina goriških študentov in tam preživela tri dni v razgovoru in razmišljanjih. Tu gre predvsem zahvala msgr. Močniku, ki nam je velikodušno odstopil svojo kočo sv. Jožefa in nam v vsem pomagal s pomočjo sestre dn drugih dveh redovnic.
Dopoldne prvega dne smo poslušali predavanje dr. Humarja o narodnostnem pro-
ZA KMETOVALCE
Uredimo vinsko klet
Dobra vinska klet ima navadno dva prostora: vrelni prostor, kjer mošt vre in založni prostor, kjer vino dozoreva in ostane na zalogi. Majhne kleti pogosto razpolagajo samo z enim prostorom, ki služi za (vrenje in dozorevanje vina; zato pa je tam bolj važno, da v njih skrbno urejamo temperaturo v času raznih stopenj predelovanja vina.
Vinsko klet je treba pred trgatvijo očistiti, (pobeliti in žveplati (zažgemo 1 kg žvepla na 100 kub. metrov). Prej pa odnesemo iz kleti vse kovinske predmete, orodje, stroje itd.
Vrelna klet naj ima med vrenjem mošta 13 do 17 stopinj C. V hladnejši kleti bi se mošt ohladil in prezgodaj nehal vreti. Vino bi ostalo deloma sladko in bi ponovno začelo vreti z nastopom pomladi. Višje temperature pa povzročijo preveč burno virenje, ki zopet ne vpliva ugodno na izgradnjo vina. Skrbimo tudi za možnost zračenja, ker je treba odvajati nevarni ogljikov dvokis, ki se razvija pri vrenju.
V založni kleti naj bo temperatura .pozimi in poleti enakomerna ter naj se giblje med 8 in 12 stopinjami C. To je moč doseči te v kleteh, ki so grajene globoko P«d zemljo. Klet ne sme biti preveč vlažna niti presuha. V čezmerni vlagi se razvijejo plesni ter pokvarijo sode in vino.
V	presuhi kleti pa je izguba vina večja, prazni sodi pa dobijo močan duh po lesu, še posebno, če niso pravilno žveplani. Tudi založna klet naj bo urejena tako, da jo lahko zračimo. Tla ali vsaj hodniki med sodi naj bodo pokriti z betonom. Klet — posebno pa vhod — naj bo zasenčen z listnatim drevjem. Vhod naj tvori kratek hodnik, ki naj se zapira z vrati na začetku in na kraju. Posode, pridelki in druge snovi, ki dajejo kakršen koli duh, ne spadajo v klet. Med različne priprave, ki jih rabimo v kleti spada tudi toplomer; le z njim bomo lahko zanesljivo sledili temperaturi v kleti in jo primerno uravnavali.
blemu. Na kratko nam je orisal zgodovino narodov in sploh pojma narodnosti. Tako smo se Slovenci kot narod začeli prebujati šele pred sto leti, a bili smo takoj žrtev tujega nacionalizma. Referatu je sledila živahna debata, morda zato, ker smo se dotaknili konkretnih vprašanj, zlasti pa kritično pogledali na našo slovensko šolo. Popoldne so se stvorile tri skupine in vsaka v prostoru, ki si ga je izbrala naprej debatirala. Ob določeni uri smo se zopet zbrali v koči in vsaka skupina je podala svoje poročilo. Debata se je potem razvila zlasti ob predlogu, naj bi goriški študentje držali stike z novogoriškimi gimnazijci. To bi bila vsekakor pametna iniciativa, a žal v naših šolskih razmerah težko izvedljiva. — Po večerji smo se zbrali ob petju pri tabornem ognju.
V soboto smo kot prejšnji dan imeli sv. mašo, ki jo je daroval g. Oskar Simčič. Njemu gre predvsem zahvala, da so nam dnevi tako prijetno tekli, saj je bil ves čas z nami in bil pravzaprav duša našega srečanja. Ta dan je imel tudi referat, v katerem nam je prikazal Kristusov pojav in njegovo nenehno prisotnost v zgodovini človeštva. Predavanje je bilo obširno in zahtevno, obenem pa zelo zanimivo. G. Simčič je svoje trditve podprl s citati iz sv. pisma in iz koncilske konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu. Upošteval pa je zlasti tudi francoske mislece in teologe. Popoldne so se kot prejšnji dan sestavile skupine in vsaka si je izbrala svojo temo. Prva je razpravljala o dialogu med Cerkvijo in marksisti, druga o problemu alie-nadje, tretja pa o vprašanju, ali je Cerkev aktualna ali ne. Sledila je skupna debata. — Tudi ta večer smo se zbrali ob tabornem ognju.
