Videm-Krško, 25. decembra 1954 Štev. 51/52 Leto VII Lastnik in Izdajatelj: Okrajni odboi Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Oošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17 — Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru CENA 10 Diy tučlljeka knjiži GLASILO S O C I A L 1 S T I C N F | UDI OKRAJA V E KRŠKO D E LO V N IB TONE ZUPANČIČ, PREDSEDNIK OLO KRŠKO: Delo je rodilo uspehe DOBER ZAKLJUČEK LETA 1954 NAM ODPIRA VRATA V LEPO BODOČNOST kot osnovna upravna enota, tako mora delati okraj, vsaka naša republika in končno tudi celotna država. Uspeh celote za-visi od dobrega dela poedinca, kakor za visi boljše življenje slehernega človeka od harmoničnega delovanja in medsebojnega podpiranja vseh naštetih či-niteljev. Na pragu novega leta bi rad dal državljanom našega okraja vsaj delno sliko gospodarjenja v preteklem letu. Preden preidem na sam okraj, pa še moram nujno z nekaj besedami ustaviti na nekaterih značilnostih naše državne politike, ker se celotna jugoslovanska politika odri ta na slehernem koščku Človek bi ob koncu leta, posebno tako razgibanega, kot je bilo preteklo, ne smel biti v zadregi za vsebino novoletnega voščila. Pa vendar je tako! Bojim se namreč, da ne bom mogel prikazati v kratkih vrsticah življenjskega utripa in bogastva družbenega dogajanja, ko se bom moral omejiti le na nekaj najvažnejših in značilnih dejstev našega razvoja. Prišlo je v navado, da delamo ob koncu leta obračune storjenega dela, primerjamo uspehe in neuspehe, delamo načrte za naprej. Tako dela vsak dober gospodar, kmet na svoji domačiji, delavec v podjetju ini naše zemlje in na vseh pod-v obrti, tako mora delati občina i ročjih družbene dejavnosti. Zaradi miroljubne, socialistične politike uživamo čedalje večji ugled v svetu tovali, eo spremenili svoj odnos in se nam hočejo približati, ker ne morejo več pred svetom in pred svojimi lastnimi ljudmi opravičiti negativnega odnosa do nas. Mali narodi vidijo v naši politiki primer, kako lahko relativno mala država 'veliko pomeni v zunanjem svetu. Naša zunanja politika stremi za tem, da ustvarimo široko in tesno zvezo z vsemi narodi sveta, prt čemer pa ne dovoljujemo nikakršne kršitve naše svobode in neodvisnosti. Kakor vsa povojna leta, tako je tudi leto 1954 v graditvi socialističnega gospodarstva ter demokratičnih družbenih odnosov polno velikih zmag. Leto 1954 je še posebej bogato po zunanji politični vsebini in uspehih. Napori, ki smo jih vlagali za ohranitev miru v svetu, ki je pogoj vsakemu napredku, so rodili obilne sadove. Ugled 'Jugoslavije v zunanjem svetil nenehno narašča. Svetovna javnost nam priznava, da smo vložili levji delež za rešitev tržaškega vprašanja, kd je bilo vsa leta po vojni eno izmed žarišč nove vojne nevarnosti. Brez dvoma se je tudi z našo pomočjo zmanjšala mednarodna napetost In vojna psihoza. Prav zaradi tako vztrajne in odločilne borbe za mir, včasih celo za ceno lastnih žrtev, imamo v svetu vedno več zaveznikov. Celo tisti, kj so nam pred kratkim še močno naspro- 7 DNI sklh vezi med narodi in državami smo v letu 1954 mnogo storili O tem govori Balkanska zveza ter obisk in sprejem naših najvidnejših političnih in državnih predstavnikov v raznih evropskih državah. Poseben dogodek, ld razveseljuje nas in svobodoljubno ljudstvo vsega sveta, pa je obisk tovariša Tita veliki Indiji in Burmi Ko ugotavljamo pravilno in zelo uspešno zunanjo politikp, moramo reči, da so ti Uspehi rezultat tudi naše dosledne notranje graditve. Močan porast industrije, mnoge nove tovarne ter dvig. proizvodnje nam na eni strani omogočajo neodvisno politiko, na drugi strani pa večj0 izmenjavo materialnih dobrin na svetovnem trgu. Za naše družbeno upravljanje se zanimajo delovni ljudje pp vsem svetu. Zaradi svoje miroljubne in socialistične politike uživa relativno majhna Jugoslavija velik ugled in simpatije. O tem pričajo navdušeni sprejemi tov. Tita in ostalih naših predstavnikov v inozemstvu, o tem priča upoštevanje jugoslovanskih predlogov v Organizaciji združenih narodov in podobno. Naša skrb za razvoj kmetijstva plačevanje dolgov, velike potrebe po investicijski graditvi in še drugo, vendarle nenehno razvijamo svojo gospodarsko moč, obenem pa poglabljamo socialistične družbene odnose, ki bodo dobili v razvijajočih se komunah še večji razmah. Kq državljani krškega okraja ugotavljamo uspehe celotne Jugoslavije, se jih iskreno veselimo v zavesti, da smo k temu prispevali svoj delež tudi mi. Ce primerjamo gospodarsko-politične razmere našega okraja z drugimi predeli naše republike, potem smelo trdimo, da nismo med najsiabštmi. Družbeni proizvodi celotnega gospodarstva našega okraja so v letu 1954 porastli za 7 odst. napram letu 1953. To je vsekakor lep uspeh, zlasti če upoštevamo, da je naš okraj predvsem kmetijski, da je kmetijstvo le še zaostalo in da letošnja letina tudi pri nas ni bila najboljša. V letih po vojni so nas morile vseh vrst težave, ki so prišle kot posledica vojne alf pa kot. posledica slabega gospodarskega stanja v stari Jugoslaviji. Gradnja težke industrije tudi ni lahka stvar, pa je nujno potrebna, če smo se hoteli gospodarsko osamosvojiti in vri variti trdne temelje za nadaljnji hitri, razv.oj celotnega Prav na utrjpvanju prijatelj- stotek izdatkov za armado, od-1 (Nadaljevanje na 2. strani) Proslava Dneva JLA v Eršk em »Jugoslavija in Indija sta tako na notranjem, kakor tudi zunanjem področju posvetili vse svoje moči utrjevanju miru ter načinu pogajanj ter pomirljivo-sti kot sredstvu za reševanje mednarodnih sporov in problemov. Prizadevali sta si, da bi medsebojne zveze z ostalim svetom opirali na enakopravnost m prijateljstvo z vsemi narodi.« To so besede, ki jih lahko preberemo v skupni izjavi predsednika FLRJ maršala Tita in indijskega vladnega predsednika Nehruja o svojih, za sodelovanje med obema državama, pa tudi za razvoj bodočih mednarodnih odnosov tako pomembnih razgovorih. To so bile ideje-vodm-ce, na katerih grade narodi Jugoslavije in Indije svojo politiko mednarodnega sožitja. Od tod izvira odločna obsodba tako imenovane »politike blokov«, ki prav sedaj tako loči Zahod od Vzhoda, od tod obsodba zamisli o nekakšni »nevtralnosti«, kf naj bi dovedla do »tretjega bloka« ali »tretje sile«. Ko so države-zaveznice v protihitlerjevski koaliciji pred devetimi leti podpisale Ustanovno listino Združenih narodov, so med drugim postavljale splošno mednarodno sodelovanje na načelih medsebojnega priznavanja neodvisnosti, suverenosti, nedotakljivosti, nenapa-dalnosti, enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in ne-vmešavanja v tuje notranje zadeve na prvo mesto. Države, ki so po končani drugi svetovni vojni pričele iz čistih ideoloških pobud graditi politiko blokov ter taiko potisnile večji del sveta v ozračje »hladne vojne«, polne medsebojnih sumničenj. (Nadaljevanje na 2. strani) Množična udeležba ljudstva na letošnjih proslavah dneva naše hrabre Armade je znova pokazala, da sta pri nas ljudstvo in vojska eno. V Krškem je bila slavnostna akademija 21. decembra zvečer v tako nabito polni dvorani Partizanovega doma, kakor že dolgo ne. Slovestnost je začel kapetan Lulič, ki je pozdravil med ostalimi predsednika °L° Toneta Zupančiča in predsednika LOMO Videm-Krško Jožeta Kukovičiča, ostale predstavnike ljudske oblasti, ustanov, organizacij, kolektivov in vse; ki so se udeležili proslave. Nato je.v kratkem, jedrnatem govoru opisal dosedanjih 13 Zmagoslav- nih let naše JLA, nakar je sledil umetniškj program kulturno-prosvetnega društva »Jože Vlahovič« iz Zagreba. Pester spored in nastop folklorne skupine, ki je pokazala nekaj prav odličnih plesov, ie zadovoljil vse obiskovalce akademije Sodelovala je tudi gasilska godba Krško pod vodstvom kapelnika Staneta Žabkarja. Po uspeli akademiji je bil ples v prostorih novega Doma JLA. V sredo, 22. decembra, je bil v Partizanovi dvorani množičen zbor obveznikov predvojaške vzgoje občine Videm-Krško, Celuloze in »Pionirja«. O pomenu Dneva JLA je govoril obvezni- Z razširjene seje okrajnega odbora SZDL V soboto, 18. decembra, je bila v Krškem razširjena seja okrajnega odbora SZDL. Poleg odbornikov in predsednikov nekaterih občinskih odborov SZDL, so se je udeležili tudi predstavniki nekaterih večjih delovnih kolektivov, sindikalnih organizacij, prosvetnih delavcev in JLA; skupno se je seje udeležilo 71 tovarišic in tovarišev. Poleg ljudskih poslancev iz okraja se je seje udeležil tudi zvezni ljudski poslanec Janez Hribar. O normalizaciji odnosov med FLRJ in Sovjetsko zvezo ter o gospodarski politiki v naši državi v zvezi z družbenim planom za leto 1955 je poročal predsednik okrajnega odbora SZDL Franc Kolar, v Pojasnjevanju teh vprašanj pa so sodelovali med drugimi tudi Janez Hribar, Tone Zupančič, Stane Nunčič, ing. Henrik Cmak, ing. Tone Koželj. Na dnevnem redu je bilo sicer tudi poročanje predsednikov občinskih odborov SZDL o poteku razprav o komunah, zaradi pomanjkanja časa pa je bila ta točka preložena na prihodnio selo. Na seli so bili sprejeti sklepi, da bodo odbori organizacii SZDL, sindikatov in ostalih, prenesli gradivo razširjene seje in ga kar najbolj pojasnili vsem ljudem v vseh krajih. Člani SZDL, ki delajo v občinah, kmetijskih zadrugah, delavskih svetih, šolah in v drugih ustanovah, bodo na sejah, izven sej ter na množičnih sestankih članstva in delovnih kolektivov sprožili razpravljanje o ^“riH-ašanjih. Gospodarski svet OLO Krško naj bi sestavil pregled vseh investicijskih in osta-javnih del v okraju za leto 1954 in ga objavil v Posavskem tedniku. Okraini sindikalni svet v Krškem nai sestavi točen pro-gram posvetovanj o teh vpraša-njih, posebno skrb pa naj posveti tudi razpravljanju o tarifnih pravilnikih in politiki nagrajevanja. — Posebne sestanke naj bi po vprašanjih razširjene seje imeli tudi prosvetni delavci. Vsa gospodarska in zunanje politična vprašanja pa naj se na sestankih Socialistične zveze po sindikatih in povsod drugje obdelujejo tako, da bodo hkrati politična priprava za ustanavljanje komun. 300 otrok padlih borcev bodo obdarili Okraini odbor Zveze borcev Krško in okrajni odbor Zveze vojaških voinih invalidov bosta ob novoletni jelki obdarila 300 otrok padlih borcev iz krškega okraja. Najpotrebnejšim otrokom so nakupili čevljev, perila in oblek v skupni vrednosti 550 000 dinarjev. Glavni odbor ZB NOV Slovenije je prispeval k temu znesku 350.000 dinarjev, okrajni odbor ZVVI Krško 150 000 din, okrajni odboi Zveze borcev Krško pa 50.000 dinarjev. „Ali sožitje v miru ali neogibnost nove vojne katastrofe.. ...»Živeč v času, ko se načela neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih nujno in postopno spreminjajo v stvarnost, naši narodi vidijo, da je edini možni Izhod iz še neurejenega mednarodnega položaja v mirnem sožitju. Naše pojmovanje sožitja pomeni na eni strani možnost in nujnost skupnega obstoja dežel z različnimi sistemi, na drugi pa tudi potrdilo pravice sleherne dežele do lastnega gospodarstva. Kmetijstvo je Kljub mnogim gospodarskim1 trenutno moralo stopiti ob težavam, ki jih povzročajo sla-1 stran — za vse ni bilo sred-be letine, relativno velik od-1 štev — čeprav so tudi tu po kom kapetan Opačič, nakar je sledil pester in ljubek spored cicibanov. Pionirski zbor pod vodstvom tov. Medveda je zapel več pesmi, nastopil pa je tudi orkester Glasbene šole z venčkom narodnih pesmi, Predsednik LOMO Jože Kukovičič, direktor Celuloze Milan Dimnik in direktor SGP »Pionir« ing. Henrik Cmak so nato nagradili najboljše komandirje centrov in posamezne mladince. K Dnevu JLA je zbranim čestital tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Franc Kolar ter iim želel, da bi se v vrstah predvojaške vzgoje čim-več naučili V sredo popoldne je bil slovesno odprt Dom JLA v Krškem, odigrana pa je bila tudi nogometna tekma med Partizanom Krško in garnizijo JLA. 2e v nedeljo, 19. decembra, pa je uredništvo Posavskega tednika organiziralo za borce in podoficirje krške garnizije JLA ustni časopis. in v Brežicah V polni dvoran; Doma JLA v Brežicah je bila 21. decembra 1954 slavnostna proslava letošnjega Dneva JLA, katere so se udeležili poleg komande garnizije tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Krško Franc Kolar, predstavniki LOMO Brežice, zastopniki delovnih kolektivov, ustanov, organizacii in podjetij poleg nrioadnikov JLA. O zgodovinskem dnevu ustanovitve I. Proletarske udarne brigade leta ■ 1941 je govoril major Tone Sot- | ler. Sledil je nastop kulturno- j umetniškega društva zagrebških l univerzitetnih študentov, ki so predvajali plese in igre narodov ■ Jugoslavije. Prireditev Je bila na umetniški višini Maršal Tito po prihodu v Bombay reda in lastnega razvoja. Ta dejstva naši narodi globoko razumejo in občutijo in v tem ne morejo popustiti. Alternativa, ki stoji zdaj pred vsemi deželami in pred celim svetom, še zmeraj razdeljenim na bloke ter razne družbene, gospodarske in politične sisteme, se glasi: Ali sožitje v miru ali neogibnost nove vojne katastrofe. Stoječ na načelu sožitja si naši deželi prizadevata razviti vsestransko sodelovanje s čim širšim krogom dežel. Prepričan sem, da nas lahko samo takšna pot privede v boljšo prihodnost In trajnejšo zagotovitev miru na svetu .. Maršal Tito v poslanici indijskemu ljudstvu Od 3. do 9. januarja bo v čateških Toplicah sindikalni seminar Sindikalne organizacije morajo proizvodnje, niti ne bo krepil s političnim in kulturnoprosvet- , enotnosti naše politične borbe m nim vzgojnim delom nenehno j aktivnosti. usposabljati naše delovne ljudi • Da bi izboljšal delo v sindikal-za kar najuspešnejše sodelovanje l njjj podružnicah in jim pomagal, v delavskem in splošno družbe- je okrajni sindikalni svet Krško nem samoupravljanju. Nerazgle- na Zadnji seji sklenil, da bo pridan, kulturno zaostal delavec se j redii v času 0d 3, do 9. januarja ne bo zavestno boril za dvig j 1955 v Čateških Toplicah 7-dnev- __I ni sindikalni seminar. V tečaj ■-™*— 1 bo sprejetih približno 35 kandi- NaSim naročnikom! i datov, ki jih morajo predlagati Našim narouniKUm. , sindikalne podružnice na oss Zaradi tehničnih vzrokov m , Krško Na tečaju bodo predava-stanja o tiskarni je izšla današnja dvojna številka hkrati kot novoletna številka. Vsem rednim naročnikom prilagamo stenski koledar za 1955 in položnico za obnovitev naročnine. Naročnina za leto 1955 ostane neizpremenjena: za celo leto 400 din, za pol leta 200 din, za četrt leta 100 din. Vsem zamudnikom, ki še niso poravnali lanske naročnine, smo zaostanek sporočili | na naslovnem listku 50. številke Posavskega tednika, ki so jo dobili zadnjo soboto. Prosimo jih, da hkrati z obnovitvijo naročnine za leto 1955, nakažejo tudi zaostali zapadli znesek Vse stalne naročnike in redne j nja o osnovah politične ekonomije, o gospodarski ureditvj v FLRJ, o komunah, o dvigu proizvodnje kot osnovnem pogoju za dvig življenjske ravni, o odnosih sindikatov do ostalih organizacij, o Svobodah, o družbenem in delavskem samoupravljanju in o organizacijskih problemih sindikatov Vsem naročnikom, bralcem, sodelavcem ter dopisnikom in vsem delovnim kolektivom, ki so tudi letos z oglasi in s prispevki pomagali vzdrževati naš domači časnik želita srečno in zadovoljno novo leto 1955 OBVESTILO Današnjo številko pošiljamo brezplačno na ogled številnim ustanovam in podjetjem v krškem okraju, delovnim kolektivom, obrtnikom, zdravnikom, bralce prosimo,* da odstopijo* v I ljudskim odborom, raznim sindikalnim podružnicam in dru gim s prošnjo, da se naročijo na domači časnik. Izpolnite, prosimo, naročilnico ki je natisnjena v današnji številki ter Jo takoj odpošljite. Zagotovili si boste prejemanje »Posavskega tednika« od 1. številke v letu 1955 dalje, večja naklada našega lista pa bo ugodno vplivala tudi na zmanjšanje stroškov njegovega izdaianja in izboljšanje vsebine, obsega, opreme itd. Vse nove in stare naročnike prosimo, da bi v januarju pridobili za »Posavski tednik« vsaj enega novega naročnika Sodelujmo v mesecu razširjanja lokalnega lista, širimo socialirtič-ni tisk! Uprava tej številki natisnjeno »Naročilnico« sosedu, znancu ali prijatelju, ki morda Posavskega tednika še ne pozna alj pa se nanj še ni naročil. Prihodnja številka bo izšla a soboto, 8. januarja 1955. Uredništvo in uprava UREDNIŠTVO IN UPRAVA POSAVSKEGA TEDNIKA r Delo je rodilo uspehe (Nadaljevanje s 1, strani) . selimo, ker je naš okraj moč- vojni zazevale silne potrebe, no agraren in bo tak v veliki katerim se žal ni dalo zatio- meri tudi ostal, stiti. Prihodnja leta bodo pa' V našem okraju imamo do-tudi za kmetijstvo neprimerno bre pogoje za razvoj kmetij-bogatejša. Zvezna skupščina že stva. Vse kulture pn nas do- pripravlja načrt za leto 1955. Iz teh priprav je razvidno, kako močan poudarek se daje razvoju kmetijstva za prihodnje leto s tem. da bodo v ta namen določena velika finančna sredstva. Prebivalci našega okraja se tega še posebej ve- bro uspevajo, vendar pa nekega načrtnega kmetijstva le še ni. Sedaj, ko se kažejo večja finančna sredstva, se moramo dobro pripraviti, da bo kapital, Iti ga bomo prihodnja leta vlagali v kmetijstvo, dajal bogate obresti. 