V nedeljo smo šli nekateri peš drugi z žičnico na Sv. Višarje in tam s svojo mašo zaključili naše dneve. Zanimive so bile zlasti prošnje pri maši, ki so se nanašale na vprašanja narodnosti in na želje, da bi se še kdaj tako zbrali. Vsi smo si bili torej edini v tem, da so taki dnevi nadvse potrebni in da je o vprašanjih naroda in vere (vredno razpravljati.
Led se taja
Zamejski katoliški Slovenci smo z veseljem sprejeli novico o zbližanju med Vatikanom in Jugoslavijo. Led se lomi, led se taja. To nam daje veliko upanje, da bomo v bližnji bodočnosti lahko spet skupaj z našimi jugoslovanskimi brati katoličani kot ena družina praznovali naše krščanske praznike, božič, vnebovoh, sv. Rešnje Telo in druge.
Zamejski katoličan
Duhovna obnova Marijine družbe
Ze nekaj let sem se dekleta in žene goriške Marijine družbe zbirajo na drugo nedeljo v septembru v uršulinslkem samostanu k duhovni obnovi. Tudi letos so se zbrale v precejšnjem številu. Pridružile so se še nekatere goriške gospe, vendar v manjšem številu kot dnuga leta.
Duhovno obnovo je vodil priznani govornik g. Jože Krapež iz Velikega dola v Jugoslaviji. Njegova prepričljiva beseda je segla vsem globoko v srce. Duhovna obnova, je dejal, naj bi vsem služila v to, da bi z večjim zagonom nadaljevali naše krščansko romanje do končnega srečanja z Bogom. To bomo dosegli le, če bomo izpolnjevali božjo voljo in bomo dobri. To bi morala biti glavna odlika krščanskega človeka, da je najprej dober, potem pobožen. Povedal, nam je nadalje lepe misli glede svete spovedi. Napačno je mnenje mnogih, da ne smejo k sv. obhajilu, če ne gredo prej k sv. spovedi, čeravno jim vest ne očita nobenega smrtnega greha. Sv. obhajilo je več kot spoved, zato ga ne smemo opustiti zaradi nekaj malih grehov. Kesanje nam izbriše take grehe, zato nikar ne prekiniti sv. obhajila.
V popoldanskih govorih nam je g. .predavatelj govoril o božji ljubezni. Samo ta ljubezen nas lahko osreči in napolni naše srce. Saj niso bili žeblji tisti, ki so Jezusa priklepali na križ, temveč božja ljubezen do nas. Vsi smo ustvarjeni za svetost in vsak izmed nas se lahko v svojem še tako neznatnem poklicu posveti.
Duhovno obnovo smo zaključili s sv. mašo, pri kateri je pel zbor Marijine družbe pod vodstvom prof. Bratuževe. Pri evangeliju je g. .predavatelj imel še zadnji govor in sicer o sv. maši, pri kateri moramo vsi sodelovati. Lepo je bilo, ko so vse udeleženke pristopile k sv. obhajilu in tako obogatene odšle na svoje domove, da bi še druge ogrele za božjo ljubezen, kakor je priporočal g. predavatelj.
Zahvaljujemo se g. Krapežu za lepe nauke in napotke za nadaljnje življenje. Zahvaljujemo se tudi čč. mm. uršulinkam za res prijazni sprejem, vsem pa kličemo: Nasvidenje prihodnje leto.
S seje Zveze slov. kat. prosvete
V ponedeljek, 7. septembra je imela Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici prvo sejo po poletnem počitku. Na seji so obravnavali predvsem program za prihodnjo sezono, ki se obeta precej bogat in pester. Na vidiku so razna gostovanja in nastopi domačih skupin in itudi iz Slovenije. Seja je potrdila, da bo letos Cecilij anka v nedeljo, 22. novembra in je v ta namen že določila sestanek pevovodij. Vzela je na znanje, da bo letos nastopil na Seghizzijevem tekmovanju tudi moški zbor »Mirko Filej«, ki bo edini predstavljal goriško .mesto. Pretresli so možnost, da bi imeli v Gorici retrospektivno razstavo Toneta Kralja podobno kot je v Kostanjevici na Krki. Navzoči so dobili na vpogled tudi prve izvode pesmarice s pesmimi, ki so prispele za nagradni natečaj »Cecilij anka 1968«. Pesmarica se lično predstavlja in bo gotovo v pomoč našim zborom, da bodo iz nje črpali nove skladbe. V javno prodajo bo prišla čim-prej.
Včlanjena društva in organizacije so poročala o svojem delu med počitnicami in o načrtih za naprej. Tako je zbor »M. Fi-lej« nastopil na proslavi v Bazovici v soboto, 5. septembra, SKAD je organiziral sodelovanje na petem taboru zamejske mladine na Koroškem, doberdobsko društvo je bilo v polnih pripravah za tridnevno kulturno slavje doma, Števerjanci v polnem zagonu za svoj športni teden, enako štandrešci, ki zraven pripravljajo nekaj odrskih nastopov. Kljub počitniškemu zatišju se je torej marsikaj naredilo tudi na kulturnem polju, še več pa se obeta za novo sezono.
Nov hotel
Pretekli teden so pri Sv. Jakobu odprli nov hotel »San Giusto«. Hotel je II. kategorije in razpolaga z 48 sobami s skupno 80 posteljami. Na odprtje je bil med drugimi povabljen tudi tržaški župan Spac-cini.
Poroka
Dne 10. septembra sta se v Velikem Repnu poročila -gdč. Lidija Valenčič in g. Edvard Godnik. Nevesta je zvesta pevka cerkvenega zbora pri Sv. Jakobu, ženin pa poje pri cerkvenem zboru v Barkav-Ijah. Prijatelji in znanci, zlasti še člani obeh zborov iskreno čestitajo in želijo novoporočenceana obilo sreče na novi življenjski poti.
Vrnili se bomo k sončni uri
V	noči med soboto 26. in nedeljo 27. septembra se bomo v Italiji zopet vrnili k sončni uri. Tisto .noč opolnoči bo treba pomakniti kazalce na uri za eno uro nazaj, ker smo jih zadnjo soboto v maju pomaknili za eno uro naprej. S tem se bo končala za letos legalna ura, ki nikomur ne prinaša koristi, mnogim pa krade spanje in prinaša obilo nevšečnosti.
IX. Memorial »Mirko Filej«
Š. Z. 01ympia že deveto leto zaporedoma organizira športno manifestacijo »Memorial Mirko Filej«. Prireditev je namenjena predvsem temu, da se šport med Slovenci razširi in da ga vzljubijo tudi širši mladinski krogi. Tekmovanja se bodo pričela 12. oktobra. Na sporedu so: odbojka, atletika, kolesarstvo, streljanje z zračno puško, namizni tenis, košarka. Letos bomo dodali še »med dvema ognjema« (za mladince) dn balinanje (to za starejše). Š. Z. 01ympia vabi k sodelovanju vse slovenske vasi. Roki za vpisovanje in datumi tekem bodo javljeni pozneje. Društvo tudi prosi vsa moštva, ki so si lani priborila prehodne pokale, da jih vrnejo na sedež 01ympije, Viale XX settembre 85.
* * *
Odbojkarski odsek Š. Z. 01ympia javlja, da so treningi vsak ponedeljek, sredo in petek ob 20” na igrišču v drevoredu XX. septembra. Treninga naj se zlasti udeležijo mladinci (ragazzi) tega moštva.
Prvi športni teden v Štandrežu
V	organizaciji domačega športnega društva »Velox« se bo vršil od 28. septembra do 3. oktobra letos prvi športni teden v Štandrežu, na katerem lahko sodelujejo vsi domači športniki. Tekmovanja bodo v sledečih disciplinah: odbojka, košarka, namizni tenis in streljanje. Zmagovalci posameznih disciplin bodo prejeli lepe nagrade. Pravilnik in podrobnejši program tekmovanja bo pravočasno javljen vsem udeležencem.
OB VESTI IA
Vpisovanje v slovenski otroški vrtec v
Gorici ul. Croce 3 in ul. Randaccio 10, se vrši ta mesec do vključno sobote 19. septembra dopoldne.
Vpisovanje v vse razrede slovenske nižje srednje šole v Gorici se zaključi 22. septembra. Vrši se vse delavne dni od 9. do 12. ure.
Izlet v Logarsko dolino. SKPD »Mirko Filej« iz Gorice vabi vse ljubitelje narave, petja in romanj na izlet v to prelepo dolino. Obiskali bomo tudi slaivno cerkev v Gornjem gradu, kjer bo sv. maša. Cena vožnje z avtobusom: za člane 1.500 lir, za nečlane 2.000 lir. Kdor želi kosilo, naj javi ob vpisu. Odhod s Travnika v nedeljo, 27. septembra ob 5,30. Vpisovanje se nadaljuje na upravi Katoliškega glasa do vključno 21. septembra dopoldne.