61 milijonov za pospeševanje kmetijstva, nad 55 milijonov za elektrifikacijo podeželja Tudi v letu 1954 je naše j ki, porabljeni za vzdrževanje in kmetijstvo po danih možnostih delovanje naših šol in za so- napredovalo. Preko 61 milijonov dinarjev sredstev je porabljenih v različne namene pospeševanja kmetijstva, živinoreje, sadjarstva, zaščito rastlin itd. Ta sredstva so posredovale zadruge, pa tudi okrajni ljudski odbor je s svojim proračunom in z družbenim planom dokaj pripomogel k njihovemu ustvarjanju. Če prištejemo k 61 milijonom še 55 milijonov dinarjev, ki so bili porabljeni za elektrifikacijo podeželja, potem je to kar pri-lična vsota z ozirom na zmogljivost in težave, ki smo jih preživljali v letu 1954. Sredstva so bila uporabljena za urejevanje gnojnič. jam in gnojišč, za zgraditev 18 silosov, za dokončno dograditev veterinarske bolnice v Brežicah, za zgraditev silnice v Pišecah itd. Razna zadružna, kakor tudi državna posestva in ekonomije so prejela pomoč v tem leta, predvsem za razvoj vinogradništva, živinoreje in plantažnega sadjarstva. Na nekaj teh objektov smo že lahko ponosni. Samo posestvo v Leskovcu je v tem leta zasadilo 6 ha breskev in vzgojilo veliko število raznih drevesc. Njim sledijo Pišece, Sevnica, Boštanj, Anže in drugi Za doplačilo razlik živinorejcem, bj so imeli tuberkulozno živino, je okrajni ljudski odbor nakazal 2,500.000 dinarjev. S tem nismo podprl' samo živinoreje, tudi ljudsko zdravje je veliko pridobilo s tem ukrepom. Območje Pisec in Bizeljskega je v tem leta dobilo rakete — novo sredstvo, s katerim se uspešno bori proti toči. Za to je okrajni ljudski odbor prispeval 1 milijon dinarjev. Približno toliko tudi za uničevanje koloradskega hrošča in ameriškega kaparja. V okraju je bilo deset živinorejskih razstav, kjer So najboljši živinorejci prejeli priznanje v j denarju. Ustanovljena je sel ek- i cijska postaja z vzrejo štajer- i ske kokoši, kar bo veliko pri-1 pomoglo tudi za boljšo kvaliteto blaga te vrste, ki ga imamo možnost izvažati. Med letom so bile organizirane eks-IkurzSje zainteresiranih vinogradnikov, sadjarjev in živinorejcev v razne kraje republike ; Slovenije in izven nje. Če primerjamo porast kme- j tijstva v finančnem efekta in i ga vzporejamo z letom 1953 je ta uspeh v letu 1954 za 12 odstotkov večji. Pri vsem tem moramo upoštevati veliko škodo, ki nam jo je povzročila katastrofa, k; je poleg razdejanja cest in potokov poplavila in uničila tudi dele kmetijskih površin. Škoda junijske poplave v celotnem gospodarstvu našega okraja znaša preko pol milijarde dinarjev. Porast investicijske delavnosti Naša splošna investicijska dejavnost je v leta 1954 močno porastla. V leta 1953 smo investirali v razne objekte 35 milijonov dinarjev okrajnih sredstev, v leta 1954 pa 220 milijonov dinarjev. Če k temu dodamo še republiške in zvezne (investicije, od katerih bo samo v novo tovarno rotacijskega papirja na Vidmu vgrajeno tri in pol milijarde dinarjev, potem to presega celotno ustvarjalnost našega okraja. Poleg tega je v začetni fazi gradnja avtostrade Ljubljana —Zagreb, ki b0 v leta 1955 v polnem razmahu. To pa še ni vse. Ze to pa vendar kaže na močno povečanje naše gospodarske moči v letu 1954. V tem letu je naše gospodarstvo že toliko napredovalo, da smo lahko dali prosvetni, zdravstveni in sociaino-skrbstveni dejavnosti precej več sredstev kot prejšnja leta. Skrb za §f>le. zdravstvo ir socialna vnrašanja Za gradnjo in pooravi'o šol je bilo letos vloženih 22 milijonov dinarjev, v zdravstvo na investir. 19 milijonov d:n. Do- očalno zdravstvene potrebe ljudi. Letos smo sistematično podpirali vse žrtve fašističnega terorja, otroke padlih borcev, siromašne dijake in vzdrževali i odmirali, svobodni proizvajalci počitniške kolonije. V te namene se je porabilo okrog 19 milijonov dinarjev. Za oskrbnine v bolnicah, za plačila nezmožnim oskrbovancem je okrajni ljudski odbor v leta 1954 izplačal 32 milijonov 500.000 dinarjev, za oskrbnine onemogbh pa 5,560.000 dinarjev itd. Če k temu prištejemo še vsa sredstva okrajnega Zavoda za soc. zavarovanje, ki presegajo letos 455 milijonov dinarjev, in če se zavedamo, da je vse to namenjeno zdravju, skrbi in zaščiti človeka, smo tudi na tem področju V letu 1954 znatno napredovali. V nekaj številkah pa je le delno mogoče zajeti napredek; samo številke ne pokažejo vse veličine ustvarjalnosti delovnih ljudi našega okraja. naših bodočih veli- Pred ustanavljanjem komun — kih občin K temu napredku je veliko prihodnjem letu. Bodoče velike pripomoglo družbeno upravlja-! občine in zveze občin, za kanje, ki se ne izvaja več samo . tere delamo zdaj osnovne pri-v delovnih kolektivih in v proizvodnji, temveč postaja pri nas vsesplošna oblika upravljanja in gospodarjenja Družbeno upravljanje se je letos tako močno razvilo, da zahteva v pravnem pogledu tudi nove or- pa bodo prevzeli vse družbene funkcije. Tako ne bo več izkoriščevalcev in izkoriščanih, temveč le delovni ljudje, ki ustvarjajo, pravično razdeljujejo in uživajo sadove svojega dela. Naš okraj ima še posebno dobre pogoje za take velike občine, ker ima nekaj večjih krajev, ki so se v zgodovinskem razvoju gospodarsko in kulturno že toliko dvignili, da vežejo nase že sedaj precejšen del svoje okolice. * Če sodimo po dosedanjem razvoju, potem so vidiki za bodočnost razveseljivi. Nobenega razloga ni, da bi dvomili v to. Usoda je v naših rokah. Naše ljudstvo je delavno in vztrajno, zato je uspeh zagotovljen. V novem leta želimo vsem delovnim ljudem našega okraja vso srečo in čimveč uspehov, tako v naših skupnih naporih, kakor tudi za osebno srečo in zadovoljstvo posameznika! Pozdravi iz vrst JLA ob Novem letu Srečno in veselo novo leto že- prave, bodo nov, važen korak na naši zgodovinski poti v boljše bodoče dni. Velika občina — komuna — bo osnovna drui- _____________ bena življenjsko sposobna eno- tijo sorodnikom, znancem in pri-ta, ki bo še tesneje povezala : jate[jsm borci in oticirji — do-delavca, kmeta in delovnega m°čini ‘z Spodnjega Posavja: ganizadjske oblike, ker dose-1 inteligenta v enotno fronto gra- Ivan Artl iz Beograda, Anton danje že ovirajo večje sodelo- diteljev socializma. Tu bo do- Blaževič Iz Kumanovega. Franc vanje delovnih ljudi v razvija-! bil0 družbeno upravljanje širok Pe[ianič iz Gospiča, Franc Div-nju in vodenju vseh področij! razmah in pravo vsebino dela /a" 'z Mostarja, Jože Gane iz družbene dejavnosti. Ta naloga Država in oblast v starem po- Beo9rada, iado Hartman iz Babo morala biti nujno rešena v menu besede bosta Dostopoma Martin Kovač z Malega I Lošinja, Maks Kopale iz Vuko-vara, Ivan Kunej iz Han Pjeska, Anton Oštir iz Skoplja, Ivan Prah iz Ohrida, Jože Pregrad iz Velikega Gradišta, Alojz SHvšek z Visa, Anton Urek iz Požarevca, Slavko Urek tz Vel. Kikinde, Anton Vogrinc iz Bitolja, Anton Vrček iz Prizrena, Tone Zagorc iz Valjeva, Ivan Zorič iz Dubrovnika in Ljubo Žagar iz Sarajeva. Vsem Sevničanom želi srečno In veselo Novo leto 1955 vojak Zvonko Fakin iz Mostara. Hkrati sporočamo vsem, ki imajo prf vojakih sinove, brate, prijatelje ali znance, da pošiljamo »POSAVSKI TEDNIK« po vseh krajih Jugoslavije za navadno naročnino ■■ polletno za ‘<100 din, celoletno za 400 din. — Presenetite tovariše, ki služijo vojaški rok, z naročilom domačega časnikal 0 Trgovinska zbornica za okraj K.ško želi vsem svojim članom, vsem delavcem in nameščencem v trgovinah in vsem delovnim ljudem srečno novo leto 1955, ki naj nam prinese novih uspehov v socialistični graditvi! § KZ>Wfl: Poročilo Okra ne volilne kom sije o neizvršenih nadomestnih volitvah v Boštanju >KOTEKS< ■.t,-.'Jv • Sit ■ odkupuje po svojih odkupnih postajah In zbiralnicah ter kmetijskih zadrugah svinjske kože in plača NEPOŠKODOVANE KOŽE domače pasme po 200 din za kg Kmetovalci, klavnice! oderite vse prašiče In oddajte kože „KOTEKSU" oz. KMETIJSKIM ZADRUGAM ki vam plačajo najvišjo ceno! Na prošnjo tajnika okrajne volilne komisije Krško objavljamo naslednje poročilo: Po izdaji Odloka Okrajnega zbora OLO Krško o razpisu nadomestnih volitev v Boštanju, je Okrajna volilna komisija dostavila Občinskemu ljudskemu odboru Boštam volilni material za izvedbo zbora volivcev zaradi predlaganja kandidatov nadomestnih volitev Občinski LO Boštanj je s svojim razglasom z dne 7. novembra 1954 in 14 novembra 1954 sklical zbor volivcev ter po izvršitvi zbora volivcev dostavil predlog kandidature v potrditev Okrajnj volilni komisiji Okrajna volilna komisija je z ozirom na navedene podatke v zapisniku ki je bil docela pravilno sestavljen, predlog kandidature potrdila. Zapisnik zbora volivcev je bil podpisan od predsedujočega dva člana predsedstva, dva overitelja in zapisnikarja kar zakonito popolnoma zadostuje da je OVK kandidaturo potrdila. Okrajna volilna komisija je posredno dobila ugovor da zbor volivcev ni bil sklepčen, šele 8 decembra 1945, t. j 4 dni pred volitvami, za kar ni takoj reagirala, kar je razumljivo. ker je po zakonu o volitvah dopusten ugovor 21 dni pred volitvami, naknadno bi se pa lahko volitve razveljavile in razpisale ponovne, ob ugotovitvah in izjavah prič. ki so bile na zboru volivcev navzoče. Okrajna volilna komisija ugotavlja, da navedbe v članku »V Boštanju v nedeljo ni bilo dopolnilnih volitev«, ki 50 situacijo v rokah, bi lahko pravočasno podala ugovor pri OVK, saj je imela dovolj časa, če računamo, da je bil zbor volivcev 14 novembra 1954, OVK pa je kandidaturo potrdila 20. novembra 1954 Okraim volilni komisiji pa ni dolžnost, niti rima pravice, kolikor je predlog kandidature pravilno sestav’jen in podpisan, zasliševati volivce o izvedbi zborov volivcev Okrajna volilna komisija je po naknadnih ugotovitvah ob podpisu izjave dveh članov kandidacijske komisije zbora volivcev, da zbor ni bil sklepčen, volitve 11 decembra 1954 ustavila, ter bo naknadno razpisala ponovne volitve za 16. januarja 1955. SEDEM DNI PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani) nezaupanja in celo krvav.h izgredov, so ta načela v glavnem opustile. Politika sile. namesto politike sporazumevanja na miren način, je zavladala v njihovih medsebojnih odnosih. Politika blokov torej v celoti nasprotuje načelom Ustanovne listine Združenih narodov. In zato ni čudo, da sta prav dve, na prvi pogled med seboj sila oddaljeni državi, Indija in Jugoslavija vzrasli pod podobnimi pogoji zgodovinskega razvoja v povsem neodvisni državi z zaostalostjo in siromaštvom kot dediščini polkolonialne preteklosti, visoko dvignili zastavo Združenih narodov ter povsod vsakem koraku pozivati — , in ob ------- - ___ je izšel v j napredne sile sveta, naj se zdru- številki »Posavskega tednika« j jij0 med seboj v borbi za mir z dne 18. decembra 1954, kar za- =n mednarodno sodelovanje ne deva OVK. niso utemeljene, ker : glede na državno ali družbeno poštenih ljudi, ki bi jih bilo tre- ' ureditev, ki vlada pri njih. bo poslušati, sploh ni bilo, niti j Obtožbe, češ da se Indija m se niso zglasili pri OVK, da1 bi } JTfgPSMVUa umikata podali ugovor. Kolikor bi organizacija SZDL v Boštanju imela OBVESTILO nexrfcraJ— nest, nekam »na sredo« med vzhodnim in zahodnim blokom, so zatorej le pic d sovražne propagande. Sveta ni moč ločiti po pripadnosti v tem ali onem bloku, temveč po privrže-za mednarodno sodelovanje. Sile, ki se Ponovno sporočamo, da so knjižne zbirke Prešernove druž- n miru želj. be pošle. Zato za letos nj več možno upoštevati prijav novih j rodno ^delovanje, članov, pač pa šele za prihodnje leto. Da pa ti interesenti ne zavzemaj0 Za to vzvišeno idejo, bi ostali brez vsake knjižne zbirke priporočamo, da se naroce — — na knjižno zbirko KMEČKE KNJIGE. V tej zbirki so naslednje knjige: 1. Koledar KMEČKE KNJIGE za leto 1955 2. Ignac Koprivec: »Nevidna steza« 3. Dr Bogo Grafenauer: »Zgodovina slovenskega naroda« 4. »Pogovori o krmljenju« Cena zbirki je 300 din in se naroča pri KMEČKI KNJIGI, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Da ne bi ostali prihodnje leto brez knjižnih zbirk Prešernove družbe, kakor so tisoči letos, vabimo vse, da se nemudoma vpišejo v članstvo! PREŠERNOVA DRUŽBA KMETIJSTVU je potrebna vseslransfta pomoč V krškem okraju je bilo kmetijstvo vse doslej najvažnejša gospodarska nanoga in ta prvenstvena vloga mu pripada ‘udi v bodoče Zato je vsa skupnost dolžna omogočiti kmetijstvu hitrejši napredek, kajti brez tega si je nemogoče zamišljati naš celotni nadaljnji "azvoj. Vsi vemo. da je kmetijstvo selo zaostalo, potrebno pa je udi vedeti. kje so vzroki te zaostalosti Ni temu kriv samo kmet. kot ga mnogi čestokrat dolžijo, češ zaradi njegove sovražnosti do napredka, starokopitnosti in nazadnjaštva se ob-eg kmetijske proizvodnje ni bistveno povečal od predvojne ravni. Res je sicer, da je kmet večkrat nezaupljiv za marsikatero novost, to pa še ne pomeni, da nasprotuje napredku Nasprotno, prav tako kot vsi ostali delovni ljudje, si tudi on želi boljšega živtienja. Zavedati se moramo, da je zaostalosti v kmetijstvu kriva predvsem zgodovinska razvojna pot našega naroda. Zato bo nujno potrebno da bomo v bodoče v marsičem spremenili dosedanji odnos in gledanje, če bomo hoteli uspešneje reševati celotno kmetij-•ko problematiko. Prav je. da ob koncu leta prikažemo vsaš v glavnem stanje ' metijstva v našem okraju in s tem v zvezi dosedanje delo, na drugi strani pa da že sed? j 'nozorimo p.a nekatera najvaž-’elše naloge, ki nas čakalo v rihodnjem letu. Značilnost za krški okraj je kaj večji so proračunski izdat- razdrobljenost kmečke posesti, sai je povprečna velikost enega kmečkega gospodarstva pod republiškim in pod državnim povprečjem ter znaša le 2,7 ha obdelovalnih površin na eno gospodarstvo. Previsok zemljiški davek in nepravilen način odmere, nesorazmerje med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov, nesocialističen način trgovine s kmetijskimi pridelki so vzrok ds je gospodarsko stanje kmeta zeio težko in pereče. Sedanji kmetijski dohodek mu zadošča le za obstoj njegove družine in pa delno za vzdrževanje že izrabljenih osnovnih proizvodnih sredstev. Te ugotovitve sicer ne veljajo za vse, vendar je pa gotovo, da je zaradi navedenih vzrokov prizadeta ogromna večina kmetov Živinoreja je najvažnejša kmetijska panoga v okraju, saj daje 45 2 N Makarij 3 P Genovefa 4 T Angela 5 S Simeon 6 Č Mojmir 7 P Lucijan 8 S Severin © 9 N Julijan 10 P Viljem 11 T Pavlin 12 S Tatjana 13 Č Veronika 14 P Srečko 15 S Pavel @ 16 N Tomislav 17 P Anton 18 T Vera 19 S Marij 20 Č Boštjan 21 P Neža 22 S Vincenc 23 N Rajko 24 P Evgen © 25 T Trpimiir 26 S Pavla 27 Č Janez 28 P Draguš 29 S Branko 30 N Martina 31 P Vanja $ 1 T Ignacij 2 S Ljnbomira 3 Č Blaž 4 P Andrej 5 S Agata 6 N Doroteja 7 P Rihard © 8 T Janez 9 S Polona 10 Č Dušan 11 P Zvezdana 12 S Damijan 13 N Katarina 14 P Zdravko @ 15 T Vesela 16 S Danilo 17 Č Silvin 18 P Lucij 19 S Konrad 23 N Leon 21 P Srečko 22 T Pust © 23 S Marta 24 Č Matija 25 P Valburga 26 S Matilda 27 N Gabrijel 28 P Roman 1 T Albin $ 2 S Milena 3 Č Marin 4 P Kazimir 5 S Janez 6 N Danica 7 P Tomaž 8 T Bojanka © 9 S Frančiška 10 Č Viktor 11 P Krištof 12 S Gregor 13 N Kristina 14 P Leon 15 T Klemen 16 S Hilarij @ 17 Č Jedert 18 P Edvard 19 S Jožef 20 N Feliks 21 P Benedikt 22 T Lea 23 S Slava 24 Č Gabrijel © 25 P Minka 26 S Teodor 27 N Lidija 28 P Janez 29 T Ciril 30 S Zmago 3) 31 Č B albina 1 P Hugo 2 S Franc 3 N Žarko 4 P Izidor 5 T Irena 6 S Viljem 7 Č Herman © 8 P Albert 9 S Tomaž 10 N Apolonij 11 P Leon 12 T Julij 13 S Ida 14 Č Justin 15 P Teodor (J 16 S Bernarda 17 N Rudolf 18 P Konrad 19 T Ema 23 S Neža 21 Č Simeon 22 P Leonida © 23 S Vojteh 24 N Jurij 25 P Marko 26 T Marcelin 27 S Ustan. OF 28 Č Pavel 29 P Robert 3) 33 S Katarina 1 N Prazn. dela 2 P Boris 3 T Saša 4 S Florijan 5 Č Maksim 6 P Lucij © 7 S Stanislav 8 N Mihael 9 P Gregor 10 T Izidor 11 S Žiga 12 Č Pankracij 13 P Servacij 14 S Bonifacij 15 N Zofija @ 16 P Janez 17 T Jošt 18 S Erik 19 Č Vitoslava 20 P Bernard 21 S Dan j.v.!.® 22 N Milan 23 P Željko 24 T Cvetka 25 S R. d. Tita 26 Č Dragica 27 P Volkašin 28 S Avguštin $ 29 N Majda 30 P Ivana 31 T Angela 1 S Radovan 2 Č Velimir 3 P Milojka 4 S Branko 5 N Ferdin. © 6 P Zdenko 7 T Robert 8 S Medard 9 Č Primož 10 P Marjeta 11 S Srečko 12 N Čedomir 13 P Anton @ 14 T Vasilij 15 S Vid 16 Č Beno 17 P Gorazd 18 S Bogdan 19 N Julijana 20 P Silverij © 21 T Alojz 22 S Ahacij 23 Č Kresnica 24 P Janez 25 S Jaroslav 26 N Gruda 27 P Ladislav j) 28 T Zorana 29 S Peter in P. 30 Č Emilijana JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER 1 P Bogoslav 2 S Marija 3 N Nada 4 P Urh 5 T C. in M. © 6 S Bogomila 7 Č Vilko 8 P Špela 9 S Tomaž 10 N Amalija H P Olga 12 T Mohor 13 S Dragan 14 Č Franc 15 P Vladimir 16 S Dan tank. 17 N Aleš 18 P Miroslav 19 T Vincenc © 20 S Marjeta 21 Č Danilo 22 P Dan vstaje 23 S Branislav 24 N Kristina 25 P Jakob 26 T Ana 27 S Sergij 28 Č Zmago 29 P Marta 30 S Maksima 31 N Ignacij 1 P Ljubica 2 T Bojan 3 S Štefan © 4 Č Dominik 5 P Ožbalt 6 S Ljubo 7 N Kajetan 8 P Marin 9 T Janez 10 S Lovrenc 11 Č Veselko 12 P Klara 13 S Lijana 14 N Demetrij 15 P Marija 16 T Rok 17 S Radigoj © 18 Č Helena 19 P Marijan 20 S Bernard 21 N Ivana 22 P Ostrivoj 23 T Zdenka 24 S Jernej 25 Č Ludovik J) 26 P Aleks. 27 S Zlatko 28 N Avguštin 29 P Sabina 30 T Roza 31 S Rajko 1 Č Tilen 2 P Štefan © 3 S Darja 4 N Rozalija 5 P Lovro 6 T Ljubka 7 S Marko 8 Č Marija 9 P Aleks. (J 10 S Nikolaj 11 N Erna 12 P Silvin 13 T Zdenko 14 S Rosana 15 Č Albin 16 P Ljudmila® 17 S Lambert 18 N Irena 19 P Suzana 20 T Dionizij 21 S Matej 22 Č Mavricij 23 P Tekla 24 S Nada 25 N Uroš 26 P Justina 27 T Kozma 28 S Venčeslav 29 Č Mihael 30 P Jelka 1 S Julija © 2 N Miran 3 P Vitomir 4 T Zlatka 5 S Marcel 6 Č Bruno 7 P Marija 8 S Brigita f 9 N Janez 10 P Hugolin 11 T Milan 12 S Maks 13 Č Edvard 14 P Nedeljko 15 S Terezija © 16 N Jadviga 17 P Mira 18 T Luka 19 S Etbin 20 Č Felicijan 21 P Uršula 22 S Vendelin 23 N Božidar 24 P Rafael 25 T Darija 26 S Lucijan 27 Č Sabina 28 P Šim en 29 S Ida 30 N Sonja 31 P Alfonz © 1 T Dan mrtvih 2 S Dušanka 3 Č Silva 4 P Karel 5 S Emerik 6 N Lenard @ 7 P Engelbert 8 T Bogomir 9 S Teodor 10 Č Andrej 11 P Martin 12 S Martin 13 N Stanislav 14 P Borisi. © 15 T Leopold 16 S Jerica 17 Č Gregor 18 P Milko 19 S Elizabeta 20 N Srečko 21 P Marija 22 T Cecilija 3) 23 S Klemen 24 Č Janez 25 P Katarina 26 S Konrad 27 N Baldo 28 P Griša 29 T Ust. n. J.© 30 S Andrej 1 Č Božena 2 P Blanka 3 S Frančišek 4 N Barbara 5 P Stojan 6 T Miklavž (J 7 S Ambrož 8 Č Marija 9 P Valerija 10 S Smiljan 11 N Danijel 12 P Aljoša 13 T Lucija 14 S Dušan © 15 Č Kristina 16 P Albina 17 S Lazar 18 N Radko 19 P Urban 20 T Julij 21 S Tomaž 22 Č Dan JLA$ 23 P Viktorija 24 S Adam, Eva 25 N Božič 26 P Štefan 27 T Janez 28 S Živko 29 Č Tomaž © 30 P David 31 S Silvester i K Z O m h —7;t/><>t/>On0 €1 pripravah %u - . ustanovitev komun v nem okraju Okrajno politično in oblastveno vodstvo je pričelo z načrtnimi pripravami za formiranje komun v krškem okraju letos septembra. O tem, zdaj najvažnejšem družbenem političnem problemu sta razpravljala Okrajni komite ZK in Okrajni odbor SZDL z namenom, da hi se politično razpravljanje pravilno usmerjalo in onemogočalo vnašanje zmede z neresničnimi in social-de-rdagoškimr. »argumenti«. OI/3 je prvič razpravljal o pripravah za formiranje komun na svoji seji 13. oktobra; takrat je tudi izvolil komisijo za proučevanje in pripravo prenosa pristojnosti iz OLO na občinske ljudske odbore v zvezi z ustanavljanjem komun. Obstajajo namreč možnosti, da se nekateri posli prenesejo iz ODO na občine že pred ustanovitvijo komun. Vzporedno s političnimi pripravami je komisija začele tudi z načrtnim zbiranjem družbeno -ekonomskih pokazateljev in z njihovo obdelavo. Oti političnih priprav na zbore volivcev Politične priprave za komune v okraju so šele v prvi razvojni dobi. Pred kratkim so bila razmeroma prav dobra posveto- vanje aktivistov SZDL in odbornikov obč. ljudskih odborov po sektorjih. Na posvetovanjih so se aktivisti seznanili z bistvom vsebine komun in dobili podlago za pravilno razlaganje tega važnega vprašanja. Pogoj, da se bodo najširše množice volivcev — državljanov resnično svobodno in samostojno odločile za ali proti konkretnim sklepom glede ustanavljanja posameznih komun, za njihovo teritorialno obldko, center itd., je prav gotovo temeljito poznavanje bistva in vsebine komun. Šele po vsestranskem obravnavanju bistva komun in njihove vloge v nadaljnji socialistični graditvi na množičnih sestankih Socialistične zveze bomo prešli v drugo obdobje graditve komun, to je na zbore volivcev. Tu bodo ljudje odločali o tem važnem družbenem vprašanju. Iz dosedanjih razprav, predlogov in mnenj glede komun je okrajna komisija prišla do naslednjih zaključkov, k; pa seveda niso nobeno končno izdelano, ustaljeno stališče. Komisija meni, da bodo v prvi polovic^ leta 1955 v glavnem za-ključene vse priprave za formiranje naslednjih komun: KOMUNA SEVNICA Objavljamo kratek pregled dosedanjega dela komisije za formiranje komun pri Okrajnem ljudskem odboru. Gradivo bo lahko s pridom služil« razpravljanju o komunah, ki ga na terenu pripravljajo oz. vodijo organizacije Socialistične zveze. Komuna Senovo K predlogu gornjih treh komun se ob razpravljanju na terenu kažejo možnosti za ustanovitev še dveh komun: senovške in kostanjcvtške. KOMUNA SENOVO bi se v svojem južnem ožjem delu naslonila na levi breg Save, proti severu pa: na vzhodu na Orlico, na zahodu pa na Bohor. Zajemala bi torej vzhodni del občine Blanca, celotni občini Brestanico in Senovo ter vsaj en del občine Podsreda. Na podlagi že navede- „ , nega števila prebivalcev po se- ! nosti ekonomike in folklore na danjih občinah in ustvarjenega tem področju. Pri morebitnem povprečnega narodnega dohodka formiranju kostanjeviške komu-bi ta komuna štela približno ne bi prav gotovo naleteli na ve-9427 prebivalcev, ustvarjala pa like težave subjektivnega zna- Komuna Kostanjevica Ta komuna bi zajela predvsem področje Krškega polja. Njena južna meja bi tekla po vrhu Gorjancev (republiška meja), proti severu pa bi zajemala severne obronke Gorjancev, nižino desno in levo od Krke do gričevja južno od Bučke in Rake na severu. To bi bila — relativno vzeto — revna komuna in moramo iskati upravičenost njenega snovanja zlasti v elementih družbenega upravljanja, pa tudi v enot- Ta komuna bi zajela poleg Sevnice področje spodnjega, to je zahodnega dela doline Mirne (občine Tržišče, Krmelj), dolino Sevnične (občine Za bukovje in del občine Planina pri Sevnici), občino Studenec, vsaj del obči- 1.852 prebivalcev, ■3.608 prebivalcev, 907 prebivalcev, 2.432 prebivalcev, 4.242 prebivalcev, 1.556 prebivalcev, 1.318 prebivalcev, 8. Zabukovje 1.524 prebivalcev, Slcimai: 16.439 nrebivaleev. 1. Blanca 2. Boštanj, 3. Bučka 4. Krmelj 5. Sevnica 6. Studenec 7. Tržišče ne Bučka na Dolenjskem in občino Blanco. Občine (brez Planine pr; Sevnici), ki bi se deloma ali v celoti vključile v to komuno, štejejo prebivalcev in imajo narodnega dohodka: narodnega doh. 42595.000 din narodnega doh. 43,880.000 din narodnega doh. 21,684.000 din narodnega doh. 157,077.000 din narodnega doh. 501229.000 din narodnega doh. 25,394.000 din narodnega doh. 38,455.000 din narodnega doh, 21,743.000 din narodnem doh. 852 427.000 din KOMUNA VIDEM-KRŠKO b; zajemala področje severno od i južno od Save do vrhov G-or-Save do Veternika in Orlice j jsncev (občine Leskovec. Vel. (občine Videm-Krško, Brestani- j Trn, del ali celotno občino Raco, Senovo in del Podsrede), in ka, Kostanjevico in Podbočje). Te občine imajo: 1. Brestanica 3.089 prebivalcev, 2 Kostanjevica 2.865 prebivalcev, 3. Leskovec 4. Podbočje 5. Podsreda (del) 6. Raka 7. Senovo 8. Vel. Tm 9 Videm-Krško 4.393 prebivalcev, 2.332 prebivalcev, 819 prebivalcev, 2.367 prebivalcev, 4.593 prebivalcev, 1.186 prebivalcev. narod. doh. narod. doh. narod. doh. narod. doh. narod. narod. narod. narod. doh. doh. doh. doh. 158.088.000 din 57.745.000 din 92.640.000 din 46.593.000 din 10.167.000 din 53 980.000 din 559.309.000 din 23,141.800 din 748,979.000 dinarjev narodnega dohodka. Morebitno formiranje senovške komune bi pripomoglo po mnenju komisije tudi k rešitvi problema Kozjanskega, ki ima sicer svoj geografski center v Kozjem, vendar pa zelo slabe pogoje v gospodarskem ozira sploh, v prometnem pa še prav posebej, kakor tudi glede povprečne kultur-noprosvetne ravni, Senovška komuna bi torej imela svoje opravičilo tako v ekonomskem kot družbeno-upravnem ozira, vendar pa so razprave okoli tega vprašanja še vedno v proučevanju in izmenjavanju misli čaja. Te težave izvirajo iz nasprotij med malim mestom (Kostanjevico) in veHko vasjo (Šentjernejem, okraj Novo mesto), ki so jih in jih včasih še dandanes razpihujejo pod firmo političnih interesov nekateri nezdravi lokalpatriotični in špekulativni elementi s te ali one »strani meje« med sedanjima okrajema. * Sedanji okraj Krško bi torej ustanovil tri do pet komun. Sedeži komun bodo v vseh primerih v okrajih oziroma mestih, po katerih bodo komune tudi nosile svojo ime. SKUPNOST KOMUN — BODOČ! OKRA,! 5.571 nrebivaleev. narod. doh. 1.169.765.080 din 9* *>.1^ nprofl. rini-* 9. 171 En del občine Podsreda (z. tem primeru vključil v komuno Podsreda samo) bi sc v I Kozje. vasjo KOMUNA BREŽICE bi se prav tako raztezala na obe Stranj Save in 1. Artiče 2. Bistrica 3. Bizeljsko 4. Brežice 5. Cerklje 6. Čatež 7. Dobova 8. P: §ece 3.561 prebival., 2.870 prebival., 2.977 prebival., 4.277 prebival., 2.494 prebival., 2.800 prebival., 4.191 prebival, 2.598 prebival, 9. Podsreda (del) 820 prebival, 10. Vel. Dolina 2.352 prebival narod. doh. narod. doh. narod. doh. narod, doh. narod. doh. narod. doh. narod. doh. narod. doh. narod. doh. narod, doh bi zajemala: 86.470.000 din 47.520.000 din 65.470.000 dan 424.159.000 din 127.243.000 din 56.428.000 din 147.218.000 din 38.414.000 din 10.168.000 din 31.692 000 din Skuril; 28.157 prebival nerod (lotu 1.034.700 OOP gin V dosedanjem poteku razpravljanja o komunah in bodočem okraju — skupnosti komun so se pokazala razna mnenja, ki jih lahko prikažemo v treh glavnih variantah: 1. Priključitev vseh komun ali enega dela — k bodečemu novomeškemu okraju. 2. Priključitev vseh ali enega dela komun sedanjega okraja — bodočemu celjskemu okraju, 3. Ustanovitev noverja obsav-skega okraja z združitvijo komun sedanjih okrajev Trbovlje tn Krška: Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Radeče, Sevnica, Videm-Krško. Brežice in morda še Senovo Ce bi ustanovili kostanjeviško komuno, bi ta bolj težila k bodočemu novomeškemu okraju. Prva in druga varianta sta težko sprejemljivi. Tretja je najboljša, čeprav ne rešuje zadovoljivo vseh problemov Sedež bi bil najprimernejši v Trbovljah, ki sicer geografsko ni center Ob-savja. ima pa zato največ pogojev Komisija pa meni, da mesto sedeža bodočega okraja »«_ bo posebne važnosti, ker državljani na okraju skorajda ne bodo imeli nobenih opravkov. Tretja varianta je najboljša predvsem tudi zato. ker dolina Save s svojo železniško magistralo in lokalnimi ekonomsko-kulturnimi centri vse okraje vzdolž Save povezu je, ne pa razdvaja, kakor jih je nekoč v stari Jugoslaviji. * O vseh teh vprašanjih bodočih komun, zlasti pa o bistvu in vlogi komun nal organizacije Socialistične zveze po sklepih zadnje in predzadnje razširjene seje okrajnega odbora SZDL razpravljajo s svojimi člani Ko nam bo jasno, kaj je komuna, kaj od nje pričakujemo in kaj nam pomeni za uresničitev doslednega družbenega upravljanja v našj socialistični družbi, nam tudi ne bo težka odločitev, v katero komuno se bo vključil ta ali oni kraj. Vsem delovnim ljudem krškega okraja čestitajo k doseženim uspehom v letu 1954 in jim želijo srečno in novih zmag polno novo leto 1955 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRŠKO OKRAJNI ODBOR SOC. ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV OKRAJNI SINDIKALNI SVET KRŠKO * KOMUNA, naša bodoča velika občina, je taka ljudska skupnost, ki povezuje interese posameznikov in družbe in po kateri lahko vsak državljan n eposredno vpliva na razvoj življenja o naši državi. Kako je z nafto na Krškem polju? Ob razveseljivi novici, da se raztezajo naftonosne plasti verjetno tudi V-, globini Krškega polja, je uredništvo Posavskega tednika naprosilo direktorja Geološkega zavoda LRS tov. ing. Danila Jelenca, da bi bralcem našega lista pojasnil, kakšni so Izgledi za pridobivanje nafte v Spod- Posavju. Danes objavljamo odgovor Geološkega zavoda LRS, o poteku sedanjih raziskovalnih del pri Brežicah pa bomo naše bralce še obvestili Pri iskanju nafte v Sloveniji smo se za sedaj omejili na obrobje Panonske nižine. V Panonski nižini oziroma na njenem obrobju so v našj bližini naftna polja v Lendavi, na Hrvaškem, na Madžarskem in v Avstriji. Panonska nižina ni samo geografsko, ampak tudi geološko zaključena enota, ki jo obrobljajo Alpidi in Dinaršdi, Geologi jo imenujemo panonska udorina. V terciaru jo je prekrivalo morje, v katerem so se usedali peščeni, glinasti in lapomati sedimenti. Morje je dolgo prekrivalo današnjo Panonsko nižino. To priča debelina sedimentov, ki znaša pri Lendavi čez 2500 m. Torciar delimo v več stopenj. Največ plasti, kj napolnjujejo Panonsko nižino, je nastalo v najmlajših dveh stopnjah, v miocenu in plloccnu. Iz teh dob izvirajo gotovo tudi prvi začetki naše nafte. Kako je nastala nafta? Iz česa in kako je nafta nastala. nam še danes ni popolnoma jasno. Mnogi znaki kažejo, da je nastala jz enostaničnih rastlinskih in živalskih organizmov v morju Ohranila se je v poroznih usedlinah takratnega morja v peskih in peščenjakih, in sicer v vmesnih prostorih med zrnci kamenina. Spremlja jo zemeljski plin in slana voda. Da se nafta lahko ohrani skozi dolga geološka razdobja v »svojem kolek-torju, kot pravimo taki porozni kamenini, morajo biti nad porozno plastjo in pod njo malo porozne kamenine ali izolatorji; to so navadno laporji. Zaradi bočnih pritiskov se plasti nagubajo. V ta_ kih gubah se potem porazdelijo nafta, plin in voda glede na svojo specifično težo. Plin, ki je najlažji, se drži v najvišjih delih, takoj ob njem je nafta, najniže (v dolinah gub) pa voda. Vse je seveda pod zemljo zaprto pod močnim pritiskom. Preden začnemo iskati nafto, morajo biti torej izpolnjeni mnogi pogoji. Prepričati se moramo, da imamo opravka s plastmi, v katerih je tud; drugod (n. pr v bližnji soseščini) nafta. Te plasti i®oii©Gmnsencne strani raketne obrambe Kadar se kdo dolgočasi, pozablja, da je čas neutrudljiv tekač, ki ga mi, ubogi zemljam, dohitevamo ali ga vsaj skusamo dohitevati. Težko je vsem, ki jih čas pušča za seboj. A kaj hočemo — utrudljivi smo in e e ustavljamo prepogosto tudi tam, kjer se ne hi smeli, tam, kjer niti mačjega zlatu ni — pravo zlato ali čas pa beži in se ne ozira na nas. Sopihajoči sopotniki smo ... menda drvimo za njim — za časom namreč. Leto dni — to pi ravno mnogo. Nekaj veselja, nekaj žalosti, nekaj skrbi, nekaj uspehov ter nekaj neuspehov Pa še nekaj grobov in nekaj otrok. Svet se vrti in mi z njim. Čas pa beži, beži. Leto 1954. Se mogoče spominjate načrtov ki ste jih skovali na starega leta dan? So se vam uresničili? — Pravzaprav -- ste jih uresničili? Oh, saj nisem tako radoveden, pa tudi ženska nisem V tem podlistku ne bom govoril o svojih uspehih in neuspehih — o tem naj go- vorijo poklicani — posebno, kadar gre za neuspehe. Toda, da ne boste reki. da ne držim besede — o naši raketni obrambi nameravam govoriti ter o naših strelcih, ki so (vsaj nekateri) doživel- svoj novi krst. V novoletni številki Posavskega tednika smo razbobnali res čudno novico: »Letos bomo ugnali točo« — »Obljubljajo nam rakete« — »5Q posta) bomo imeli« Da, čudovito napisani naslovi. In vendar je bilo v vsem tem nekai resnice, če že ne dosti. Nič več ne bomo dalj zavarovati vinogradov — marsikdo je tako rekel še več pa jih je tako mislilo. Toda. raketna bomba — to je vendar poskus — pa še celo drag poskus Ne ne, pri poskusih ne bom tvegal. Pa že raje da-m tistih 5000 ali 10 000 dinarjev, bom vsal mimo spal No, in res — precej vinogradnikov je tudi mimo spaio Saj to ie najleoše Zakaj naj bi te tlačila mota ko pa ni nujno. Za dobro soanje se imajo mnogi I 1862 dinarjev — pa še to »ta zahvaliti Anzeku, Id je kot zve- ---------- Tnr*1 sti uslužbenec podkupil svoj jezik in ga nagovoril k zvijači. Živeti je trebi Tako tudi jaz mislim In pošteno živeti — v vseh pogledih Mariborčani, tam pod Kalvarijo — tam je bil res pravi križev pot. Pa kakšen ropot v oblakih! 200 raket je bruhnilo v grozeče ktrmulus-nirnbe (ki so smrtonosni za zoreče in nezoreče grozdje) srebrov jodid — na milijarde, na triljone — na se je iz vsega tega usulo na milijarde ledenih zrn na drobne, nedolžne jagodice. ki še skoraj živeti niso začele. In to je bil konec. Nal sreio rakete k vragu! Raje bom prižgal oljkovo vejico, na Pomolil bom, pa čeprav rožni venec ali bom pa klel in tako razgnal te vražje »čmo-sivo. rume-no-modre« oblake. No in tako je nekako bilo v Mariboru .. baje Na Bizeljskem in v Piše-cah na je bilo drugače. Pridne roke so zgradile in oripravile 23 strelskih hišic in iih opremile z raketami, ki so bile na vse veselic nas vseh. posebno pa še DOZ Ljubljana. OLO in OZZ Krško ki so raketno obrambo finane!rali. cenejše. kot so pas prvotno stražili. Ena raketa je stala samo prave, uvožene pakete«. Torej se je poskus pocenil. In strelci — sami »korajžni« fantje in možje, so šli trikrat na fronto. Pomislite, na sam binkoštnj ponedeljek, pozneje pa še dvakrat ponoči. Na nasprotni strani — na drugi fronti — je bilo pasja videti. Sam vrag je kuhal ledeni fižol, mogoče tudi ledena jajca, vsaj tako je bilo slišati. Vse je kipelo tn hitelo preko grebenov prav nad naše gorce in pogumne zažigalce raket. Zdaj. zdaj bo zagrmelo in se usulo. In še zelena kri bo spet tekla v jarke namesto v grla. To je vražje. Kaj res bog ne zna več prizanašati? Pa prav nad nas gre. nad Pišečane in Bizelance Pa se je oglasil Šneberger pri Sv. Vidu. Oglasil se je Kene na Pečarjevem bregu, pa še nekai drugih. Zdaj bo. kar bo. Rakete so švignile v zrak, prav v tiste grozeče kotle. Mogoče se je kdo prekrižal? Kdo ve? Pa glej, plat zvona bije! To ie pa res huda ura Pa še pri Sv Jederii Saj tam je postaja — strelska postaja. Pomislite — sam Pikeljc se je obesil na vrv — strelec prve bojne črte — obesi! se je na naivečii zvon Saj se lepo sliši: bom ... bom.. bom ... Kdo bi sd mislil! Rakete so se zarinile v črne gmote In jih razgnale. Glej, zvezdice božje — pa že čez pet minut. Da, čez pet minut — to ni izmišljeno; vsi strelci, ki so streljali in ki niso streljali, so to opazili. Rakete pomagajo! To je bil zmagoslavni krik raketne obrambe. In vinogradniki so se trikrat oddahnili... Pravzaprav bi »hilzne« ne smele pasti na zemljo, toda zakon težnosti je Newton pogrun-tal že pred nekaj stoletji in tako preprosto razložil, da bi celo Zupan pri Sv Vidu moral vedeti, da tisto, zapičeno v njegovem vinogradu, ni bila granata. ampak uboga raketa, ki je opravila svojo nalogo tn je padla lepo nazaj na zemljico. Ne, Ljudske milice ne smemo več strašiti z granatami — saj imamo rakete —, o teh pa lahko govorimo. Celo moramo govoriti. To je korak naprej in tega lansko leto še nismo imeli — raketne obrambe namreč Zdi se mi. da «o se vinogradniki s tem poskusom približali Francozom. Italijanom in Švicarjem — dokaz, da skušamo iti tud; v naši državi s hitrejšim tempom s časom ki nam še vedno, vedno uhaja. Mile Pleterski morajo vsebovati porozne vložke med slabo poroznimi skladi Plast; morajo biti primemo nagubane, da se nafta in plin v zadostni meri ločita od vode in da sta pod zadostnim pritiskom. Končno so lahko vs; pogoji izpolnjeni, pa vendar ni nujno, da je na raziskovalnem ozemlje sploh kdaj nastajala nafta. Strokovnjaki domnevajo naftonosne plasti Krško polja je najjužnejši zaliv nekdanjega Panonskega morja na slovenskem ozemlju. Vsa raziskovalna dela, ki smo jih doslej opravili, so imela namen ugotoviti ali so izpolnjen; pogojL da netita sploh lahko tukaj nastopa. S precejšnjo gotovostjo sklepamo, da segajo podobne plasti, kot so v Lendavi in na Hrvaškem naftonosne, iz hrvaške strani in iz Bizeljskih goric pod savsko ravnino. Njihova sestava je primerna, da bi se v njih lahko nabrala nafta. Geofiziki so imeli nalogo ugotoviti nagubanost teh več ali man, domnevnih plasti pod savsko ravnino. Severno od Bukošeka so res ugotovili neznatno vzboklino. Po računih tudi domnevajo, da so za nafto zanimive plasti debele okoli 1800 m. Nazadnje, glavno vprašanje, ali je nafta v teh »godnih okoliščinah tukaj sploh kdaj nastajala, pa nam lahko odgovori samo globoka vrtina, ki bi jo morali vrtat; do 1800 m. Taka vrtina je izredno draga. Zato smo se odločili, da potrdimo vzboklino ati kot pravimo v naftni geologiji strukturo severno od Bukošeka s štirimi plitvimi strukturnimi vrtinami. Te vrtine ne bodo doiegle domnevne naftonosne plasti, čeprav bo prva globoka 800 m. Z njimi bomo preiskali le zgornje plasti zaradi strukture ter domnevno nadaljevanje lignita in gline iz Globokega. Še enkrat na kratko: Nafte na Krškem polju še nismo našli, le domnevamo, da so izpolnjeni pogoji, da nafta lahko tukaj nastopa. Če bomo te pogoje s strukturnim vrtanjem z gotovostjo dognali, lahko upamo, da bomo dobili kredite tudi za globoko naftno vrtino. POSVET O STRELSTVU V SPODNJEM POSAVJU je bil v nedeljo, 19. decembra 1954, v sejni dvoran; Celuloze v Vidmu. Udeležil se ga je tudi narodni heroj polkovnik Vasja Klanjšek, predsednik SZ Slovenije, predsednik OLO Tone Zupančič in vodilni tovariši skoraj vseh večjih podjetij v okraju. O zanimivih ugotovitvah bomo več poročali v naši prihodnji številki. rinil Z vozom boginje Talije.. I Ul§J ® gostovanju SKUD „Lojze Košak" v Črnomlju Iz Pulja v Šanghaj S korveto (bojno ladjo) »Friderik« je Vidmar odplul iz Pulja 1874 spomladi. »Vredno je omeniti,« pravi, »da smo vzeli s seboj 200.000 steklenic vina, nekaj tisoč steklenic piva in nekaj sto tisoč smotk, ko smo zapuščali Evropska tla. Po 14-dnevni vožnji, boreč se z velikim viharjem, smo pripluli v Port-Said. čez dva dnj pa zavili v 86 milj dolgi Sueški prekop Vožnja po njem je trajala tri dni. Četrtega junija smo prišli v Suez, ubožno egiptovsko gnezdo, ki ima 30.000 prebivalcev. Vročina je neznosna, celo v senci kaže toplomer.40 stopinj Celzija.« Od tu je Vidmar obiskal tudi Kairo in slavne piramide pri Gi-zeh. Zatem kratko omeni potovanje po Rdečem morju, opisuje Aden, prihod na otok Cejlon, 19. avgusta 1874 pa je v Hong Kongu stopil na kitajska tla. »Po dolgi težavni vožnji smo prijadrali na Kitajsko,« piše prijatelju iz Hong Konga. »14. junija smo zapustili Suez in odpluli skozi Rdeče morje. Koliko smo na potu skozi to morje prestali, tega moje pero ne more popisati. Vročina je znašala 42 stopinj, a mi nismo imeli čisto nič hladilnih pijač Porcije vode, ki je imela od 38 do 40 stopinj, so bile zelo majhne Pri tem pa smo še bili duševno in telesno strašno vpreženi . . Na poti proti Cejlonu sem doživel prvi siloviti orkan. Jadra je grozoviti veter trgal kakor cunje na drobne kose. Na jadmikih je mornarjem trgal srajce raz telesa. Da bi človek na ladji stati, hoditi ali ležati mogel, -o tem še mislit' ni bilo. Srečen je bil že tisti, kateremu to stanje n; jemalo sape ... Hong Kong smo zapustili 26. avgusta. Uporni vetrovi so bili vzrok, da smo morali ladji s paro pomagati, da smo prej prebrodili Kitajsko morje katero ]e bilo ravno ta čas polno silno hudih viharjev. Po Jang-tse-kiangu (Rumeni reki) smo poganjali ladjo s paro še 20 angleških morskih milj navzgor do ustja reke Wusung, potem pa jadrali po njej do Sangaja, ki stoli ob tej reki. (Kitajci se pripravljajo na vojno z Japonci zaradi otoka Formoze.) Po štirinajstih dneh smo zapustili Sangaj in se podali na Japonsko Včeraj, pred odhodom iz Sangaja pa sem bil navzoč pri .kitajskem obedu*, ki ti ga bom opisal.« Čudne reči za obed — kitajski jedilni list Razumljivo, da je naš Kranjec Vidmar debelo gledal kitajske jedi in sl ta obed potanko zapisal z jedilnim listom vred. Tako pripoveduje: »Po prijaznem posredovanju poslaniškega tajnika smo bili povabljeni na obed k mandarinu Kini, mestnemu županu v Šanga-ju. Skozi obokana vrata smo stopili na dvorišče prav snažne enonadstropne hiše z lično izrezljano streho, ki je bila olepšana s kačo in drugo repatasto zverjo iz lesa. Kin nas je prav prijazno sprejel, oblečen v dolg višnjev talar po hrbtu pa mu je visela skoraj do peta dolga kita. Odvedel nas je v lepo, svetlo -n zelo prostorno dvorano. Služabniki so nam postregli s čajem v malih porcelanastih čašah, ki smo ga srkalj po kitajskem običaju čisto grenkega, brez vsakega dodatka. Ko je prišel sluga poročat da je obed gotov, nas je Kin spremil v jedilnico. Tu je stala dolga belo pogrnjena miza, okoli nje pa marmorni stoli. Na mizi so bile vse posode, čaše in drugo po-mizje iz najfinejšega porcelana. Vsakemu gostu je bilo pripravljeno kitajsko jedilno orodje, a iz vljudnosti je Kin pridal tudi evropsko jedilno pripravo Kitajsko jedilno orodje sta dve tanki, do 6 palcev dolgi paličici majhen špikast nož in lesena žlica. Kitajec se čudi, kako moremo Evropejci jesti s takim nevarnim orodjem kakor so naše vilice Paličici drži Kitajec eno med prstancem in sredincem, eno med palcem in kazalcem in z veliko hitrostjo z njima je. Da ne bom preobširen, hočem nam ponujena jedila, ki se mojemu evropskemu V Krškem je 26 novembra leta 1879 umrl Vinko Vidmar, učitelj meščanske šole. Vidmar, rojen v Ljubljani, je bil mornariški podčastnik in je v letih 1874 1875 in 1876 z avstrijsko fregato »Friderik« potoval okrog sveta. Vsekakor ie bilo takrat, pred 80 leti, to potovanje avstrijske vojne ladje nekaj posebnega. prav posebno pa še za Slovenca. Tri leta je trajala ta dolga pot. Proti koncu potovanja je Vidmar zbolel v Valpa-raisu. Zaradj bolezni je potem zapustil pomorsko službo ter prišel v Krško učit. Vtise in d oživetja s svojega potovanja je opisal v pismih prijatelju, ki jih je nato priobčil v Letopisu Matice Slovenske za leto 1880. Iz njegovih zanimivih opisov ie kratek od’omek zlasti opis obeda pri kitajskem mandarinu, ki pokaže značilne posebnosti (vmes tudi prav čudne) kitajske kuhinje. sadje neko želodcu prav nič prilegala niso. kar zapored našteti, kakor so prihajala na mizo. PREDJED 1. Svinjska gnjat z ovčjim mesom v malih oglatih zrezkih s sojo (nekakšen bob ali fižol). 2. Vmeteng jajca s toplim riževim vinom (samchnu). 2. Rdeče kuhane plavuti morskega volka. 3. Pribina in račja jajca. 4. Pečena raca v malih zrezkih. 5. Ovčje meso z močnatim testom. 6. Petelinovi grebeni z neko juho. 7. Z morskimi raki napolnjeni kukmaki v neki juhL 8. Račje meso s torbicami iz in česnovo 3. Melonska zrna. praženj ze-meljsk, orehi s toplim mandelj- „^tega “‘jesta novim mlekom. , omako. OBED i g. Morski raki z bambusovimi 1. Ptičja gnezda z mladikami 1 mladikami bambusovimi in neko posebno j 10. Pečena jabolka. juho 11. Juha Iz ovčjega mesa. Ulica v Kong Kongu z značil nim kitajskim vrvežem IZ Lotosovo sladko juho. 13. Posebna juha z gobami in gnjatjo. 14. Pražene ribe. 15. Golobja jajca s cmoki. 16. Sagittaria (rastlina) v na-maki 17 Pečena kura v malih zrezkih. 18. Hladetina s sadjem, 19. Pražene korenine vodne lilije. POMIZEK (desert) Jabolka, hruške, grozdje, orehi, ananas in kitajska pekarija Poglavitne pijače so bile čaj, riževo vino in riževo žganje Naposled so nam postregli še s šampanjcem, kar je naše želodce nekoliko popravilo po tem čudnem obedu. Največ jedil je namreč plavalo v brezokusni in gnusni juhi, najbolj pa so se nam studila ptičja gnezda. Po evropskem okusu je bila le deseta jed (pečena jabolka). Med obedom se je ves čas kadilo. Kin je kadil v olje vdelan tobak iz male kitajske pipice, nam pa je ponudi! fine manilske Obnovljena naročnina — jamstvo za udeležbo v naqradnem žrebanju! smodke. Med pojedino so nam stregli z gorko-moknmi obrisa-čami, da smo si obraz in roke z njimi brisati Čudovito je to, kako tako brisanje prijetno hladi Postrežba je bila v vsakem oziru izborna. Zapustil sem mandarina Kina s prisrčnim poslavljanjem in s tem prepričanjem, da je kitajski obed zelo drag, a nikakor ne tako grozovit, kakor se je celo po novinah čitalo. Tudi ni res, da bi se pri obedu z mož-narji streljalo ali da bi 34 jedil nanesi^ na mizo ali da bi se jedle pečene mačke in podgane. Prvega oktobra smo odjadrali po svečanostni veselici za slovo iz pristanišča Sangaja Po morju smo imeli mnogo boriti se z nasprotnimi vetrovi in morali smo stroj kuriti, da smo lahko po štirinajstih dneh prijadrali v naše sedanje bivališče Nagasaki na Japonskem.« V soboto, 11. decembra, je žen s kulisami, in da ima poleg gledališče SKUD »Lojze Košak« vse prostore ki so modernemu gostovalo v Črnomlju z Benelli- odru potrebni Gradnikovim tragičnim poemom Vedeli smo, da je bilo v Cr-miade ljubezni »Ljubezen treh nomlju zgodovinsko zasedanje kraljev^ Gostovanje je bilo uspeš SNOS, vedeli smo, da je bila de-no, občinstvo in izvajalci pa za- seta obletnica tega zgodovin-dovo.jm. skega dne lepo počaščena, toda Kulturnoprosvetni dom v Cr- take SF9ant8ke in tako dovršeno nomlju spada med najlepše dvo- urejene stavbe nismo pričarane v državi, gotovo pa je, da kova*1 nima tekmeca v naši republiki. Naše gostovanje bi moralo biti Dvorana sprejme nad sedem sto pred rojstnim dnem Republike, ljudi, saj je samo sedežev 750. toda ker gre za praznike vsak v Dom je že na zunaj tako čudo- svoj kraj smo na predlog tam-vito lep, da človeku nehote za- kajšnjega OLO gostovanje prelo-stane korak, ko gre mimo Pre- žili- Toda nismo se kesali. Dvo-krasna marmornata fasada je rana je bila zasedena do zadnjega okrašena s podobami našega po- kotička, gledališkj listi razpro-hoda v NOB. kar je spretna roka dani kot blisk in še zmanjkalo vrezala v dragocen kamen. Dvo- jih je. Dogajanje na odru je obrana ima strop iz naravno bar- činstvo pazljivo spremljalo in vanega hrastovega lesa, prav take nagrajevalo nastopajoče z bur-pa so stene in sedeži. Ce pogle- nim ploskanjem. z °dra v dvorano, te ta po- Jasno je, da se je vodstvo gled (posebno igralca!) resnično SKUD odločilo, da bo še gosto-prevzame in očara, navda pa te valo. Ko smo se veseli vračali tudi z nekim strahom in bojaz- nijo: Ali bom dal, kar moram dati? Razsvetljava je grajena na modernih refleksnih principih, skratka, dvorana, v kateri je naše gledališče gostovalo, je pravo svetišče. Velikega občudovanja je bil sredi noči čez naše pravljične Gorjance, prav gotovo nismo slutili, da je bila naša predstava zadnja v tej dvorani. Teden dni pozneje je dvorano sredi noči zajel požar in jo uničil. Le spretnim gasilcem se imamo zahvaliti, da ni pogorel deležen tud; oder in naprave, ki tud; oder "Najmanj pet milijonov smo jih videli na odru. Ni mi škode je težak udarec, ki je za-treba še posebej povedati, da je del Črnomelj — sred’šče zibelke oder odet v dragocen siv žamet, slovenskega partizanstva, da je dobro, celo izvrstno zalo- -ar. KRATKE. VESTI SVOBODA VTOEM-KRSKO je imela 17. decembra svoj prvi redni letni občni zbor v sejni dvorani Celuloze na Vidmu. Udeležili so se ga tudi predstavniki političnih orgamzacj in ljudske oblasti. GO Zveze Svobod je zastopal tovariš Svetek. (Več bomo o plodnem občnem zboru poročali v prihodnji štev.) GASILSKI ZBOR V BRESTANICI je bil 12. decembra. Udeležilo se ga je nad 150 članov-operativcer, oficirjev in podoficirjev gasilskih društev našega okraja. Pogovoril; so se o strokovnem delu gasilskih organizacij, pa tudi o povezavi gasilstva z ostalimi družbenimi organiza- Okrajna lovska zveza KRŠKO želi vsem lovskim družinam v okraju pri gojitvi divjadi mnogo uspehov v letu 1955! m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinniiininiinnia inniiiiiiiiiiiiHiHiiiiiinMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiniiiiiiiiiniiiinmiiiiiiiiiGininiimiiiiiniiiHiiioinniffliiiiiEnmnimiiiiiintiHiiimiiiiiranMiiumiiiuiuimiiiniiinB lakar, prvi jutranji mastne ustnice in jih stiskajo v Po vocai se širi smeh m dobra nekaj, karkolL vlak proti Zagrebu, kot pod širokim nosom. »Ph-ph! volja. Pri priči pa smeh zamre. Tedaj se nagne »stričeva« tež- ee rahlo pozibava po Ph-ph!« Edini znak življenja, ki Kakor bi hotel debeluh odpreti ka glava, zaziblje se in dvigne, ravnim prot; Brezi- v dolgih presledkih leno prihaja oči, mu trznejo obrvi in čelo se Njegove oči se zastrme v to ne- cam. Vesel, da se je izmotal iz iz ust. mu zbrazda v sto gubic. Toda razumljivo. tesnobe med Sevnico in Vid- Drežnička se spogleda z Lizo: speči le malce zaziblje z glavo »Nečak!« mu zavpije Drežm-č- mom, hiti in se pozibava in z »Ježeš, kakšen je!« in spet obmiruje. ka. »Vaš nečak!« njim se pozibavajo potniki, ka- »Kakšen?« klikne nenadoma Mahoma nastane tišina- Neča- »Kakšen nečak! kor da bi jih kdo previdno po- dečko. »Takšen, da zaspi pri pri- kova roka šine v notranji strič- Svoj živ dan ^ga nisen^imeL« tresaval na rešetu. Odpirajo ” cijami. Praktično vajo — gašenje gorečega objekta in reševanje ljudi iz podstrešja so nato pokazali gasile; PGD Brestanica in Elektrarne Brestanica pod vodstvom Miška Žmavca in Ladislava Agreša. KUD IVAN CANKAR V LESKOVCU je imel občni zbor v torek; udeležilo se ga je precejšnje število članov. Posebno delavno je bilo društvo pred občinskim praznikom z obema zboroma in mladinsko folklorno skupino. Posebno delavna je bila knjižničarka tov. Hacinova, ki je poročala, da ima knjižnica 429 knjig, 115-rednih bralcev pa je letos prebralo 5124 knjig. OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN SENOVO je bil prejšnji teden ob lepi udeležbi domačinov in delegatov iz Krškega. Ugotovljen je bil napredek v letu 1954. Društvu bo treba pomagati zlasti tudi materialno, njegove vrste pa razširiti z mladino. Izvoljen je bil tudi nov odbor. Človek bi moral dočakati nad sto let usta, zehajo in kimajo. Spanca manjka, mam; jih jutranja drer mota. Res, polovico spanja ti ukrade tale zgodnji vlak. »Pa je vendarle pravšen,« pravi naenkrat Drežnička, kakor da je ves čas mislila samo na to. »Je,« j; pritrdi soseda, zgovorna Liza, »pa še tako moraš biti od zlomka nagla, da te v Zagrebu ne prebite Zagorke. Če LOJZE AVSENAK: NEČAK Z enim mahom so izpodrezamd vsi jeziki, le Drežničkin plahi glas pivkajoče napoveduje nesrečo: »Zlato pero, joj!... to- bačnica ... Ježeš, Ježeš!« »In listnica, avša, denar, denar!« krBme spet oni s prodornim glasom, kakor da hoče vsej nesreči nadeti še krono. .Stričku' izstopajo oči, roke mu mrzlično zagrebejo v žepe, brezupno strese glavo, dokler ga ne premore obup. »In vi, vi ste to gledali? In dopustili?! O, moj denar, moj ob vse sem, ob vse. &, ko sede v vlak, in stavim, kov žep in se v hipu vrne z kar hočete, da bi mu lahko od- nabito listnico. pa imaš srečo, prodaš 'robo med nesel vse kar ima v žepih, pa Nekaj grozljivega spreleti pot-prvimj in si opoldne že doma.« b; se ne zbudil. O, ta moj stri- nike. »Ho-ho-ho-!« ček!« »Več kot vrag je ta smrkolin,« sejem, Zenski se zdrzneta. Kdo za »Tvoj stric je, praviš?« se za- zašepeče Drežnička Lizi. »Le sa- Oh ..., oh!« vraga se smeje v tem dremajo- vzameta ženski. mo pomisli, da je skoro še Potniki stoje okrog njega in čem jutru. Fant ju pogleda užaljeno, otrok!« gledajo v tla kakor obtožencu. »Oj ti mili moj striček!« »Striček, kakopak, pa dober stri- Fant jo predrzno pogleda. Jej, kako bi bilo preprosto! Sa- Zdaj ga šele prav zagledata, ček! Po materi. Ej, ti dremuhec »Vrag? Zakaj? Vrag bi bil, če mo zgrabiti b: ga bilo treba za Pred njima na klopi se smeji ti! Pa še kako bi te mogel kdo bi storil to kdo drug!« tisto drobno tatinsko roko in... dečko star morda niti ne se- okrasti, da nimaš mene. Hi! Vi- »Pa kado rado se zgodi kaj Toda kaj, kaj je zdaj vse to? demnajst let. Smeji se in z gla- diš, takole bi se utegnilo zgoditi takega!« se je tedaj oglasil mo- »Saj bi ga bil; prijela,« zine vo namiguje na možaka, ki sedi — smuk!« čan glas iz kota. »Zato, fant lc plah, negotov g as. »Če pa smo poleg njega in spi. Po bliskovito je posegel v varuj strica...« mi?’!!' da ie vaš —« Zenski ga pogledata. Ves kot stričkov žep in zlato nalivno pe- Toda kje je naenkrat fant? ^ »Nečak? Bedaki!« je zarohnel pri oknu ga je poln. Noge je ro se v hipu preseli v njegovega. Vsi pogled; se mahoma zapi- debeluh in še strastneje ponovil: razkoračil An' napravil prostor »Takole bi te obrali, o, saj vem! čijo v Drežničko, ki je kakor »Bedaki, pravim, ko ste vendar ogromnemu trebuhu, ki mu je Pa še takole...« iskra šinila kvišku in pretres- videli, da to ni' mogoče, da b: splaval tja do oblih kolen. Ro- V fantovi roki se zablesti tež- ljivo zavpila: »Glejte ga, glejte bil jaz, jaz — — in tista gnida, ke mu počivajo na kolenih, ka- ka srebrna tobačnica. to je on — nečak! On vendar ki je še odpihniti ni kaj kor da je hotel zaobjeti vso to »Ooo, ti rokomavh ti!« se za- beži! Čujte, stojte, držite ga!« Toda kje je, kje?« obilnost, pa so mu — prekratke hihita Liza. »Le kaj bi rekel Pri oknu strašen vrvež. Zares, .Stric* je bil ves iz sebe. — dosegle samo do njih Glava stric, če bi se zbudil.« vlak se pomika s postaje, on pa ,stric' je podivjal. Kakor vihra mu kinka podbradek se mu je Fant se nahrpuli: »Nič! Več- beži in se izgublja v meglenem se je pognal iz kupeja, zlomastil s tremi voljnim; gubami upo-ko- krat se se že z njim takole po- polju. Vik, trušč, da drug dru- po hodniku, odprl in — zaklel, jil na prsih. Oči so mu zako- šalil. Ko se zbudi, mu pa vselej gega več ne razume. Nihče ne da se je zakresalo. Kakor bi ga pane nekje globoko. Nekoliko vrnem. Zadovoljen naj bo. da more storiti ničesar, čeprav vri gonil sam vrag je vlak drvel po človekovo življenje traja dandanes povprečno 55 do 60 let, in to na hvalo sodobni medicin-I sk; znanosti in raznim zdrav-x, * svetnim ukrepom. Včasih je bi- Ne norite! ^ povprečna *** človeškega življenja precej nižja. Tudi ni več takih epidemij, ki so pred nekaj stoletji dobesedno kosile človeški rod. Kakšne so možnost-; življenja, koliko let dandanes človek lahko živi, kaj vpliva na krajše ali daljše življenje? Vprašanja, ki jih moderna znanost skuša rešiti čimprej. Znanost že pozna mnoga dejstva, ki so pred nekaj desetletji bila še skrivnost. Zdravniška veda je storila velikanski korak tudi v smeri podaljšanja življenja. Na svetu je čedalje več starcev in statistika dokazuje da povprečje človeškega življenja raste, čeprav še ni na višini, ki bi jo življenje lahko doseglo. Živali na primer živijo petkrat dlje od časa, ki je potreben, da se razvije njihov okostje. V primeri s tem bi moral človek živeti. :n bo nekoč tudi živel, najmanj 105 let. Naj povemo v tolažbo oženjenim, da je neki laponski zdravnik po dolgih študijah in raziskavah dognal, da ooročmi obeh spolov živilo mnogo dlje kot neporočeni. Dognal je pa tudi da ljudje sred n'e nnetsve rk^akain v***-. «+arost kakor visoki in majhni. >000000000000' 9 9 o . o Q Gostilna () hlARTIN B0ŽIC| Veliki Trn 2 ^ (><><>0<><><>kC><><><><><><><><><><><><><>0<><><><><><><><><>< ooooooo oooooo Gostilna pristrižene brke mu prevešajo ga varujem.« želi srečno in zadovoljstva polno O ^ novo leto 1955 vsem svojim cenje- ^ a nim gostom in vsem obiskoval- A Y ceir. Velikega Trna, ki se radi * V oglasijo tudi v naši gostilni, kjer V () jih dobro postrežemo! V O $ o - O Gostilna Olga Žara, Pristava želi vsem gostom in delovnim ljudem uspehov polno in zadovoljno NOVO LETO 1955 ! O o o o o o 6 6 vedo, da bi morali storiti nekaj, zamegljen; ravnini. >ooooooooooooooo<><>-o»-c><>oooo< ^oooooooooooočppoooočpoc-oooobooooorooooooočočoooooočooboooooooopooop Štev. 51-52 Razpis j - mesec Posavskega tednih novoletnega nagradnega žrebanja Zima je tu — z njo pa so prišli tudi dolgi večeri in čas za branje ter kulturno izobraževanje. V vsaki hiši, v sleherni družini v mestu in na vasi bo vsem dobrodošel »POSAVSKI TEDNIK«, domači časnik, glasilo SZDL za kršk; okraj. Vsako soboto prinaša pestre novice iz življenja in dela naših ljudi. Da hi imeli naši naročniki poleg koristnega branja tudi nekaj koristi in presenečenj, smo pripravili letos VELIKO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE Kdo lahko sodeluje v tem žrebanju? Vsi stari in novi naročniki Posavskega tednika — ki se bodo naročili na naš list in ki bodo najkasneje do 31. januarja 1955 plačali bodisi celoletno ali vsaj polletno naročnino za 1955. Poravnano pa morajo imeti seveda tudi vso naročnino za 1954. Kdaj In kje bo žrebanje? Žrebanje bo prve dni februarja 1955; vse dobitke bomo javno izžrebali v tisti občini našega okraja, v kateri bo v decembru in januarju največ novih naročnikov za Posavski tednik. Kako bomo žrebali? Vsi naročniki, ki bodo do 31. januarja poravnali celoletno ali polletno naročnino za leto 1955, bodo sodelovali pri žrebanju z številkami. Najprej bomo izžrebali najmanjšo, kot zadnjo pa največjo nagrado: POPOLNOMA NOV, MODEREN RADIJSKI APARAT. Koliko bo nagrad ta koliko so vredne? V I. skupini bo razdeljenih 12 nagrad v II. skupini prav tako 12 nagrad, poleg teh pa smo pripravili še 3 tolažilne nagrade. Vseh dobitkov je 54, vredni pa so nad 200.000 din. Kdo bo sodeloval v I. skupini? Vsi tisti stari in novi naročniki, ki bodo do 31. januarja 1955 plačali celoletno naročnino za 1955, to je 400 din. Kdo bo sodeloval v II. skupini? Vsi tisti naročniki, ki bodo do 31. Januarja 1955 plačali polletno naročnino za 1955, to je 200 din. In kaj bomo razdelili med naše redne naročnike? NAGRADE I. SKUPINE L radio aparat, 2. žensko kolo, 3. sobna hrastova garnitura: i mizica ta 2 obložena stola, 4. 1 plug po izbiri, 5. 1 pra-gfč — 60 kg, 6. 1 bakrena trtna škropilnica, 7. 3 tone premo, ga, 8. 1 kuhinjska miza, 9. 2 prm drv, 10, 2 toni premoga,, 1L 1 kg čokolade ta 6 steklenic sortnega vina, 12. 6 steklenic sortnega vina ta 2 steklenici likerja. NAGRADE II. SKUPINE L 2 toni premoga ta 6 steklenic vina. 2. 1 ženska volnena jopa, 3. 1 kg čokolade ta steklenica likerja, 4. 1 moški volneni pulover, 5. 1 ženski volneni pulover, 6. 1 otroški volneni pulover, 7. 2 otroška bombažnapuloverja, 8. 2 steklenici cvetličnega likerja, 9. 1 otroški bombažni pulover, 10. steklenica likerja, 11. steklenica likerja, 12. steklenica likerja. TOLAŽILNE NAGRADE 1. Knjiga »Slovensko Primorje«, celo platno (662 strani), 2. »Makedonija« — zbirka grafičnih listov Mihe Maleša, 3. 6 steklenic sortnega vina. IN ZDAJ? Obnovite čimprej naročnino za 1955, poglejte, če morda ne dolgujete še kaj za 1954 — in priporočite Posavski tednik znancem in prijateljem, če nanj še niso naročeni. Če pa doslej našega časnika niste dobivali na svoj naslov po pošta, oddajte še danes naročilnico, ki je natiskana v tej številki! Tako boste že prihodnji teden vključeni v vrste naših rednih naročnikov, hkrati pa se boste z naročilom na naš list in s plačilom naročnine tudi BREZPLAČNO NEZGODNO ZAVAROVALI. Vse naše naročnike, ki imajo poravnano naročnino, zavarujemo pri podružnici DOZ Krško za 20.000 din za primer invalidnosti zaradi nezgode oz. za 10.000 din za primer smrti zaradi nezgode. Pomagajte pri razširjevanju socialističnega tiska! Pridobite domačemu časniku ob Novem letu vsaj enega novega naročnika! Kar najlepšo nagrado in vso srečo v letu 1955 vam želita UREDNIŠTVO in UPRAVA POSAVSKEGA TEDNIKA Z današnjo številko zaključujemo sedmi letnik Posavskega tednika. Prav bo, če bralcem nekdanjega »Našega dela« In sedanjega lokalnega časnika krškega okraja ob tej priliki postrežemo z nekaterimi podatki o razvoju in načrtih lista. Ča-sopisno-založniško podjetje »Posavski tednik« je last okrajnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi okraja Krško, zato imajo vsi člani naše največje množične organizacije tudi pravico, da poznajo poslovanje časnika, hkrati pa tudi dolžnost, da mu pomagajo pri širjenju njegove glavne naloge: v boju za zmago socialističnih idej! Od skromnega začetka in nizke naklade nekdanjega »Našega dela« ima danes, ob koncu leta, Posavski tednik 3.349 rednih naročnikov, vsak teden pa prodajo trafike, zadruge in drugi maloprodaj aloj poleg tega 665 Izvodov tista v kolportaži. Tako smo dosegli redno tedensko naklado čez 4.000 izvodov, kar pa je za okraj, ki ima čez 72.000 prebivalcev, vendarle premalo. Priznati je treba, da je naš list v mnogih občinah krškega okraja še vse preslabo razširjen. V zadnjih mesecih število novih naročnikov postopoma narašča. Tako si je Posavski tednih naročilo n. pr. 61 novih naroč. 151 novih naroč. 196 novih naroč. 291 novih naroč. v septembru v oktobru v novembru do 24. dec. pa V zadnjih štirih mesecih je list dobil torej 699 novih naročnikov. Če bi poleg uredništva in uprave lista pomagale pri tem važnem delu vse osnovne organizacije Socialistične zveze, b bil uspeh lahko seveda že veliko večji. Pohvalili smo že nekatere prosvetne delavce, ki so, zlasti v decembru, pridobili lepo število novih naročnikov. „Tega časopisa sploh no poznam!" Verjamete, da je v krškem okraju še precej ljudi, posebno v oddaljenejših krajih, ki lokalnega časnika zares še ne poznajo? Kakor zanimanje za Posavski tednik narašča, je na drug; strani spet res, da imamo še mnogo ljudi, ki ali zelo malo ali pa sploh nič ne berejo. Mnogo je še hiš, v katere poštar ves teden ne prinese niti enega naših časopisov! Do teh ljudi naj bi stopili odborniki osnov nih organizacij Socialistične zveze in člani Zveze komunistov ter jim priporočali, da bi sj naročil; v hišo vsaj enega P@saemaile! izmed naših listov. Veliko pri-1 Da bi seznanili s Posavskim merov je, da nam ljudje pove- tednikom vse delovne ljudi do: »Za Posavski tednik pa res Spodnjega Posavja, smo se od-še nismo vedeli... * I ločili za mesec lokalnega tiska Trajal bo ves januar 1955. Vsem občinskim in vaškim organizacijam SZDL v okraju ta vsem sindikalnim podružnicam smo razposlali prošnje z navodili, kako naj sodelujejo v pridobivanju novih naročnikov ta razširjevanju našega tiska. Vsem smo poslali tudi propagandne letake, naročilnice in male letake, ki jih bodo delile tudi vse naše šole, kmetijske zadruge, pošte, železniške postaje itd. Poleg ostalega važnega političnega dela, ld je pred nami v januarju, naj bi organizacije posvetile posebno pažnjo tudi razširitvi Posavskega tednika. Čim višja bo naklada Posav- skega tednika, toliko boljši bo list lahko po vsebini, opremi in pestrosti, nižji pa bodo stroški za tisk posamezne številke. Ni sicer prav, da posvečamo vprašanju razširitve časopisja samo en mesec v letu. To je stalna naloga političnih organizacij in članstva teh organizacij. Uspehi zadnjih mesecev pa nam narekujejo, da izkoristimo za pridobivanje novih naročnikov prav zimski čas, ko posebno kmečki ljudje najraje naročajo časopise in imajo tudi največ časa za branje. Uredništvo in uprava Posavskega tednika se zato obračata še prav posebno na vse osnovne organizacije SZDL in vse sindikate v okraju Vsak dan dobivamo več naročnikov — ugotavlja uprava Posavskega tednika, ko se zahvaljuje posameznim sodelavcem in prijateljem našega lista, kj ne pozabljajo, da bo naloga lokalnega časnika dosežena takrat, ko ga bodo zares brali vsi, lq jim je namenjen. To pa so vsi delovna ljudje Spod. Posavja! Pred dnevi nam je tov. Pohar šol. upravitelj iz Kapel poslal naslove 4 novih naročnikov, tov. Zorko, šol. upravitelj z Antona pa 5 novih naročnikov. Tov. Hvala, tajnik SKUD »Lojze Košak« v Kostanjevici, je poslal seznam 7 novih naročnikov, ki jih je dobil upravni odbor društva. Poleg naslovov je poslal tudi naročnino. Število naročnikov med člani društva pa bodo skušali še dvigniti. Gasilci, člani kulturnih društev, organizacij Partizana in ostalih organizacij v okraju; naročite se na Posavski tednik. pokažite ga znancem in to-tarišem v društvu in organizaciji! „Strinjam se s parolo: V VSAKO HIŠO POSAVSKI TEDNIK!" Tov. Jože Solce, upokojenec iz Trebeža pr j Artičah nam je poslal tole pismo: »... Tudi jaz se strinjam s parolo: ,V vsako hišo Posavski tednik!1 Da bi med pohvalami omenili enkrat tudi Artiče, Vas prosim, da dostavljate vaš list naslednjim novim naročnikom, katere sem vam pridobil Prilagam njihov seznam: Baumruk Josip, Sp. Pohance 4, pošta Artiče; Pirš Jože, Tre-bež 17, Ogorevc Jože, Sp. Po-hanca 14, Molan Jože, Trebeč 12, Lapuh Jože, Trebež, Drnač Marija, Sp. Pohanca 12, Drnač Zofka, Sp. Pohanca 15, Amšek Miha, Sp. Pohanca 17, Bogovič Pavel, Sp. Pohanca 22, Cizelj Jože. Trebež 15, p. Artiče. Seznamu prilagam 2000 din za polletno naročnino vseh novih naročnikov ter vam ob tej priložnosti želim srečno in uspeha polno Novo leto!« Zraven pisma je žena tov. Solce prinesla tudi polletno naročnino 10 novih naročnikov, zraven tega pa še povedala, da bo njen mož pridobil še več novih naročnikov. Zares — mimogrede lahko pridobite vsaj enega novega naročnika — in če bo tako naredilo vsaj 3000 starih naročnikov, nas je lahko konec januarja 1955 že 6060 naročnikov! To pa bi bila številka, ki bi približno odgovarjala primerni nakladi našega lista. Pokažimo, da zmoremo tudi to! da se krepko zavzamejo za razširitev domačega lista. Tisk jo važno vprašanje naše borbe za socializem. Obdobje snovanja komun, pomoč kmetijstvu, skrb za ljudsko zdravje in socialno vprašanje, Izobraževanje in zabava, spremljanje vsega političnega dogajanja doma in po svetu — vse to bomo laže spremljali in dojemali, če bomo redno brali napredne časnike. Vprašanje krškega okraja in razvoj naših občin — bodočih komun pa opisuje in spremlja bolj kakor republiški dnevni tisk prav Posavski tednik. Zato naj bj vsak član Socialistične zveze pridobil v januarju vsaj enega novega naročnika. Potem ne bo težko uresničiti geslo: V VSAKO HIŠO KRŠKEGA OKRAJA: »POSAVSKI TED- NIK«! Brez časopisa dandanes napreden človek in more izhajati Povabimo zato v vrste rednih naročnikov in bralcev domačega lista vse, ki ga do danes še niso poznali ali pa sl ga še niso naročili Uredništvo »Ah — radio! Ta godba, petje; cel kup novic, povrh zabava! Saj zdaj odprt nam kar ves svet Je; še dečici bistri se glava, odkar je v hiši ta vse vednik... Kdo ga je dal? POSAVSKI TEDNIK!« In kdo bo dobil najnovejši radijski aparat? — Eden izmed naših naročnikov, ki bo do konca Januarja 1955 plačal 400 din eelolet. naročnine in ga bo žreb izbral za srečnega lastnika lepega sprejemnika: Poslužite s® položnice, ki smo vam jo danes priložili — in nakažite čimprej naročnino — združite koristno s prijetnim, zagotovite si udeležbo v našem velikem novoletnem nagradnem žrebanju. Okrajno zadružno podjetje 66 Tukaj odrežite!' DOPISNICA Mnogo uspehov in zadovoljstva v novem letu 1955 želi Boškovič Ivan, klepar Brežice Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mamice Zidanic Jožefe se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter org. ZB Dobova in Brežice, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bricu za njegov trud in lajšanje bolečin. Žalujoč* družina Zidanic ,O!bs!©Vj0& Krško Upravi želi vsem zadružnikom in vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1955 Izvršujemo traktorsko rigolanje, gradimo silose, gnojišča in gnojnične jame ter obnavljamo gospodarska poslopja „Posavskega tednika1 VTOEM-KR8KO l KOPITARNA m njeni problemi Le malokdo od tistih, ki dnevno kupujejo čevlje, razmišljajo od kod surovine, od kod pribori in orodje, ki so potrebni za njihovo izdelavo. V Sevnici je 160-članski kolektiv podjetja Kopitarne, ki vsak dan vlaga ogromne napore za to, da ne bi prišlo do zastoja v obutven; industriji. Pa ne samo industrija, tudi več tisoč čevljarjev-obrtni-kov je odvisno od tega ;n drugih podjetij kopitarske stroke po vsej Jugoslaviji. Za vse te in za ugodno hojo najširših krogov potrošnikov skrbijo kopitarji sleherni dan. O nastanku in zgodovini (predvsem oni daljni) tega podjetja je bilo ob občinskem prazniku Sevnice že nekaj napisanega. Oglejmo si danes bližnjo zgodovino in probleme, s katerimi se ljudje v tej tovarni vsak dan srečujejo. Stihijsk; razvoj podjetja pod vodstvom kapitalistov, ki so imeli namen iz podjetja izvleči čim večji dobiček, jo vzrok večine težav. Podjetje je tesno, polno prahu in temno. Povečana potreba po industrijskih kopitih je zahtevala vedno nove stroje, ki so se priključevali kar na obstoječe energijsko in transmisijsko omrežje. Seveda tudi novih prezračevalnih naprav ni Posledica vsega tega je, da delavci odhajajo iz tovarne zaprašeni kot mlinarji in utrujen; bolj, kot bi bilo potrebno. Zgodilo se je tudi že, da se je zaradi starosti prelomila transmisija, ki pa na srečo ni zahtevala nobene človeške žrtve, čeprav je napravil lom nekaj škode. Morda bo slika še popolnejša, če povem, da bi se tujec, ki bi ga vodič pustil sredi med stroji, komajda znašel ta našel izhod, tako zgneteno je vse skupaj. Temu se pridružijo še desetine polic, v katerih prevažajo izdelke v obdelavi, in »dren« je popoln. Da je tako stanje v tovarni nevzdržno, je razumljivo vsakemu laiku. Zato je uprava pred- lansko leto začela razmišljati, ] bo v prvi polovici prihodnjega in ne več ob stroju, kot to dela-kako popraviti takratno stanje, j leta objekt dokončan. 1 jo sedaj. Delo v teh prostorih bo Delavski svet je sprejel sklep da j To, da se bo iz sedanjega | udobno in prijetno, saj je hala se iz sedan jega glavnega obrat- i obratnega prostora prestavilo prostorna in svetla. Gretje v zimi nega poslopja premest; del stro- okoli 30 strojev, bo omogočilo bo urejeno preko anemostatov, jev, ki služijo za izdelavo lesenih j smotrno ureditev proizvodnje pet, lesov za škornje, galanterij- j kopit Razredčil se bo strojni skih izdelkov in mizarska delav- j park, omogočena bo organizacija niča v obrat, ki smo ga začeli ! proizvodnje po vrstnem redu, po graditi ravno v ta namen. j fazah izdelave, kar je sedaj ne- Sneg je padal, ko so krovci : mogoče. Nekatere vrste izdelkov pokrivali streho Letos spomladi '■ krožijo sedaj tudi po štirikrat iz ni bilo vse v redu s perspektiv- lenega konca tovarne, na drugega, ^ _________, nim načrtom podjetja in tako se : in ko so skoro napravljeni, imajo s‘uš;lnice ki jim ne bi zlepa našli je kreditiranje nadaljevanja i najdaljšo pot v skladišče še nred primerjave v Jugoslaviji, če že gradnje zavleklo v pozno poletje, seboj. V novi delavnici bo pro- ne v Evr0>pj Preurejene so iz ces organiziran tako da bo od- sistemjJ z naravnim kroženjem padla vsaka pot izdelka, ki ni zraka kJ ne sledi potrebam nujno potrebna. Tu ne bo m- , sodobne industrije, kjer se za-kakrsmh knžan, kljub temu da .. „ hitreiše o skoraj že v jesen. Vendar tudi tokrat ni šlo gladko. Cena storitvam se je za nekatere postavke tako občutno zvišala, da je iz katerih piha topel zrak. Drugi problem, ki je pravzaprav še bolj pereč, pa so umetne sušilnice. Kopita so namreč izdelek, ki zahteva samo 8% vlage v lesu. Ljudem iz stroke bo jasno, da taka stopnja vlage ni lahko dosegljiva Podjetje ima sedaj B.e umu vuvumo ivisaia, ua Je . -----r -- bteva čim hitrejše obračanje zmanjkalo denarja. Tako stoji j bodo tu proizvajali 4 vrste izdel- ; sredsj-ev g to preureditvijo je danes ta novi objekt brez podov, j kov. Nad podom bodo samo , doseženo skrajšanje časa sušenja električna instalacija je dokonča- j stroji, vsa predlezja in motorji j ^ prvotnih treh mesecev na 5 na do polovice, manjka še glavni odvodni kanal za ekshaustor. Omeniti je potrebno tudi da so v tej stavbi tudi kopalnice in sanitarne naprave za celo tovarno, katerih sedaj sploh ni, ali pa so v skrajno neprimernem stanju. Da je tako stanje škodljivo za pa bodo nameščeni pod podom enako kot naprava za odvajanje ! žagovine. lesnega prahu in dru-j gih odpadkov. To bo prvi sodobno urejen objekt v tovarni, ki I je stara že 68 let. Prvič v zgodo-j vini pa bodo delavci imeli priložnost, da se J30 delu okopajo v tednov Vendar je tudi to še vse preveč. Zato bo verjetno prva prihodnja investicija ravno gradnja sodobnih sušilnih naprav. Toda tu spet ne gre tako enostavno. Malokje namreč sušijo les v taki tovarno kot za vse. je razumlji- higiensko urejenih kopalnicah in obliki, kot je kopito. Praksa su-vo. Vendar pa obstaja upanje, da da odložijo obleko v garderobi šen ja lesa se bavi največ z de- belinami do 100 nun, kopita pa merijo tudi po 15 do 16 cm po debelini. Sedaj preizkušajo v novih tipih inozemskih sušilnic možnosti sušenja kopit- Tako delo pa zahteva ogromno časa in natančnosti pri zbiranju izdatkov, saj je lahko manjša napaka usodna in cela investicija zaman. Kopitarna v Sevnici je na j večje podjetje te vrste v Jugoslaviji. Delavc; so izkušeni in kopitar-stvo prehaja iz roda v rod. Veliko je primerov, ko se sin uči od očeta spretnosti, ki jih mora dober kopitar obvladati. In teh ni malo! V podjetju sta bila letos tudi dva tečaja za kvalificirane delavce. Sindikalna podružnica pa je ravno zadnje dn; sprožila problem toplega obroka Delavci v zimskem času nimajo priložnosti, da bi v odmoru dobili kaj toplega pod zob. Verjetno bodo uvedli brezplačno delitev vročega čaja V zvezi s problemom gradnje novih sušilnic pa je vredno ome-j niti še, da se spet slišijo glasovi ! o združitvi obratov lesne indu-! strije v Sevnici. Toda o tem še drugič kaj več! MG St«. 91-52 komune zanimajo Tudi Račani smo se začeli zanimati -za ustanavljanje velikih občin ali komun. Vse doslej smo na komune gledali nekako nejasno. Ni bilo pravega razumevanja, zakaj bo pravzaprav šlo. Zat0 je občinski odbor Socialistične zveze sklical širšo sejo občinskega odbora SZDL, katere so se udeležili tudi vsi zastopniki vaških odborov. Med nas je prišel tudi; predsednik okrajnega odbora SZDL tov. Franci Kolar, zato smo vedeli, da bomo dobili najboljše odgovore na vsa vprašanja in naše želje. Tov. predsednik je podal naj lepšo sliko nove skupnosti in opisal bodoče stanje naših velikih občin. V razpravi so nekateri menili, da bi osnovali tako komuno tudi za Rak0 samo in njeno širšo okolico. Ko pa srno spoznali, kaj bo predstavljala bodoča komuna in kaj bo taka skupnost lahko nudila, pa so vsi pomisleki posameznikov odpadli. Ker nagiba sedanja občina Raka po vseh gospodarskih, političnih, kulturnih in prosvetnih razmer v Krško, so se vsi navzoči odločili za skupnost v Krškem. Vse to pa bo seveda treba razložiti našim ljudem, da bodo imeli jasne pojme o komuni in njeni vlogi. Da je bil sestanek važen, je bilo videti tudi po tem, da smo načeli vprašanje organizacije SZDL, njenih nalog in oblik dela med članstvom. Na vsak način bo treba urediti pobira- nje članarine, vprašanje članskih izkaznic in ostalo. Udeležba sama pa je pokazala, da se ljudje zanimajo in da želijo še več takih sestankov. * 2e v Tednu matere in otroka smo sklenili, da tudi na Raki postavimo Društvo prijateljev mladine. Medtem je pripravljalni odbor poskrbel za vse potrebno; v nedeljo, 19. decembra, pa je prišlo na povabilo šolskega upravitelja nad 140 staršev šoloobveznih otrok k ustanovnemu občnemu zboru novega društva, tja zanimivem posvetu smo se pogovorili o šoli in domu, o vzgoji, šolskem obisku in podobno. Ko smo razložili, kakšen je pomen društva, so bila predložena društvena pravila. Veliko ljudi se je takoj na sestanku izjavilo, da bodo člani Društva prijateljev mladine. Izvoljena sta bila upravni to nadzorni odbor ter sprejeti sklepi za delo. Za predšolske to šolske otroke bomo pripravili novoletno jelko. Tov. Mirna Zupančič, predsednica okrajne Zveze DPM, je pozdravila na ustanovnem občnem zboru vse navzoče in želela društvu čim več uspehov in dobre volje. Leo Koman Uspešno delo Rdečega križa v Artičah V ponedeljek je imel občinski odbor RK v Artičah širši sestanek, katerega se je udeležilo iz 42 hiš 40 ljudi. Navzoči so bili tudi zastopniki SZDL in občinskega ljudskega odbora. Sprejeli so več važnih sklepov za nadaljnje delo Rdečega križa v Artičah. Zdravstveni tečaj ženske mladine vodi učiteljica tov. Albina Ceimak to je med najboljšimi v okraju! — Največ so razpravljali o vaškem vodovodu. Ljudje morajo hoditi po vodo zelo daleč, zlasti pa je težko to pozimi, saj je v vasif samo en vodnjak z dobro pitno vodo. Vodnjak pa je globok 40 m in mladina ali starejši ljudje težko vlečejo vodo na dan. 2e čez nekaj dni so prišli iz Ljubljane strokovnjaki iz CHZ in Glavnega odbora RK ter začeli z meritvami za bodoči vaški vodovod, ki bo imel 3 iztočne pipe. Postavili bodo električno črpalko, naredili zbiralnike in speljali vodo po ceveh več sto metrov daleč. Izvolili so tudi odbor za male aaanad-je. Člani RK so obljubili, da bodo pomagali pri gradnji vodovoda s težaškimi dej; in z gramozom. Tako bodo v Artičah rešili problem vode, kj se vleče že iz let stare Jugoslavije. Vsem gostom in delovnemu ljudstvu želi uspehov in zadovoljstva polno NOVO LETO 1955 Zdravilišče ČATEŠKE TOPLICE Priporočamo se z odlično postrežbo in znano kvaliteto naše kuhinje in kleti! H $ž2B88B8BZ,Etii Otroci, še nekaj dni — pa bo Dedek Mraz tu! Ce ne bo snega, bo pustil sani doma in se pripeljal kar z vozom, tako nam je sporočil. Le pripravite se, ob novoletni jelki se boste srečali njim Iz Leskovca nam pišejo Z Bizeljskega Preteklo nedeljo jc Rdeči feriž na Bizeljskem priredil srečelov. Cisti dobiček je odbor namenil za onemogle starce to za novoletno jelko. Nesreča zahtevala mlado življenje. Prejšnji teden je v četrtek zvečer vozil iz Orešja kamion, naložen s sodi, po ozki cestj proti gradu. Spremljala sta ga domačina, da bi mu pokazala pot do glavne ceste. Iz še neznanih vzrokov se je kamion prevrnil s ceste na njivo to pokopal pod seboj mladega Ulčnika, ki je bil takoj mrtev. Tudi njegov tovariš je hudo poškodovan in so ga takoj prepeljala v bolnišnico. Steklo je tud) precej vina iz razbitih sodov. tako da je tudi škoda precejšnja. Občinska konferenca aktivistov občine Leskovec je bila v polovici decembra. Udeležilo se je je približno 40 ljudi. O pomenu in vsebini komun je seznanil udeležence posveta zelo dobro tovariš Avsec. V razpravljanju so govorili nato o upravna službi bodočih komun, o gospodarskih vprašanjih, odboru to seveda tudi o teritorialni razdelitvi komun. Sklenili so, da bodo organizirali po vaseh sestanke in ljudi seznanili z bistvom naših bodočih velikih občin — komun. Tako so bili sestanki medtem že v Leskovcu, Vel. Podlogu, na Senušah, Bregah to Veliki vasi. Poleg članov SZDL se je predavanja o komunah v Leskovcu pred dnev-j udeležilo tudi 15 Banov LMS. Zdravstveno-prosvetni tečaj obiskuje v Leskovcu 35 deklet. Nekatere hodijo na tečaj tudi po uro to pol daleč. Tečajnice so zelo pridne in so vesele, da se bodo kaj naučile. S tečajnicami je zelo zadovoljna tudi tov. Albina Ridl, ki vodi pouk. Med tečajem pa bodo dekleta pri- • Tukaj odrežite!1*—~-~>- NARODUNICA za „Posavski tednik, Podpisani poklic: točen naslov: pošta: naročam s tem »POSAVSKI TEDNIK«. Prosim, pošljite mi takoj položnico. Naročnino bom plačeval polletno — celoletno (nepotrebno prečrtajte) vnaprej. Naročilnica velja, dokler lista ne bom pismeno odpovedal. dne 195.. Lastnoročni podpis: odrežite!' pravila tudi daljšo igro, s tero bodo zaključile tečaj. Leskovška mladina se uveljavlja v kulturooprosvet-nem delu. Vsi mladinci so člani mladinskega pevskega zbora to so že večkrat nastopiti. Zal nimajo pevovodje. Uspešno nastopajo tudi v dramski sekciji. Za proslavo 29. november so samostojno naštudirali del programa. — Vse to in še marsikaj so ugotovili na volilnem sestanku, ki so ga irnelj prejšnji teden. Izvolili so nov odbor in sprejeli sklepe za nadaljnje delo- Reti. Pirc Gradnja nove ceste Videm—-Zdole Veliko se bere v časopisih o komunalni dejavnosti občine Videm-Krško. Malo pa se je pisalo o gradnji nove ceste Videm—Zdole. Cesta je bila tra-sirana že pred vojno; v dolžini 1 km in pol sq jo takrat tudi začeli delati. Leta 1952 so Zdelani stopili v etik z gimnazijo v Brežicah, ki je prišla na pomoč z mladinsko delovno brigado »Etbiin Kristan«. Brigada je delala na izkopih in nasipih to dosegla lepe uspehe. Po njenem odhodu so pomagale pri delu razne organizacije iz Vidma in Krškega, precej pa so naredili domačini s prostovoljnim delom in vožnjami. — Do leta 1954 so finančne potrebe nove ceste krila razna podjetja v okraju s svojima presežki, letos Pa je bilo za novo cesto določeno po Gospodarskem svetu OLO 2 milijona din. Čeprav cesta še ni popolnoma zgrajena, je denarna fond izrabljen, Temeljna dela bodo v kratkem končana, cesta pa bo že uporabna tudi za težji promet. Zdolam se tako OLO kakor LOMO Videm-Krško javno zahvaljujemo za pomoč. Z novo cesto so nam skrajšali pot do železnice, občine to okraja od 13 na 4 do 5 km. Prosimo Pa merodajne čiaitelje, da nam pomagajo cesto v letu 1956 do kraj« zgraditi. Zdelani V Brežicah bo dopoldne v dvorani Doma JLA govoril pionirjem osnovnih šol iz Čateža in Skopic. To bo smeha in zabave — ali že veste, da ima letos V spremstvu tudi štirinožne prijateljčke. — 29. dec. popoldne ga bodo obiskali pionirji brežiške gimnazije: na vrsti bo obdaritev odreda, obdarovanje otrok padtih borcev, tombola to pogostitev. Zvečer-Pa bo za višješolce čajanka z medsebojno obdaritvijo. V četrtek, 30. decembra, bodo ob pol 9. uri dopoldne spremljevalci Dedka Mraza v Brežicah zabavali pionirje brežiške osnovne šole, od tam pa bo Dedek Mraz odšel v Vrtec k cicibančkom to k malim bolnikom v brežiško bolnišnico. — Največ dela pa bo imej v četrtek popoldne. V Gasilskem domu v Lenartu bo obiskal pionirje in vse malčke iz Gor. Lenarta, Lenarta, Brežine in Črnca. Pozno popoldne bo spet v Domu JLA, kjer ga bodo čakali pred šolski otroci iz Brežic, Cundrov- ca, Bukoška, Sel, Trnja in Za-kota. Tudi malčki iz Krške vasi naj pridejo! 29. in 30. decembra bo v Brežicah tudi otroški sejem — ne pozabite! V Leskovcu bodo ob novoletni jelki prirediti lep spored, obiskal pa jih bo tudi Dedek Mraz. Po skupni obdaritvi bo povorka iz Zadružnega doma do šole, kjer bo pogostitev in rajanje otrok. Na Vidmu bodo v šoli pravljični kotički, prav lep spored pa pripravljajo tudi v Krškem. Na Bizeljskem bo obiskal najmlajše Dedek Mraz 30. decembra ob novoletni jelki ob treh popoldne. Pionirji pa pripravljajo več veselih prizorov. Le pridite, to bo veselo! Obdaritve pa bodo tudi v Kostanjevici, na Senovem, v Sevnici in v mnogih drugih krajih. Obiščite Dediča Mraza, pridite k novoletni jelki — poslovimo se od starega leta z veseljem in vstopimo v leto 1955 nasmejani in dobre volje! Novice z Velikega Trna Kaže, da bo mladina koristno izrabila zimo. Pridno študira »Zupanovo Micko«, ki jo misli prirediti na odru ob Novem letu. Organizirali so tudi plesne vaje, za katere je veliko zanimanja. Tudi v delu organizacije RK predstavlja izvolitev novega vodstva prelomnico. Na novo se je vpisalo 42 članov. Okrajni odbor RK je prispeval za ureditev vaškega vodnjaka, napajališča in perišča v Črešnjicah 200.000 din. Ta dela bodo zdaj dokončana. Ljudje so hvaležni za pomoč ljudski oblasti. Tečaj za zdravstveno vzgojo mladink obiskuje samo devet deklet; škoda je, da nekatere neredno prihajajo in bo treba nekaj ukreniti, saj bo pridobljeno znanje njim v korist. Manjka nam sredstev za praktičen pouk. Transformator, ki ga potrebujemo za elektrifikacijo naše občine, že gradijo. Kaže, da bo prihodnje leto tudi pri nas zasvetila električna luč. V. S. Strelska družina gr/13 t8ic€iw w Kraelm S Senovega 0 0 0 o o o o o <> o $ ) •> > ) } •> :> o o o o Za Novoletno jelko pripravlja Društvo prijateljev mladine spored in skromnejšo pogostitev vseh šoloobveznih otrok. Občinski odbor Zveze borcev pa pripravlja hkrati obdaritev partizanskih otrok in otrok padlih borcev. Partizanske otroke bodo obdarili in pogostili zadnji dan šolskega pouka, ko se bodo člani ZB pogovorili tudi s starši otrok o raznih vprašanjih, vzgoji in bodočnosti. Otroci iz Mrč-nih sel, Koprivnice, Vel. Kamna m okolice bodo obdarjeni v ko-prvniški šoli 2. januarja 1955. Mladinske konference se je udeležilo 150 mladincev in mladink. Sekretar obč. komiteja ZK tov. Sterban je mladini poljudno razložil razvoj političnih dogodkov doma in po svetu, nato pa so se pogovorili o nalogah organizacije. Vključevali se bodo bolj kot doslej v sekcije senov-ške Svobode, v Partizana, Strelsko družino itd. Izvoljen je bil nov odbor mladinske organizacije. >000000000-0 Vsem delovnim kolektivov v naši socialistični domovini in vsem prebivalcem Spodnjega Posavja želi delovni kolektiv Kopitarne uspehov in novih zmag polno ftat/a Uta v Sevnici 1955 O o o o o o o o o o o o o 0 0 o oo OOOOOOOOOOOOOOOOOOO bolj poživilo. Razvoj strelske družine v Krmelju, ustanovljene v letošnjem letu, je v polnem razmahu. 2e takoj ob ustanovitvi se je pokazalo veliko zanimanje, saj šteje družina danes že 80 članov, kar je visoko število za Krmelj. Prve vaje so imeli z vojaško puško, kmalu zatem pa tudi z zračno puško. Člani družine so sodelovali že kmalu po ustanovitvi pri nagradnem streljanju doma in na meddružinskem tekmovanju v Brežicah. Pri domačem nagradnem streljanju je bilo razdeljenih preko 80 dobitkov. Pred kratkim je bil redni letni občni zbor na katerem so iz poročil ugotovili iniciativnost odbora, ki je na razne načine skrbel za učvrstitev družine, na drugi strani pa z novimi idejami pripomogel do nadaljnjega razmaha strelstva. Treba je pohvaliti podjetja in ustanove, ki so finančno podprle družino. V prvi vrsti ji je pomagal rudnik Krmelj, sindikalna organizacija rudnika Krmelj, občinska ljudska odbora Krmelj in Tržišče, gostinska in trgovska podjetja v Krmelju, kakor tudi privatni obrtniki. Družina se je posluževala strelišča v nekdanjem obratu Koluderje, ki je od Krmelja precej oddaljeno rn ne ustreza popolnoma zahtevam strelskega športa. Zato so sklenili, da bodo zgradili novo strelišče za železniško postajo v bližini Krmelja Strelišče bo dolgo 300 m. Direktor rudnika tov. Jože Hegler je vsestransko pod- iiiiiniinuimiinuuiiiinimiinimiHmminiiiiuinimiiiiinniiHia Z občinske konference LMS v Brežicah V petek. 17 decembra, je bila v Brežicah občinska konferenca LMS katere so se poleg 80 mladincev to mladink udeležuj tudi predstavniki OK ZKJ. OK LMS. občinskega odbora SZDL, m ZKJ ter predsednik LOMO Brežice. , Izčrpna poročila o dosedanjem delu so podali poleg člana občinskega komiteja tov. Matjašiča tudi predsedniki osnovnih organizacij. Poročilom je sledilo živahno razpravljanje, v katerem so sodelovali tudi tovariši Franc Dragan, Rozika Bohinc, Edo Vrstovšek, Ivan Kolenc. Kerin, Švajger in drugi. V diskusiji so osvetlili nekatere zunanjepolitične dogodke: ob- isk maršala Tita Indiji in Birmi rešitev tržaškega 'vprašanja, normalizacijo! odnosov s SZ itd. Na konferenci so razpravljali tudi komunah Konferenci je prisostvovalo zelo malo članov mestnega aktiva. Razveseljivo pa je dejstvo, da sta bili osnovni organizaciji v Krški vasi in na Čatežu zastopanj po ’ delegatih. Tudi mladina iz trgovske šole se je konference udeležila v lepem številu. Mladina je izvolila 7-članski občinski komite, ki daje upanje, da se bo mladinsko delo v Bre- i žicah to -oDosredni okolici še pri delovanje družino posebno še s tem, da je dal na razpolago prostore za streljanje z zračno puško. Odbor ima zelo agilne člane, kj vneto sodelujejo pri razvoju ter je treba posebno še pohvaliti tovariše: Jožeta Gorenca, predsednika družine, Alojza Penška, tehničnega sekretarja, in Alberta Kosa, blagajnika. Okrožni inštruktor tov. Danko nas je že dvakrat obiskal in razložil osnovne pojme za športno streljanje, želimo pa, da nas še večkrat obišče. Družina ima na razpolago že več pušk raznih sistemov, želja vseh pa je, da se njihovo število še poveča. Veliko zanimanje za strelsko družino kažejo tudi naši lovci, posebno pa še mladina, ki jo bomo pritegnili v članstvo. Med drugimi je bil sprejet tudi sklep, da bo družina v zimskem času vadila s suhim treningom in zračno puško. V začetku naslednjega leta bomo pričeli trenirati ponovno z vojaško puško in priredili izbirno tekmovanje za okrožno prvenstvo. Družina se bo povezala s sosednjimi strelskimi družinami, hkrati pa bo zainteresirala za športno streljanje prebivalce iz okoliških naselij. B. V. TVD Partizan : Garnizija (Krško) 3:1 (0:1) V sredo, 22. decembra, je bila v Krškem pred 500 igralci odigrana prijateljska nogometna tekma v počastitev Dneva JLA med moštvom Garnizije in krškim Partizanom. Igra je bila zanimiva. Dobro jo je sodil Istenič. Velika Dolina . Člani mladinske organizacije na Veliki Dolini so zelo aktivni v KUD »Slavček«. V okviru tega društva so že štirikrat uspešno uprizorili Finžgar j eve-ga Divjega lovca. Mladina je sodelovala tudi pri preurejanju šolske kleti v zasilno dvorano z odrom in kulisami. Na volilnem mladinskem sestanku je mladina izražala željo, da bi rada poslušala znanstvena in kmetijska predavanja. Reda bi igrala tudi šah in od-bojtoo, a nimajo nit j šaha niti žoge. Mladina bi bila zelo srečna, če bi ji kak delovni kolektiv priskočil na jpomneč s skromnima sredstvi, lei bi zadostovali za nakup šahovnic in žoge. Vremenska napoved za čas od 27. decembra rio 2. januarja: Prve dni prihodnjega tedna kratkotrajne padavine sneg do nižin. Hkrati bo nastopil mra ki se bo pozneje zaradi razjasnitev močno stopnjeval. Okrog 30. decembra ponovno lahke snežne padavine, nato spet za 1. ali 2. januar suho ati jasno. Pozneje pomembnejše snežne padavine. 0000000000<>000000000000< o o o o o o o o o o o o o o A <>000000000000000000000000< »'NAGUAtNA Vsem članom, prostovoljnim krvodajalcem, tečajnicam zdravst.veno-prosvetnih tečajev, podmladku Rdečega križa, občinskim in vaškim odborom ter prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1955 Okrajni odbor Rdečega kiiža Krško ' Gledališče Lojze Košak, Kostanjevica Četrtek, dne 30. decembra 1954 ob 12. uri: Pavel Golia: Princeska in pastirček. — Igra s petjem in godbo. Zaključena predstava za mladino. Nedelja, dne 2. januarja 1955 ob 15. uri: Pavel Golia: Princeska in pastirček. Premiera — Vstopnice dobite v trafiki Pa-vlenč. KINO Kino Brežice: 24. — 26. dec. premiera amer. filma: Lju- bimca iz Toleda. FN: 44 23. — 30 dec. premiera amer. filma: »Pikova dama«, predfilm. 31. 12. 1954. do 2. 1. 1955. Silvestrov program: premiera barvnega filma: »Dežela smehljaja« — FN: 45: Kino Krško: 25. — 26. dec. ameriški barvni film: »Rudniki kralja Salamona«. Kino Sevnica: 25. — 26. dec. ameriški film »Tajni tovor« Kino Kostanjevica: 25. do 26. dec. ameriški barvni film: »Plamen in puščica«. Kmetijska zadruga Tržišče razpisuje mestr poslovodje za trgovski odsek v Tržišču Re-flektanti z neoporečno preteklostjo, tudi mlajše moči, ki so doslej opravljale mesto pomočnika, naj pošljejo ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev na upravo Kmetijske zadruge Tržišče. Nastop službe 2 januarja; enosobno stanovanje na razpolago nad poslovalnico Zahvala Zahvaljujem se DOZ Krško, kj mi je izplačal znesek 76 837 dinarjev za življenjsko zavarovanje moje žene. ki jo je zadela usodna smrt dne 29 junija 1954 Priporočam vsakomur, da se posluži življenjskega oziroma nezgodnega zavarovanja Dimbek Lojze Brežice Lenart 41 Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperanta. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije. Ljubljana Miklošičeva cesta 7. OBVESTILO Obveščamo vse člane in prijatelje društva »PARTIZAN« Videm-Krško. da bo dne 10. januarja 1954 redni letni občni zbor društva, s pričetkom ob 19. uri. Kmetijska zadruga Pišece raz- MALI OGLASI plsuje mesto upravnika spo- SPREJMEM kleparskega vajen sobnega vodenja vseh pospeše- “ ^ ! — vatnih odsekov in zadružnega Razpis Razpis posestva. Nastop službe 1. januarja 1955 — 1. februarja 1955. Ponudbe poslati ali se osebno javiti na upravo Kmetijske zadruge Pišece 3. Plača po dogovoru. Obvestilo Naše cenjene odjemalce obveščamo, da zaradi letnega zaključka računov v dneh od 1. januarja do 31. januarja 1955 ne bomo odobravali potrošniških kreditov. Potrošnike naprošamo, da nakazila za nabavo blaga in dobropise izkoristijo najkasneje do 30 decembra 1954, ker po navedenem roku blaga nanje ne bomo več izdajali. Z zagotovilom točne in solidne postrežbe po nainižji dnevni ceni se priporočajo delovni kolektivi v sestavi Trgovskega podietja »PRESKRBA« v Senovem ca. Edi Sener. Brestanica SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno gospodinjskih in kmečkih del Naslov v upravi lista. DNE 31. DECEMBRA SEM IZGUBIL DENARNICO z dokumenti Poštenega najditelja prosim da jo vrne prot’ nagradi na naslov: Alojz Hodnik, Sp. Pijavško 10, Videm-Krško štev. 1. 0000000-0oooo-c Vodoravno: 1. Za začetek vam želi Posavski tednik srečno...! 8. pretol-čen, razkopan, 15. nadležna žuželka, 16 ubogljiv, poslušen, 18. splet, 19 religiozen, zvest, 21. presejan gramoz, 22. vrsta ribe, 23 ogaben, neprijeten, 25. zmrznjena tekočina, 26. nasilneži, siloviteži, 27 človekoljuben, blag, 29 eden izmed voditeljev francoske revolucije, 30. znak za aluminij, 32. znani nemški fr Naročnikom Posavskega tednika! Ko nakazujete naročnino za 1955, ne pozabite na hrbtni strani položnice napisat* Vaše stare (prejšnje) hišne številke! Da pri knjiženju ne bi prišlo do pomot. Vas prosimo, da to upoštevate! Uprava GOST PAPEŽ KRM I L N A KAREL E L J $ O o o o o o o o A č>oooooooooooc želi srečno in veselo Novo leto vsem cenjenim odjemalcem in se priporoča z vedno dobro kapljico in solidno postrežbo iv0K.—J>(HX.— Okrajna gasVska zveza Krško želi srečno in uspešno novo leto vsem gasilskim društvom, podjetjem in vsem delovnim ljudem našega okraja! — Ali se bova sedaj lovila, gospodična? Saj je mama rekla, da lovite vsakega, k! le nosi hlače... lozof idealist dialektik, 34. bolezen notranjih organov, prehlad, 35. kratica časopisa, ki izhaja v Krškem, 36. kratica za in podobno, 38. samec, neoženjen človek, 40. predlog, 41. šahovska figura, 43. beljakasta snov v sočivju, 44. unesek, obraba, 46. največji nemški verski reformator, 48. zanos, vznesenost, 49. oblika glagola loviti, 50. zimski, tak, ki se seje jeseni, 52. barva, barvni spektrum, 53. moško ime (množina), 54. hrana, krma, 55. glavni števnik, 57. trdilni-ca, . 58. država v Prednji Aziji, 59. osebni zaimek, 60 izjemnost, nenormalnost, 64. žensko ime, 65. moški. M poje najvišji glas, 66, prebivalec nekega kontinenta. Navpično: 1. Novost, nov pojav, 2. kosilo, 3. skrbnik, 4. izkoriščevalec, 5. vrsta pesmi, 6. orožje, 7. čekan, 8. predlog, 9. pregovor, 10. glavni števnik, 11. očesna leča pri daljnogledu, 12. rimski oblastnik v Jeruzalemu (Pon-dj), 13. očka, 14 fašistični privrženec, 17. domača žival, 20. pripadnik evropskega naroda, 22. izdelovalec mlečnih izdelkov, 24. hiter, 26. pol svilena tkanina, 28 grd, 29. nedavno umrli francoski slikar — zadnji impresionist (fonetično), 31. osebni avtomobili, 33. udeleženec ligaških tekem, 34. prislov kraja, 35. ograja iz priostrenih kolov, ohlodje, 37. premožen, 39. sveženj drv, 40. železničar pri zavori na vagonu. 41. šum, ki ga dela klopotača ali klopotec, 42. predmet, naloga, temina, 44. zbori, deli cerkva, 45. izobražen, 47. znak za prvino renij; kvartaški izraz, 49. italijanski člen za srednji spol, 51. voditelj italijanskih socialistov (fonet.), 53. menda, bojda, 56. del obraza, 57. produkt gorenja, 60. ploskovna mera. 61. mednarodna kratica za gora, vrh. 62. znak za prvino lantan, 63. 100 m1, znak za prvino argon. RAZPIS NAGRAD: Za 10 izžrebanih pravilnih rešitev novoletne križanke razpisuje uredništvo Posavskega tednika sledeče nagrade: 1. 3000 din v gotovini 2. Ivan Potrč: Na kmetih, roman (polplatno) 3. Alojz Gradnik: Harfa v vetru, (celo platno) 4. Matej Bor: Bele vode 5. R. Gallegos: Dona Barbara, roman Južne Amerike 6. Ing. arh. R. Kregar: Naš les 7. F. Brenk: Zapiski o filmu 8. Ivo Pirkovič: Po sledovih rimske volkulje 9. F Magajna: Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih 10 F Potočnik: Žice, morje in gozdovi Rešitve križanke je treba poslati uredništvu Posavskega tednika najkasneje do 8. januarja 1955 Križanko lahko izrežete iz časopisa, ali pa na list papirja samo napišete odgovore na postavljena vprašanja v križanki. V vsakem primeru pa priložite nagradni kupon. V spodnji levi kot kuverte, v kateri boste od- Nagradni kupon novoletne nagradne križanke Posavskega tednika poslali rešitev, napišite: Na- gradna križanka. Kuvert, ki ne bodo dovolj frankirane, ne bomo sprejemali. Rešitve pošljite na naslov: Posavski tednik, uredništvo, Videm-Krško 1. Izid nagradnega žrebanja in rešitev križanke borno objavili v soboto, dne 15. jan. 1955. Upravni odbor Zadružnega trgovskega podjetja „POSAVJE" Brežice razpisuje MESTO ŠEFA RAČUNOVODSTVA Pogoj k primerna šolska izobrazba z obvladanjem računovodskih poslov, notranje in zunanje trgovine ter “nega tujega svetovnega jezika. MESTO SAMOSTOJNEGA KORESPONDENTA Pogoji: srednja šolska izobrazba z obvladanjem stenografije in enega tujega svetovnega jezika (po možnosti angleški). Zaželena je že praksa v trgovskih podjetjih. Nastopi službe najpozneje 1. marca 1955. — Za stanovanje in hrano preskrbljeno. — Plača po dogovoru. ANTON INGOLIČ; p ri p h SONČNA REBER »Lojz. Lojz! Vidiš...« je za-cljal solznih oči. »Vidim,« je odvrnil Lojz m >žrl slino. Sredi vasi sta izstopila. Nista :dela, kam naj kreneta. Na lopce nista mogla, zgoraj so li tujci; v gostilno, ki io 1e iel — kakor sta bila poučena Fišer, bivši krojač, ki je edini ital v vasi in ki je tudi bil prvi ipan pod Nemci, pa nista hote- »Poj diva na občino!« se je ijz slednjič odločil. Na občini je župan, debelušen, mdar ne neprijazen Besarabec, >račal Lojzove papirje in začu-:no gledal zdai oba prišleca, laj Fišerja, ki je sedel ob njem sploh n) mogel priti do sape. d da župan ne bi bil Nemec in župan povrhu, če ne bi verjel idpisom in žigom. »Kam naj ju dam?« je slednjič rrasjal Fišer'a. Le-ta je s priliz-enim glasom, kakor ga je imel ed vojno, ko je prišel kdaj v sojnikovo klet odgovoril: Dsojmkova hiša je zasedena, pač pa bi ju lahko dali v Se-tinčevo kočo.« Tako sta se Osojnika še istega dne povzpela na Klopce in se nastanila v Setlnčevi koči, kjer ni ostalo nič drugega kot svete podobe na stenah in nekaj kosov polomljenega pohištva na s slamo in ličkanjem nastlanih tleh. Med potjo sta ljubeče božala bleščečo snežno odejo, pod katero so počivale njune njive; v sadovnjaku sta si pazljivo ogledala vsako drevo, vsak grm, v vinogradu pa vsak trs Hodila sta molče, s svetim strahom v stisnjenem srcu. kakor da pred mašo stopata k obhajilni mizi. V koči se je Lojz takoj lotil dela; treba je bilo zakuriti v krušno peč in pripravit; ležišče, Osojnik pa je prelete1 zaprašene svete podobe in se odpravil v gozd nad kočo Z žalostjo in jezo je ugotovil, da je podrto najlepše drevje Od blizu si je ogledal tudi hišo Stopil je na rob gozda in kljub mrazu čakal, da se prikažejo tisti, ki so mu vzeli, kar mu je bilo dražje od življenja. Dolgo je moral čakati, preden se je pokazal na pragu preklast, skoraj mestno oblečen človek. Za njim pa se je priziba-la zares mestno oblečena, obilna ženska. Nekaj časa sta se menila, potem pa se molče spustila po sadovnjaku v vinograd Osojnik se ni ganil. Padel je mrak in v hiši se je prižgala luč Tedaj ga je potegnilo še bliže. Toda zavohal ga je velik črn pes, ki je že prej vznemirjeno tekal po dvorišču, in se zakadil proti njemu Moral $e je umaknit; nazaj v gozd. Toda ko se je popolnoma zmračilo, se je vrnil v kočo. Lojz je bil doma samo prvo noč in naslednji dan; potem ni bil dosti doma, ne podnevi ne ponoči. Osojnik pa Klopc ni zapustil. »Mogoče pridemo še letos za zmerom,« je Lojz dejal neki večer očetu. »Ste videli Fišerja? Bil je kot maslo, danes pa mi je da! živilskih kart za pet oseb in vprašal me je po naših ljudeh. Tudi denar mj je ponujal in zatrjeval, da je pazil in bo še pazil na naše posestvo. Veste, kaj to pomeni? Voha konec. ,Lojz, bodi brez skrbi,’ mi je rekel ta prašeč.« Lojz se je glasno zasmejal, »Res, lahko sem brez skrbi, a ne zaradi Fišerja, ampak zaradi teh, ki so v planinah. Tam je vse živo. Včeraj sem videl To-mažejevega Florijana . ..« »Tistega, ki je ušel v Mariboru iz vlaka?« se je Osojnik zavzel. »Tistega, tistega. Prvo leto se ' je skrival kot hlapec pri kmetih okoli Ptuja, potem pa je prišel sem in se pridružil partizanom. Nemcem dajejo po grbi ne samo Amerikanci in Rusi, ampak tudi naši.« »Kaj praviš, Lojz?« je Osojnik vzkliknil olajšujoče. »Florijan prai, da bi bilo neumno, če bi šel nazaj,« je Lojz nadaljeval bolj zase kot za očeta. »Prav ima, varovati je treba, kar je naše.« »Kako?« je planil Osojnik. »Nič, nič,« je odvrnil Lojz, potegnil izpod suknjiča šop ii-stov, sedel za mizo in se kljub očetovemu nadaljnjemu izpraševanju zatopil v branje. Krsta s pokojnim Petanom je prišla šele čez pet dni. Pokopali so ga proti večeru Poleg obeh Osojnikov je bilo še šest pogrebcev: Fišer z ženo, ki si je z robcem celo segala v suhe oči, pa neka družina iz Stare vasi ki tudi ni bila izseljena. »Pa je le našel svoj mir,« je zavzdihnil Osojnik, ko sta z Loj- zom ostala sama ob svežem grobu. Potem sta odšla še h grobu pokojne Osojničke, s katerega je Lojz že prve dni zmetal sneg in položil nanj venec iz zelenega smrečja. »Tudi mati so naši; svoj mir.« je dejal Lojz. »Najhujše jim je bilo prizaneseno,« je vzdihnil Osojnik »Da in ne,« je menil Lojz. »Materi je bilo večkrat hudo na Klopcah in že prej, ko sva živela sama tam ob Sotli. Tedaj zaradi vas, potem pa zaradi Korenke.« »Zaradi Korenke?« se je začudil Osojnik. »Alj ne veste?« se Lojz ni začudil nič manj. »Kaj naj bi vedel?« »No, kako je bilo s Korenko.« »Kako?« se je zavzel Osojnik. »Tisto zimo, mojo zadnjo nemško zimo, ji je spodrsnilo v vino-aradu ...« »Seveda ji je spodrsnilo, ampak . ..« Lojz je obmolknil, »Alj je bilo vmes kaj drugega?« se je Osojnik vznemiril. »Zdaj lahko povem,« je Lojz spregovoril čez čas, se zamišljeno ozrl po pokopališču, na katerega se je spušča) mrak in nadaljeval počasi, zamolklo. »Ma- ter; je bilo zelo hudo, ker vas ni in ni bilo iz Nemčije. ,Če bi dobil Klopce, bi že prišel,’ so pogosto dejali. ,A kako naj jih dobi ko jih Korenka ne bo dala do smrt; iz rok?’ so navadno dostavili. Tiste zimske mesece so bilj hudo zamišljeni. Včasih so stali ure in ure pred hišo in gledali gor na Klopce, ne da bi vedeli, kje so in kaj se godi okoli njih Zvečer pred Kcrenki-no nesrečo so vzeli petlitrsko pletenko in rekli, da gredo po kis. Kisa pa tisti večer niso prinesli. Drugi večer bi ga bili nam reč moral; naliti na fižol, pa je bila steklenica še vedno prazna.« »Lojz, kaj govoriš Lojz.. * je vzdrhtel stari Osojnik v nejasni slutnji »Začuden sem jih pogledal,« je nadaljeval Lojz v grobo tišino, ki je ležala na pokopališču »in vprašal: ,Ali ga niste sinoči prinesli?’ ,Ne, pri Ribičevih so že spali, drugam pa nisem šla, so mati odgovorili z glasom, kakor ga še nisem čul iz njihovih ust. Drugi dan pa se je Ribičev Karel v šoli opravičil, da ni napravil naloge in se ni naučil pesmi, ker so že dva večera luščil; bučnice. Čudno se mi ie zdelo, zakaj so se mati zlaciali (Nadaljevanje sledi) Ljudski odbor mestne občine Videm - Krško želi vsem svojim občanom obilo sreče in delovnih uspehov v novem letu 1955! Gostilna Žagar Ana Dečna Sela - Artiče nudi svojim gostom topla in hladna jedila ter pristna domača vina Vsem gostom želimo srečno Novo leto 1955 P HmetiisUa &adcu$a v Podbočju Učki nudi prvovrsten cviček po najnižjih dnevnih cenah. Priporočamo se vsem gostinskim podjetjem in gostilnam ter obenem čestitamo vsem članom in delovnemu ljudstvu veselo in uspehov polno novo leto! Srečno in uspešno Novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom in občanom naše občine Gostiina pod Goricami „TRŽIŠČE" Kadar pridete v Tržišče, se oglasite pri nas in postregli vas bomo s pristnim malkovčanom! IndusteVsh® pod,e2;© kftEMfilflĆA M S ps M se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov. Proizvajamo cenen in kvaliteten kremenčev pesek. Svojim odjemalcem se priporočamo tudi v bodoče. t & i S <> ' : * * * t t ■ j t t- Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDLw Občinski komite ZK Šentjanž % želijo srečno in veselo Novo leto vsem občanom in vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine Splošno trižoirsKo podjetje Krmelj želi srečno in veselo Novo leto vsem svojim cenjenim strankam in dobaviteljem Priporoča se tudi vnaprej s solidno in ceneno postrežbo! Vsem svojim cenjenim odjemalcem in občanom želi mnogo uspehov in zadovoljstva v letu 1955 Kamnolom in apnenica Vi em-Krško PROIZVAJAMO: betonski kamen, pesek za beton malto, gramoz in apno C ene konkurenčne — Dobava po naročilu — Postrežemo vas takoj Trgovsko podiefe RUDAR KRMELJ Kmetij s&a zadruga z ..i. Šentjanž se pridružuje čestitkam ostalih gospodarskih organizacij in posameznikov in želi svojim zadružnikom obilo uspeha v Novem letu 1955 PRODAJALNA KZ PRODAJA: razno industrijsko blago, živila, umetna gnojila, sredstva za zaščito rastlin in drugo Cene konkurenčne — postrežba solidna! želi srečno in veselo Novo leto 1955 vsem svojim cenjenim odjemalcem, dobaviteljem in vsem občanom občine Šentjanž kakor tudi vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije! Želimo, da bi prihodnje leto želi še večje in lepše uspehe naše socialistične izgradnjel , ► Naše geslo je: Prodajamo: tekstilno blago, konfekcijo, galanterijo, trikotažo, živila, alkoholne pijače, suhe mesne izdelke, razne gospodinjske potrebščine, razno indust: ijsko blago, kozmetično blago, šipe, petrolej, emajlirano posodo in drugo HITRA, KULTURNA IN CENENA POSTREŽBA! Splošno Bizarmo Hožman Dominik Brežice želi srečno Novo leto 19 5 5 vsem svojim cenjenim odjemalcem! i Mzmita lUmtti j 1 Vsem gostom in delovnim ljudem želi obilo uspeha in zadovoljstva v letu 1955 ter se priporoča s pristnim domačim vinom se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov V naši mesnici boste vsak dan postreženi s svežim mesom! i : Gostilna Račič Cerklje Kmetijska zadruga CERKLJE IP ZELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM OBILO USPEHOV V LETU 1955 TER SE PRIPOROČA S PESTRO IZBIRO VSAKOVRSTNEGA BLAGA PEKARNA vPecjum C E R KLJE Vsem odjemalcem želi veselo Novo leto 1955 In se priporoča z dobro kvaliteto Občinski ljudski odbor in Občinski odbor SZDL STUDENEC se pridružujeta čestitkam ostalih podjetij, ustanov in organizacij in želita občanom obilo uspehov v letu 1955 Vsem članom upravnega In nadzornega odbora, članom in obrtnim podjetjem ter obratom želi obilo uspeha pri razvoju obrtništva v Novem letu 1955 Okraina obrtna zbornica KRŠKO Mesina pekarna v Krškem želi vsem svojim odjemalcem srečno in zadovoljno Novo leto 1955 Nudimo vsak dan sveži krtih in pecivo! Srečno in zadovoljno ter uspehov polno NOVO, LETO 1955 želi vsem svojim gostom in delovnim ljudem Go&tinslco podjetje VIDEM • KRŠKO Prepričajte se o solidni postrežbi in dobri kapljici Lfudska Potrošnja Trgovina štev. 9 BISTRICA i (»' \ <> \ I' želi vsem potrošnikom in <’ delovnim ljudem obilo uspe- V ha in zadovoljstva v letu 1955. ,l Potrošnikom nudi tekstilno, r galanterijsko in prehrambeno <| blago po najnižjih dnevnih S cenah 1 i Občinshi ljudski odbor BIZELJSKO želi vsem občanom srečno in zadovoljno Novo leto 1955, ki naj nam prinese nove in pomembne zmage v naši socialistični graditvi! Delovni kolektiv OPEKARNE BREŽICE 1 LJUDSKI ODBOR i MESTNE OBČINEI Kostanjevica | želi v Novem letu 1955 mnogo uspehov vsem delovnim ljudem pri izgradnji socializma želi vsem občanom in delov- f nemu ljudstvu uspehov polno j) LET01955 Splošno trgovsko pod et;e Poslovalnica 1 Dtibova želi vsem potrošnikom srečno in veselo Novo leto 1955 Priporoča se s svojimi tekstilnimi in prehrambenimi artikli! Vsem članom in ostalim ljudem želi obilo uspehov v letu 1955 Kmetijska zadruga ČATEŽ OfcčlflsJkfi IjucBski ocILof Brestanico želi vsem svojim občanom in prebivalcem krškega okraja uspehov polno in zadovoljno leto 1955 Vsem članom in ostalim delovnim ljudem želi srečno in zadovoljno NOVO LETO 1955 in se priporoča s tekstilnim, galanterijskim in prehrambenim blagom Krška vas o^W°Vl Preskrba želi vsem svojim občanom, kakor tudi vsem ljudem FLRJ srečno in zadovoljno NOVO LETO 1955 Obiinski ljudski odbor Podsreda želi vsem svojim občanom in ostalim srečno in veselo Novo leto 1955 Zadružno posestvo Boš anj - Sevnica proizvaja na 6 ha drevesnice visoko- in nizko-debelne jablane in hruške vseh vrst Priporočamo se cenjenim odjemalcem in jim želimo srečno in veselo Novo leto 1955 s svojimi gostišči želi vsem svojim gostom srečno in veselo NOVO LETO 1955 oprava KINA BREŽICE jCtudsid Mm mestne obline SEVNICA želi vsem svojim občanom in prebivalcem krškega okraja uspehov polno NOVO LETO 1955 ZELI VSEM SVOJIM CENJ. OBISKOVALCEM SREČNO NOVO LETO 1955 IN SE PRIPOROČA ZA OBISK Kleparsko kotlarsko podjetje „ K LE P K OT“ VIDEM - KRŠKO želi cenjenim odjemalcem srečno in zadovoljno NOVO LETO 1955 Delovni kolektiv Mestne pekarne Brežice čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem k Novemu letu 1955 Priporočamo se še v bodoče! IćfnetifcUa zodeuga za. f. BISTRICA OB SOTLI želi vsem svojim članom in ostalim zadovoljno Novo leto 1955 gostinsko pe&frtie Bcestanica s svojimi gostišči: GOSTILNA POD LIPO, KOLODVORSKA RESTAVRACIJA in GOSTILNA NA POLJU želijo vsem svojim cenjenim gostom srečno in veselo Novo leto SOBOSLIKAR IN PLESKAR Zupančič Marko VIDEM 3 DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA želi srečno in uspešno Novo leto vsem delodajalcem ter ostalim občanom. — Priporoča se ta nadaljnja naročila! ČESTITA VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM K NOVEMU LETU 1955 RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KRMELJ nudi vsem svojim odjemalcem premog dobre kvalitete v naslednjih sortimentih: KOSI — KOCKE — OREH GRAH — ZDROB — PRAH Svojemu, kakor tudi ostalim delovnim kolektivom čestita k Novemu letu 1955 in jim želi nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma! SREČNO! TRGOVSKO PODJETJE \jv Y „p so^ Kmetijska zadruga z o. j. STUDENEC želi srečno in uspehov polno novo leto vsem zadružnikom; cenjenim odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije V zalogi imamo: razno industrijsko blago živila, umetna gnojila, sredstva za zaščito rastlin in drugo. Obiščite naše poslovalnice na Studencu, Vel. Trnu in Bučki Okrajna uprava za gozdarstvo Brežice s svojimi revirnimi gozdnimi upravami Brežice, Pišece, Kostanjevica, Videm-Krško, Sevnica in Boštanj želi srečno in uspehov polno novo leto 1955 vsemu delovnemu ljudstvu VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955 MIZARSKO PRODUKTIVNA ZADRUGA SEVNICA | kmetijska zadruga Brežice z o. j. ||| čestita srečno in uspehov polno Novo leto 1955 vsem svojim cenjenim odjemalcem Prodaja vse vrste špecerijskega, galanterijskega, manufaktur ne ga blata in reprodukcijskega materiala >0<>0000<~,00000'0>0'0'00000000<>000000000 ^<><><><><><><><><><><><><><><:><><><><><><><><><><><><:><><::><><''<>0000000000000000000 >00000000000000000000000000000000- STRAN Gostilna Majcen Alojz DoL Boštanj čestita k Novemu letu in se priporoča za obisk 0 o o o o o A Gostilna Švigelj Martin Šoštanj želi srečno in veselo Novo leto svojim cenj. gostom in se priporoča v 0 o o o o o K Novemu letu čestita in se priporoča z dobro kapljico Gostilna Mirt Rozalija Dol. Boštanj t Vsem gostom ieli obilo uspeha in zadovoljstva v letu 1955 Gostilna MLO Kostanjevica in se priporoča za obisk t Gostilna Kerin Vida Podbočje Seli vsem gostom in delovnim ljudem mnogo uspehov v letu 1955 in se priporoča za obisk 0 o o o Gostilna Colarič Nace KriSaj čestita vsem delovnim ljudem in gostom k Novemu letu m »im čeli mnogo zadovoljstva ter se priporoča za obisk TRGOVSKO PODJETJE Tobak KRŠKO s skladišči Krško, Brežice in poslovalnicami želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno, veselo in uspehov polno novo leto 1955 Nudimo vse vrste izdelkov tobaka Dom onemoglih 1MPOLCA PRI SEVNICI želi srečno in veselo Novo leto 1955 vsem državljanom FLRJ, prav posebej pa uslužbencem, funkcionarjem OLO Krško in občinskemu ljudskemu odboru Studenec Vse sile za izgradnjo socializma in s tem za blagostanje delovnega ljudstva! ooooooooooooooooooooooooooooooooo< xxxxxxxxxx DELOVNI KOLEKTIV v t LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT S@^mo00-00000000000000000<() 9 A o o o o o SPLOSNA BOLNICA t' t o o o o o Sl seltVL\vOti 0 *V° BREŽICE ooooooooooooooooooooooooooooooooo< -o<><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><>0<><><><><><><><><><><><><>< IčmeUiska 0000000000000000000000000 Artotransportno pod?etie BREŽICE o <> o o o o o Splošna obrtna kovinarska zadruga Videm - Krško čestita vsem delovnim kolektivom k Novemu letu 1955 in jim želi še nadaljnjih uspehov O o o o o o o o o Delovni kolektiv Prevoza Brežice želi mnogo uspehov vsem delovnim ljudem v Novem letu 1955 AVTOBUSNI PROMET — TOVORNI PROMET — ŠPEDICIJA — UPRAVA BREŽICE - tel. 43, avtopark tel. 33 PREDSTAVNIŠTVO: KRŠKO, ZAGREB, LJUBLJANA, REKA, BEOGRAD O O O O O O O O o o >000000000000000000000000000000000 >ooooooooo< xx>ooooooooooooooooooooooooooooooo Q O o o o o o o o v o o o ,0 o o o o o o o o o o o o o o o .0 Kolektiv Tovarne čokolade in likerjev BRESTANICA želi srečno in zadovoljno Novo leto 1955 vsem svojim odjemalcem Priporoča se s svojimi prvovrstnimi izdelki in solidno postrežbo 1 Voifiintrsha žadraga K®§tfTOjj^>D000000000000000000000000000000000 t 4 ) « 4 4 t 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 > * * # { 4 mm&trtidim Ešsfe - ifeifee želi vsem kolektivom in vsem delovnim !)adem srečno in novih uspehov polno leto 1955! V letu 1955 bomo pozdravili socialistično domovino z veliko in pomembno delovno zmago — z dograditvijo nove tovarne časopisnega papirja Začetna proizvodnja bo znašala 2u.000 ton časopisnega papirja na leto, s katero bomo krili vse naše domače potrebe, izvažali pa bomo lahko do 4000 ton papirja. Nova, najmodernejša" tovarna bo ponos socialistične Jugoslavije in ena naših največjih zmag v zadnjih letih Kolektiv gradbenega podjetja FILETI!!,MICA SAVA Videm-Krško . vrv i955 Z*** čestita osem investitorjem in dobaviteljem k Novemu letu 1955 ter se priporoča za nadaljnje poslovne stike! DOBOVI IZVRŠUJEMO vsa v gradnjo spadajoča dela kvalitetno in hitro! KMETIJSKA ZADRUGA KRŠKO se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov in želi svojim članom obilo uspehov v letu 1995! Priporoča se s ceneno in kulturno postrežbo/ Občinski ljudski odbor ARTIČE žcK vsem občanom srečno, veselo in zadovoljno Novo leto 1955, ki naj nam prinese novih zmag ▼ naši socialistični graditvi! Občinski ljudski odbor in Občinski odbor SZDL BVLKA želita srečno Novo leto 7955 vsem občanom in vsem članom SZDL z željo, da bi v novem letu dosegii ie večje uspehe/ 4, 4 Vsem odjemalcem in vsem delovnim ljudem te jfa želimo pri graditvi socializma tudi v letu 1955 obilo uspeha m se priporočamo s kvalitetnimi izdelki Mizarsko podjetje DOBOVA bbeganaVRATNIK Trgovina itev. 11 ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955 Vsem delovnim ljudem in občanom Čateža želimo obilo uspehov V L E T U 1955 hm im e ČATEŽ j \ 4 i t t t t t i t t j t t j j 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Splošno trgovsko pastjo v Do l ovi Poslovalnica 2 - Dobova nudi vse vrste industrijskega in prehrambenega blaga ter sprejema naročila za zidno in strešno opeko ter za ostali gradbeni material Vsem odjemalcem in prijateljem želi srečno in veselo NOVO LETO 1955 ( 0-00000OOOOOOOC'OOOOOOOOOOOOOOOOOOCmOOOOOC’OOOO'OOCOOOOOOOOOOOOOOO-JiOO'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC 00<00000000<00000000000<00000000 >000000000000000000oooooooo<- - ooooooooooooooooooo-oo-oooooooooooooooooooo-oooo^ooooo^ Ljudska potrošnja Brežice z vsemi svojimi samostojnimi trgovinami ČESTITA k novemu letu 19 5 5 in žeti mnogo uspehov vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem. ŠPLOSNO TRGOVSKO PODjETjE SEVNICA s svojimi trgovinami štev. 1 — v Sevnici štev. 4 — v S itarju štev. 3 — v Dolenjem ILštanju ter trgovinami v svojem sestavu: Trgovina z mešanim blagom štev. 1 — Brežice Tekstil - Usnje štev. 2 — Brežice Obutev štev 3 — Brežice Trgovina z mešanim blagom štev. 4 — Brežice Galanterija - Konfekcija štev. 6 — Brežice Trgovina z mešanim blagom — Lenart pri Brežicah Trgovina z mešanim blagom — Cerklje Trgovina z mešanim blagom — Bistrica ob Sotli Poslužujte se naših samostojnih trgovin, oglejte si neobvezno pestro izbiro tekstilnega blaga in konfekcije — prvovrstnih živil -— železnine — radijskih aparatov — koles — gradbenega materiala — usnja in obutve. O solidni postrežbi se prepričajte z nakupi v naših trgovinah „ŽEhMZMmMT k TBS©¥Dm Z OSIRJE želijo vsem cenjenim odjemalcem, vsem dobaviteljem in vsem delovnim kolektivom socialistične Jugoslavije t/esda ift scelna hava teta lin o o o o o o o o o o \ >000000000000000000000000000000>0000000000000000< Vsem svojim članom, zadružnikom in delovnemu ljudstvu želi mnogo uspehov ter zadovoljstva v letu 1955 • Kmetijska zadruga peeKGpa Priporočamo s.e s tekstilnim, galanterijskim in prehrambenim blagom po najnižjih dnevnih cenah! Prepričajte se sami o solidni postrežbi! O o o o o C' o o Krajevna mesnica Šentjanž želi srečno in veselo NOVO LETO vsem svojim cenjenim odjemalcem in vsem občanom 1 Dnevno sveže meso — vse vrste salame odlične kvalitete — cenena in kulturna postrežba se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov in se priporoča s kulturno in ceneno postrežbo. ooooooooooooooo^ooooooooooooooxxxxx>c>oooooo<^o^^oooooo^^ooooo<><»o<>o^oooo mirni milni Vsem članom zadruge, ostalim zadružnikom in odjemalcem želimo uspeha polno NOVO LETO 1955 in se priporočamo s pestro izbiro vsakovrstnega blaga. Kmetijska zadruga KOSTANJEVICA na Krki Vlagajmo tudi v naprej vse sile za napredek našega kmetijstva) l O o o o o o o o o t Šentjanž želi v novem letu 1955 vsem svojim gostom mnogo uspehov in zadovoljstva ter se priporoča s ceneno in kulturno postrežbo! Srečno in uspešno novo leto 1955 želi vsem občanom in vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine Občinski ljudski odbor x>o>oooooo*ooooooooooo>ooooooooooooooooooooooooooo< >00000000000000^00000000000 o oo< Delovni kolektiv „Ljudske potrošnje" BREŽICE Tržišče T R G O V I N A št. 1 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOk Občinski ljudski odbor BOSTANJ in Zavod za komunalno dejavnost skupaj z odbori množičnih organizacij v Boštanju čestitajo vsem občanom in vsem delovnim ljudem k Novemu letu 1955 in jim želijo čimveč uspehov in zmag v socialistični graditvi! >0000000000000000000000000 Kmetijska zadruga Bosta o j želi vsem svojim članom in ostalim zadružnikom srečno in veselo Novo leto 1955 in se jim p -: poroča tudi v prihodnjem letu! želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspehov polno novo leto 1955 Priporočamo se za vaš obisk tudi v prihodnjem letu — prepričajte se o postrežbi in naših zalogah z obiskom v naši trgovini! oooooooooooooooooooooooooooo<. oooooooooooooooooooooooo >o0000000000-0000000000000000000< >00 Knjigama in papirnica Brežice KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA NA VELIKO KRKA« BREŽICE ČESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU K NOVEMU LETU 1955 fXKK=r>8(Xir>-Ci želi vsem svojim odjemalcem srečno in uspehov polno novo leto 1955! 04>cC^KC>OIKZ^Ot»OtKr>tOOi)Q0<-——>$0<—----------->!&<-—X)0<-_—>$&<—I>C0<1—ird. 'X‘(\c -^ft!\?{Kr —^fkr-y)i OC^tl DELOVNI KOLEKTIV Tbmm® Birnlo©© Z.ELI MNOGO USPEHOV IN SREČE SVOJIM ODJEMALCEM V NOVEM LETU 19551 VLOŽIMO VSE SILE ZA KONČNO ZMAGO SOCIALIZMA! I !060t0M<^r>N11N0»0640< J) Aproservis Brežice šiita vsem svojim strankam / srečno Novo leto 1955 Vulkanizer KEŽMAN MIHAEL BREŽCE čestita in želi srečno NOVO LETO vsem svojim strankam! ,c<^^o(K)<=^o<^r>«o<^r>oo{o«'C-'CO<: Srečno in veselo NOVO LETO želi Gostilna Marta Zupančič Uidem I A /1 A k Novemu letu 1955 j>#'=:~e=s,,,=5',iCTB=w=:s,K=s*'<=s*'==',''=^?5<^^ notiucn *. 0 OBČINSKI UUbSKI ODBOR #RAKA Slaščičarna Franc Markovič Krško čestita vsem odjemalcem — k Novemu letu 1955 želi srečno in uspehov polno novo leto vsem svojim občanom in vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije! OBČINSKA GOSTILNA LESKOVEC PRI KRŠKEM se pridružuje čestitkam ob prihodu Novega leta 1955 in se priporoča s priznano dobro kapljico! Obiščite vedno samo Gostilno pri pošti v Leskovcu! I Knjigarna in papirnica KRŠKO | ## želi vsem odjemalcem in dobaviteljem srečno in zadovoljno NOVO LETO 1955 V ZALOGI IMAMO VEDNO vse vrste šolskih in pisarniških potrebščin! Poslužujte se nakupa knjig s 35% popustom ! Delovi!! kolektiv elektromebamčne delavnice Videm - Krško želi vsem svojim strankam srečno in zadovoljno leto 1955!' Delavnica izvršuje vse instalacije, popravlja radijske aparate, navija elektromotorje in diname ter montira fluorescentne svetilke. Dela solidno in po konkurenčnih cenah! lili FŠHOE „Pili" * iSie • ŠHŠK II I ZELI VSEM SORODNIM PODJETJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM TITOVE JUGOSLAVIJE, INVESTITORJEM, POSLOVNIM DOBAVITELJEM IN VSEM NAŠIM KOLEKTIVOM SREČNO, ZADOVOLJNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 0 1951 \ »<^>M<2><>l>O(NCI^0l>OM<3>^ I ttekUa foška Videm d S3&O(}«^Cr^04(KC>v0iS OKRAJNI MLIN IN ŽAGA R1GONCE GBčinsM Ijuds&i odBor DoBova želi vsem oBčanom oBmočja oBčrte ĐoBova oBilo sreče m uspefiov v letu 19551 želi svojim strankam uspehov potno Novo leto Gostilna ŠUREC Antonija, SELA pri DOBOVI | želi veselo in srečno Novo leto! t Priporoča se s pristnim domačim vinoml # RISETAB JOŽE livar DOBOVA želi vsem članom Kmetijske zadruge in ostalim odjemalcem srečno in veselo Novo leto 19551 želi vsem odjemalcem srečno in veselo Novo leto 1955 to se priporoča s svojimi izdelki! Liudski odbor <*> mestne občine BBEZICE DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA OPREMA*' Mizarstvo Brežice (prej invalidsko podjetje »Mizarstvo«) čestita vsem svojim odjemalcem srečno in uspehov polno Novo leto 1955 IZDELUJEMO vse vrste notranje in zunanje opreme ter pohištvo po naročilu. Dajemo garancije za naše izdelke ŽELI SREČNO NOVO LETO 1955 VSEM SVOJIM OBČANOM! BERIBAK LUDVIK mlinar GABERJE žeti vsem svojim strankam srečno bi veselo Novo leto ms r Gostilna { BUDIČ JOŽE KOVAČIČ IVAN # želi vsem lovcem okraja i Krško obilo sreče in polno i uspehov v let.u 1955! želi veselo in zadovoljno Novo leto 1.955 in se priporoča za obisk! t Občinska gostilna želi veliko uspehov v letu 1955 in se priporoča z dobro postrežbo! VRANČIČ KRISTINA CATEZ Glogov brod - ARTIČE Artiče 6 ♦ ♦ f -V’ « S I o o o <> ^*5> ♦ 0 o o o ♦ <> 0 0 0 ♦ 0 I Vsem našim kupcem želimo srečno Novo leto z obljubo, da jih bomo tudi v letu 1955 postregli hitro in poceni Znižali smo cene kolesom za 3000 do 8000 dinarjev. Prav tako smo znižali cene raznim avtomobilskim kolesnim delom, zato pohitite z nakupom! Na zalogi imamo vse nadomestne dele za avtomobile in kolesa, pnevmatike vseh dimenzij in drugo. Poslužujte se tudi naše komisijske trgovine. — Kupujemo in prodajamo stare nadomestne dele Avtotrgovina Krško Trgovsko podjetje »Potrošnja« V.d.m - Krško s trgovinami v svoji sestavi: Trgovina z mešanim blagom Krško I Trgovina z mešanim blagom Krško III Trgovina »Usnje« Krško Trgovina »Železnina« Krško Trgovina »Čevlji« Krško Trgovina z živili Krško Trgovina z mešanim blagom Stara vas Trgovina z mešanim blagom Videm Trgovina z mešanim blagom Raka pri Krškem »GROSIST« - prodaja na debelo želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in zadovoljno IX(pto leto 1955 Obiščite naše trgovine, oglejte si veliko in pestro izbiro raznega tekstilnega blaga, konfekcije, prvovrstnih živil, železnine, obutve, usnja, gradbenega materiala! Poslužujte se našega oddelka „G ROSIST“ cene konkurenčne, postrežba solidnaJ 4 ♦ 0 o ♦ 4 0 ♦ ♦ 0 0 0 0 ♦ ♦ ♦ ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE s svojimi obrati v Krškem, Sevnici in Impol j ci ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO! Priporočamo se za sodelovanje v letu 1955! Kolodvorska restavracija S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: Gostilna pri »Kralju« Gostilna pri »Belem konjičku« Gostilna pri »Florjančiču« Gostilna pri »Gradu« Gostilna pri »Ivanki« c," CD r~i< CD CD < > i ► ■ želi vsem, posebno pa svojim odjemalcem in gostom srečno NOVO LETO 1955 ►0004 Javna zobna ambulanta Brežice 2 ELI SREČNO NOVO LETO 1955! »»»»♦»»»»»»»»♦♦»♦»♦♦♦♦♦»»»♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦<»♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦00 ooslilna iIRhSKl Brežice želi svojim cenj. gostom srečno Novo leto 1955! i ► < > TRGOVSKO PODJETJE želi vsem svojim cenjenim odiema'cem mnogo »Vino Brežice« s svojimi kletmi: Brežice Krško Stična Velenje in Ljubljana uspehov v letu Gostilna Kapler Ivan Bučka želi srečno Novo leto 1955 vsem svojim cenjenim gostom in se priporoča še za nadalje s svojo solidno in ceneno postrežbo! ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<' > Trgovina z mešanim x blagom v sestavu »Potrošnje« Leskovec pri Krškem se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov. — V zalogi ima tekstilno blago, konfekcijo, obutev, živila in drugo. — Cene konkurenčne, kvaliteta odlična! Kmetijska zadruga Videm ob S? vi želi vsem svojim članom in ostalim potrošnikom srečno in zadovoljno Novo leto 1955. Poslužite se nakupa blaga v naših trgovskih poslovalnicah: VIDEM, STARI GRAD in ZDOLE Izvršujemo vsa gradbena dela, prevozne usluge ter odkupujemo vse kmetijske pridelke! OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI 16 'TTRAN Jugotanin • Sevnica 7,ttmode'rtt0000000000000000000000000000*00000 00000000000000000-0000000 o o o o ooooooooooooooooooooo