Občni zbor prosv. društva »štandrež«
se bo vršil v (torek, 22. septembra 1970 ob 20.30 ob prvem in ob 21. uri ob drugem sklicanju v mali dvorani Župnijskega doma. Vsi člani in prijatelji društva naj se zagotovo udeležijo občnega zbora, na katerem bo podano izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju društva in zasnovan program za prihodnjo sezono.
★
Kvatrnica na mirenskem Gradu
Prihodnjo nedeljo bo na mirenskem Gradu kvatrnica. Pobožnosti bodo že na predvečer v soboto. Naslednji dan bo glavna maša ob 10. uri, popoldne ob 16" pa večerna maša in darovanje za cerkev. Ves čas bo tudi priložnost za spoved.
DAROVI
Za Alojzijevišče: v spomin Valentina Zgaga darujejo sorodniki 5.000 lir.
Družini Kumari in Maraž -darujeta v sklad zbora »M. Filej« 5.000 lir, za oratorij v Doberdobu 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija dn Marko Udovič 10.000 lir; v počastitev pok. mame Pavle Ule daruje hči Klara 10.000 lir; v počastitev umrlega moža Karla Pieri daruje žena Antonija 6.000 lir; Marija Oberti daruje 1.000 lir v počastitev pok. Pavle Ule in 1.000 lir v počastitev pok. Karla Lorenzi.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 20. do 26. septembra 1970
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.5 Oddaja za najmlajše: »Modra puščica«. Dramatizirana zgodba. Tretji del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 15.30 A. Arbuzov »Zgodilo se je v Irkutsku«. Drama v dveh delih. 17.30 Pesmi iz Nadiških dolin - II. del. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 20.30 Iz slovenske ljudske epike, pripr. Baličič. 20.45 Kmečka godba S. Tamšeta.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Kalanova »Pomenek s poslu-šavkami«. 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin. 17.55 Vaše čtivo. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Goriški zbor, vodi Seghizzi. 21.00 Pripovedniki naše dežele: Carlo Sgorion »Pto-lomejec«. 21.45 Slovenski solisti. Flavtist Boris Čampa, pri klavirju Lipovšek.
Torek: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.00 Bednarik: »Pratika«. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 Naši pomorščaki - srečanja in spomini. 19.50 Otroški pevski zbor »Kraški slavček« iz Devina in Nabrežine. 20.35 Beethoven: »Fi-delio«, opera v dveh dejanjih. V odmoru (21.45) Pertot »Pogled za kulise«.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 R. Vodeb: »Po sledovih nekdanjih kultur v Italiji (13) »Sicilija: Agrigento in Selinunte«. 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke. 17.35 Mladina in šport.
17.55 Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 Higiena in zdravje. 19.40 Priljubljene melodije. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Kjuder.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 F. Antonini: Otroške sanje in njih pomen (8) »Razlaga sanj«. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst. 18.30 Simfonična glasba deželnih avtorjev. 19.10 Furlanske ljudske plese izvaja orkester RAI iz Rima. 20.35 G. Gallina: »Serenis-sima«. Igra v dveh dejanjih. 21.35 Beethovnove komorne skladbe.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Izlet za konec tedna. 17.00 Duo Russo-Safred. 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. Krak: Koncert za malo flavto in godalni orkester. Simf. orkester RTV Ljubljana, vodi Hubad. Solist Petrač. 19.10 Epigram - odraz časa in razmer, pripr. Z. Tavčarjeva. 19.45 »Beri, bari rožmarin zeleni«. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
11.50 Veseli motivi. 12.10 N. Kuret: Slovenski in furlanski običaji - 6. oddaja.
15.55 L. Davanzo: »Vama pot« - oddaja o prometni vzgoji. 16.45 Pravljice in pripovedke naše -dežele. 17.20 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta. 18.30 Oktet »Gallus« iz Ljubljane. 19.10 R. Dolhar: Alpske poti in smeri (13) »Trening v megli«. 20.50 Nekdanji sloviti pro-cesi v Trstu: N. Perno-E. Bencdetti: »Dragulji iz Bratislave«. Radijska drama.
Za Zavod sv. Družine: v spomin Valentina Zgaga darujejo sorodniki 5.000 lir.
ZAHVALA
Po dolgi bolezni je 10. septembra mimo v Gospodu zaspala naša ljuba mama
Ana Petejan vdova Pelicon
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani in spremili pokojno na njeni zadnji poti, darovalcem cvetja ter pevcem. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Komacu in ostalim duhovnikom.
Žalujoči hčerki
Vera in Ema z družinama
Sovodnje od Soči, 14. septembra 1970
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo