Murska Sobota, 31. januarja 1991 • Leto XLHI • Št 4 • Cena 15 din
V prihodnji številki Vestnika bomo začeli objavljati dokumen-tarno-feljtonistično rekonstrukcijo osebnosti in okoliščin, ki so pred 45 leti bistveno krojili usodo tukajšnjih ljudi. Osrednja figura je BOGDAN HROVAT, bolj znan kot PUKLASTI/GRBASTI MIHA, vosovski oz. oznovski pooblaščenec, čigar početje od vstopa v partizane leta 1943 do »tragične« (skrivnostne!?) smrti v marcu 1948 je še vedno zavito v meglo. Podlistek o njem bo oprt na izvirna, arhivska gradiva, mnenja poznavalcev in strokovnjakov ter pričevanja Mihovih znancev, sorodnikov in sodelavcev. O tem pripravljamo za 7. februar (četrtek) tudi posebno oddajo na Radiu Murska Sobota — med 8. in 10. uro — v kateri pričakujemo vaše sodelovanje po telefonih št. 21 232 in 21 579. Avtor podlistka in oddaje je Branko Žunec.
e včeraj svetal lik, danes uboga para, včeraj v slavi ter cilj, danes sredstvo — Delavec.
Bore malo je ostalo od včerajšnje podobe delavca. Ne da bi jo objokovali, saj je bilo tudi v njih mnogo lažnega in sredstvo političnih govorov, pa vendar. Bila je in močno zaščitena. Danes pa ga je vlada žrtvovala za gospodarski vzpon ali preoblikovanje gospodarstva. Tudi parlamentarni poslanci mu ne stojijo ob strani, sindikati, ki so govorili v imenu delavstva, pa so doživeli velik poraz, nekateri pravijo, da ponižanje, kljub temu, da so nastopili enotno in složno podpisali mnenje, da se ne strinjajo z delovno in zaposlitveno zakonodajo, ki tako močno reže v pravice de-
Otroškemu veselju na fotografiji moramo — če smo pošteni do naših malčkov in šoloobveznih otrok ter do sebe — dopisati še: Kljub nekaterim dosežkom se zdravje naših otrok in mladine slabša. Vse pogosteje obolevajo za boleznimi dihal in alergijami, povečuje se delež šolarjev z okvaro hrbtenice, gibal in okostja, vse več otrok ima motnje vida. Učenci so preutrujeni, saj njihov delavnik dostikrat traja več kot 42 ur in v šolah je bistven motivacijski dejavnik strah. V družinah je vedno več duševnega in telesnega nasilja. Vsako leto naredi samomor skoraj za razred otrok, dva razreda otrok umre na slovenskih cestah, v cestnem prometu pa se jih poškoduje za triinšestdeset razredov in mnogi ostanejo invalidi. Zato zavarujmo zdravje in življenje otrok!
stran 4
Foto: N. JUHNOV
lavstva. Delavec je ostal sam in če se želi, se lahko v težavah potoži in pomoli le bogu.
Zakonodaja s področja dela in zaposlovanja je skrajšala čas pravice delavcev, ki so izgubili delo, do denarnega nadomestila in hkrati dala možnost hitrejšega prehoda s čakanja na delo v podjetju v odkrito brezposelnost. A kakorkoli zadevo obračamo, v bistvu gre za pravico delavstva. ki si jo sami plačajo s svojimi prispevki iz dohodka, ali so zanjo prispevali določen čas tudi vsi, ki so ostali brez dela. Ministrstvo za delo torej s skupščinskim dovoljenjem razpolaga s to pravico, a ne v imenu delavstva, ampak za višje'cilje.
Ne trdim, da gospodarski preustroj ni potreben tudi s posegom v število zaposlitev in njihovo prilagoditev novim razmeram. Vendar na Zahodu vedo povedati, da so gospodarsko reformo lahko izpeljali le z upoštevanjem delav-| stva (ali sindikatov). Pri nas pa, kot da bi jih metali v vodo, in tisti, ki bodo splavali, bodo uspešni, drugi pa —- bog z njimi. Sicer pa, socialne pomoči bi se našle tudi zanje. Toda nihče jih pri nas posebej ne uči, kako splavati v no-Ivih razmerah in premedla so prizadevanja za to, da bi dobili in odpirali nova delovna mesta. In kakršenkoli bo so-cialni program, celovit ali tak, da bo pod svoj plašč vzel vse, ki so ogroženi, vedno bo ostal socialni plašč. Delavci, voljni dela, si ga ne želijo — ne zase ne za svojo družino. Želijo delo, ki bo imelo ceno ter zagotavljalo socialno varnost iz dela.
V novi delovni zakonodaji (tehnokratski) so delavci ' opredmeteni. Vendar — na to so vsi pozabili — še imajo ■ svojo notranjost, v kateri se nabirajo gnev, sovraštvo in mržnja. Lahko da prekipi in sila delavstva zna odnesti tudi vlado, če se ne bo upognila pod vsemi oglaševanji g strank, da se ne strinjajo z delom ministrstva za delo.
Majda Horvat
NE BERAČIMO, ZAHTEVAMO DELO!

POCENI-CENEJŠE NAJCENEJŠE v prodajalni
GRADITELJI POZOR!
UREDIŠ d. o. o.
Novo selo Rok, R. Končata 16 — Čakovec,
tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo:
• stropni nosilci
• stropna polnila
•	in ostali gradbeni material
Delovni čas od 7. do 16. ure.
•	zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno
Predvčerajšnji protestni shod delavcev Panonije na Trgu zmage v Murski Soboti je bil v bistvu le
kli na račun odgovornih, ki da niso sposobi razreševati nastalih težav. Menili so, da zgolj s socialni-
nadaljevanje stavke, ki se je zače- mi programi, ki niso podprti tudi
KJE JE

K KUPI VEČ, KOPI CENEJE! J
Stran 18
la 19. in končala 20. januarja, ko so takrat še zaposleni v Panoniji postavili nekatere konkretne zahteve. Že takrat so zagrozili s protestnim shodom, če njihove zahteve ne bodo uresničene in v torek se je to tudi zgodilo. Na protestnem shodu, ki so se ga solidarno udeležili tudi predstavniki delavcev iz nekaterih drugih slovenskih mest, so največ kritičnih pripomb izre-
z razvojnimi, težav ne bo konec in podobna usoda kot delavce Panonije lahko že kaj kmalu doleti tudi druge.
Ne Prosimo socialne pomoči, pač pa zahtevamo delo, je bilo največkrat slišati iz govorov sodelujočih na protestnem shodu, prav tako pa je nepošteno, da si eni delijo plače, delavci pa ostajajo brez njih. Med zahtevami, ki so jih
sprejeli ob zaključku svojega zbora, omenimo zahtevo po takojšnjem izplačilu osebnih dohodkov za že opravljeno delo, hkrati pa tudi takojšnji sklic izredne seje občinske skupščine, ki mora sprejeti program za sanacijo gospodarstva. Sprejetje podobnega programa zahtevajo tudi od republiške skupščine, prav tako pa zahtevajo tudi moratorij za stečaje in revizijo vseh dosedanjih stečajnih postopkov.
Foto: N. Juhnov L. Kovač
Februar
Vestnikov koledar
Ob koncu tedna bo suho in mrzlo zimsko vreme.
I. februarja bo dolžina dneva 9 ur 42 minut
6. februarja bo dolžina dneva 9 ur 55 minut
Sonce stopi v znamenje rib.
31.	januar, četrtek, MARCELA
I. februar, petek, IGNAC
2.	februar, sobota, SVEČNICA
3.	februar, nedelja, BLAŽ
4.	februar, ponedeljek, ANDREJ
5.	februar, torek, AGATA
6.	februar, sreda, DORA
Ako je svečnica (2. februar) zelena, bo velika noč snežena. Ce na svečnico deži. se kmalu pomlad oglasi.
VREME
aktualno po svetu
s— Iz Sombotela piše s
a ne bo nesporazuma, nisem čisto nič žalosten, ker je prejšnji režim na Madžarskem izdihnil svojo dušo. Prav nasprotno. Nova oblast na Madžarskem se na vsa usta hvali, da še nikoli ni bilo v tej ljubi deželi tako čudovite demokracije, kakor dandanašnja. Pred kratkim sem se pogovarjal z misijonskim očetom, ki se je po 34 letih poslanstva v Paragvaju vrnil v Koszeg. Na vprašanje. ali kot misijonar ni imel težav s tamkajšnjimi oblastmi, v zvezi s katerimi se je večkrat govorilo, da so nagnjene k diktatorstvu. mi je dr. Gaal dejal, da trenutno na Ogrskem ni niti petine demokracije, ki jo je užival v »diktatorskem« Paragvaju. Pod demokracijo niso mišljene samo navidezne politične svoboščine, ampak celotno življenje.
Kaj imajo od tega kmetje, da smejo pred parlamentom stavkati, ko pa svojih osemsto milijonov litrov mlečnega presežka kljub temu ne bodo mogli prodati? Isto velja za ogromne presežke mesa. Kaj imajo od tega Madžari, da imajo demokratično izvoljeno skupščino, ko ta tajno zaseda. Šušlja se o nekih, v zalivsko vojno zapletenih tujih letalih in madžarskem zračnem prostoru.
Nam novinarjem večkrat očitajo, kaj neki nergamo, ko
Simbolična demokracija
pa,,na Madžarskem uživamo svobodo tiska kot menda nikjer v Evropi. Dober štos. ni kaj. Resnici na ljubo nekateri stanovski kolegi zares pretiravajo s podtikanji in čenčami. To pa še ni isto kot svoboda tiska. Veliko dezinformacij je ravno zavoljo tega, ker ni pravih informacij. Nikoli prej ni bilo toliko zaprtih zasedanj, sej, sestankov kot v zadnjem času. Na obeh občinskih stavbah. šolah, uradih so zamenjali nekdanje socialistične grbe s kronami. Prav. Ni pa v redu, da se birokracija povsod še bolj bohoti kot prej.
Na večjezičnih »pozdravnih« tablah na mejnih prehodih je v sredini velika, izstopajoča bela lisa. Z belo barvo so prebarvani nekdanji grbi, novih pa še ni. Pri vsakem prestopu meje me je malo strah, če ne bom imel težav, ker svojo državo zapuščam s potnim listom, ki ima demokratični stari grb. Isto lahko povemo o osebni izkaznici, vozniškem dovoljenju, šolskem spričevalu, izvlečku iz mrliške knjige. Upam, da zavoljo te zamude demokratizacije vsaj tisti, ki tačas zapuščajo solzno dolino, ne bodo utrpeli nepopravljive škode pri najvišjih oblasteh v oblakih.
in
POIŠČITE KRIVCA!
Kormorani s ku-vajtsko-saudske meje so najbolje občutili ekološki terorizem Sadama Huseina, ki je spustil v zaliv na stotisoče sodov nafte. Zato so si kanadski piloti v svoji bazi v Katarju na vrata prilepili poster iraškega voditelja. Takšne posterje pomnimo iz slovitih ameriških we-sternov.
SADDAM HUSSEIN
Tudi Hrvaška za odcepitev?
Na izrednem zasedanju hrvaškega Sabora je predsednik republike Hrvaške dr. Franjo Tudman opozoril, da bi bil morebitni poseg armade na njihovo ozemlje neposredno vzrok za samoodločbo o odcepitvi. Povodje bilo sporočilo zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. Cilj večdnevnega zasedanja hrvaškega Sabora je bilo sprejetje sklepov o zaščiti suverenosti, integritete in ozemeljske nedotakljivosti republike Hrvaške. Po besedah hrvaškega predsednika sporočilo zveznega sekretariata za ljudsko obrambo meji že na napoved vojne Hrvaški. Izrazil je upanje, da gre za pomoto oz. za to, da se vojaški vrh v novih demokratičnih razmerah ne znajde najbolje.
Pomirjujoče pa zveni dogovor med zveznim predsedstvom in vodstvom Hrvaške, po katerem so opravili demobilizacijo rezervne sestave hrvaške milice, enote JLA pa so hkrati stopnjo vojne pripravljenosti vrnile na raven rednih mirnodobskih razmer. Na ta način bodo, kot je rečeno v sporočilu, ustvarjeni pogoji za popolnoma normalni potek življenja in odpravo mednacionalne konfrontacije. Pomemben pa je vsekakor tudi dogovor med vodstvoma Srbije in Hrvaške, da se bodo delovni pogovori nadaljevali.
Po novem so se tudi poštarji znebili nesrečne zvezde. Znebili so se tudi stare socialistične razvade, da so se tu pa tam izgubila navadna pisma. Zdaj že pluralistični poštni urad r Somborelu je do januarja zadržal na desetine priporočenih pisem, ki so jih avgusta oddati nekdanji interniranci s prošnjami za rehabilitacijo.
Novemu parlamentu v enem letu še ni uspelo sprejeti zakona o zemlji. v zalivu divja vojna, madžarski vladi pa je najnujnejši zakon o odlikovanjih. Kmetje pa si samovoljno delijo zemljo — resda zdaj že s pravimi zastavami in kokardami — na zadružnih posestvih. In k temu jih spodbuja — kot se spodobi v pravni državi — tudi vodja parlamentarne frakcije malih kmetov. ki so povrhu koalicijski partnerji. Priznano simboličnega pomena je tudi skupina 37 vojaških zdravnikov e Saudski Arabiji. Ali se je zares moč proti bagdadskemu kalifu — diktatorju boriti s simbolizmom ? Ali pa je bistvo madžarske simbolične demokracije /pomoči) ravno v vprašanju, ki so ga Madžari zastavili znanemu ameriškemu politologu ? Namreč, ali se v Ameriki kaj govori o madžarski »udeležbi v vojni« ? Ali bo to pomenilo kakšno materialno korist za Madžare po vojni? Bolj kot simbolizem me zanima, kaj bo z gospodarskimi grbi — na naši grbi.
Franček MU KI C
■ Kako dolgo še NATO?
Od konca hladne vojne in prenehanja konfrontacije s ■ Sovjetsko zvezo se 16 članic atlantskega zavezništva pospešeno ukvarja z oceno nove vloge pakta NATO. Aktualno je vpraša-I nje njegovega nadaljnjega obstoja, in čedalje več je predlogov, ' da naj sledi varšavskemu paktu ter razpusti svojo vojaško I strukturo, hkrati pa izroči svoje varnostne odgovornosti v Ev-Iropi novim evropskim inštitucijam, kot je Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki naj bi imela lastno delovno silo.
Toda v vodstvu pakta NATO menijo, da mora ostati at-_ lantsko zavezništvo glavni steber novega evropskega sistema | varnosti, v katerega naj bi bili vključeni tudi varnostni odnosi Iz Ameriko. Za jugoslovanske razmere je morda najbolj zanimiva izjava, da mora NATO zagotavljati jamstvo proti narašča-I nju nacionalizma in morebitni eksploziji nemirov v vzhodni I Evropi in Sovjetski zvezi. Po končani zalivski krizi pa naj bi | zagotovili »mašinerijo« za ravnanje v kriznih razmerah in za ■ preprečevanje kriz znotraj in zunaj Evrope. Pri tem pa ne gre, kot pripominjajo, da bi NATO postal nekak svetovni žandar Iali da bi se vpletal v varnostne probleme vsega sveta, ampak mora storiti na tem področju več, kot je doslej. Sovjetske voja-■ ške vrhove, ki so vznemirjeni nad možnostjo, da bi se nekdanje J vzhodnoevropske zaveznice slej ali prej znašle pod zahodnim I obrambnim »dežnikom«, pa so pomirili s trditvijo, da v na-I slednjih nekaj letih ni predvideno, da bi pakt NATO v svoje članstvo sprejel kakšno novo državo. Hkrati pa bo NATO ob I začetku novega leta pripravljen odobriti začetek ameriško-sov-jetskih pogajanj o zmanjšanju jedrskega orožja kratkega dose-
|^a v Evropi.
Noriega v službi CIA
Ameriška vlada je priznala, da je bil nekdanji panamski diktator, general Noriega, na plačilnem spisku osrednje ameriške obveščevalne službe CIA, vendar pa nikakor ni dobil toliko denarja, kot to trdijo nekateri. Ameriška vlada priznava, da so generalu Noriegi plačali vsega skupaj 322 tisoč dolarjev.
Kiro Gligorov -predsednik Makedonije
Po Srbiji (Slobodan Miloševič)
Bosni in Hercegovini (Alija Izetbego-vič) je tudi Makedonija dobila novo vodstvo. Predsednik republike je postal edini kandidat iz vrst prenoviteljev Ki-ro Gligorov, ki je v drugem krogu tajnih volitev dobil potrebno dvotretjinsko podporo parlamenta. 73-letni Kiro Gligorov je po vojni opravljal vrsto pomembnih družbenopolitičnih funkcij, med drugim je bil podpredsednik zvezne vlade, predsednik zvezne skupščine, zvezni poslanec itd.

Za boljše odnose Srbije in Slovenije
Po dveletni prekinitvi vsakršnih stikov so bili v Beogradu prvi I pogovori med predstavniki Srbije in Slovenije, ki sta ju vodila pred- I sednika Slobodan Miloševič in Milan Kučan. Gre za pogovore v okviru iskanja rešitve jugoslovanske krize pa tudi o prihodnosti Jugoslavi- I je. Obe strani sta se strinjali, da je treba vsa sporna vprašanja rešiti in s tem zagotoviti mirno življenje jugoslovanskih narodov in obstoj I skupnosti. Po skupni oceni ti pogovori ustvarjajo možnosti za izbolj- I šanje odnosov med Srbijo in Slovenijo, ne glede na prihodnjo ureditev Jugoslavije.
Kljub določenim razlikam med republikama sta obe delegaciji ocenili, da so pri iskanju rešitve jugoslovanske krize bistvene tri stvari. Prva je izhodišče obeh, da imajo vsi narodi pravico do samoodločbe, drugo, da bo Srbija pri iskanju rešitve razumela interes Slovenije, da si na temelju pravice do samoodločbe zagotovi lastno pot, Sloveni- I ja pa bo razumela interes srbskega naroda do življenja v eni državi, tretje pa je spoznanje obeh strani, da glede na razlike med narodi ni mogoče na isti način definirati odnosov med posameznimi republikami.
NOVI NORVEŠKI KRALJ
V starosti 87 let je v Oslu preminil kralj Olav V. Kot zahteva norveška ustava, ga je nasledil njegov sin, princ prestolonaslednik Harald, ki si je med vladanjem Olava V. pridobil veliko izkušenj. 53-letni novi kralj je preudaren voditelj, kot njegov pokojni oče. ki so ga Norvežani globoko spoštovali. Sicer pa se je novi kralj, ki jt leta 1987 postal svetovni pnak v jadranju, udeležil tudi več olimpijskih iger.
Pomoč tržnemu gospodarstvu SZ
Britanska vlada bo v prihodnjih dveh letih namenila 20 milijonov funtov za strokovno usposabljanje sovjetskih državljanov za potrebe tržnega gospodarstva. Ta britanska pomoč bo usmerjena v 4 poglavitne dejavnosti: razvažanje hrane in kmetijstvo, poraba energije, ustanavljanje malih podjetij in finančne storitve.
SE ZGODOVINA PONAVLJA?
Sodeč po številnih demonstracijah po svetu se velik del mednarodne javnosti zavzema za ustavitev zalivske vojne. Toda voditelji, ki premikajo vzvode vojaških operacij in hkrati razglašajo, da gre za pravično vojno, ki bo omogočila mir, se na njihove pozive ne ozirajo, kajti te zahteve tačas niso po volji njihovim političnim ciljem. Možnosti za mirno rešitev zalivske krize pa še zdaleč niso izčrpane. Zato bi se morala diplomatska dejavnost še povečati, saj ni izključeno, da bi dodatni pritiski na Sadama Huseina utegnili privesti do nenadzorovanih posegov iraške vojske, ki ima po številnih ocenah v zalogi še precej smrtonosnega orožja.
Mirovne pobude so aktualne tudi zato, ker je dobila vojna s spopadom pehotnih enot še dodatne razsežnosti. Težko si je namreč predstavljati, na kakšen način naj bi ameriški predsednik Bush pred domačo javnostjo vedno znova upravičeval smrt tisočev vojakov, ki so še vedno le figure na šahovnici vojaških strategov. Nekdanji vplivni ameriški politik Henry Kissinger, ki pozna ameriške travme še iz časov korejske vojne in Vietnama, opozarja na dodatno nevarnost. To so zaostritve v Sovjetski zvezi, ki utegnejo po njegovem izzvati celo hujše posledice kot zalivska vojna. Hkrati z množičnimi protesti proti Gorbačovu se namreč krepi položaj sovjetskega vojaško-industrijske-ga kompleksa, ki je nekoč izdatno podpiral iraški militarizem.
Zaradi poskusa ponovne vzpostavitve svetovnega ravnotežja, ki je po mnenju nekaterih sovjetskih generalov edini sposoben ohraniti svetovni mir, pa ta vojaški aparat zato še zdaleč ni zavrnil možnosti, da bi še naprej vzdrževal izrojene režime, kot je Sadamov. Toda spričo notranjih težav je Sovjetska zveza izgubila precej vpliva na mednarodno skupnost. Tako imajo Združene države Amerike in njini zavez-
Dimna zavesa nad Zalivom
Iračani so zažgali bazen z nafto v Vafri v Kuvajtu, da bi tako nad zalivsko fronto ustvarili dimno zaveso, trdijo predstavniki naftne industrije v Dahranu. Domnevajo, da bi bazen, velik kot nogometno igrišče, lahko gorel več tednov. Iračani so zažgali tudi več vrtin, vendar zavezniki domnevajo, da gre za manjše požare, ki bodo sami ugasnili. V Bagdadu so sporočili, da so ameriška letala bombardirala več iraških tankerjev. V zalivske vode so se iztekle ogromne količine nafte. Radio Bagdad opozarja na možnost ekološke katastrofe. Če bi Iračani zažgali vse naftne izvire v okupiranem Kuvajtu, bi lahko prišlo do spremembe podnebja nad celotnim Zalivom, Arabijo, Bližnjim vzhodom in velikim delom Sredozemlja.
Žal se iraška stališča niso spremenila. Sadam Husein se namreč ne odreka ozemeljskim zahtevam do Kuvajta, nespremenjeno pa ostaja tudi njegovo stališče do palestinskega vprašanja. Zalivska vojna se medtem nadaljuje. Žrtve padajo na obeh straneh, če niti ne govorimo posebej o vse večji gmotni in ekološki škodi, ki jo bo verjetno zelo kmalu občutil ves svet.
v žarišču dogodkov
niki zdaj večjo odgovornost za svetovni mir kot kdaj prej. To pa Američanom ne sme dati večjih pravic, kot jih zahteva mednarodna volja. In tudi zaradi te bojazni je treba še dodatno okrepiti mirovno dejavnost, predvsem Združenih narodov in Evropske skupnosti ter drugih svetovnih in regionalnih teles.
Kar pa zadeva neuvrščene, našemu zunanjemu ministru Budi-mirju Lončarju ne gre oporekati naporov za mir. Toda odnos do zalivske vojne je še bolj razgalil jalovost, predvsem pa razcepljenost tega gibanja. Sicer pa deluje Jugoslavija kot predsedujoča neuvrščenih v tej vlogi precej groteskno. Posebej ob dejstvu — in to potrjujejo mnoge ocene — daje takoj po Zalivu in Pribaltiku tretje svetovno krizno žarišče. Ob zalivski vojni pa se pojavljajo najrazličnejša ugibanja in pomisleki; odvisno pač od interesov, ki jih države ali posamezniki zastopajo. Vseeno pa bi veljalo spomniti na Heideggerjevo misel, da se človek zaradi svoje končnosti ne sme zapletati v neskončne dileme. Zato je treba preprečiti, da bi se v to smer prevesila tudi zalivska vojna.
V tej zvezi je gotovo zanimiva misel avstralskega premiera Howa, ki je v parlamentu zahteval podporo za udeležbo Avstralije v mednarodnih silah v Zalivu, saj je v govoru primerjal iraško invazijo na Kuvajt s Hitlerjevim napadom in aneksijo Avstrije ter pozneje napadom na Češkoslovaško. Slabo ravnanje z vojnimi' ujetniki v Iraku pa pomeni gotovo vojni zločin, ki ne more ostati nekaznovan. Izzivanje Izraela in Saudske Arabije pa še stopnjuje politično in vojaško napetost v tem delu sveta.
Milan JERŠE
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Kako šibka točka je bil vojaški vrh avnojske Jugoslavije, v katerem so prihajala do izraza mednacionalna trenja, seveda skrbno skri-vana. je razvidno tudi iz dejstva, da se je ravno tu sprožil plaz velikosrbske propagande.	(Danas — Zagreb)
Če sedanje militantne konfrontacije ne bodo čimprej zamenjali demokracija, razumevanje in strpnost, se utegnejo narodi in regijski antagonizmi v tem delu Jugoslavije spremeniti v mednacionalno vojno.	(Politika — Beograd)
Demokracija je širši pojem od svobode naroda. To pa je le ena od oblik demokracije, gotovo pomembna, vendar ne edina. Zato se utegnemo, če bomo vse stavili na narod, vnovič znajti v suženjstvu.
,	(Nedelja — Beograd)
globus
BUDIMPEŠTA - V madžarskem glavnem mestu so se sešli' zunanji ministri Češke in Slova-' ške federacije, Poljske in Madžarske. V okviru regionalnega sodelovanja so proučili razmere v Baltiku in zalivsko vojno, govorili pa so tudi o gospodarskih stikih.
HAVANA — Na Kubi so začeli pospeševati obrambne priprave. To je posledica stališča kubanskega voditelja Fidela Castra, ki je obsodil akcijo mednarodnih sil proti Iraku, zlasti še ZDA.
TALIN — Estonija je dobila zagotovila Moskve, da enote sovjetske armade ne bodo posredovale. To je po pogovoru z Mihai-lom Gorbačovom sporočilo estonsko vodstvo.
DUNAJ — Predsednik sloven; ske vlade Lojze Peterle in zunanji minister Dimitrij Rupel sta po pogovorih v Budimpešti tudi vodjo avstrijske diplomacije Aloisa Mocka obvestila o razvoju dogodkov v Sloveniji in urejanju razmer v Jugoslaviji.
BEOGRAD — V centru Sava je bilo srečanje visokih funkcionarjev zunanjetrgovinskih ministrov šestih balkanskih držav. Proučili so dosedanje izkušnje in možnosti za prihodnje sodelovanje na Balkanu.
WASHINGTON - Ameriški državni sekretar Baker je opozo- J ril, da bi utegnil sklep Moskve o uporabi sile pri reševanju pribaltskega vprašanja ogroziti ameri-ško-sovjetske odnose. ZDA bodo I zahtevale spoštovanje obveznosti o človekovih pravicah.
TEL AVIV — [raški raketni napad na Izrael je terjal prve žrtve-Raketa vrste SCUD je ubila 3 ljudi, 98 pa ranila. Poročajo, da so Iračani izstrelili več raket, le ena pa je prebila obrambni snop ameriških protiraket in zadela stanO' vanjski blok.
PEKING - LR Kitajska in A>; banija sta pripravljeni razvijat) prijateljstvo na novih temeljih, k’ so jih položili med obiskom albanskega zunanjega ministra Re1' sa Malileja.
globus
vestnik’, št. jAnuarj#?.
aktualno doma
o, kar se dogaja okrog izvolitve in imenovanja vodij posameznih usmeritev na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške
usmeritve Murska Sobota, je skoraj neverjetno. Potem ko je lani pretekel mandat Nadji Ivanc-Miloševič, vodji naravo-siovno-matematične in pedagoške usmeritve, Jožetu Pucku, vodji kovinskopredelovalne usmeritve, in Milki Fišer, vodji tekstilne usmeritve, so se začeli križi in težave, kdo naj bo nadaljnji vodja. To odločitev mora po sedanji zakonodaji sprejeti svet šole v razširjeni sestavi, torej z večino glasov delegacije delavcev Centra, delegacije družbene skupnosti, delegacije staršev in učencev, in sicer na podlagi javnega razpisa. Do tu je vse lepo in prav, če je samo en kandidat in če so vse delegacije enakega tnnenja. Toda v primeru Centra se je to zelo zapletlo in se še vedno ni razpletlo, razen v
Oh, te usmeritve!
‘^‘dni usmeritvi, kjer je Fi-de^Va podporo vseh im ^aC‘^ 'n bda ,ak° Ponovno Jovana za vodjo te usmeri-prim^ t 'e'a' V drUgih dveh Pr menh pa so Ma g,asovanja razP-niUSpeŠna ~ zaradi del... mnenJ Posameznih neskiaC'J- al‘ Zarad' nJihove sklepčnosti. Za vodjo nara-gimZnO-'?a,ema,ične (sedaJ dira tJ'ke) usmeritve kandi-Cin r' Profesorica Regina lovni' Za vodJ° kovinskoprede-javi^^meritve pa seje pri-niš dipL ek' in inz- s,r°j-Predl ™' ObaL Slednji je vseh t d°bd podporo januarja^ W m°ra' 28' usm J Prevzeti vodenje pogoi"de’ Vendar je pos,avil raci n	g,ede organi-
Polletiu “ (Umik> ” drUgem lec doli OPraV' dosedanj‘ vrši-Se T^nosti Packo. In zadeva medlo zaP^etla- Obal je dal celo ostavko.
van^S,edjep™la zadeneta red sede 'zvršnega MurskihskuPščine ” kli četrtekbO,'k~ b''a- Pre'e' da obči , ~ k' Pa je uS°tovil. ‘men nska vlada ni pristojna ^:ativodid’ker^ rti spre-O ten °n 0 zav°d‘h. temveč bo občin kazprav,ja,a trt odločala Cen, skupščina. Ravnatelj imenu- °ZVald Tucič Pa naj vršili Z0, Prek°dno obdobje in km- ,lznos>' gimnazijske ritve 'k ^Predelofalne usme-o za v ,?■,1,0 sPrejet nov zakon Pis vseh d b° P°'reben raz-P o de ovnih mest.
sve°a Pnedsednica izvršnega nila čl r'S"a Pavčar je sezna-Sciplinska °r8ana' da di' ‘menoval ^‘sj0- ki jo je ker tud- 0 obc,nska skupščina, niSo u ' \e na,0Se na Centru opravil' Uresničilk ni mogla ravnatelj V°Jega de>a' ČeŠ da ■>' dovai ' n' pravocasno posre-^edteP°trebnega gradiva, krški d ,Pu S° dlscipHnski prelcu m. zaP°slenih na Cen-Lekda ŽS ^mli-
nih >Dp ad bo konec razno raz-hražev^
I amt ustanovi?
Jože Graj
bveščamo cenjene kupce, da smo v februarju
pocenili frakcijo 8 do 16 mm za 20 %!
Cena brez prometnega davka je zdaj 92,80 din za m’.
NAKup SE PRIPOROČA GRAMOZNICA IVANCI!
Za zdravila iz tujine deviz ni več!
Še v prejšnji številki Vestnika smo pisali, da je Zvezni izvršni svet v odloku o prodaji deviz na bankah med izjeme uvrstil tudi bolnike, ki si morajo na tujem kupovati ortopedske pripomočke, zdravila ali se zdraviti. Ti so s posebnim dovoljenjem, ki ga je izdal Republiški sekretariat za zdravstveno varstvo, upoštevajoč mnenje zdravniškega konzilija, lahko kupili devize. Toda konec prejšnjega tedna so dobile občinske enote republiške uprave za zdravstveno varstvo naslednje sporočilo:
Sporočamo vam, da je odlok o zneskih in pogojih, pod kate-
0 davku na pokojnino
Upokojencev v zadnjem času ne vznemirja samo vest, da Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja nima denarja in da je sploh vprašanje, kdaj bodo upokojenci dobili izplačano razliko (sedem odstotkov za november in december), ampak tudi obdavčevanje pokojnin.
V obvestilu upokojencem Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja sporoča, da bodo od pokojnine plačali davek le tisti upokojenci, katerih januarska (povečana) pokojnina znaša več kot 7658,08 dinarja. Upokojenci, ki bodo dobili januarsko pokojnino nižjo od tega zneska, davka ne bodo plačali. Davčni prispevek pa mora že takoj obračunati Skupnost pri izračunu in nakazilu pokojnine.
Ker Zakon o dohodninah velja že od prvega januarja, bodo upokojencem, ki presegajo izračunani znesek, obdavčili že januarsko pokojnino, a šele s februarjem bodo upoštevali olajšave, če upokojenci vzdržujejo še druge nepreskrbljene družinske člane. Vsi upokojenci, ki prejemajo višjo pokojnino od mejne in preživljajo nepreskrbljene družinske člane, torej lahko uveljavijo olajšavo. Obrazec izjave o uveljavljanju davčne olajšave upokojenci lahko dobijo na območni delovni enoti Skupnosti ali občinskih upravah za družbene prihodke. Izpolnjeno in podpisano izjavo pa morajo poslati na naslov: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, Oddelek za nakazovanje pokojnin, Ljubljana, Moše Pijadejeva 41. Izjave morajo priti na naslov najpozneje do osmega februarja.
Za konec: jutri bodo upokojencem začeli izplačevati za sedem odstotkov višjo — redno januarsko pokojnino.
NE UTAPLJAJO SE V DEMOSU
V Demos so Slovenski krščanski demokrati šli z jasnim profilom, zato danes ne potrebujejo kopališkega mojstra kot druge stranke, ki vedno znova ugotavljajo, da se utapljajo v Demosu. Stranka je postala normalna sestavina slovenskega političnega prizorišča, vzpostavila je svojo osnovno infrastrukturo, saj ima svoje odbore v 58 od 62 slovenskih občin, uvedli so politično izobraževanje, se utrdili v Demosu, sprejeli odgovornosti na ra-
Soboška
stranka
socialistov
/O ljubljanska banka
Med nedavnim obiskom predsednika in tajnika Socialistične stranke Slovenije Viktorja Žaklja in Primoža Hainza v Murski Soboti, kjer so ožje vodstvo soboške stranke seznanili z aktivnostmi po plebiscitu in izdelavo celostnega gospodarskega programa SSS, so precej pozornosti namenili tudi nekaterim organizacijskim vprašanjem. Dogovorjeno je, da bodo, podobno kot v drugih delih Slovenije, kjer naj bi bilo šest območnih organizacij Socialistične stranke, tudi v Pomurju ustanovili iniciativni odbor, ki si bo prizadeval pridobiti čimveč članov. Kot član predsedstva Socialistične stranke Slovenije pa bo Geza Farkaš I. februarja prevzel poklicno funkcijo predsednika soboške stranke socialistov, ki bo imela v Pomurju pomembno usklajevalno vlogo.
M. J.
rimi smejo pooblaščene banke prodajati devize občanom (Ur. I. SFRJ, št. 81/90), prenehal veljati. Prosimo, da do novega obvestila občanov z zahtevki ne usmerjate na Republiški sekretariat za zdravstveno ih socialno varstvo.
To z drugimi besedami pomeni, da deviz ni mogoče kupiti niti za zdravila ali zdravljenje in da vsem prizadetim ostaja le nelegalna pot ali nakup na črnem trgu. Kakšno ceno imajo na njem devize, je spet drugo vprašanje, in tretje, kdo od bolnih si jih bo lahko kupil.
Lahko se jezimo nad zvezno vlado, vendar pa je treba pove-
m h
zličnih ravneh in vzpostavili prijateljske odnose s sorodnimi strankami v svetu. To so osnovna sporočila z letne konference Slovenskih krščanskih demokratov v Ljubljani, ki se je je udeležila tudi delegacija krščanskih demokratov iz Pomurja na čelu z republiškim poslancem dr. Jožetom Magdičem.
Sicer pa terjajo boljšo obveščenost o delu poslanskega kluba in vodstva stranke, glede tez za novi program pa je bilo največ pripomb na njegov socialni del. Pri tem so se odločili, da bodo počakali na socialni program slovenske vlade in da bodo komisije stranke oblikovale svoja stališča do tega pomembnega dokumenta.
M. J.
Pomurska banka d.d. Murska Sobota
Odprli smo ekspozituro v
MORAVSKIH TOPLICAH!
Delovni čas: 8—12 15—17
dati, da so na vse bolne, ki za I življenje potrebujejo zdrSvstve- I no pomoč iz tujine, pozabili v ! domači vladni hiši. Če je že | odlok imel določen čas veljav- m nosti, potem so vedeli, da bodo . po tem prenehale tudi njegove | določbe, tudi te o nakupu de- ■ viz za zdravila na tujem. Če že I za druge stvari slovenska vlada I zvezni odvzema niti vodenja, ! potem bi morala najti rešitev | tudi v tem primeru. Tako pa so ■ ostali bolniki, ki potrebujejo I zdravila iz tujine, na cedilu. I Morda pa se bodo le spomnili ' tudi nanje (z določeno rešitvi- | jo), še preden bo ogroženo kak- .
šno življenje.
mh
DAVKI
Katere
račune iz zdravstva shraniti?
V sedmi točki Zakona o dohodnini piše, da se osnova za dohodnino zmanjša za znesek sredstev, ki jih je posameznik dal za nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih. Navedeno velja tudi, če gre za vzdrževane družinske člane. To pomeni, da z določenimi računi plačila zdravstvenih storitev posameznik lahko dobi olajšavo pri odmeri dohodnine, ki se jemlje kot osnova za določitev davka.
Katere račune (dokumentacijo) bo treba zbirati in jih predložiti upravi za družbene prihodke?
Nakup zdravila lahko dokažejo z odrezkom blagajniškega traku, ki pa mora imeti na levi strani še ime in priimek, žig lekarne in podpis. Prav tako morajo biti opremljeni računi za nakup zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov, torej ime in priimek kupca, vrsta pripomočka, cena, datum nakupa ter žig in podpis prodajne ustanove.
Plačilo zdravljenja in rehabilitacije v zdravstvenih zavodih za posameznika ali njegove družinske člane, ki jih vzdržuje, se šteje kot olajšava pri odmeri dohodnine le, če je zdravljenec imel napotnico. Zato mora na računu biti zapisano, da je šlo za zdravljenje ali rehabilitacijo po napotitvi zdravnika.
OB ROJSTVU EKOLOŠKEGA FORUMA
OD MURSKIH ELEKTRARN DO MURSKEGA MLINA
Ti časovni, točneje projektni ali tematski ločnici sta se zdeli organizatorjem — t.j. skupini pomurskih razumnikov in Radio Murska Sobota — petkovega Ekološkega foruma v soboškem hotelu Zvezda pravšnji za rojstvo neke vrste instituta civilne družbe za pritisk na oblast ih s tem za spreminjanje razmer.
Zbrala se je številna pisana združba kulturnikov, gospodarstvenikov, direktorjev, politikov in drugih z levega in desnega brega Mure (pod pokroviteljstvom hotela Zvezda, Zavarovalne skupnosti Triglav in podjetja Pomurka), da bi si skupaj z gosti iz Ljubljane — dr. Dušan Plut, Vane Gošnik, Jože Knez, Mauri-cio Olenik — kolektivno izprašali vest o tem, kje smo/naj bi bili pri (de)centralizaciji/oz. projektu lokalne avtonomije ali regionalizma na Slovenskem. Bilo je na večer, ko bi znali biti na Balkanu za las blizu modelu Baltika ali celo Zaliva. In že na samem začetku vest, da murskih elek
Premoženje prodati vsem državljanom
Pomurska Stranka demokratične prenove je pripravila minuli teden v Lendavi zanimivo srečanje z znanim publicistom in komentatorjem gospodarskih dogajanj pri nas in v tuijini, magistrom ekonomije iz Zagreba Dragom Buvačem. Avtor knjige Vrnitev v kapitalizem (model hitre privatizacije) je udeležencem predavanja, med katerimi so bili tudi predstavniki pomurskih občin in gospodarstva, govoril o neuspehih Markovičeve vlade in problemih privatizacije. Pri tem je poudarjal, da je bil Markovičev program že od začetka miniran, ker je vsakdo iskal le svoje koristi. Poleg tega paje Markovičeva privatizacija pomenila razprodajo samo delavcem znotraj podjetij, pri čemer se je računalo tudi na dotok svežega kapitala. Po Buvačevih besedah je glavni problem v tem, da dotok svežega kapitala ni odvisen od tega, kaj kdo hoče, ampak je to čista ekonomska kategorija. To pomeni, da je bistveno koliko je za koga iz tujine gospodarsko zanimiv, ne pa nacionalno obarvan.
Sicer pa Drago Buvač ponuja svoj model privatizacije, po katerem bi se premoženje prodalo vsem državljanom in ne samo zaposlenim. Pri tem se naslanja na dve tezi. Po prvi so obstoječe strukture v bistvu za privatizacijo, izvesti pa je nočejo, ker nobena birokracija ne more biti brez kapitala. Meni, da je prejšnji etatizem zamenjal hujši etatizem, kjer se govori predvsem o državni lastnini in podjetjih. Prav tu pa bi sedanja oblast lahko postavljala svoje direktorje in s tem imela pregled nad celotnim premoženjem. Primeri s Hrvaške in tudi iz Slovenije pa govorijo v prid trditvi, da marsikje tako hočejo, potem pa zadeve zapletajo in se ustvarja vtis, da tega nočejo narediti.
M. Jerše

AGROSERVtS p.o.
Murska Sobota
69000 Murska Sobota, Kroška c. 58 poštni predal: 41
telefon: (0G9) 21-630, 21-321
teleta*: (069) 21-322
tele*: 35-219
žiro račun: 51900-601-11849
mh
NOVO V AGROSERVISU!
Želite kakovostno pobarvati vaše vozilo?
Želite kakovostno pobarvati vaše vozilo?
Agroservis Murska Sobota vam prihrani čas in pot v tujino.
Oglasite se pri nas na Kroški 58.
Uporabljamo dvokomponentne akrilne in kovinske barve svetovno znanega izdelovalca barv in lakov
SPIES HECKER
Pridite in se prepričajte!
trarn ne bo, bo pa murski mlin, saj je zanj že kupljen les.
V okviru naslovne teme so se navzoči razgovorili o več ekoloških projektih (biohrana oz. bio-kmetovanje, 4 E oz. ekologija, energija, entropija, ekonomija, zemljiški posegi, čistilne naprave, zlasti problematika kafilerije v Murski Soboti, podjetje Goričko, Mikrokozmos), ki sodijo v t.i. novi razvojni vzorec pokrajine ob Muri in hkrati Slovenije. Žal — kot smo slišali — je Pomurje že vedno potisnjeno na slovensko obrobje in tudi zasnove nove slovenske ustave ne obetajo, da bi bilo kaj drugače. Sicer pa je kot zgled in spodbuda izzvenela novica, da so prav danes v soboškem podjetju Komunala podpisali pogodbo o ustanovitvi mešane firme za odvoz komunalnih odpadkov z g. Rothom, podjetnikom iz avstrijske Štajerske. O njegovi udeležbi na forumu in drugih podrobnostih več prihodnjič.
B. Žunec
Ob sobotah 8—12
Ob nedeljah 9—11
LB — Pomurska banka — pravi naslov za denarne zadeve!
lasi
Stran 3
Štefan Smej
GLASUJEM ZA
ZDRAVJE IN ŽIVLJENJE OTROK
HIC CONSILIUM HAERET!
Če so v dandanašnjem času v poročilih svetovnih agencij, ki da svet spreminjajo v globalno vas, poudarki razdeljeni po vrstnem redu: zalivska kriza, Pribaltik, Jugoslavija, potem so pripadajoča vprašanja za domačo pomursko rabo naslednja: zakaj Američani, preden so začeli bombardirati Irak, niso prišli v Pomurje? Kdaj bodo Nemci poslali svojo mornarico na Baltiško morje? Kje je pomursko preročišče?
K prvemu vprašanju: zakaj Američani v prazno mečejo te bombe, namesto da bi prišli sem in se za majhen denar pogovorili z našimi ljudmi? Ali ne bi bilo to ceneje, kakor pa je bombardiranje maket iz kartona. ki jih zasipavajo z bombami, misleč da uničujejo rakete. Očitno je. da Američani ne vedo, kaj je vas, čeprav bi radi v vas spremenili ves svet. Jasno, ko pa nikoli niso imeli pravega vaškega življenja. Pomislite, kakšna bi bila dandanes naša mesta, kje bi bila danes naša industrija, kako bi bilo z našo revolucijo, če bi revolucionarna oblast po vojni ravnala tako. kakor ravna danes ameriška vojska! Američani mislijo, da je informacije, ki so potrebne za obvladovanje svetovne vasi, mogoče zbrati na osnovi tistega, kar vidiš. Če bi zaple-njevalci in pobiralci obvezne oddaje po vojni hodili po naših vaseh in popokali samo tisto, kar je bilo videti, kakor Američani mislijo, da ima Husein samo tisto, kar so oni iz zraka posneli, bi naša revolucija klavrno crknila že prav na začetku.
Na dan plebiscita so nas na volišča vabili plakati z otroškimi nožicami v starševskih rokah. Lahko smo jih razumeli tudi kot to, da je naš glas pomemben za boljši jutri naših otrok. To pa nas obvezuje, da tehnološki napredek podredimo zdravju ljudi, predvsem otrok, ki morajo živeti življenje, kakršnega jim določamo ali omogočamo odrasli. To pa ne more biti življenje med štirimi stenami zaradi onesnaženega zraka ali voda iz tetrapaka in hrana, polna strupov in umetnih barvil. Za otroke ne smejo stati šole in vrtci iz snovi, ki vsebujejo radioaktivni pepel. Davek otrok je že dovolj velik, saj vse pogosteje obolevajo za boleznimi dihal in prebavil, povečuje se delež otrok z okvarami hrbtenice in gibal ter z motnjami vida.
Svoj davek med otroki vsako leto zahtevajo tudi ceste, ki so neprimerne in nevarne za pešce in kolesarje. V cestnem prometu se vsako leto poškoduje za 64 razredov otrok, veliko jih ostane invalidov, za dva razreda otrok pa umre na cesti.
Ce želimo našim otrokom res dobro, potem je treba spremeniti represivni šolski sistem. Stroji pred šolo je namreč glavni motivacijski dejavnik učencev in vedno več otrok ima psihosomatske motnje. Svojo stisko številni otroci končajo sami, tako da si sodijo sami. Letno jih zato izgubimo za razred, kajti tudi doma za vse mlade ni varnega zavetja. Vedno večje v družinah duševnega in telesnega nasilja.
Na vse to ali težak položaj naših otrok in mladine opominjajo Zveza prijateljev mladine, strokovnjaki, ki so svoje ugotovitve strnili za okroglo mizo Otroku zdravo in varno okolje, v Ljubljani, ter otroci
Ultrazvočno pregledovanje kolkov
Vladna klofuta otroškemu zdravstvu?
nika. Otroški zdravniki pa opozarjajo, da bo za njegovo uveljavitev potrebnih vsaj sedem let, v skrbi za zdravstveno varstvo otrok pa si ne smemo privoščiti praznine.
Za pomurskega otroka
Zato bi imeli Američani močan razlog, da bi se pred zračnim napadom na Irak oglasili tukaj. Naši ljudje bi jim, poučeni z zgodovino, lahko povedali. da ni nujno, da so prašiči vedno v svinjaku in da zatorej naj stopijo tudi k temu ali drugemu sosedu, ki je bil v Iraku. Tako namreč, kakor so po vojni pri nas skrivali prašiče, bi lahko Husein skril tudi svoje orožje. Sosedov Vanek. ki je bil v Iraku na delu, pa vam lahko pove — takole nekako bi rekli naši ljudje ameriškim vojaškim strokovnjakom — kje vse so betonirali podzemeljska skladišča orožja.
Kar se drugega vprašanja o nemški mornarici na Baltiku tiče, je seveda čisto jasno, da bodo Nemci tja kmalu šli. Tam so že bili in bodo znova, zdaj toliko prej, ker so jih Američani pripravili do tega, da so poslali svoja letala v mednarodne zalivske sile. Spet lahko delajo politiko po svoji meri in šele takrat, ko si bodo dali od Američanov poplačevati svoje usluge iz udeležbe v zalivski vojni ter bodo zahtevali njihov pristanek, da se Nemčija močneje vplete v ruske zadeve, šele takrat bodo v Evropi nastajale nove države in novi sistemi. Šele to bo čas za regionalizacijo, za samostojno Slovenijo in upajmo, da ne tudi za samostojno Prekmurje!
Zdi se namreč, da so naši pomurski predsedniki izvršnih svetov ob nastopih svojih mandatov obiskali preročišča in s preroško močjo izbrali člane svojih kabinetov. Vsepovsod drugod se občinske vlade dopolnjujejo in pomlajujejo, pri nas pa so po vsem videzu nastale dokončno. In bog nam pomagaj, če je tako, kajti preročišča vedno izberejo najboljše. Potem so ti ljudje tako, kot so in kakor so, najboljši med nami. S takšnimi ministri pa ne bi želel imeti samostojne prekmurske republike. Mogoče pa nas Američani niso prišli ničesar vpraševat prav zato. Ker vedo, kako svetujemo — hic consilium haeret!
Prvega otroškega parlamenta. Opominjajo in pozivajo javnost ter slovensko vlado in parlament, da zdravje otrok in mladine postavi med kjučna vprašanja nadaljnjega obstoja in razvoja slovenske družbe.
Za sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah in ratifikacije s strani Republike Slovenije se zavzema tudi Medobčinski svet za zdravstveno varstvo otrok in mladine pri Pomurskem zdravstvenem centru. Konec decembra so v Radencih organizirali okroglo mizo o otrokovih pravicah s poudarkom na humanizaciji bolnišničnega zdravljenja otrok. Vodila sta jo profesor dr. Pavle Kornhauserz Univerzitetnega kliničnega centra in prim. dr. Anica Mikuš-Kos s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše iz Ljubljane. Med pomembnejšimi sklepi ali priporočili je gotovo ta, da gre otrok v bolnišnico samo takrat, ko zdravljenje doma ni možno. Ce pa je otrok sprejet v bolnišnico mora biti le-ta staršem vedno odprta. Prav tako bi na vseh oddelkih, kjer se zdravijo otroci, moral biti otroški zdravnik.
Ce govorimo o ogroženosti otrok, potem bi morali začeti še pred njihovim rojstvom. Vedno več mater med nosečnostjo ne opušča kajenja, še nerojeni otroci pa so ogroženi, če je ogrožena mati (upadanje standarda in socialne stiske).
Družbena skrb bi morala biti pri pripravi mladih na starševstvo ter odkrivanju utrpinčenja in nasilja nad otroki. Družina bi morala biti bolj zaščitena ter imeti glavno besedo pri vzgoji otrok. Za zdravje bi moralo skrbeti več strokovno usposobljenih zdravnikov, saj bi se tako lahko bolj posvetili tudi preprečevanju obolenj. Posebna skrb družbe pa mora veljati otrokom, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju-
To, da je dala vlada oziroma zdravstveno ministrstvo na prepih dispanzersko delo tudi za otroke in šolsko mladino, je za nekatere klofuta vsem prizadevanjem za zdravo življenje naših otrok.
Odgovornemu ministrstvu se je v javnost »izmuznila« informacija o tem, kako misli predrugačiti ali vnesti nekatere spremembe pri dispanzerskem delu, kar bi veljalo tudi za otroške in šolske dispanzerje. Gradivo, ki naj bi bilo namenjeno le ozkemu krogu ljudi, je dvignilo slovenske otroške in mladinske zdravnike, da so ustanovili Združenje otroških in šolskih dispanzerjev Slovenije. Po razgovoru na temo Zdravje otrok in mladine na prepihu novih družbenih razmer v Sloveniji sta se udeležila dr. Katja Boh in dr. Tone Košir, katerima so ponudili sodelovanje pri pripravi nove zdravstvene zakonodaje. Ne strinjajo se s tem, da bi nova zakonodaja razbila dispanzersko organiziranost dela, zmanjšala število zaposlenih ter v skrbi za otroke in mladostnike dopustila razločevanje na osnovi socialnih razlik. Vendar so ti, ki so ponudili pomoč, ostali praznih rok. Njihove pomoči češ da ne potrebujejo, pripombe pa bodo lahko povedali, ko bo dokument pripravljen za javno razpravo. Po besedah predstavnice iz Pomurja je bilo okoli sedemsto udeležencev močno razočaranih, predvsem ko so slišali pripombo, da je tudi zanje minil čas, ko so v belem delali le v ambulantah.
Kako bo ukrepala vlada, ali bo dispanzersko delo uvrstila v sekundarno zdravstveno varstvo (to bi pomenilo, da bi do otroškega zdravnika specialista starši z otrokom prišli le z napotnico zdravnika splošne prakse)? Vprašanje je zaenkrat brez odgovora.
Vlada pa svojo novo zamisel gradi na uveljavitvi družinskega zdrav-
Kaj je dispanzerska metoda dela v zdravstvu?
Nova strategija v boju zoper bolezen v sodobnem svetu je, da zdravnik mora iskati bolnika in bolezen že v začetni stopnji, ko je
Po svojem delu soboški dispanzer za otroke ne zaostaja za Slovenijo. Med prvimi so namreč začeli z ultrazvočnim pregledovanjem kolkov pri dojenčkih. Prvi pregled opravijo že kmalu po rojstvu, ob tretjem mesecu otrokove starosti pa ga ponovijo. Prav tako je njihova novost učenje mater pravilnega pestovanja otrok ter delo brez bele halje, čeprav so s slednjim šele začeli, že opažajo, da so otroci manj plašni. Da bi bilo strahu čim manj, želijo, da pri pregledu otroka držita mamica ali oče, morda malenkosti, a še kako pomembne za malega bolnika.
Tea Fras iz Ljutomera. Z delom v otroškem dispanzerju v I I Murski Sobofi je zelo zadovoljna, saj otroka vedno pregleda J J otroški zdravnik specialist. V Ljutomeru pa ni vedno tako. Me- I I ni, da če starši želijo otroku najboljše, ga peljejo k dobremu ■ ■ zdravniku, saj vendar majhen otrok ne zna povedati, kaj mu je. I
Pri tem pa so ovire, saj so sami, da so lahko prišli do želenega ■ ■ dispanzerja, morali poiskati poznanstva, ker so iz druge obči- ■ ne. Njihov otrok je imel namreč zaležano glavico in le v otro- I I škem dispanzerju so to tudi opazili in mu pomagali.
Irena Škafar iz Beltinec. S stalno skrbjo za zdravje otrok | I je zelo zadovoljna, tudi z delom v ambulanti. Tako kot drugi n . starši iz Beltinec pa si želi, da bi v beltinski zdravstveni postaji I I še naprej imeli otroškega zdravnika.
■ Gabriela Žižek iz Murske Sobote je menila, da je dosti • premalo otroških zdravnikov, saj je treba na pregled čakati tu- I ■ di več ur. To ni hudo odraslemu človeku, je pa naporno za . J otroke, ki so po dolgem čakanju utrujeni, nezadovoljni in la- | I čni. Čakalnice so vedno polne tako dojenčkov kot malo večjih ■ . otrok in vsak s svojo boleznijo, kar pomeni veliko možnost do- I | datne okužbe. Pri delu bi lahko uvedli tudi več svetovanja, ■ ■ morda celo po telefonu.
Zdenka Barber iz Murske Sobote je s svojim otrokom sko- | ■ raj vsak mesec pri zdravniku, zato ji take ideje, da bi z otro- . ■ kom morala najprej k splošnemu zdravniku po napotnico, niso | I prav nič všeč. Z delom v dispanzerju je zadovoljna, njena sla- ■ _ ba izkušnja pa je, da ni mogla do zdravnika, h kateremu je sa- I | ma želela.
■ Dragica Elijaš iz Sela. Z otrokom vedno prihaja v otroški ] dispanzer v Mursko Soboto, čeprav je imela tudi slabo izkuš- I
■ njo. Otroku je počil slepič, pa ga niso poslali v bolnišnico. Za -■ njo se je odločila sama. Razdalja oziroma pot do dispanzerja | I se ji ne zdi ovira, saj ima avtomobil.
Tudi Lidija Durič iz Murske Sobote ima povedati slabo in ■ | dobro. Pred štirimi leti jo je zdravnica v dispanzerju nahrulila, I Ida naj otroka prej umije in ga potem pripelje na pregled, otrok pa ima prirojeno kožno bolezen. Te zdravnice se sedaj izogiba, I Iz delom drugih pa je zelo zadovoljna.
Tatjana Šebjan iz Dokležovja. Z otrokom je bolj poredko | I pri zdravniku, ko pa pride, jo zelo moti dolgo čakanje. ■
Po njenem bi moralo biti več ambulant za otroke na tere- I I nu, kot je bil otroški zdravnik v Beltincih.
L M ■■ ■■ ■■ M ■■■■■■■■ ■■ ■■■■■■■■■■ aJ
V letu 1989 je bilo v Pomurju sistematično pregledanih 5785 dojenčkov ter 945 triletnih otrok. Pred vstopom v vrtec so jih pregledali 892 ter namensko 1607. V prvem letu otrokove starosti morajo opraviti pet sistematskih pregledov (v prvem, tretjem, šestem, devetem in dvanajstem mesecu).
Pri teh pregledih dojenčkov ocenjujejo čistočo, kožo, prehranjenost in način hranjenja (dojenje ali zalivanje), spremembe na okostju, vid, sluh, psihični razvoj, pregledujejo vratne bezgavke, dihala, hemoglobin v krvi in drugo. Med patološkimi stanji prt dojenčkih so na prvem mestu spremembe na koži, sledijo bolezni dihal, slabokrvnost in drugo.
Pri sistematskih pregledih tri-letnikov ugotavljajo, da jih ima največ zobno gnilobo, na drugem mestu je slabokrvnost ter patološka stanja tonzil (mandeljnov). V lanskem šolskem letu so v Pomurju pregledali 1882 predšolskih otrok ter ugotovili, da jih največ oboleva za zobno gnilobo (454), na drugem mestu je bila slaba telesna drža (359 otrok), pri 271 otrocih so odkrili deformacijo stopala, 228 pa jih je bilo slabo hranjenih. Nekatere ugotovitve ostajajo iste pri sistematskih pregledih šolskih otrok, vendar se menja vrstni red po pogostnosti. Slaba drža je na prvem mestu, sledi ji slaba prehranjenost in zobna gniloba.
še možno preprečiti ali upočasniti njen razvoj ter zmanjšati invalidnost ali smrtnost. Tak način dela ali aktivno zdravstveno varstvo pa zahteva sprememnjeno organizacijo zdravstvene dejavnosti ali dispanzersko metodo dela. Dispanzerji, visoko specializirane zdravstvene ustanove, lahko delujejo v boju proti določeni bolezni (na primer sladkorni, zvišanemu krvnemu tlaku) ali pa so namenjeni določeni skupini ljudi (otrokom, šolarjem, materam, starostnikom). Dispanzerska metoda dela je bila uzakonjena v Zakonu o zdravstvenem varstvu leta 1975.
Naloge dispanzerjev za otroke
Delo šolskih in otroških dispanzerjev spada med primarno zdravstveno varstvo, opravljajo pa preventivno delo, predvsem v posvetovalnicah, ter zdravljenje v ambulantah. Nenehno morajo spremljati otrokovo rast, razvoj in zdravstveno stanje, preprečujejo bolezni, na primer s cepljenjem, ugotavljajo psihosocialne motnje in odstopanje otrokovega razvoja od normalnega. Zdravijo akutne kronične bolezni ter delajo na področju zdravstvene vzgoje. Prav zaradi širokega dela v dispanzerjih so kazalci zdravstvenega stanja otrok v Sloveniji blizu tistim, ki jih dosegajo v razvitih evropskih državah, tudi na Švedskem.
Pred dvema letoma so od Zavoda za socialno medicino in higieno prevzeli tudi obvezno cepljenje otrok, kar pomeni, da otroka pred cepljenjem pregleda specialist in odloči, ali je zdrav, če ga lahko cepijo ali ne. Za velik dosežek pa si štejejo tudi to, da so v letih od 87 do 89 kar za 23 odstotkov zmanjšali število otrok, ki so jih napotili v bolnišnico.
Delo v soboškem dispanzerju je na strokovni ravni in z določenimi uspehi. Za to pa je potrebna dobra kadrovska zasedba, čeprav so še prešibki, da bi lahko imeli organizirano dežurno službo ter obiske na domu. Huje je v drugih šolskih in otroških dispanzerjih pomurskih občin, saj so kadrovsko slabše zasedeni in ob boleznih ter odsotnosti zaradi dodatnega izobraževanja morajo iskati rešitve z nadomeščanji, ki pa so večkrat na ravni splošnega zdravstvenega varstva. Otroci pomurskih občin torej nimajo zagotovljenega enakega zdravstvenega varstva oziroma možnosti specialističnega pregleda, na kar so opozarjale tudi matere iz čakalnice. Prav zato se bodo v Pomurskem zdravstvenem centru morali pogovarjati tudi o tem.
Majda Horvat Foto: nj
Stran 4
VESTNIK, 31. JANUAR 1991 J
komentarji, članki
Razbita vojska malo doseže
r zadnjem času smo zopet priča pojavu, ki je hil pogost pred lanskimi spomladanskimi volitvami. Kot gobe po dežju namreč znova nastajajo nove stranke.
Spomnimo se samo pobud za ustanovitev posebne romske stranke ali pa za stranko upokojencev, medtem ko v nekaterih krajevnih skupnostih že delujejo odbori Socialdemokratske stranke. Katera stranka se bo pojavila jutri, pa je zdaj še težko napovedovati. Nič čudnega, če se v javnosti pojavljajo deljena mnenja o potrebnosti takšnega organiziranja ljudi.
Posebno zato, ker so se mnoge stranke v predvolilnem boju krvavo borile 'za oblast, zdaj, ko je vsaka dobila svoj del, pa ne vedo, kako naj bi vladale. Jih bo treba potemtakem celo prositi, naj vendarle izpolnjujejo svojo gorečo željo in pravico, ki je z izidi volitev poslala tudi njihova dolžnost?
Vse sindikate je treba bolj povezati, zlasti ob skupnih vprašanjih, ki zadevajo delavce — Nujen je enotnejši nastop — Največ razhajanj o reprezentativnosti sindikatov
Nihče ne ve natančno, koliko je tačas pri nas sindikatov, saj nenehno nastajajo še novi. Predstavniki vseh sindikatov, svobodnih, samostojnih, neodvisnih ali kakorkoli se že imenujejo, doslej tudi še niso skupaj sedli za isto mizo, da bi se zedinili ob nekaterih pomembnih vprašanjih. Kot kaže, tudi v sindikatih vseh bolj spoznavajo, da bodo morali sami več storiti za medsebojno povezovanje in enotnejši nastop ob tistih temah, ki zadevajo osnovne interese delavcev. V tej zvezi gre tudi za tesnejše sodelovanje z zakonodajalci (vlado) in republiško skupščino ter z njenimi organi. Enotnejšega nastopa in boljšega sodelovanja ne bo mogoče doseči, dokler bodo sindikati kot razbita vojska kot se je sliko-
vito izrazil eden izmed pomurskih sindikatov.
Vse bolj jasno je, da bodo pri sprejemanju zakonodaje morali biti bolj navzoči predstavniki sindikalnih organizacij, če želijo uveljaviti svoje temeljne cilje. To zadeva tako predlagane spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih kot predlog zakona o zaposlovanju in drugih pravicah za čas brezposelnosti. Kar zadeva splošne pripombe, pa predstavniki sindikatov menijo, da bi bilo treba tako pomembno zakonodajo, ki zadeva vse delavce, obravnavati hkrati s socialnim programom, oziroma bi ta sploh moral biti pogoj za sprejetje takšnih zakonov. Hkrati menijo, da bi že v zakonu o delovnih razmerjih morali uveljavi-
ti rešitev za soupravljanje delavcev na podlagi dela, ne pa čakati, da se soupravljanje uredi s posebnim zakonom.
Nič manjšega pomena ni to, da se sprejme zakonodaja, ki bo urejala reprezentantivnost in registracijo sindikatov. Pa čeprav so mnenja o reprezentantivnosti za zdaj še precej raznolika. Seveda si veliko obetajo tudi od javne razprave o ustavnih spremembah. Gre za tista področja, ki se nanašajo na sindikate, na socialne in ekonomske pravice delavcev. Sploh pa naj bi jih ustavna komisija bolj pritegnila k dokončnemu oblikovanju besedila nove slovenske ustave, ko bodo obravnavali določila, ki so v neposredni povezavi z dejavnostjo sindikatov. Milan Jerše
Polproletarci domovi?
Pred seboj imam dve pismi. Prvo je napisal anonimni Karči z Goričkega, drugo pa je s polnim naslovom podpisala Marija iz Lendave. Vsebina obeh pisarij je enaka; predlagata, naj iz tovarn odpuste vse tiste, ki imajo zemljo, pri tem pa naj se nič ne ozirajo na njihovo še tako visoko izobrazbo. Na njihova mesta pa naj pridejo nezaposleni oziroma tisti, ki jim po sedanjih kriterijih grozi prekinitev delovnega razmerja.
Če imaš probleme, si omisli stranko!
Skratka — nelagoden položaj. ko je treba z lučjo pri belem dnevu iskali človeka za kako odgovorno funkcijo, ki napeljuje k sklepu, da stranke še niso sposobne vladati. Zato je tudi toliko pozivov k soglasjem strank, neopredeljenim poslancem in drugim nezačinjenim političnim jedem. Kakor da so s prvim volilnim zamahom dobile več, kot so sposobne pojesti. Ob vsem tem že kroži posrečena krilatica: Če imaš probleme, si omisli stranko.
Problemov zato ne boš imel nič manj, a imel boš vsaj stranko!
Gre torej za največjo farso strankarske demokracije. Da v naši družbi še vedno nezadržno počnemo prav tisto, kar nam najbolj godi, čeprav v skupnem interesu ne prispeva k napredku, je po svoje žalostna resnica. Zadovoljevanje potrebic se izraža le kot nekakšno odvajanje prenapetosti. tako pri posameznikih kot v množicah. Ljudje so namreč neverjetno prilagodljiva bitja in mnogih svojih sprememb se niti ne zavedajo.
Ob nenehnih kritikah slanega in edinega korita bi zdaj že morale sesti vsaka v svoj kot in kar se da kulturno proučiti, kolikor jim je ljudstvo na volitvah iz tega korita dovolilo vzeti. Bi bilo kaj nenavadnega, če se, denimo, kmečka stranka, kjer le bilo v minulem obdobju nekaj nesporazumov, ne bi strinjala s predlagano vlado 'n bi ob kritiziranju predložita svojo? To bi bilo naravnost normalno, saj bi na ta način vendarle prenehali govoriti na splošno in hi s konkretnimi predlogi prevzeli nase tudi del odgovornosti, iega bi se morale še posebno zavedali tudi novonastajajo-ce stranke, saj v sedanjem razgibanem življenju ni do-valj, če si le zapisan na poti-benem prizorišču. Potrebno je storiti mnogo več, če ne že-'s. da pri ljudeh izgubiš še kanček zaupanja. V prispo-aohi bi to pomenilo: prinesi nov zidak ali pospravi preteklost, da se odtlej dalje ne bo vse rušilo, kar je bilo prav narejeno'
Milan Jerše
■ Veliko delali,
IZa Splošno gradbeno podjetje Pomurje bi lahko rekli, da so imeli lani dela čez glavo. Dograje-■ vali so nov hotel v Moravskih Toplicah, gradili • nove Panonkine prostore, obrtno cono v Murski B Soboti, blok na Kidričevi ulici, katoliški duhovni I center v Kančevcih in še druge objekte doma, pa tudi na Madžarskem. Kljub temu se je njihov položaj bistveno poslabšal. Za večino objektov I so namreč pogodbe podpisali že leta 1989 in pre-_ jeli tudi predujem investitorjev, prav to pa jih je | potem močno udarilo, saj jim je visoka inflacija ■ predujme popolnoma razvrednotila. Tako so morali lani graditi in graditi, ne da bi jim za ■ opravljeno delo in material dotekal na račun svež denar. Pravzaprav so si ga morali skoraj ves | čas precej sposojati pri banki in na tako imeno-। vanem sivem trgu, zaradi česar so se jim nakopi-| čile dokaj visoke obresti — za okrog 4 mesečne
pa obubožali ■
plače vseh zaposlenih. Nekatera posojila so mo- ■ rali namreč vračati tudi z 80-do 100-odstotnimi I obrestmi. To je nevzdržno.
Kako rešiti nakopičene probleme? Ena od ' možnosti, o kateri razmišlja vodstvo podjetja, je B da bi se Pomurje nekako razdružilo, da bi torej . ustanovili 3 nova samostojna podjetja, na katera B bi prenesli določene obveznosti, sicer pa bi osta- ■ lo tudi krovno podjetje Pomurje. Z reorganizaci- I jo bo potrebno zmanjšati tudi število zaposlenih, . kar bo za nekatere prav gotovo boleč udarec. | Obstaja pa upanje, da bi nova podjetja uspešno a poslovala in da bi bila v njih zagotovljena večja I socialna varnost. Zaenkrat pa so to le še razmiš- ■ Ijanja in morda bodo sledile drugačne rešitve. ■ Marsikaj bo tudi odvisno o tega, kako jim bo I uspelo odpraviti precej neugodno likvidnostno -stanje.	jože Graj I
Moja dopisovalca hočeta pravičnost. Po svoje razmišljata tudi logično, kajti nemoralno je, da ima nekdo denarne vire z zemlje in iz službe, drugi pa nima ne enega ne drugega, oziroma mu grozi, da bo prišel v tak položaj. Zavzemata se za uravnilovko, kar pomeni enake dohodke za vse, pač po tistem reku, ki pravi, da imamo vsi enako velike želodce. To je bolj ali manj res, ne bo pa držalo, da smo vsi enako ustvarjalni. O tem se lahko prepričamo, ko primerjamo delo in rezultate dela posameznih kmetij, obrtnikov, delavcev za stroji .. . O tem nam pove tudi (ne)pripravljenost na delo.
Delavstvo in zemlja". Mnogi kmetje, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, jamrajo, da ni pravih dohodkov. Vzrok za to naj bi bila predraga gnojila, škropiva, pogonsko gorivo, kmetijski stroji. Niti pomisliti si ne upajo, da bi morali začeti na novo; komajda se prebijajo, čeprav imajo zemljo, objekte, osnovno čredo, stroje ... že od prej. Vseh pa le ne bi razglasil za siromake, so tudi kmetije, kjer živijo nadvse dobro.
Delavcev, ki imajo nekaj zemlje, včasih smo jim rekli polproletarci, potemtakem ne kaže šika-
nirati in jih naganjati iz tovarne. V podjetjih, kjer škripa, ali pa pridejo celo na boben, morajo imeti delavci-kmetje enake pravice, saj so bile take tudi njihove obveznosti. Če podjetja ne more več poslovati z enakim številom delavcev, potem je treba določiti za morebitni odpust in zaposlitev posebne kriterije, v njih pa ne more biti odločujoči premoženjsko stanje, ampak delavnost, strokovnost..., kajti le-to je jamstvo, da si bo firma spet opomogla. In če bodo na podlagi teh (tržnih) meril prišli v ospredje delavci, ki imajo še kako krpico zemlje, vinograda ..., to ne sme motiti. Huje bi bilo, če bi sprejemali na vrat na nos izključno delavce, ki nimajo premoženja; delavce, ki nimajo izobrazbe; delavce, ki so iskali delo, zdaj, ko so ga dobili, pa jim ni do tega, da bi bili zjutraj ob šestih na »šihtu«.
Tako, moja prijatelja: Karči in Marija! Pa drugi, ki mislite kot ona! »Fabrika« ni več socialna (denarna) ustanova, kamor bi hodili po plačo za (ne)delo. S tako miselnostjo je v družbi, ki je veljala za socialistično, lažno solidarno ... težko preseči. Bo pa treba, sicer ...
Štefan Sobočan
Soli zmanjkuje! Bo vojna?
V minulem tednu so nas presenetile informacije iz večjih evropskih mest, da so ljudje dobesedno izropali trgovine, saj si želijo nakupiti najnujnejšo zalogo. Vojna v zalivu in negotova prihodnost, predvsem pa dvomljive napovedi, da se vojna ne bo tako hitro končala, so ustvarile paniko. Težko je povedati, kaj je pravi vzrok nepričakovanemu in nerazumljivemu navalu na osnovna živila v trgovinah: spomin na pomanjkanje med zadnjo svetovno vojno ali nagonsko ukrepanje? Le kako naj si drugače razlagamo dejstvo, da v trgovinah zmanjkuje predvsem soli.
Vendar brez panike — v pomurskih trgovinah imajo še dovolj zalog sladkorja, moke, olja in tudi soli. Kakor mso izvedeli pri Potrošniku (ki v glavnem oskrbuje vse prodajalne), so pred dnevi dobili novo zalogo okrog 50 ton soli, ki bi v normalnih razmerah morala zadoščati za mesec dni. Prodaja soli je sicer res nekoliko večja kot običajno, toda tako je skoraj vsako zimo, smo še izvedeli.
Drugi najbolj odgovorni v Blagovnici v središčuu Lendave Janez Magyar je bik _podobnega mnenja. Dejal je; »Ze v petek, 18. januarja, smo opazili, da se je prodaja povečala, vendar do pomanjkanja ni prišlo, saj imamo skladišče z zadostnimi zalogami v bližini. Dnevno prodamo okrog 240 kilogramov soli, 160 kilogramov sladkorja in 100 kilogramov moke.«
Tudi Anica Novak, poslovod-kinja v Timini trgovini Anka v Ljutomeru, je opazila, da se je zadnje dni povečala za okrog 50 odstotkov predvsem prodaja soli
in sladkorja. Prodali so vso zalogo soli, ki bi normalno morala zadoščati za več kot teden dni. Poleg kamene soli imajo tudi morsko sol, ter sol, ki je pakirana v 10- in 50-kilogram.skih vrečkah. Tudi to kupujejo!
Vsako leto prodajo največ soli januarja in februarja, ker imajo v tem zimskem času Pomurci koline, meso pa po navadi nasolijo in dimijo. Kljub temu pa, je deja--la Anica Novak, je letošnja prodaja res nekoliko pretirana.
In kako je v trgovinah Mercatorja Sloge v občini Gornja Radgona? Kakor nam je sporočila Jožica Kaučič, se je prodaja osnovnih živil (soli, sladkorja, moke in olja) najbolj povečala s samopostrežnici v Gornji Radgoni, in sicer za 70 odstotkov, za 50 do 60 odstotkov je večja v trgovinah v Spodnji Ščavnici in Zbigovcih, za 20 na Kapeli in za okrog 5 odstotkov v Apačah. Zanimiv je podatek, da se je prodaja osnovnih
živil povečala predvsem v manjših krajih.
Zaenkrat se je torej povečal le nakup soli, sladkorja in moke. Bomo začeli kupovati tudi konzerve? Najverjetneje ne, kajti Pomurci bodo raje napolnili več tiink, kakor da bi jedli konzerve. Mogoče pa se je poraba soli povečala prav zaradi tega, ker to tudi počnejo. Kakorkoli — vrsto svetovne krize in grozeče nevarnosti lahko ugotovimo tudi po vrsti povpraševanja v trgovinah. In ker je vojna povezana z velikimi izgubami in pomanjkanjem, pri tem pa se vsi najbolj bojijo pomanjkanja soli, ki je za normalno delovanje človeškega organizma nepogrešljiva, je nekako logično, da so se ljudje začeli zalagati prav z njo. Je občutek večine pravilen? Mogoče pa vseeno drži, da so pozabili na tehnološki napredek in redno pridobivanje soli v sodobnem času!
Bernarda B. Peček
JHB MM M MB MM MB MM MM MM MB MM MM MM MB MM MM ■ Za mesec dni prekinjena veriga ■
Konec februarja se bo v lendavski občini izteklo 5-letno referendum- | I sko obdobje, v katerem so zbirali občinski samoprispevek za sofinancira- ■ • nje objektov v šolstvu, otroškem varstvu in telefoniji. Neposredno zbiranje B I denarja za vseobčinske potrebe ima v lendavski občini večletno trdicijo, se- ■ ■ veda ne manjka tudi rezultatov, zato je bilo logično pričakovanje, da veri- B Iga ne bo prekinjena. V ta namen so pripravili osnutek novega referendum- ■ skega programa za obdobje 1991—95 in nekako določili 5. januar 1991 I Ikot datum, do katerega naj bi tekla javna razprava o referendumskem * programu, da bi pozneje objavili datum glasovanja. V tem času pa je pri- I Išlo na osnutek programa veliko pripomb in predlogov, zato so se nepo- ! sredne priprave na referendum zavlekle in komajda v februarju naj bi ob- I Ičinska skupščina odločala o razpisu občinskega glasovanja. Vse torej ka-že, da občani lendavsko občine ne bodo vseskozi plačevali samoprispevka, I
I četudi bo naslednje glasovanje uspelo, ker pač kasnijo s pripravami. Vzrokov za vse to je več, predvsem objektivnih, kajti ljudje se ne dajo več »na- I Ipumpati«, da bi glasovali o čemerkoli, po drugi strani pa so pomisleki, saj se vse bolj sliši, da bodo samoprispevke nadomestili občinski davki.
LŠ. S. J
MBMMMMMMMMBBBMBMMMIMMBMMBMMM
»Ker nočemo, da bi bila naša stranka le mariborska. ampak tudi slovenska, smo se upokojenci angažirali za njeno ustanavljanje povsod po Sloveniji. In zakaj tako? V normalnih razmerah in stabilnem pokojninskem sistemu te potrebe gotovo ne hi bilo, poleg tega pa nas sedaj vse stranke puščajo na cedilu.«
Emil Tomažič, prvi upokojenski poslanec
»Brez lastne organiziranosti hi pomenilo, da bomo upokojenci odpisani in bodo z nami delali. kot se komu zahoče. Temu se lahko odločno upremo v enotni slovenski stranki, ki se ne bo vezala na nikogar.« lyan Sisinger, predsednik
Demokratične stranke upok ojence v. M a rj bor
»Minulega dela upokojencev ni mogoče raz-vednotiti. zato je treba dosledno uveljaviti po-
kojninsko-invalidsko zakonodajo, da bi odpravili nekatera neskladja. Pomembna je naša udeležba v skupščinskih in oblastnih organih, zato si bomo na naslednjih volitvah skušali izboriti ustrezen položaj.«
Karel Šoštarec, predsednik iniciativnega odbora Demokratične stranke upokojencev M. Sobota
»Moramo biti v vladi, da se čuje naš glas, pa čeprav bomo pošiljali le telegrame. Očitek, da smo doslej. naredili premalo, je neupravičen. Prizadevamo si pridobiti čimveč članov in simpatizerjev, zato naj se ustrezno organizirajo upokojenci v vseh pomurskih občinah.«
Martin Franko, vodja koordinacijskega odbora Zveze upokojencev Pomurja Pripravil: M. Jerše
Revne kot cerkvene ■ v ■ miši
Kaj bo s krajevnimi skupnostmi, ko presahne samoprispevek in ostanejo brez denarja — Bo zato ugašala tudi lokalna samouprava
Ko presahne samoprispevek, začne ugašati tudi krajevna skupnost. Na to opozarjajo primeri iz prakse, ki niso osamljeni. Doslej so v krajevnih skupnostih v pomurskih občinah zakrpali marsikatero cestno luknjo z denarjem, ki so ga zbrali s krajevnim samoprispevkom kot najbolj zanesljivim in rednim virom iz občanovega žepa. Ker se prav v tem času iztekajo referendumska obdobja za podaljšanje krajevnega samoprispevka, obstaja bojazen, da se bo nad tiste krajevne skupnosti, v katerih bodo krajani proti tovrstni obliki združevanja denarja, zgrnil črn oblak, iz katerega pa ni pričakovati finančnega dežja.
Vemo pa, da se problemi kopičijo, še posebno na manj razvitih območjih. Ceste, voda, elektrika, telefon in še kaj so začarani krog, iz katerega ne vidijo izhoda brez pomoči širše družbene skupnosti. V nekaterih krajevnih skupnostih nimajo več niti toliko denarja, da bi plačali električno energijo in druge funkcionalne stroške, kaj šele kakšno konkretno akcijo.
Tako delujoča krajevna samouprava pa je seveda brez potrebnega denarja kot mrtva duša spiskov želja in potreb. Poleg teg5 je v marsikateri krajevni skupnosti premalo čutiti delovanje zvez in strank. Potem ko je »odšla« iz krajevnih skupnosti nekdanja SZDL, v njih ni več nekdanje razgibanosti, združene v številne akcije, ampak marsikje zamirajo. Ne gre
za pogrešanje starega. Le novo je potrebno oživiti! z
Zato je upravičeno vprašanje: kaj bo s krajevnimi skupnostmi, ki ljudem veliko pomenijo? Lokalna samouprava se je namreč znašla v precepu. Podobno kot drugje tudi tu primanjkuje denarja, ki je za njihovo funkcioniranje nujno potreben. Splošno razpoloženje kaže, kakor da zdaj prav vse ljudi zanima samo velika, nacionalna politika. Za gradnje vodovodov, telefonskega omrežja, za urejanje pločnikov, krajevne proslave, za lepšanje zgrajenih vaških domov vseh vrst pa, kot da zdaj ni pravi čas. Kdo bi mislil na ograjo okrog vaškega pokopališča zdaj, ko vsakemu javnemu govorcu že iz ušes sili suverenost naroda, še preden odpre usta?
Milan Jerše
LJUBLJANA-M. SOBOTA
Obeti niso spodbudni
Kakšno pomoč (sofinanciranje) lahko pričakuje občina Murska Sobota iz republiških sredstev? To je te dni — v pripravah na referendum za samoprispevek in pri snovanju projekta Goričko — še posebej zanimalo občinsko vlado. Preteklo sredo se je 3-članska delegacija podala v Ljubljano. Na republiškem sekretariatu za družbeno planiranje so ji dali vedeti, da lahko za naložbe v gospodarsko infrastrukturo pričakujejo do 30-odstotno sofinanciranje, glede objektov za družbene dejavnosti pa zadeve še niso jasne, in da bo to urejeno z drugimi zakoni. Obeti torej niso spodbudni, vendar z razvojnimi prizadevanji ne gre odnehati. Delegati bodo v republiškem parlamentu zahtevali dosledno uresničevanje zakona o pospeševanju razvoja demografsko ogroženih območij. V občinski vladi pa tudi razmišljajo, da bodo predlagali povečanje prispevne stopnje za samoprispevek na 1,5 odstotka, da bi lahko v petih letih asfaltirali vse občinske ceste. Najbrž bo sprejeta tudi odločitev, da bodo pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti gradili v dveh etapah.
J. G.
ŽITNIK, 31. JANUAR 1991
Stran 5
-L. udi pomursko gospodarstvo in zalivska vojna sta na neki način povezana, žal prej v slabem kot dobrem.
Koliko stanejo priprave na vojno, koliko vojna in koliko graditev med vojno porušenega — ni pomemben vir sredstev, ne dobiček, pomembno je le, da dosežejo cilj, kakršnega so postavili politiki!
Resnici na ljubo pa je vojna tudi čas, ko se sklepajo novi posli, rodijo nova podjetja in navsezadnje tudi novi bogataši. Če se ukvarja kdo s »pravo« dejavnostjo, je prilagodljiv. kakovosten in poceni, bo hitro dobil posel z velikimi naročili. Na vojno se po navadi (vsaj v preteklosti) industrija pripravlja že nekaj let prej, v času tehnološke razvitosti in prilagodljivosti pa tudi to ni več merilo.
Pomurje je le majhna pokrajina ob reki Muri: če hočete: ločnica med Vzhodom in Zahodom. Bo ta pokrajina zaradi vojne obogatela ali obubožala, zaradi sporov propadala ali se ohranila?
Nekaj zgledov: Gornjerad-gonski Elrad je krizo krepko občutil že lani, saj so izgubili
Prej slabo
kot dobro!
kuvajtsko tržišče, dodatnih (nadomestnih) naročil ali pozitivnih posledic pa ni. Mogoče bi res dobili več naročil, če bi se zataknilo pri nas — na primer da bi vojska naročila večji antenski sistem — je menil direktor Ivo-Vuk, vendar bi bil kakršenkoli dobiček vprašljiv. V vojni se namreč ne posluje in ne plačuje po normalnih poteh.
V Tovarni mlečnega prahu Murska Sobota prodajajo svoje izdelke v glavnem na zahodno tržišče (v Holandiji se zanimajo za mleko v prahu), vendar se jim izvoz zaradi precenjenosti dinarja ne splača. Zanimiva so tudi jajca v prahu, vendar bi v tem primeru morali jajca odkupovati po štirikrat nižji ceni. Ker so predelovalci, si večjih zalog ne morejo privoščiti. Mesna industrija Pomurka. je dejal Milan Koren, se še ni posebej pripravljala na sprejem kakršnihkoli izrednih na-rcčil. Če bi hotel govoriti o posledicah zalivske krize, bi bilo to iz trte .izvito, je še poudaril, ker ne-čutijo nobenih posledic.
Radenska tri srca — Polnilnica mineralne vode in pijač je imela že čisto konkretne razgovore z ameriškim partnerjem (imena nismo mogli izvedeti). Zanimale so ga večje količine mineralne vode v plastični in stekleni embalaži. Strinjal se je tudi s ceno, le ko bi moral odpreti denarnico za predplačilo, ni bil več zainteresiran. V Radenski pa pravijo: dokler ne vidimo denarja, ne damo vode. Anka Fifolt iz Av-toradgone je povedala, da njihovo podjetje izvaža v glavnem v Nemčijo, Avstrijo in po novem tudi v Rusijo. Dodatnih naročil za izdelovanje bivalnih enot še nimajo, že nekaj časa pa se dogovarjajo za izdelovanje montažnih hiš za Izrael. Kjer se ruši, se bo verjetno tudi gradilo'
V države, ki so nekoliko bliže bojiščem. se vsak leden odpravijo tudi šoferji Avtoradgone. S tovornjaki hladilniki (menda morajo imeti s sabo obvezno plinske maske) vozijo po naročilu ABC Pomurke tedensko 5 ton govejega mesa. Zaradi vojne imajo do sedaj le negativne posledice, saj sta odpadla posla v Kuvajtu (vsakih 14 dni so dobavljali 20 ton govejega mesa) in Savdski Arabiji (tedensko so jih zalagali s petimi tonami mesa). Zavedajo se. da bodo morali če bo vojna trajala dlje časa, prilagoditi tudi svojo ponudbo. Zaenkrat so sposobni priskrbeti 20 do 30 ton dodatnih količin mesa, smo še izvedeli.
Imajo kje v Pomurju kakšna dodatna naročila za potrebe vojske? Tega nismo in verjetno niti ne bomo izvedeli. Po navadi je tako, da niti dobavitelji ne vedo točno, komu je namenjeno blago in ali oskrbujejo katero od vojsk!
Samo da bi tudi za nas ostalo še kaj!
Bernarda B. Peček
»Beli programi« pomurskih zdravilišč
V pomurskih zdraviliščih so pripravili posebne programe za starše in njihove otroke, da bi čim prijetneje in koristneje preživeli enotedenske zimske počitnice. V Radencih imajo že nekaj časa razprodan prvi teden počitnic, torej od 28. januarja do 2. februarja, v Lendavi pa je večje zanimanje za drugi teden od 2. do 10. februarja. V Banovcih so ostali brez tople vode, zato so morali toplice zapreti že v začetku januarja, v Moravskih Toplicah pa so pretiravali s ceno.
Sonja Kreslin iz Naravnega zdravilišča Lendava nam je povedala, da so letošnji počitniški program organizirali skupaj s Kompasom, Dnevnikom Ljubljana in Radiom Slovenija (novinarji propagandisti so tačas v zdravilišču, spremljajo dogajanje in pišejo reportaže). V sedemdnevnem paketu, ki je pravzaprav obogaten »beli program« za zimo, bo poskrbljeno za otroke in njihove starše. Ogledali si bodo tovarno Keral, kjer bodo imeli tudi možnost izdelovanja lastnih izdelkov. Tako bi spoznali ves postopek in si naredili lep in koristen spominek. V program je vključen tudi izlet po Pomurju z obiskom čevljarskega muzeja v Turnišču in oljarne na Bistrici, predvsem za mestne otroke pa bo zanimivo bivanje na kmetiji, ogled kolin, peke kruha in krap-cev. V počitniški program spada tudi izlet na Madžarsko, družabno srečanje v goricah, pustovanje in slavnostna večerja. Cena sedemdnevnega bivanja v zdravilišču v Lendavi je 2800 dinarjev, za otroke do 6 leta je brezplačno, vsak naslednji do 14. leta starosti pa ima 30 odstotkov popusta. Če se zadovolji s pomožnim ležiščem, ima celo 50 odstotkov popusta, upokojenci pa se morajo zadovoljiti z 10-odstotnim popustom. Tudi v Naravnem zdravilišču Radenci je podobna cena, je povedala Marina Šavora, in sicer stane teden dni bivanja s polnimi penzioni v hotelu A kategorije 2800, v hotelu B kategorije pa
Marketinška dejavnost v Muri
Znano je, da je marketinška dejavnost v pomurskih podjetjih šele v povojih. Razen v Muri, Radenski in še nekaterih posamičnih projektov nekaterih podjetij ni bilo sistematične propagandne dejavnosti. Pa še v teh podjetjih, kjer smo marketinško dejavnost bolj čutili, tako v ponudbi pristopu do kupcev, kot tudi z reklamo v medijih, priznavajo, da je v ospredju njihove dejavnosti izdelek, ne pa kupci, njihove potrebe in interesi. Vendar pa se zavedajo, da so na tem področju nujne spremembe, če hočejo ob
Bojan Pevec: »Z marketinškim konceptom na tržišče.«
držati raven prodaje, saj se potrebe tržišča nenehno spreminjajo, podjetje pa s svojo proizvodnjo mora reagirati na te spremembe.
V Muri smo se o marketinški službi pogovarjali z magistrom Bojanom Pevcem, ki je direktor službe poslovnih raziskav. Še posebej je pritegnil pozornost podatek, da Mura namerava v tem letu nameniti za marketinško dejavnost milijon mark, vendar nam je Pevec ob tem odgovoril, da s tem podatkom pravzaprav hočejo testirati pripravljenost podjetja za takšno vlaganje. Ob tem pa je poudaril nujnost večjega vlaganja v trženje: »Filozofija poslovanja podjetja je bila tudi pri nas bolj usmerjena v proizvodnjo, vendar smo trženje tudi kar dobro organizirali, drugače ne bi mogli toliko prodajati na tuja tržišča.
Vendar pa je zadnje čase opaziti padanje kupne moči, pojavljajo se problemi s tržiščem v Srbiji in tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Pojavlja pa se tudi konkurenca, ki ponuja manj kakovostno in zato cenejše blago, ki je v kriznih razmerah za kupce bolj sprejemljivo.«
V takih razmerah je nujna večja agresivnost propagande in nenehno iskanje novih tržišč. Kako
2485 dinarjev. Starejšim gostom je na voljo posvet z zdravnikom, COi kopel, pitna kura z mineralno vodo, plesni družabni popoldnevi s plesnim mojstrom, plavanje, jutranja gimnastika, strokovno zdravniško predavanje, slavnostna večerja in (če bo sneg) tek na smučeh. Še pestrejši je program za otroke, saj se bodo lahko udeležili računalniškega (lani je bil zelo dobro obiskan) in plavalnega tečaja, poleg neomejenega plavanja pa bo v hotelu vsak dan zabavni program za otroke s kinom, diskom in ogledom videofilmov). Otroci do sedmega leta starosti imajo počitnice zastonj, vsak naslednji do 15. leta starosti pa ima 30 odstotkov popusta.
Najbolj zanimiv program in največ možnosti imajo prav gotovo v Moravskih Toplicah, žal pa so s cenami tako pretiravali, da imajo »zaenkrat še dovolj prostora«. Povpraševanje je bilo veliko, ko pa so izvedeli za ceno, si je skoraj vsak premislil. Cena sedemdnevnega bivanja s polpenzioni v Ajdi je 3150 dinarjev, v Termalu pa 2635 dinarjev. Otroci od 7. do 10. leta starosti imajo 30 odstotkov popusta. Za otroke imajo tudi tokrat otroški klub (vsak dan od 9. do .12. ure), videoteko, tečaj fotografiranja, popoldne pa so razne športne aktivnosti in »družinski turnir«. Gostom so na volja tudi studio za fitnes, telovadba, knjižnica in izlet po Pomurju, nastopil bo pevski zbor Radenske, naslednji te
se tega nameravajo lotiti v Muri?
»Ob izgubi nekaterih trgov je nujno iskati nove, še slabo zasedene. S procesi demokratizacije na Vzhodu se ustvarjajo možnosti za ponudbo izdelkov na tem prostoru. Pri tem se pri iskanju tržišča ne bi ozirali na državne meje, ampak bi tam, kjer so še možnosti, ne glede na to, če je to Kanada, Avstralija ali Brazilija, ponudili svoje izdelke.. Večji poudarek pa bomo dali kupcem in tržili blagovne znamke. Tako ne bi pri tem ločili več domačega in tujega trga, ampak bi vse to
Je bila reorganizacija znotraj Radenske preura-njena? Mogoče pa je dobro včasih poslušati želje posameznih direktorjev in si misliti: bomo videli, čas bo že pokazal, kdo ima prav?
Tako je namreč tudi v primeru družbe z omejeno odgovornostjo Grozd iz Gornje Radgone, ki deluje v okviru Radenske, vendar je za prodajo svojih zmogljivosti in za. pokrivanje izgube od lanske pomladi odgovorna sama. In izguba ne bo majhna. Po devetih mesecih so imeli zaradi padca kupne moči ter slabih gospodarskih in političnih razmer okrog 2,5 milijona dinarjev izgube. Fizični obseg proizvodnje v enajstih mesecih leta 1990 je bil za 10 odstotkov manjši kot leto prej, zasedenost hotela pa le od 38-do 40-odstotna. Kar 30 odstotkov celotne realizacije Grozda so malice. V ta namen so lani
den pa ptujski kurenti, je povedal Erik Mohar.
Letošnjih zimskih počitnic pa se verjetno najmanj veselijo v Banovskih toplicah, saj so morali zaradi pomanjkanja tople vode kopališče zapreti že v začetku januarja. Upali so, da bo črpalka popravljena do začetka zimskih šolskih počitnic, saj imajo vseh 44 ležišč rezerviranih, vendar pa ljubljanski Tehnounion ni uspel pravočasno popraviti uvožene črpalke. Kakor je dejal Marjan Pihlar, je sedanja vrtina že dotrajana in premajhna. Zaradi raznih primesi se je sicer nova črpalka hitreje pokvarila, kot če bi bila vrtina primerno globoka in močna.
Sedemdnevno bivanje v Banovskih toplicah bi stalo le 2100 dinarjev, zanimanje pa je bilo tolikšno, da bi lahko prodali tudi dvakrat večje zmogljivosti.
Tudi pomurski otroci (in seveda starši) bodo lahko izkoristili bližino zdravilišč, saj so v vseh na voljo bazeni s toplo vodo. V Lendavi imajo pokriti bazen v hotelu Lipa, v Radencih pokriti bazen z ogrevano navadno vodo, od lani pa tudi okrogli bazen s termalno vodo. Največ možnosti za plavanje je v Moravskih Toplicah, saj boste lahko za 60 ali 90 dinarjev plavali (se namakali) v bazenih v Termalu in Ajdi, za pogumnejše pa so na voljo tudi zunanji bazeni z vročo vodo, ki pa niso primerni za otroke.
Bernarda B. Peček
bil enotni trg. Tudi propaganda bi bila tako enotna po vsem svetu, upoštevajoč seveda posebnosti nekaterih dežel.
Večja agresivnost na tržišču je nujna, če hočemo ohraniti količino prodaje in če ne želimo odpuščati večjega števila delavcev.«
V Službi poslovnih raziskav je zaposlenih 9 delavcev, ki zbirajo informacije o raznih tržiščih, se z njimi povezujejo in iščejo možnosti za odpiranje trgovin po svetu. Vendar pa zaenkrat marketinška funkcija podjetja še ni v ospredju poslovanja, nekoliko večji poudarek je le na propagandi in tržnih raziskavah. To niti ni mogoče popolnoma uresničiti v trenutnih razmerah, saj ta ekipa skrbi za analizo tržišča, stroškov, za poslovne plane, .propagando, izvozno tehnologijo in še mnoge druge dejavnosti, za kar bi gotovo potrebovali več ljudi.
Pri posameznih projektih sodelujejo s Študijem Marketing iz Ljubljane, kjer so sodelovanje s propagando razširili in tako razpravljajo skupaj o idejah, rešujejo problematiko prodaje in organizacije. Le na ta način je mogoče doseči tako kakovost trženja, kjer bo osnovno načelo skrb za čim večji dobiček.
J. Gabor Foto: N. Juhnov
Grozdu grozi propad?
tudi usposobili hotelsko kuhinjo (ker restavracija na sejmišču še vedno ni zgrajena in verjetno nikoli ne bo), tako da so v njej kuhali dnevno od 1200 do 1300 malic po 30 dinarjev (za podjetja ceneje). To je bil torej kar lep in stalen vir zaslužka. Toda število malic se s čedalje manjšim številom zaposlenih zmanjšuje in s tem tudi dohodek.
Bremenijo jih tudi lokali, ki ne prinašajo dobička. Še lani sploh niso hoteli slišati o oddajanju, tokrat pa smo izvedeli, da bodo dali v najem bife v Lutvercih in gostilno v Apačah. Svojevrsten problem je tudi Gostilna pri mostu. Ne le da kazi podobo, ampak je že eno leto prazna. Načrtovana prodaja zaradi spremenjenih političnih razmer ni uspela in v kratkem niti ne bo, kajti še vedno velja prepoved prodaje družbenega premoženja, kije bilo nacionalizirano. To pa je bila tudi gostilna na Jurkovičevi ulici.
Kljub temu pa direktor Janko Prelog pravi, da vse ni tako
Kompas bo gradil v Gornji Radgoni in na Hodošu
Med najuspešnejšimi turističnimi podjetji oziroma sistemi, ki se ukvarjajo še z marsičem drugim, ne zgolj s čistim turizmom, je poslovni sistem Kompas. Razni gospodarski stresi mu niso prišli do živega, ampak se je še naprej razvijal. Pred kratkim je vodenje Kompasa prevzel Janez Dolenc, Egon Conradi, ki mu je predsedoval skoraj 14 let, pa se je upokojil. Hkrati so se začele razširjati tudi govorice o delitvi Kompasa.
Tudi v Pomurju imamo nekaj poslovnih enot, ki nosijo ime Kompas. Med najbolj znanimi je prav gotovo gornjerad-gonska enota Mejni in turistični servis, ki ima brezcarinske trgovine v Gornji Radgoni, Ge-derovcih. Dolgi vasi, Kuzmi, še letos pa jo bodo odprli tudi na Hodošu.
Drago Domanjko, ki že vrsto let vodi uspešno enoto v Gor-
Drago Domanjko: »Mi bomo ime vsekakor obdržali, kajti pod imenom Kompas si lahko obetamo nadaljnji razvoj našega podjetja.«
nji Radgoni, je odgovoril na nekaj vprašanj o prihodnosti poslovnega sistema in njihove enote.
Najprej me zanima, kako tukaj, na severovzhodu Slovenije, razmišljate o prihodnosti sistema Kompas. Ste za ločitev?
»Pri nas smo vsekakor za takšen Kompas, kot je bil do sedaj, torej za veliko podjetje, ki je prisotno na širokem območju, pravzaprav po vsej Jugoslaviji. Smo tudi za enako organizacijo, kot je sedaj; skratka, smo za Kompas v takšni obliki in velikosti, kot je bil do sedaj.«
Kaj bi pomenilo za vas, če bi se podjetje Turizem vseeno izločilo?
»Govori se o tem, da naj bi najmočnejše podjetje v sistemu Kompas, Turizem, izstopilo iz sistema. Nekih oprijemljivih podatkov o tem nimam. Mi ne želimo iz sistema. Če pa že kdo izstopi, to potem ureja pogodba o medsebojnem sodelovanju. Kakšne so v tem primeru sankcije, pa ne bi znal reči. Mi bomo ime vsekakor obdržali, kajti pod imenom Kompas si lahko obetamo nadaljnji razvoj našega podjetja.«
Gornjeradgonska enota je le ena izmed 12 podobnih enot. V
JANKO PRELOG, sedanji direktor družbe z omejeno odgovornostjo Grozd iz Gornje Radgone, meni: »V okviru Radenske bi moralo biti gostinstvo bolj povezano, prav tako v okviru regije. Od sedanjih petih družb, ki se ukvarjajo s turizmom, bi morali ustanoviti dve, kvečjemu tri. Na primer le zdraviliško družbo in družbo za preostalo gostinstvo.«
letu 1990 ste pripravljali načrte za ureditev brezcarinske cone med Jurkovičevo in Kerenčičevo ulico v Gornji Radgoni?
»Te načrte snujemo že od začetka leta 1990. Pripravljenih je bilo več študij, opravljenih več razgovorov, sestankov z odgovornimi v občini (medtem se je zamenjala vlada, op. a.). Ta čas se ubadamo s problemom zgodovinske vrednosti teh objektov. Spomeniško varstvo jih bo pregledalo in ocenilo, ali so primerni za ohranitev ali za rušenje. Računamo, da bo junija letos ta brezcarinska cona že končana, ker pa je na mejnem prehodu, je potrebno upoštevati marsikaj. . .«
Eno stavbo je odkupila Hi-strya — se bojite konkurence?
»Ja, s konkurenco je tako — konkurence se vsakdo boji, kakršnakoli je. Vsak raje vidi, da je na določenem območju sam, saj vemo, kako je potem z dohodkom, s cenami. Mi smo sprejeli prisotnost Histrye kot realno, kot objektivno stanje. Vendar pa se bomo morali tudi mi kot oni vključiti v vse te prenove in zagotoviti na mejnem prehodu dovolj prostora za parkiranje, za nadzor blaga, za komunalne naprave ipd. Tako je Histrya pravzaprav že sestavni del naših programov.«
Samostojna Slovenija in brezcarinske trgovine v prihodnosti?
»Mi o tem že kar nekaj časa zelo intenzivno razmišljamo — o državi Sloveniji, o novih mejah, o prometnih tokovih, ki bodo morda zaobšli Slovenijo, o Evropi 92 in 93, ki na svojih mejnih prehodih nima posebnih trgovin in takšne ponudbe, kot jo imajo naši prehodi. Na vse to se pripravljamo, celo študije že pripravljamo, kako se obnašati v takih razmerah. To pomeni namreč daljšo mejo, nove mejne prehode in podobno.«
Med načrti, ki bodo uresničeni v letu 91, je tudi nova brezcarinska trgovina na Hodošu?
»Prav gotovo je trgovina na Hodošu načrtovana, vendar pa je na prvem me^tu brezcarinska cona v Gornji Radgoni z imenom Grajski hrib. Za ta projekt smo zagotovili dovolj sredstev. Tudi na Hodošu bomo v letu 1991 zgradili mejni objekt, kjer bo brezcarinska prodajalna. Mogoče pa bodo vključene tudi druge dejavnosti, kakšna mejno-turistična opravila. Načrtujemo tudi obnovo prodajalne v Dolgi vasi, saj več ne ustreza povpraševanju. Morda se bomo pojavili še na kakem drugem mejnem prehodu, vendar je to zaenkrat še skrivnost.«
Bernarda B. Peček
črno, kot je videti. Letos bodo prav gotovo obnovili gostilno Biser, hotel, okrepčevalnico na avtobusni postaji in klet. V ta namen še vedno združujejo sredstva za skupne naložbe na ravni Radenske.
Vendar v Grozdu niso zadovoljni s sedanjo organiziranostjo. Vsaj v okviru Radenske bi moralo biti gostinstvo bolj povezano, prav tako pa tako majhne družbe, kakršna je Grozd, nimajo prihodnosti. Sedaj morajo povsem sami skrbeti za trženje in polnitev hotelskih zmogljivosti, vendar bi Grozd s svojimi 54 posteljami lahko bil le eden od obratov družbe za gostinstvo.
Grozd bo moral povečati dohodek in zmanjšati število zaposlenih — le tako bodo lahko omilili slabe poslovne rezultate. Kdo bi rekel, da bo Janžev hram, ki je bil pred nekaj leti glavni problem, danes vlečni konj družbe Grozd! Mogoče pa bi morali vprašati za recept?
Bernarda B. Peček
Stran 6
VESTNIK, 31. JANUAR 1991
kmetijska panorama
---NOVA ORGANIZIRANOST KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE-
Učinkovitejša, a ne misijonarska
Kmetijske pospeševalne službe v takšni obliki, kot je bila do konca lanskega leta, v kmetijskih zadrugah ni več. To seveda ne pomeni, da kmetijstva ne bomo še naprej pospeševali, pač pa prihaja le do nekaterih bistvenih sprememb na tem področju. Ce so bili pospeševalci v kmetijskih zadrugah doslej na voljo v glavnem le kooperantom, največkrat večjim tržnim proizvajalcem, bo nova kmetijska svetovalna služba javna in na voljo slehernemu uporabniku. V Pomurju je organizirana v okviru Živinorejsko-veterinarskega zavoda, sredstva za njeno delovanje pa zagotavlja republika iz svojih virov.
Ne bi sicer mogli trditi, da dosedanja pospeševalna služba ni uspešno opravljala svojih nalog, saj se rezultati njenega dela kažejo v proizvodnji, ki jo je poseglo kmetijstvo, vendar so bile nekatere spremembe nujne. Pospeševalci v kmetijskih zadrugah so se morali ukvarjati tudi z najrazličnejšimi administrativnimi nalogami m je bilo pospeševalno delo zato večkrat odrinjeno. Kot pravi Janko Slavič, vodja kmetijske svetovalne službe v Pomurju, cilj nove svetovalne službe ni pridobitništvo, pač pa se bo v celoti posvetila uporabniku, torej kmetu, ki ga je potrebno usposobiti, da bo prideloval čim več in čim ceneje, hkrati pa tudi ekološko sprejemjivo. Bi se pa seveda zavajali, če bi pričakovali, da se bo vse to zgodilo čez noč, saj bo ena od pomembnih nalog svetovalne službe tudi preusmeritev določene proizvodnje. Cilj kmetijstva namreč ni samo v pridelavi, pač pa je pridelke potrebno tudi prodati, zato je treba raz-yijati takšne programe jn uvajati kulture, po katerih bo na tržišču tudi povpraševanje. Vse to pa zahteva določen čas in tudi ustrezne študije.
V kmetijski svetovalni službi v Pomurju je tačas 37 kmetijskih strokovnjakov, s tem pa so v glavnem tudi pokrita vsa področja njenega delovanja. Osnovna kriterija za število svetovalcev sta bila število kmetij nad 1 hektar in število zaščitenih kmetij, v praksi pa to tudi v
Pomurju pomeni nekoliko manj svetovalcev, kot jih je bilo v prejšnji pospeševalni službi, saj se je to število v Sloveniji zmanjšalo približno za tretjino. Vendar bodo kmetijske zadruge še naprej ohranile del strokovne službe za določene vrste proizvodnje in tako pospeševalno in svetovalno delo v Pomurju ne bo okrnjeno.
Tudi nova svetovalna služba je teritorialno razporejena, saj bo imela sedež v kmetijskih zadrugah, na Živinorejsko-veteri-narskem zavodu pa bo le specializirana svetovalna služba.
Tako v osnovni svetovalni službi v občini Murska Sobota dela 10 svetovalcev za področje kmetijstva in dve svetovalki za kmetijsko gospodinjstvo in druge dodatne dejavnosti, ki jih bo potrebno uvajati na kmetijah, če želimo, da bodo te dosegale več dohodka. V drugih treh občinah delajo po štirje svetovalci za področje kmetijstva in po ena svetovalka za kmetijsko gospodinjstvo, vsak pa ima svoje območje delovanja. Pripombe so v soboški občini, kjer nimajo svetovalca za sadjarstvo in vinogradništvo, vendar bodo to vrzel začasno reševali v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Panonka. Ker prav razvoju sadjarstva in vinogradništva v zadnjem času namenjajo v soboški občini posebno skrb, dogovori z republiškim sekretariatom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pokrivanje tega področja še niso končani.
Jeza Džuban, “‘PL inž. kmet.
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Krmni bob je pravzaprav pri nas slabo razširjen, čeprav so ga v Preteklosti pridelovali v Jugoslaviji na okrog 4.000 ha. Po ugotovitvah ^rokovnih služb v sosednji Avstriji in Madžarski, kjer so dali krmne-mu bobu pomembno prednost pred drugimi zrnatimi stročnicami, so r?Se ugotovitve podobne oziroma točne. Pridelki novejših sort so ve-■ko višji, kar vpliva na upravičenost njihovega širjenja. Pomembna je nat lastnost krmnega boba, saj ga spravljamo že avgusta. Tako je mo-,naše pravočasna priprava zemlje in setev katere koli ozimine. Ob takojšnji pripravi površine bi bila možna tudi še setev nekaterih sekun-arnih ali prezimnih krmnih dosevkov in spomladi setev tipičnih Poljščin našega območja. Ker del zrnja pred žetvijo ali ob njej izpade, mogočimo ob grobi obdelavi tal (podrahljanje, krožna brana) vznik ^.Padlih zrn. Na ta način dobimo nov posevek kot zeleni podor, ki tuje te^e *^ušik, ob dodatku manjših količin organskih gnojil (tudi gno-J v*e) pa dobimo odlično gnojilo.
Biološka vrednost krmnega boba je v prehrani živali dejansko ekoliko slabša, saj je nižja vsebnost aminokislin metionina in lizina, Pj e8 tega pa vsebuje nekatere toksične snovi, inhibitore, tanine in anogene glikozide. Da se izognemo pomanjkljivostim, ga dajemo 15^'m menicam v omejenem deležu (krave do 30%, svinje do . dodati pa moramo še manjkajoče aminokisline. Pri omenjenem ne'ežu se tudi ublaži ali izgubi neokusnost, tako da ga živali normal-n° uživajo.
o v	vsake poljščine je seveda odvisno od mehanizirane setve,
skrbe in spravila. Razpoložljiva mehanizacija na tem območju, ki se ‘Uporablja za preostale poljščine (koruza, sladk. pesa, žita), je tjk raBna tudi za mehanizirano pridelovanje boba in preostalih zrna-
kol 'ma ne®teto pozitivnih lastnosti, kar zadeva njeno vlogo v So| arJU ali prehrani živali. V Jugoslaviji ima v makropridelavi ab-d utno prednost, posebno takrat, ko se prideluje kot surovina za in-Pot ' °' V tem Primeru se 1°^' °be 0<J preostalega dela zrna, ki se v rm^P^u toplotno obdela, s tem se izloči inhibitor aminokislin, tropi-So kot ostanek pa so odlična beljakovinska krma. Na našem območju jasPešne sorte iz zrelostne skupine 00 ali 0, s katerimi dosežemo stot vha’ $ Poznejšimi so težave ob spravilu, saj vsebujejo višji od-lat-c* vlage, sušenje je zahtevnejše in dražje. V pozni jeseni, ko je re-hi„Vna zračnost višja, preprosti načini sušenja niso možni, ker so zrna groskopična in se na zraku zelo slabo sušijo ali pa se zaradi napada p!esnivk hitro kvarijo.
na ^'delovanje soje, organizirano sušenje, uskladiščenje suhega zr-nio”er krmljenje drobljenega zrnja v krmnih mešanicah je prav tako darZn°' Ob tem ‘mamo sicer nižjo biološko vrednost beljakovin, ven-la v Zarad' vsebnosti olja višjo energetsko vrednost. Ta različica bi bi-Predhodnem obdobju sprejemljiva za območje Pomurja ali širše.
Uaiz-h pr'h°dnjem razvoju je najugodnejša, vendar organizacijsko ahtevnejša različica pridelovanja zrnja, ki bi ga morali dosušiti, v
Kot smo že zapisali, bo javna kmetijska svetovalna služba na voljo slehernemu uporabniku, posvečala se bo izključno strokovnemu delu, kar pa ne pomeni, da bo opravljala misijonarsko delo in hodila od hiše do hiše. Njena glavna naloga bo, da pripravi program in ga predstavi javnosti, na osnovi teh programov pa bodo morali kmetje sami iskati svoje interese. Poudarek bo na množičnem in skupinskem svetovanju, nekaj teh aktivnosti že teče, po potrebi pa se bo svetovalna služba posvečala tudi posameznikom, zlati v primerih, ko se bodo ti usmerjali v določene konkretne programe.
Nova organiziranost svetovalne službe je novost v slovenskem kmetijstvu, zato ni dokončna in jo bodo sproti dopolnjevali in izboljševali. Njen cilj je zagotoviti večjo kakovost dela na tem področju, za to pa so potrebni usposobljeni strokovnjaki. Ti se bodo morali za svoje delo dodatno usposabljati in si tudi pridobiti licenco svetovalca. Bolj kot to, pa so pomembni rezultati, ki jih bodo svetovalci pri svojem delu dosegali, saj sta uspešnost in sposobnost osnovna pogoja, da bo posameznik v tej službi lahko tudi ostal. O večji učinkovitosti nove svetovalne službe pa v Pomurju ne dvomijo, saj pravijo, da bo ta poslej med seboj tudi bolje povezana. Prejšnja pospeševalna služba v kmetijskih zadrugah se je namreč premalo povezovala z_ ustrezno strokovno službo na Živinorej-sko-veterinarskem zavodu, zdaj pa sta tako osnovna kot specialistična svetovalna služba organizirani v okviru tega zavoda in bo zato njuna povezanost neposredna, učinkovitost pa večja. Ludvik Koyač
Gornji Petrovci
Veliko si obetamo od projekta Goričko
Prvič se je sestal UO SKZ-LS podružnice Gornji Petrovci ter obravnaval nekatera aktualna vprašanja o kmetijstvu in gozdar- e stvu. Največ govora je bilo o slabem stanju živinoreje, zlasti o nerednem odkupu svinj in dolgem čakanju na plačilo, medtem ko mora kmet reprodukcijski material ali drugo blago plačati takoj. Govora je bilo tudi o prevelikem številu divjadi, ki povzroča ogromno škodo, in o prenizkih pokojninah kmetov, saj je za 30 do 40 let garanja 460 dinarjev pokojnine sramotno malo. Veliko pripomb so imeli tudi na zakon o spremembi namembnosti zemljišča, saj z velikimi prispevki ljudi preganjajo z Goričkega. Sicer pa si veliko obetajo od PROJEKTA GORIČKO.
Na seji so sprejeli tri sklepe, s katerimi želijo seznaniti javnost, zlasti pa občinske in republiške poslance. Ti sklepi so:
I.	Odločno naprostujejo obveznemu odkazilu lesa v zasebnih gozdovih. Nimajo nič proti strokovnemu delu gozdarjev, vendar ti tega doslej niso pokazali, temveč so nastopali v vlogi policistov.
2.	Davek od gozda naj plačujejo tisti, ki bodo les prodali in s tem ustvarili dohodek. Na območju Goričkega pa je gozd osiromašen zaradi politike naših gozdarjev, ki kmetu niso hoteli priznati lastnine in s tem tudi ne gospodarjenja.
3.	Izključno pravico do nakupa zemlje naj ima kmet. Večina nas upa, da Goričko ne bo samo dajalo, ampak tudi kaj dobilo!
Aleksander Balek
Debelozrnate stročnice v kolobarju
/ eni od jugoslovanskih sojarn dodelati in tropine kot stranski proizvod uporabiti za živalsko krmo. Visoka biološka vrednost beljakovin in urejeno razmerje aminokislin dajeta soji pomembno prednost pred preostalimi, po pridelku suhe snovi in beljakovin pa se soja približuje krmnemu bobu, kar ugotavljajo tudi v drugih deželah.
Krmni grah je po pridelku 2,5 —3,5 t/ha blizu soji. Pridelek surovih prebavljivih beljakovin je nižji, vendar je kakovost beljakovin višja kot pri bobu. Pomembno je tudi to, da ga dovolj zgodaj spravljamo z njive. V tem primeru je možna tudi setev poznejših ali prezimnih kijpnih dosevkov oziroma pravočasna, priprava zemlje in setev ozi-mm. Možen je tudi izkoristek izpadlega zrnja ob žetvi kot pri bobu. Tako dobimo kakovosten zeleni podor ali dobro krmo za govedo. Nove selekcije krmnega graha obetajo pridelek 3—4 t/ha suhega zrnja, kar dosega oziroma prekaša sojo. Posebno obetavne-so sorte brez listja ali nizke sorte, saj prenesejo večjo gostoto in dosegajo višji pridelek. Po aminokislinskem sestavu je odličen izvor bizina, vsebuje pa tudi pomemben delež drugih aminokislin (metionina).
Tačas ima v kolobarju krmni grah pomembno mesto v raznih mešanicah za zeleno krmo, ko mu druge krmne rastline (oves, ječmen, koruza) rabijo za oporo. Poskusna setev krmnega graha v kombinaciji z žiti je dala odlične rezultate. Ob primerni kombinaciji pri setvi dobimo skoraj kompletno koncentrirano krmo za prašiče, govedo itd.
Kakšne pa so pomanjkljivosti pridelovanja debelozrnatih stročnic?
V kolobarju lahko sledijo vsem poljščinam pod pogojem, da ni visokih ostankov atrazina (koruza). Ta zahteva je pravzaprav napredek v kolobarju. Mehanizacija je nekoliko zahtevnejša, občutljiva- v pripravi, sicer pa je to mehanizacija za pridelovanje žit in koruze. Potreba po kemičnih sredstvih za varstvo rastlin je minimalna, vendar občutljiva. Ob napačni uporabi hitro nastopijo fitotoksičnosti, poškodbe, ki zelo znižajo pridelek. Največji omejitveni faktor je verjetno visoka cena semena. Poraba semena se giblje v čisti setvi 100—150 kg/ha. Sosednje dežele ta problem uspešno rešijo zaradi neštetih prednosti, ki jih prinašajo v kolobar.
V sosednji Avstriji je bila pred približno 10 leti pridelava debelozrnatih stročnic tudi manj pogosta. Ob primernih spodbudah so npr. na avstrijskem Štajerskem v letu 1988 pridelali na 163.000 ha njivskih površinah 9.300 ha pšenice,-22.000 ha ječmena, 4.600 ha rži, 84.000 ha koruze, in drugih poljščin ter tudi že 3.900 ha boba, 740 ha krmnega graha in 120 ha soje. Program proizvodnje za leto 1989 je bil; bob 5.000 ha, krmni grah (za zrno) 600 ha in soja 1.500 ha. Program je v glavnem realiziran ob zanimivih spodbudah, ki so pri bobu 4500 ATS/ha, krmnem grahu 3500 ATS/ha in soji 6000 ATS/ha ter 5 ATS/kg pridelka (vendar do 2500 kg/ha).
Na ta način je dosežena gospodarnost pridelave vsaj kot pri krušnih žitih, poseben profit pa vidijo v ugodnem vplivu na lastnosti tal.
ŽEJNI ČEZ VODO
Leto 1972 bo za slovenske kmete gotovo ostalo zapisano kot ena od pomembnih prelomnic. Takrat je namreč začel veljati zakon o starostnem zavarovanju kmetov, ki je ostarelim kmetom vsaj delno zagotavljal njihovo socialno varnost. Res, da kmečka pokojnina ni bila velika, veljalo pa je še načelo; ena kmetija, ena pokojnina. Vendar bili so to prvi koraki na poti, ko smo tudi kmetu začeli priznavati njegovo minulo delo. Očitki, da mu je bila pokojnina podarjena, saj zanjo ni plačeval prispevkov, niso bili upravičeni, saj je morda prav kmet v preteklosti prispeval družbi veliko več, kot mu je ta začela vračati. Njegovo delo z nizkimi cenami kmetijskih pridelkov ni bilo nikoli ustrezno vrednoteno, vendar mnogi tega takrat niso hoteli priznati.
Druga prelomnica za urejanje tega področja je bila leta 1983, ko je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Sloveniji obvezno vključil v zavarovanje tudi kmete in jih tako izenačil z delavci. Vendar takrat ne le v pravicah, pač pa tudi v obveznostih. Ne želimo ponavljati vseh zapletov, ki so se pri tem pojavljali, zapišimo le, da so to zavarovanje kmetje sprejeli za svoje, v skladu z možnostmi pa so se odločali za zavarovalne razrede in temu ustrezne prispevke. Do težav in zapletov pa je začelo prihajati spet v zadnjem času, ko so se razmere tudi v kmetijstvu začele slabšati in mnogi niso bili več sposobni plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Na slovenski politični sceni je takrat že bila kmečka zveza, njeni predstavniki pa so na probleme vse glasneje opozarjali tudi v republiškem parlamentu. In to uspešno, saj so dosegli bistveno znižanje prispevkov, pustili pa so ob strani posledice, ki jih je takšno znižanje prineslo. Nizki prispevki pomenijo tudi nizke pokojnine in mnogi kmetje, ki so se zdaj upokojili, to že čutijo. Borih 500 dinarjev je res sramotna pokojnina, vendar v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravijo, da je odmerjena od višine dejansko vplačanih prispevkov. In tako so bili kmetje še enkrat žejni prepeljani čez vodo, posledice pa morajo nositi sami. Če že velja načelo, kakršno vplačilo, takšno izplačilo, potem bi bilo pametneje razmišljati o tem, kako omogočiti kmetom, da svoje obveznosti lahko poravnajo.
Ludvik Kovač
TLA - naš življenjski prostor
»Učite vaše otroke, da so tla pod njihovimi nogami prah njihovih pradedov in prababic. Da bodo vaši otroci spoštovali zemljo, jim povejte, da se je zemlja obogatila skozi dušo naših prednikov. Učite vaše otroke to, kar so nas učili, da je zemlja naša mati. Karkoli se pripeti zemlji, se pripeti tudi otrokom na zemlji.«
Iz govora indijanskega poglavarja SEATLE.
Tla so nenadomestljiva dobrina trajnega pomena, del prostora, ki nam rabi za bivanje in nam omogoča prehranjevanje, skratka življenje.
Človeštvo se vedno bolj oddaljuje od narave, s tehniko jo hoče podrediti. Pozabljamo, da narava brez človeka lahko preživi, človek brez narave nikoli. Preživeli bomo le, če bo preživela narava. Zemlja je osnova za preživetje človeka, do nje se moramo obnašati odgovorno. Karkoli se pripeti zemlji, se pripeti tudi otrokom na zemlji, pravi indijanski pregovor. Ali se tudi mi zavedamo tega, ko na račun napredka rušimo naravno ravnovesje in uničujemo plodno zemljo.
Spreminjanje rodovitne zemlje v urbana središča, industrijske cone, hitre ceste idr., čemur se tudi Zakon o varovanju kmetijskih zemljišč v Sloveniji ni mogel upreti, daje že prve rezultate — onesnaženost tal se povečuje, rodovitnost upada. Obremenitve prostora zaradi odpadnih snovi (stranski produkti v industriji in kmetijstvu, komunalni odpadki, gošče čistilnih naprav, gnojevka, nevarni in posebni odpadki, emisije — imisije), ter čezmerna raba mineralnih gnojil in kemičnih sredstev so po raziskavah prof. dr. F. Lobnika v nekaterih območjih Slovenije že porušile ekološko ravnovesje. Predvsem so problematični takšni elementi, težko razgradljive organske spojine in patogeni organizmi.
Dolgoročno izboljšanje človekovega bivalnega in naravnega okolja je povezano z večjo skrbjo zaradi onesnaževanja, predvsem z uvajanjem okolju prijaznih tehnologij v vseh vejah gospodarstva.
Vedno večje so zahteve ljudi po »zdravi«, čisti hrani, ker čistega zraka in vode ne morejo izbirati, so izbirčni pri hrani. Vendar kako pridelati čisto hrano, če sta voda in zrak onesnažena, potem so tudi tla — kmetijska zemlja in vegetacija.
Torej je varovanje kmetijske zemlje in preprečevanje onesnaževanja skrb vseh, ne samo kmetijcev. Zaradi vedno večje nevarnosti onesnaževanja kmetijske zemlje je v letu 1990 Izvršni svet SR Slovenije sprejel Uredbo o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur. 1. SRS, št. 6/1990).
Onesnaženost ugotavljajo za to pooblaščene organizacije. Tla so onesnažena takrat, kadar vsebujejo toliko škodljivih snovi, da se zmanjša njihova samoočiščevalna sposobnost, poslabšanje fizikalne, kemične in biotične lastnosti, zavirata ali preprečujeta rast in razvoj rastlin, onesnažuje podtalnica oz. rastline ali je zaradi škodljivih snovi kako drugače okrnjena rodovitnost tal. Onesnaženost vegetacija se kaže v zmanjšani odpornosti rastlin, spremenjeni rasti, vsebnosti snovi, ki so škodljive za zdravje ljudi in živali. Snovi, ki lahko povzročajo onesnaženje tal in vegetacije, so po navedeni uredbi tele: naravni odpadki, škodljive snovi, ki onesnažujejo zrak, posebni odpadki (kompostirane odpadne snovi, oporečne vode, gošče komunalnih in drugih čistilnih naprav, gošče in greznic), gnojnica, gnojevka, fitofarmacevtska sredstva, rudninska gnojila in druge škodljive snovi. Mogoče se bo zdelo komu čudno, da so gnojila kot pomembna rastlinska hranila tudi škodljiva, če jih čezmerno ali nepravilno uporabljamo, prav tako sredstva za varstvo rastlin. Škodljivim vplivom se izognemo, če gnojimo v skladu s priporočenimi tehnološkimi navodili in uporabljamo zaščitna sredstva, ki so manj nevarna za okolje, in upoštevamo nasvete prognostične službe. Gnojevka in gnojnica se ne smeta uporabljati na zemljiščih, ki so nasičena z vodo, prekrita s snežno odejo, na strminah, na zamrznjenih tleh in vodnih tokovih, omejitve so tudi pri čezmerni rabi pripravkov za varstvo rastlin, predvsem atrazina (dovoljeno 1 kg aktivne snovi na hektar). Torej tudi pri kmetovanju bomo morali biti pozorni in prilagoditi agrotehnične ukrepe naravnim zakonitostim. Največji poudarek bomo morali dati ohranjanju in izboljšanju rodovitnosti kmetijske zemlje.
Trajna rodovitnost tal je zagotovljena, če tla:
— niso izpostavljena eroziji,
— niso zbita,
— ne omejujejo nemotene rasti negnojenih ali gnojenih rastlin,
—	dolgoročno omogočajo razvoj, pridelek in kakovost kmetijskih ter gozdnih rastlin (vegetacije),
— imajo lastnosti razgrajevanja snovi, kot so organski ostanki in ostanki sredstev za varstvo rastlin ter druge snovi, ki jih vračamo v naravni krogotok,
—	optimalno sprejemajo, zadržujejo in oddajajo vlago.
Več o tem, kako ohranimo in izboljšamo rodovitnost tal ob uporabisodobnih agrotehničnih postopkov iz strokovnega in praktičnega vidika, pa lahko preberete v naslednji številki Vestnika.
Žita Elisar-Novak, dipl. inž. agr.
31. JANUAR 1991
Stran 7
pisma, mnenja, stališča
Spet so tu še ene počitnice - hura!
Ni še dolgo, kar se nam je izteklo še eno leto. Po dolgih, dolgih letih smo v šoli spet praznovali božično-novoletne počitnice. V spominu še vedno slišim besede: »Vesel božič, tovarišica!« Takrat sem bila brez besed. Oči v solzah, usta v nasmehu. Kako veseli so bili, kako polni pričakovanj. Pa ne daril. Tudi majhna jelka na mizi jim ni veliko pomenila. Ta je pač morala biti.
Potem še nekaj taktov vesele glasbe. Deklice so razigrano zaplesale. Takoj se jim je pridružil še Jožek. Drobcen, majhen, a v srcu vesel. Ni ga ranila usoda nekega dne, ko ga je zapustila mama. Zaman jo je čakal, si jo želel in se z njo pogovarjal na samem. Morda bo pisala za rojstni dan. Nič. Dnevi so minevali. Drobcen, majhen je še vedno živel v pričakovanju. Ob sošolcih so mu minevali veseli in grenki dnevi.
Pogosto se je ustavil ob mizi. Veliko sva se pogovarjala. Veste,
jaz najraje obiskujem pravljični krožek.
Da, pomislim. Tam je vse tako, da dobro zmaga nad zlim. Še upaj, Jožek. Veliko dobrote, otroškega poguma in upanja je v tebi. Še je veselo plesal in vriskal. Nisem umaknila pogleda, s katerim sem ga ves čas spremljala. Čudovit otrok si, Jožek. Zmoreš več, kot to včasih zmoremo odrasli. Na vrsti je bil zadnji ples. To je bilo veselja, spogledovanja in otroškega namigovanja.
Da bi ga sedaj videla njegova mama — pa kaj spet razmišljam o tem. Vročih lic in mokrih glav so odhajali. »Srečno!«
Polni družinskega miru in sreče smo se spet srečali vsi v začetku januarja. Dnevi ob šolskem naporu hitro minevajo. Vsak dan je drugačen. Vsak dan z drobcem sreče za drobna otroška srca. Nekateri srečni ob pomaranči, ki jim jo mama ob odhodu v šolo
potisne v roke. Marjanca žari od sreče, ker bodo v soboto obiskali prijatelje v Murski Soboti. Tomaž je vesel, da je lahko s sošolci na ledu. Tovarišica, jaz pa bom šel z očetom v gozd. Pomagal mu bom.
Vsi pa se neizmerno veselijo kratkih zimskih počitnic, ki jim že trkajo na šolska vrata. Lepo jim bo. Niso pomembnme ocene. Pomembno je mirno, srečno družinsko življenje in dobra tovarišica, ki vsak šolski dan popestri s smehom in dobro voljo. Toplo družinsko gnezdo in prosti dnevi jih bodo spet osrečili. Le še veliko takih dni, tudi tebi Jožek! Vem, še živiš v pričakovanju. Hura za “počitnice! Hura za vse naše otroške želje! Svet, prisluhni nam. Želimo le mir, srečo in razumevanje. Tovarišica, imejte se lepo! Obiščite nas.
MARTA
NOVA DEMOKRACIJA NA POMURSKIH TLEH ALI
Nova demokracija Pomurja na tleh
Bistroumnost inženirja Kozica ne pozna meja. Kot inženir se spozna na demokracijo, boljševizem, diktaturo, oblast, državo, pravo, lastninjenje .. .
Mogoče bi se inženir Kozic bolj poglobil v svojo stroko, in bi bil odziv na vaš izziv, ko je stvari potrebno reševati, bolj strokoven in spoštovanja vreden kot pa so vaša razglabljanja o stvareh, ki jih v osnovi ne razumete.
Ne želim biti ambiciozno popularen, vseveden in politološko zmeden, kot ste vi. NEKAJ BI VAM RAD POVEDAL (kot je rekel naš rojak Miško Kranjec).
Prava obsedenost in neznanje vas obdaja v pojmih: Nova in stara demokracija, kakovost življenja, vprašanje resnice itd. To niso pojmovno politikantske fraze (politikanstvo in politika je velika razlika), ampak politološke in filozofske kategorije, ki zaslužijo prav takšno spoštovanje in razumsko dojemanje, kot so v vaši stroki Newtonovi zakoni. Lipam, da jih poznate, in če jih, potem bodite strokovno pošteni in s svojo miselno obstrukcijo ne krojite pameti politologom, sociologom, filozofom itd.
Modra reka, »VSEVEDNEŽI SO NAJVEČJI NEVEDNEŽI IN BOJ SE ČLOVEKA, KI JE V ŽIVLJENJU PREBRAL SAMO ENO KNJIGO«, ne smeta biti moto vašega delovanja. Če hočete biti »učeni«, potem morate vedeti, da demokracija, posebno nova, izključuje policijo in vojsko, še zlasti pa kontrolo nad posameznikom (izjava ministra Bavčarja).
Zakaj potem ponovno o Muri. Ali je obramba najboljši napad, tudi to je modrost, ki postavlja policijo in vaše razmišljanje v protislovje.
PLEBISCITNE ODLOČITVE, o tem lahko razpravljava, toda človek, ki ne priznava preteklosti, ni vreden sedanjosti. Citiram vas: »Zbogom preteklost in zbogom dolgovezneži.«
Inženir Kozic, vsi bi hoteli zanikati svojo preteklost, tudi vi kot član boljševistične stranke, kot človek, ki ste govorili in pisali, da vas boljševistično in komunistično prepričanje usmerja v dejanja, ki jih počenjate. Dolgoveznost je razvidna iz vseh pisem, ki ste jih pisali prejšnjemu režimu.
Da bi se dokončno otresli občutka krivde, vi in vam podobni, vam priporočamo, da sežete po Gramsciju in preberete njegov sestavek »SAMOKRITIKA IN LICEMERSTVO SAMOKRITIKE« v knjigi Civilna družba in država. Ob tem branju boste dojeli, kaj pomeni vsaka preteklost za sedanjost, da preteklost ni prostitutka, ki ji stisneš roko in rečeš »zbogom«. Tega ne morete storiti niti vi niti nova demokracija.
ZAKAJ:
Sami trdite, da se mora če hoče nova oblast uresničiti voljo ljudstva (demokracijo), oddaljiti od nekaterih načel demokracije. Da demokracija ni »perpetuum mobile«, ni izum vas in nove oblasti, ampak izum tovariša Stalina, tudi Kardelja. Kardelj je v svojih razpravah o delavskem samoupravljanju iz leta 1957 začel zagovarjati tezo, da morajo množice voditi družbeno organizirane sile. Kardelj je demokratiziral Stalina. Vaše razmišljanje pa je absolutno stalinistično, saj je Stalin zagovarjal tezo, da je za vzpostavitev resnične demokracije potrebno odstopiti od nekaterih načel in jih prepustiti v urejanje državi (oblasti). Državni aparat pa je bil v rokah partije (boljševistične).
Tudi današnja oblast je v rokah DEMOSA (večine — »boljševikov«). Kakšna je potem razlika med boljševizmom tipa stalinizem in vašo novo demokracijo. Vsak razumen sklep je: rdeči boljševizem je zamenjal črni, srp in kladivo pa razpelo.
ALI LAHKO REČETE ZBOGOM PRETEKLOST?
Nikakor ne! Nova oblast je od stare prevzela: projekt GORIČKO, idejo krajevnega samoprispevka in končno nas stanovalce s stanarinami vred. Čeprav se je poslanec Helb, poslavljal od stare oblasti v predvolilnem boju s trditvami, da je samoprispevek boljševistična zabloda — davek na davek, in če bo prišel na oblast, bo uvedel takšno davčno politiko v občini, da krajevnega samoprispevka ne bo, je danes glavni tolmač, propagator in zagovornik krajevnega samoprispevka. Na ideji starega dela lastno in novo promocijo sebe in oblasti, ki jo vodi. Zato nova oblast ni sposobna in ne more povedati »zbogom preteklost«. Podaja ji roko in jo vleče za sabo. Kdo komu potegne roko, pa me spominja na Hemingwayevo povest STAREC IN MORJE — upam, da razumete!
O razliki med Kučanom in Pučnikom ne bi govoril. Vsak ima lahko svoje mnenje. Vaše je v korist Pučnika, zato ga ne vsiljujte drugim. Imejte ga v srcu, spoštujte, verjemite njegovim »resnicam«. Upam, da boste to počenjali tudi po razpadu Demosa. Nisem pa prepričan, da takrat svojih politikantskih govoranc »boljševisti« ne boste zamenjali z izrazom bili so »revanšisti« in dokazovanju, da Pučnik ni bil nikoli član socialdemokratske stranke, daje pridno garal v Nemčiji in učil otroke slovensko, ko so »boljševiki« s Kučanom začeli proces demokratizacije in omogočili njegov vstop v slovenski politični prostor.
Prof. Evgen EMRI, dipl. pol.
Murska Sobota
Spoštovani Kulturni forum Pomurja!
Spoštovani gospod Rajko Stupar!
Iz vašega pisma smo ugotovili, da razpravljale! in tisti, ki so sprejemali sklepe ter o njih obvestili javnost, ne poznajo delovanja spomeniške službe. Občinam namreč predajamo strokovne osnove za razglasitev kulturnih spomenikov, na osnovi katerih nato skupščine sprejemajo odloke o zavarovanju (Zakon o naravni in kulturni dediščini, Ur. 1. SRS 1/81). Za občino Gornja Radgona smo ustrezni elaborat oddali v februarju 1990, za občino Murska Sobota pa v marcu 1990. Dop'olnila na osnovi javne razprave smo pripravili takoj, ko smo dobili pripombe. Občina Gornja Radgona je odlok sprejela konec prejšnjega leta, občina Murska Sobota pa ga ni sprejela zato, ker vedno znova prihajajo dodatne zahteve za razglasitev.
Povedati moramo, da so te pripombe v večini primerov neumestne, kajti strokovne osnove so izdelane po kriterijih, ki veljajo za celotno Slovenijo in po katerih ne more biti vsak objekt, ki je pač nekomu »všeč« ali je nanj čustveno navezan, kulturni spomenik. Obstaja namreč, kot veste, kategorija kulturne dediščine, kjer so vsi drugi objekti zavarovani »ex lege«.
Za- občino Lendava so stroko-
vne osnove v sklepni fazi izdelave in jih bomo zborom skupščine občine predali v najkrajšem času. Pa tudi tukaj ni nobene večje nevarnosti, ki bi zaradi pomanjkanja pravnih aktov grozila kulturnim spomenikom. Vsi pomembnejši ali ogroženi objekti so zavarovani z odločbami, ki jih je pač potrebno spoštovati. Edinstvenemu naselju vinskih kleti Ujtamas niso pomagale vse odločbe, izdelani elaborati za obnovo in vzdrževanje, ne številni • sestanki z lastniki in delavci upravnih organov in nekdanje kulturne skupnosti, da ne bi propadlo zaradi zanemarjenosti in izgubilo identitete zaradi številnih novogradenj, ki so bile dopuščene (pasivna oblika je namerna).
Število restavriranih spomenikov. v Pomurju je v primerjavi z drugo Slovenijo na zavidljivi ravni. Tako so restavrirane cerkve v Domanjševcih, Selu, Turnišču, Martjancih, posamezna restavratorska dela so bila opravljena v Murski Soboti, Gradu in drugod. Posamezni posegi so bili v gradu v Beltincih, v gradu pri Gradu in še drugod, a so ostali brez rezultata in se je propadanje nadaljevalo, saj ni bilo v Pomurju nikogar, ki bi se zanje zavzel. Pa so
zanje vsi vedeli in niso manjkali na nobenem seznamu.
Nikogar ne zanima grad v Rakičanu, za katerega tudi vsi vedo, saj je pred pragom regijskega središča. Tukaj smo, z izjemnim osebnim zavzemanjem pristojnega konservatorja, obnovili grajski park in rešili že odpisano grajsko kapelo. Sicer pa, kaj bi dalje naštevali, saj so stvari znane. Vsaj tistim, ki zanje hočejo vedeti.
Seveda bi lahko tudi mi bolje delali, vendar ob upoštevanju dejstva, da je naša kadrovska zasedba glede na normative 50 %, kar je najnovejši dosežek, v preteklosti pa je bilo bistveno slabše, sprejemamo takšne pozive, kot je bil vaš, za neumestne.
Način označevanja kulturnih spomenikov določa republiški predpis, ki pa je že nekaj časa v postopku za spremembo in nimamo ustreznih navodil.
Toliko v skopo informacijo. Javne polemike, ki ste jo morda želeli odpreti z vašo objavo, ne nameravamo voditi. Če pa menite, da bi bilo javnost potrebno korektno obveščati, vas prosimo, da to naše pismo posredujete sredstvom javnega obveščanja.
za Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine Maribor
Janez Mikuž, ravnatelj
Spomini na preteklost
Kadar mi ostane toliko časa, da se lahko resnično posvetim samemu sebi, mi spomin uide daleč nazaj v začetek sedemdesetih oz. konec šestdesetih let. To so bila leta prebujenja, revolucij in vojn. Spominjam se vdora Sovjetske zveze na Češkoslovaško, pa vojne v Vietnamu in zaradi Vietnama mnogih solidarnostnih akcij, s katerimi smo tudi tako majhen narod, kot smo bili Jugoslovani, pomagali zatiranemu narodu. No, potem pa čez nekaj let ta isti Vietnam napade Kambodžo in vprašaš se, kam, komu in zakaj smo pomagali Vietnamcem. Zgodovina se bo mogoče celo ponovila z zalivsko vojno, ki pa ni samo vojna z orožjem temveč tudi verjetno s temnim političnim ozadjem. Pa bom pustil te stvari z vojno vred ob strani, saj to ni namen mojega današnjega obujanja spominov. Rad bi se dotaknil mladinskega življenja, ki je danes postalo liberalno demokratsko, a se lahko z eno besedo »skrije« pred nekdanjim mladinskim.
Res so bili takrat časi drugačni in tudi mi, ki smo bili takrat mladi, smo bili drugače usmerjeni, drugače prepričani, če že tako hočete. Nam vsem je bil takrat idol TITO in takoj ob njem Kardelj (današnja grešnika št. ena). Pa nismo bili zavedena mladina, niti najmanj, samo ta dva »junaka takratnega časa«, sta nam pomenila vse. In vsi tisti, ki ste v tistih letih bili mladinci, boste lahko potrdili, da se takratno in današnje življenje po aktivnosti in agilnosti mladih ne da primerjati. Prepričan sem, da je bila mladinska ativ-nost mnogo bolj humana, napredna, kulturna, pa tudi mnogo bolj gospodarsko usmerjena, kakor današnja, o kateri skoraj ne moremo govoriti. Danes imamo samo še občinske organe, v KS pa se sploh ne dela več, mladincev sploh ni več slišati, čeprav jih lahko iz dneva v dan veliko vidimo. No, pa kaj smo takrat počeli, da malo pobrskam po spominu? Sam sem bil kar nekaj let mladinski funkcionar t.i. legendarne ZSMS in moram priznati, da smo delali. Sestankovali smo, kar na veliko počnemo tudi danes, seveda pa smo se pogovarjali na teh sestankih veliko več pametnega in naprednega, kot počnemo danes po raznih strankah. Pa smo bili samo »mladinci«. Ampak sokrajani so nam zaupali, nam verjeli in nas tudi spoštovali ... Skrbeli smo za marsikaj v kraju, o čemer mladi danes še slišati nočejo. Urejali smo okolico kraja, imeli zbiralne in humanitarne akcije (nekaj za lasten ZSMS-jev žep, nekaj za splošno družbeno korist), prirejali smo proslave (danes izumirajo, čeprav so bile na vasi včasih edina prireditev, kjer smo se vaščani zbrali in kakšno rekli, razen v cerkvi in pred
njo), tudi veselice, in to z velikimi dobički, kurili kresove ob L maju in še bi lahko našteval. Seveda smo imeli tudi plese ob gramofonu (današnji disco), na katere nismo prihajali samo mi, mladi, temveč tudi starejši. In bilo je O. K., moram vam priznati. Mladi smo imeli v takratnem družbenopolitičnem in kulturnem življenju pomembno vlogi, nezanemarljivo tudi za današnje čase. In kaj je danes z vsem tem? Kje so danes mladi, na katerih sloni prihodnost našega nadaljnjega življenja? So, ostajajo, živijo, se šolajo, nekateri že delajo, vendar so, tako na vasi kot tudi v mestih. Kakšna je njihova današnja naloga in kakšno je njihovo današnje življenje? Prepričan sem, da bi marsikdo lahko priznal, da je bilo življenje njihovih staršev v mladih letih lepše in zanimivejše.
Sam še danes živim na vasi, saj mi je ta bliže in je ne bi nikoli zamenjal z mestnim življenjem. Opazujem lahko mlade, čeprav tudi sam nisem ne vem kako star, ter se sprašujem, ali je to vse, kar so sposobni, ali pa bi se dalo iz njih iztisniti še kaj. Danes hodi večina v šolo v mesta, stanujejo po internatih, in ko pridejo ob petkih domov, jim je najpomembnejša pomoč pri delu doma in zabava. Gasi so drugačni, življenje modernejše in nihče verjetno niti ne pomisli na kakršnokoli aktivnost, od katere potem ne bi imel osebne koristi. Mladi se očitno zelo resno učijo navad starejših. Tu in tam jih vidiš tudi na igriščih (šport danes privlači tudi stare, ne samo mlade), drugače pa jih je večkrat videti v gostilnah, s kozarci v roki, kar seveda ne daje slabo luč samo gostilni, v katero mladi zahajajo, temveč tudi okolju, v katerem živijo, in konec koncev tudi staršem in sorodnikom. Včasih smo radi govorili, da so mladi prepuščeni sami sebi, da se nimajo kam dati, da nimajo ustreznih prostorov in možnosti za svoj način življenja. No, pa vse ne bo držalo. Marsikaj mladi imajo, pa nočejo ali ne znajo izkoristiti oz. pravilno uporabiti.
Potemtakem bi lahko nekdanjim časom, nekdanjemu režimu oz. oblasti, nekdanjim »nam« mladim dali tudi kaj prav. Ni bilo v komunistični vladavini vse napak, nismo vsi kradli (tako radi o tem govorimo) in tudi nismo vsi »zafura-li« našega, najsibo skupnega ali pa samo slovenskega gospodarstva. Predvsem nismo bili krivi mladi, ki smo takrat žrtvovali marsikatero uro prostovoljnega dela za lepše dni in boljše življenje nas vseh, katerega pa so potem »nekateri posamezniki« vlekli do propada, v kakršnem smo dandanes.
Bojan Macuh, Drobtinci 21
AVTORADGONA, KAM ...?
Ogorčeni in zgroženi smo nad dejstvom, da se v današnjem demokratičnem času izreče sindikalnemu zaupniku »SUSPENZ« zaradi sindikalne dejavnosti.
Vsa dosedan ja dogajanja v Av-toradgoni jasno kažejo na to, da vodstvo podjetja lahko dela, kar hoče. Vsa opozorila o nevzdržnih razmerah v Avtoradgoni žal niso spodbudila tistih odgovornih, ki bi lahko vplivali na razrešitev položaja. Tako se razmere vsak dan samo poslabšujejo in pritiski na delavce v takšni ali drugačni obliki povečujejo, nad nosilci sindikalnih funkcij pa že izvajajo sankcije. Opravičeno se lahko vprašamo, ali je v tem pre-
hodnem obdobju vodilnim strukturam, ki do sedaj niso pokazale rezultatov uspešnega gospodarjenja, dovoljeno prav vse, delavci, ki so s svojimi žulji ustvarili to družbeno premoženje pa ostajajo brez vsakršnih pravic. Ostajajo tudi brez vsake možnosti, da vplivajo na način preoblikovanja njihove ustvarjene lastnine in niti na način delitve te. Ob tem se na spiskih »čakajočih na delo« znajdejo delavci z 20 in 30 leti delovne dobe, med tem pa posamezni vodilni delavci brez kančka sramu sprejmejo novega delavca, in to kljub temu, da so zvesto prisegali, da dela v njihovi družbi za vse ni dovolj. Še do
M a« M Mi ■■ ■■ OM MII ■■ MM MB ■■ MM MM ■ Zakaj za mlačev koruze ■ ■	1480 dinarjev? i
Zanima me, kako je lahko KZ Panonka obračunala storit- ’ ■ vena dela za mlačev koruze 1480 dinarjev na uro, ko pa je go- | • spod inž. Geza Džuban iz Živinorejsko-veterinarskega zavoda . I v kalkulaciji za proizvodnjo koruze izračunal ceno 761 dinar- | jev, k čemur je treba prišteti še osebni dohodek.
■	J. G. ■
JAVNO VPRAŠANJE »NOVEMU
DEMOKRATU«
Gospod inž. Karel Kozic je v Vestniku št. 2, 17. januarja 1991, v prispevku Nova demokracija na pomurskih tleh zapisal med drugim naslednjo misel: »Da bi slovenska demokratična vlada — kakor tudi vlade pomurskih občin — čimprej uresničila voljo v Sloveniji živečega prebivalstva, se bo morala DELNO ODDALJITI OD NAČEL DEMOKRACIJE.«
Gospoda inž. Kozica vljudno naprošam, da meni in drugim zainteresiranim Pomurcem pojasni, ali vse njegove navedbe, stališča in nasveti v omenjenem prispevku sodijo med že dosežene rezultate delnega oddaljevanja od načel demokracije.
Leon ALT. dipl, politolog
KOMPAS
pred kratkim je bilo dovolj kruha za 1300 delavcev. Razmere v zadnjih dveh letih pa so pripomogle k temu, da je podjetje zapustilo okrog 30 strokovnjakov z visoko in višjo izobrazbo. Danes pa ni kruha niti za 1000 delavcev, saj vodstvo nima programov, ki bi jih bilo sposobno realizirati. -
Ne glede na vse pritiske, nagajanja in izvedene sankcije sindikat podjetja NEODV1SNOST-KNSS ne bo sklonil glave, temveč bo svoje aktivnosti še dalje usmerjal k ohranitvi in pridobitvi programov, ki bodo tudi posledično zagotavljali kruh za vse delavce.
S tem kratkim prikazom razmer prosimo vse, tudi republiško vlado, da se vključijo v reševanje položaja Avtoradgone v interesu zaščite delavcev, ki so to podjetje ustvarili in ki v tem trenutku delavcem pomeni kruh, življenje, obstoj.. .
Upravičen je naš klic AVTORADGONA, KAM . . .?
IZVRŠNI ODBOR NEODV1SNOST-KNSS Predsednica Tatjana Petek
•	NOVO! DARILO V OVOJNICI!
Podarite svojim najdražjim Kompasovo potovanje, izlet, počitnice . . . Takšnega darila bodo gotovo veseli.
•	POČITNICE PO DOMOVINI IN TUJINI
— Rovinj, Novigrad, Poreč, M. Lošinj -- od 1.300 din
— Kanarski otoki vsak ponedeljek — 6.700 din
— Ciper vsako sredo — 4.500 din
•	NOVO - NOVI PROGRAMI
- SPOZNAJTE EVROPO Z LETALOM ALI AVTOBUSOM - od 4.300 din
- ŠOLANJE V ZDA ZA SREDNJEŠOLCE
- IRSKA - ZELENI OTOK, ŠKOTSKA, LONDON — od 4.950 din
- SKANDINAVIJA - NORDKAP V JULIJU
— SONČNA SICILIJA — 4 dni, 4.995 din z letalom
- PORTUGALSKA, ŠPANIJA, od 4 do 9 dni z letalom že od 5.220 din
•	ZIMA 90/91 - PESTER KATALOG S CENAMI
•	PREVOZI OB ODHODU IZ G. RADGONE
•	NOVO: RENT-A-CAR TUDI V G. RADGONI
•	OBROČNO ODPLAČILO
•	INFORMACIJE: KOMPAS, GORNJA RADGONA telefon: 74 741, 74 265
•	POSREDUJEMO TUDI PROGRAME DRUGIH UGLEDNIH AGENCIJ! SVET JE LEP POTUJTE Z NAMI!
VESTNIK, 31. JANUAR 1991
--1—2 Z' A..4- TJ ;—   ——
Strah 8
kulturna obzorja
Bog blagoslovi za Evropo hrepeneča ljudstva
Tako polni kot minuli petek zvečer prostori galerije v lendavskem gradu že dolgo niso bili. V grajskih prostorih so namreč odpirali razstavo ŽIVA LJUDSKA UMETNOST ŽELEZNE ŽUPANIJE, ki jo je jrosredoval oddelek za kulturo Železne županije iz Sombotela. Obenem s to razstavo so prekmurski Madžari Prvič praznovali 22. januar, dan madžarske kulture. Na Madžarskem si namreč zadnje čase pri-
O madžarskem kulturnem prazniku ter o razstavi žive ljudske obrti iz Železne županije.
zadevajo, da bi 22. januar, datuma nastanka madžarske nacionalne himne, praznovali kot
DAN MADŽARSKE KULTURE.
Ferenc K6lcsey, madžarski humanist ih prosvetitelj, je leta
POGOVOR ZIGNACEM MEDENOM
1848. napisal pesem Isten aldd meg a magyart (Bog blagoslovi nas Madžare), v kateri je strnil trpljenje, vzpon in propad ter razburkano usodo madžarskega naroda. Madžarski skladatelj Ferenc Erkel je to pesem uglasbil in je tako postala ta pesem uradna madžarska himna.
Na proslavi v lendavskem gradu so najprej zaigrali Zdravljico, himno samostojne Slovenije, himno slovenskega naroda, potem pa so prvič pri nas zazveneli akordi madžarske himne. Šele tedaj smo doumeli, koliko skupnega imata obe pesnitvi, obe himni, ki sta nastali v istem obdobju. Velikan slovenske poezije France Prešeren je strnil v Zdravljici usodo slovenstva, Kdlcsey pa madžarskega duha. Drug drugega nista poznala, a kljub temu je oba pesnika prevzela neke vrste evropska miselnost. Znala sta zapisati. da nas lahko le prijateljstvo in skupno sodelovanje,
roda. S tem smo dokazali, da v duhu novih demokratičnih tokov znamo še bolj spoštovati drug drugega.
Razstava je skušala prikazati del žive ljudske umetnosti županije. S slikami, fotografijami ter prikazom nastanka nekaterih lončarskih ter drugih izdelkov so uspeli pričarati vzdušje, v katerem so nekoč nastajale najlepše ljudske umetnine. K temu so pomagali še neutrudni ljudski godci ansambla Boglya in folklorna skupina Hungaresca iz Sombotela. Z originalno madžarsko ljudsko glasbo ter s temperamentnim plesom so pričarali čistost in pristnost ljudskega izročila. Vso to bogastvo daje poroštvo za to, da so med nami takšni biseri ljudske umetnosti, plesa in glasbe, keramik ter platna, tkalstva in arhitekture, ki pomenijo za sodobno Evropo tudi svojstveno vrednost.
Večstoletni prah se je dvignil izpod kopit urnih plesalcev in plesalk Hungaresce, lendavski občani pa sojih pozdravili z burnim aplavzom.
Da proslava madžarske kultu-
Bartha že osem desetletij
Čutenje tokov mesta

V okviru Trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Guliver je bila pred nedavnim v Kulturnem centru Miško Kranjec v Murski Soboti razstava Tokovi mesta, ki je nastala kot samostojen projekt Ignaca Medena. S slikarjem smo se pogovarja-1 o njegovem delu in odnosu do slikarstva, čeprav je znano, da slikarji o svojih slikah neradi govorijo, ampak preprosto — ustvarjajo.
Kaj menite o možnostih umetniškega ustvarjanja v Pomurju? »Delam. Torej možnosti so. Vse drugo, kar bi lahko povedal o tem, pa je stvar kulturne politike ali osebnega počutja in občutja, »časih sem živčen, včasih sem praznih žepov, včasih mi je vseeno . ..«
Zadnji projekt Tokovi mesta ste naredili v okviru Guliverja. žakaj sodelujete v skupnosti?
»Guliver ni hikakršen tim s skupnimi pogledi, ampak je taksna oblika organiziranosti, ki omogoča posamezniku ali vsem sku-PaJ lažje delo. Torej ne gre pri tem povezovanju toliko za delo, kakor za ustvarjanje možnosti zanj.«
Kako bi označili svoje slikarsko delo?
»Ne želim se spuščati v razne izme, čeprav bi se tudi o tem dalo kaj povedati. Raje govorim o tem, kaj moje delo ni. Delo je torej nenehno opredeljevanje in razmejevanje. Toda ne v smislu neke toge negacije.«
Kako poteka vaše delo? Kako si ga organizirate?
»Največ delam zjutraj, dopoldan. Mislim, da kar precej de-lam, tudi ko nisem v ateljeju, sem pravzaprav v začaranem krogu, kl ga zarisuje moj interes. Ne vem, če je to usoda ali morda rado-stna predanost. Obenem pa se sprašujem o resnosti življenja. Ali n' vse skupaj lahko tudi komično, igra.«
Kaj ste želeli povedati z razstavo Tokovi mesta?
. »Tokovi mesta je bil delovni naslov. Moram pa povedati, da m' je tudi v mnogočem pomagal. Določil mi je večji horizont, po-stavil širše meje. Ce gre za osmišljeno poseganje v urbani prostor. Potem je to, gledano s količinskega vidika, največ, kar je mogoče.
, Ce kdo želi kaj povedati, to pove ali napiše, Žato tudi jaz lah-o razstavi povem le tako, dajo opišem, primerjam in poiščem k?rene nekje v svoji osebnosti in okolju. Vendar pa za kaj takega n|sern poklican. Ne gre za to, kaj o razstavi mislim, ampa-k kako jo čutim.«
. Slišati je, da pomeni ta razstava večji odmik v abstrakcijo, kot Je bilo doslej za vas značilno. Ali je res odmik?
»Stare štorije o abstraktni in konkretni umetnosti ne bi rad Ponavljal. Prepričan sem, da je resnica v konkretnem, individual-nein, tako v življenju kot v umetnosti.
.. Trditev o večji abstraktnosti pa ne drži. Na razstavi so bile tu-1 stare slike. Abstrakcija pa ni odmik, beg. Je začetek, sredina in °nec. Lahko bi rekel, da sem v njej že od začetka mojega dela, se drugo je tipanje in preizkušanje. Nekoč sem na njo prisegel, Potem sem jo poskušal odriniti na rob, zdaj pa na njo prisegam in Jo negiram.«
Kaj delate sedaj?
od a§am stvari. Ene gredo na eno stran, med tiste, ki so že Oslužile svojemu namenu. Na drugo stran pa gredo tiste, ki raste-
J v nekaj novega. To gre vedno na tak način.«
Laszlb Bartha v pogovoru s profesorjem Jožetom Hradilom. ki je kot njegov prijatelj na svoj način spregovoril o umetniku.
V soboški galeriji je od minulega četrtka spet slavnostno — v obeh, manjšem in večjem, galerijskih prostorih so razstavljena dela velikega madžarskega umetnika, slikarja Laszla Barthe. Začetek razstave je bil dovolj pomemben, da so ga poleg častilcev lepih umetnosti s svojo prisotnostjo povzdignili tudi predstavniki političnega in javnega življenja soboške občine in Sombotela. Poleg tega, da je razstava ena izmed številnih retrospektiv ob slikarjevi osemdesetletnici, je posvečana tudi novemu madžarskemu kulturnemu prazniku 22. januarju.
Laszlo Bartha je soboškemu občinstvu znanec s prireditev likovne Panonnije, sicer pa je izredno plodovit slikar z značilnim življenjepisom vzhodnoevropskega umetnika. Poleg akademije so mu znanje dala potovanja po kulturnih evropskih deželah, zlasti Pariz in Benetke še danes odsevata v njegovem videnju sveta. Ortodoksna obdobja spreminjanja Madžarske v socialistično deželo mu niso bila naklonjena, zato je njegova ustvarjalnost iz tistega časa komaj zaznavna; iz svetovljanske Budimpešte (kolikor je to še bila v petdesetih letih) seje umaknil v politično zavetje pokrajine ob Blatnem jezeru, kjer je že našel nekatere madžarske ustvarjalce — literarne, glasbene in likovne. Ko je ideološka zima popustila, je kot lava iz vulkana bruhnila zadržavana sla ustvarjalnosti iz ne več mladostnega Barthe; presenetljivo veliko ustvarja v zrelih in že kar poznih letih.
V Soboti bo Barthova razstava odprta do 14. februarja.
—an
medsebojno spoštovanje in prepletanje več kultur pripelje do svobodne in skupne Evrope.
Arpad Zsamboki, vodja oddelka za kulturo Železne županije, je poudaril pomena ljudskega rokodelstva, prepletanje ljudske umetnosti tega področja. Posamezni ljudski elementi in značilnosti so se v stoletjih prepletali med slovensko in madžarsko ljudsko obrtjo. Ravno zaradi tega smo lahko še do danes ohranili tako bogato kulturno dediščino, ker smo znali spoštovati te specifičnosti.
Marija Pozsonec je govorila o skupni usodi Slovencev in Madžarov v preteklosti ter poudarila pomen himne za ohranitev vere v prihodnost. V petju obeh himn se uresniči identiteta vsakega na-
re v Lendavi ni bila le formalnost dokazuje tudi to, da so se te proslave udeležili predstavniki generalnega konzulata. Republi-ke Madžarske, na čelu z generalnim konzulom Gaborjem Bagi-j_em iz Zagreba ter predstavniki Železne županije, na čelu s predsednikom Pusztai Gyulo iz Sombotela. Madžarske goste so med
drugim sprejeli predstavniki lendavske občine - Alojz Jerebic ter Ciril Pucko s predstavniki madžarske narodnosti.
V Sloveniji živeči Madžari pa bodo svoj kulturni praznik še praznovali 15. marca, ker jim je ta praz.nik tudi v preteklosti veliko pomenil.
Szunyogh Sandor
Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota organizira začetni in nadaljevalni
PLESNI TEČAJ
standardnih, latinskoameriških, modernih, disco in soca dance plesov za odrasle in mladino.
Začetek tečaja bo 5. februarja 1991 ob 19. uri na Srednješolskem centru. Tečaj bo vodil dipl, plesni učitelj Jože Martinec.	. „ ,
Prijave pošljite na ZKO M. Sobota, Trubarjev drevored 4, ali po telefonu št. 21 957 ali na dan tečaja.
J. Gabor Foto: N. Juhnov
^NlK, 31. JANUAR 1991
r'zor z rastave Tokovi mesta
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec so na ogled slike akademskega slikarja Laszla Bartha iz Sombotela. Razstava bo odprta do 14. februarja.
Vabljeni
/Va začetek razstave Laszla Barthe v Soboto so prišli tudi ljudski godci skupine Regos iz Sombotela. Navdušili so številčno občinstvo na razstavi.
SIL 1/4 PUHAR
PLOČEVINASTI SVET
V pločevinastem svetu najdem pločevinastega prijatelja.
Pločevinaste misli lebdijo v zraku ostajava brez besed.
Pločevinasta senca gre mimo slišim šelestenje besnečih podob.
Pločevinaste misli odnesejo besede v nič pahnejo utrujajoče korake.
Pločevina, povsod le pločevina pločevinasti petelin izgublja svoj boj.
Umikajo se v hladnih sencah skrivaj zapuščajo pločevinasto življenje.
Pasja vročina pločevinastega življenja ravne ceste vodijo v svet izven pločevinastega.
Zaklenjena pločevinasta vrata preprečujejo vstop vanj.
kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar
PRIREDITVE
LENDAVA: Občinski odbor mladih krščanskih demokratov organizira 2 februarja ob 18.00 v kulturnem domu v Crenšovcih predavanje: V kaj se splača vlagati življenjsko energijo. Predaval bo dr. Jože Ramovš.
LJUTOMER: 8. februarja bodo ob 19,00 v domu kulture ob kulturnem prazniku podelili priznanja ZKO občine Ljutomer in pripravili pester kulturni program.
RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja svoje akvarele akademski slikar Andrej Božič. Razstava bo odprta do 14. februarja.
LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je odprta razstava žive ljudske umetnosti Obrti Železne županije.
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu
skih del udeležencev dosedanjih mcdn tioil-nih likovnih kolonij.
GORNJA RADGONA: V prostorih Delavske univerze so razstavljena dela radgonskega rojaka akademika dr. Antona Trstenjaka. Razstavo je pripravila matična knjižnica ob njegovi 85-letnici.
KNJIŽNICA
Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice v' Murski Soboti so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
USPEŠNICE TEDNA
Chris Oxlade, Corinne Stocklev in Jane
Werlheim: Slikovni
Jane Wertheim.
pojmovnik-fizika.
Slikovni pojmovnik-bio-
Oxlade, dr. John
Waterhouse: Slikovni pojmovnik-kemija (Tehniška založba Slovenije). Arthur Blach: Murphyjev zakon. (Karantanija).
Stran 9
r-JANEZ JAKLIČ
1
Bilo je pozno popoldne. Zbegan sem stal pred izhodom pekinške železniške postaje. Okoli mene je vrelo življenje. Bi! sem prestrašen. Malo 'prej sem stopi! iz varnega in udobnega vlaka in tako rekoč v trenutku sem bi! v popolnoma neznanem svetu. Množica drugačnih ljudi je nekam hitela, se drenjala, po cesti so vozili in trobili avtomobili ter si iskati prostor pod soncem med neskončno množico koles. Ceste so bile označene z neznano pisavo, ljudje, ki sem jih nagovoril, so le zmigovali z rameni in se branili z rokami. Prešinilo me je spoznanje, da sem sredi neznanega čebelnjaka.
Za mano in mojim prijateljem Tomažem Škerjancem je bila že dolga pot. Za nama so bili dolgi zimski večeri, potni sanjarjenja, dnevi zbiranja skopih podatkov in namigov, nakup vozovnic in končno se je nekega temnega zgodnjega jutra najina pot tudi resnično začela. Potovati na Kitajsko poceni, pomeni potovati z vlakom. Najin prvi vlak je vozil do Zagreba, drugi pa do Budimpešte. Tu v tem prelepem mestu 19. stoletja, katerega prebivalci ohranjajo z roko dobrega gospodarja dediščino preteklih rodov, pa sta začeli veljati najini povratni vozovnici do Kantona in nazaj. Borih 200 nemških mark za 30.000 km vožnje z vlakom je ob dejstvu, da je železniška vozovnica Peking—Budimpešta v Pekingu trikrat dražja, eden prijetnejših absurdov socialistične Madžarske. Naslednja postaja je bila Moskva, kjer nas je v impozantni pozi govornika pozdravi! granitni Marx. Trije dnevi postanka, zaradi čakanja na »sibirski« vlak Moskva—Peking, so bili ravno dovolj, da smo si ogledali mesto, ki ga še vedno prekriva gosta koprena socializma. Kljub bleščečim stavbam, kot so katedrala svetega Vasilija, kremeljske cerkve, Bolj-šoj teater, univerza Lomonosova, veleblagovnica Gum in prečudovite postaje podzemeljske železnice, dolge vrste prav pred vhodi teh stavb, slabo vzdrževani objekti in blagovnice, kjer je polno ničesar, govorijo, da je tu za perestrojko še obilo dela. Postanek je bil nujno zio zaradi čakanja na »transsibirski« vlak, ki pelje iz Moskve /e dvakrat na teden. Pravzaprav je bi! ta tridnevni moskovski aranžma v hotelu ruski davek na vozovnico, ki smo jo kupiti po posredovanju agencije Kompas v Budimpešti. Prav to srečanje pri Kompasu, skupno bivanje v hotelu, vožnja na vlaku in s tem povezani skupni birokratski problemi so bili rdeča nit, ki je vezala skupino kakih dvajsetih Slovencev, ki smo se tiste dni prebijali skozi sibirska prostranstva.
Prihod v Moskvo
Široki tiri sibirske železnice so bili položeni v letih 1894 do 1904 in povezujejo Moskvo z Vladivostokom. Skupna dolžina železne ceste, ki se včasih vije skozi težko dostopna močvirja in skozi pokrajine, kjer je večji det leta hladna in temna zima, je 9436 km. Mi smo se odcepili na južnejši krak železnice, ki nas je skozi Mongolijo pripeljal do Pekinga. Sest dni neprekinjene vožnje skozi brezove gozdove, močvirne stepe, puščavo Gobi, skozi redke vasi in mesta so mi vrezali globoko v možgansko skorjo spoznanje o nepreglednih ruskih daljavah. Na tej sodobni Noetovi barki, ki je drvela skozi dan in skozi noč, sem občuti! kaj pomeni beseda daleč. Zbrani smo bili z vseh vetrov: Srbi, Nemci, Skandinavci, Slovenci. .ki smo se pred poplavo vsakdanjosti, naveličanosti, monotonosti umikali proti obljubljeni eksotični Kitajski. Seveda pa so bili med nami tudi ljudje iz teh krajev: Rusi, Mongoli, Kitajci, ki jim je enakomerno in dolgo poskakovanje vagonov pomenilo le mučno, bolj ali manj vsakdanjo pot domov, pot na delovno mesto. Čas na prostornem vagonu, kjer smo po štirje spali v enem kupeju in kjer sta za nas neprestano skrbela dva vedno nasmejana kitajska stevarda, sem ubija! z opazovanjem pokrajine, izmenjavo informacij, z dokončnim določanjem poti po Kitajski, z igranjem taroka ter seveda s spanjem. Na vlaku se je dalo udobno živeti in tudi bolj ali manj poceni jesti v restavraciji, pač odvisno od tega, na kakšen način si prišel do rubljev. To je bila ali uradna menjava dolar za rubelj ali menjava v Italiji — dolar za tri rublje, mogoče menjava v Moskvi na ulici, kjer se je za dolar dalo dobiti pet rubljev, ali pa morda najbolj ugodna menjava, kjer si za sto jugoslovanskih dinarjev dobil polovico rublja. Za to zadnje je bilo potrebno malce sreče, da si na ulici naletel na premetenca, ki je dobro poznal svojo obrt in je nato te naše rdeče bankovce prodaja! naprej kot bankovce za sto rubljev. Na vlaku je bilo tudi nekaj prijetnih praznovanj rojstnih dnevov, katerih senčna plat je bila pomanjkanje alkohola zaradi ruske prohibicije. Končno se je nekega ponedeljkovega popoldneva prikazala suha zemlja in naša Noetova barka je pristala ob pekinškem pomolu.
Peking ima zelo dolgo zgodovino. Prvič je bi! glavno mesto pred 2300 leti pod imenom Dji v sužnjelastniški državi Jen in nato v različnih dinastijah še štirikrat ter je glavno mesto Kitajske tudi sedaj. V njegovi bližini je pusti! sledove pekinški človek pred petsto tisoč leti. Lepoto Pekinga je opisoval za časa kana Kub laja Marko Polo — veliki popotnik srednjega veka. Sijaj mesta iz tega obdobja in od zadnje velike obnove za časa dinastije Ming je čutiti še danes. Tu stoji prepovedano mesto, kije danes največji zgodovinski kompleks lesenih zgradb na Kitajskem. Za njegovimi rdečimi zidovi so vasovali kitajski cesarji, tu so se »kovale« velike vojske, tu so se sprejemale odločitve za velika ljudska dela, za gradnjo kitajskega zidu, namakalnih naprav, tu se je neposredno in posredno odločalo o usodi milijonov ljudi'. Tu med temi rumenimi strehami še danes stoji drevo, na katerega se je obesi! zadnji cesar dinastije Ming, še prej pa je lastnoročno zadavil dvome dame in lastno hčer. I/ teh 9999 sobanah je preživljal svojo tragično mladost tudi zadnji kitajski cesar.
V neposredni bližini cesarske palače, ki so ji rekli prepovedano mesto, ker so jo morali ob sončnem zahodu zapustiti vsi'moški, se razteza park Baihai.
(nadaljevanje prihodnjič)
MODRA LUČ, KO GRE ZA ŽIVLJENJE
Večkrat se spomnim materine pripovedi o požrtvovalni vožnji reševalca, ki mi je pred leti rešila življenje. Gotovo se jih spominjajo tudi vsi, ki vedo, da so reševalna vozila, predvsem pa ljudje reševalne službe v njihovem življenju naredili veliko dejanje. Drugi se jih morda spominjajo manj,
manj znano je tudi njihovo delo in življenje, ki ga spremlja pridevek vznemirljivosti, pestrosti, morda prav zaradi modre luči.
Na dan, ko so me možje reševalne postaje soboškega zdravstvenega doma sprejeli na obisk, da bi bolje spoznala njihovo delo, se ni zgodilo nič tako nujnega. Pravijo, da je to kot zakleto, vendar pa je res, da sem prišla nepravi dan, saj, kot opažajo, je največ klicev za pomoč prve in zadnje dni v mesecu, več med dela prostimi dnevi ter v določenih letnih časih, na primer ko je več dela s kmetijskimi stroji. Sredi januarja pa je skorajda zatišje. So pa tudi dnevi, ko morajo šoferje klicati na delo in je sedem reševalnih vozil premalo ter se morajo dogovarjati za pomoč z reševalci pomurskih zdravstvenih domov.
Čeprav zatišje, brezdelja pa le ni bilo. Z goričke vasi je namreč bilo potrebno prepeljati porodnico. Prisedla sem k Adamu Lutarju, šoferju vozila, na sedež k ležišču pa zdravstveni tehnik reševalec. Z novim folksvagnovim kombijem smo se odpeljali. Hiter, udoben in dobro opremljen je bil, kar mi je pritrdil tudi šofer, vendar dodal, da pa vsi niso taki. So namreč različnih izdelovalcev, pa tudi, ko so jih kupovali, reševalce nihče ni povprašal, kateri so boljši, primernejši, ampak seje gledalo le na denar. Tako bodo še letos zaradi iztroše-nosti morali zamenjati kar tri vozila.
»O našem delu pa bi lahko zapisali veliko, veliko doživimo, tudi to, da hitimo na kraj nesreče, pa je le lažni klic. Ko nam kdo sporoči, da je prometna nezgoda, tega ne preverjamo. Pri svojem delu moramo poznati skorajda vsako vaško ali gozdno pot. Ve-
deti, moramo, kako si sledijo hi- stveni tehniki oziroma spremlje-šne številke, in to kar za 137 vasi, valci, sami pa se lahko povsem
0 društvu za cerebralno paralizo
V Pomursko društvo za cerebralno paralizo je vključenih 75 otrok in staršev. Tako kot pri vseh humanitarnih društvih, je ttrai njihova prva naloga skrb za socialno stanje članov, vključevanje otrok v prilagojene vzgojno-varstvene ustanove ter seznanjanje staršev z njihovimi pravicami. Za to organizirajo predavanja pravnikov, pri drugih problemih, kijih imajo, pa jim lahko pomagajo zdravniki, psihologi in pedagogi. Tudi te vabijo na svoja srečanja.
Za otroke in starše oziroma za vso družino so že četrto leto organizirali letovanje na morju, ki se ga udeležita tudi fizioterapevtka in specialni pedagog. Za otroka in enega roditelja je stroške plačala zdravstvena skupnost, za druge družinske člane pa so plačali iz društvene blagajne.
Večina šoloobveznih otrok s cerebralno paralizo je vključena v prilagojene vzgojne zavode, ki so zunaj Pomurja. Tako se starši povezujejo in si organizirajo skupni prevoz. Pri tem pa pričakujejo družbeno pomoč.
mh
pa še za mesto Murska Sobota in Beltince.«
Še posebej pa se šoferji morajo znajti ponoči, ko tudi pri hiši, kjer pričakujejo pomoč, ne prižgejo zunanje luči, hišne številke pa nekateri tudi zataknejo za lončke z rožami.
»Najbolj mi je ostala v spominu tista vožnja v Ljubljano, ko sem moral prepeljati štiriletnega otroka zaradi opeklin. Bil je črn, zoglenel, nožiče pa so od vročine popokale, da si lahko videl kosti. Pot do Ljubljane sem prevozil v uri in pol, niti ne vem, če sem med vožnjo kaj dihal. To se z besedami skorajda ne da povedati,« se doživetega spominja Adam Lutar.
Dalo bi se zapisati še marsikaj iz njihovih spominov, tudi trenutke, ko so se sami znašli v življenjski nevarnosti. Večkrat tudi, ko morajo prepeljati duševne bolnike, ki so napadalni. Delo šoferjev pa je sedaj mnogo lažje, saj dajejo pomoč bolniku zdrav-
•	ekspresna izdelava vseh vrst očal
•	kontrola vida • sodobni okvirji
SONJA JUREŠ, Glavni trg 7, LJUTOMER, telefon: 82-445
ACTA, Markišavci, d.o.o.
Markišavci 36
MURSKA SOBOTA
HITRO IN POCENI OPRA-
VUAMO:
— vse storitve pri registraciji zasebnih podjetij
— spremembe in dopolnitve dejavnosti in druge- statusne spremembe (ime, sedež, ustanovitelji itn.)
— izdelava statuta
Informacije vsak dan po tef. št. (069) 22 915
posvetijo vožnji in cesti. Pred leti pa je šofer bil sam z bolnikom ali ponesrečencem, mu dajal prvo pomoč in še vozil.
S porodnico smo morali pohiteti do bolnišnice, vendar šofer ni vključil modre luči, češ da s tem velikokrat le zmede šoferje in ljudi na cesti, ki ne vedo, kako ravnati. So pa tudi taki, ki reševalno vozilo namenoma ne pustijo naprej. Zaradi hitrih voženj pa se večkrat morajo zagovarjati policiji.
Reševalci na postaji v Murski Soboti se trudijo, da bi delali kar najbolje, čeprav po njihovem to delo ni najbolje vrednoteno in ni deležno velike pozornosti v organizaciji zdravstva, pa čeprav je prvi člen v procesu zdravstvene oskrbe in pomoči. Od pravilne in hitre nujne medicinske pomoči je dostikrat odvisen nadaljnji potek bolezni. K boljšemu delu pa bi lahko veliko prispevali tudi vsi, ki kličejo za pomoč, s tem da dobro opišejo zdravstveno stanje
REŠEVALCI
bolnika ali poškodovanca ter dajo natančen naslov ali navodila
za hitrejšo orientacijo šoferju. V soboškem zdravstvenem domu klice sprejemajo telefonisti, ki sicer že imajo določene izkušnje pri presojanju o nujnosti, vendar bodo v prihodnje morali na to delovno mesto postaviti zdravstvenega tehnika, ki bi strokovno laže presojal ter tudi takoj dal navodila za prvo pomoč.
Glede prevozov se bodo morali pogovarjati tudi znotraj zdravstvenih organizacij Pomurja, saj med oddelki ni dogovorov o potrebnih vožnjah. Sploh pa bi tudi v Pomurju reševalna postaja morala biti manj prevozna služba, in vedno bolj ambulanta nujne medicinske pomoči, kot jih pozna razviti svet, z usposobljenimi zdravstvenimi delavci. Zdravstveni tehniki reševalci so prav zato, ker spoznavajo, da so za tako zahtevno delo premalo izobraženi, ustanovili sekcijo v
V lanskem letu so v reševalni postaji uvedli urgentne kartončke, po katerih so dali medicinsko pomoč 214 bolnikom ali poškodovancem. Poškodb je bilo 166, 45 obolenj ter 3 porodi. Pred prihodom reševalcev jim je bila dana prva pomoč v 30 odstotkih in od tega kar četrtini nepravilno. Pri večini prizadetih pa ni bilo nobenih poskusov dajanja prve pomoči.
okviru republiškega društva medicinskih sester in tehnikov, da bi si sami organizirali dodatno izobraževanje.
Porodnico smo pravočasno pripeljali v bolnišnico, za tisti dan pa je bila predvidena še vožnja oziroma premestitev bolnika iz bolnišnice v dom oskrbovancev v Rakičanu ter naročeni obiski zdravnika na domu.
Majda Horvat foto: Nataša Juhnov
SERVIS VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER p.o.
69240 Ljutomer Kolodvorska c. 16 a. tel.: (069) 81-063, 81-535. 81-505, 81-515, 81-525
• Ponujamo vam kakovostne servisne storitve po konkurenčnih cenah in v dogovorjenih rokih za
— osebna vozila: ZASTAVA, LADA, ŠKODA;
— tovorna vozila: TAM in ZASTAVA;
- traktorje: IMT, FIAT, ZETOR in TORPEDO
Za ta vozila prodajamo tudi rezervne dele.
•	Izdelujemo specialne nadgradnje na vse tipe tovornih vozil ali jih popravimo
•	Montiramo in servisiramo hidravlične naprave in izdelujemo avtodvigalo HINA 030 za potrebe PTT-ja, elektro organizacij in podjetnikov, ki imajo manjše motorno vozilo.
•	Svetujemo vam in priskrbimo tovorno vozilo, avtodvigalo, drugo opremo in vam izdelamo nadgradnjo
•	Opravljamo tehnične preglede
NOVO PRI NAS ZA VAS!
•	Smo edini, ki ponujamo od 1. februarja dalje podjetnikom, obrtnikom, kmetom in drugim občanom možnost podpisa letne pogodbe o servisiranju in vzdrževanju vozil in kmetijske mehanizacije.
•	Pogodbenikom dajemo 10% popusta in daljše garancijske roke za opravljeno delo, ugodni so plačilni pogoji, in če je vozilo zaradi nezgode ipd. nevozno, vam ga brezplačno pripeljemo v podjetje do 50 km.
Informacije po tel.: (069) 81 063, 81 535.
Telefax: 81 257.
Obiščite nas in odločite se, da postanemo vaša servisna organizacija!
Stran 10
VESTNIK, 31. JANUAR 1991
JUGOSLOVANSKA POLITIČNA KRIZA IN MEJA
ZBOGOM, OROŽJE!
Upravnik Carinarnice v Gornji Radgoni Janez Sever nam je dejal, da je lani čez 6 mednarodnih in 8 maloobmejnih prehodov, ki so na območju Pomurja in pri Sladki Gori, potovalo v obeh smereh 9 milijonov I33 tisoč potnikov, kar je za 41 odstotkov več kot leto prej. Največ je bilo seveda Jugoslovanov, med njimi tudi precej takih, ki v Avstriji niso kupovali (samo) pomaranč, ampak orožje. Čez tiste, ki so imeli dovoljenja za nakup, ni kaj reči, bolj vprašljivi pa so ilegalni uvozniki. Nekaj so jih odkrili in jim v upravnem postopku
a
'4
A*
Sloveniji je lani menda manj kot 500 občanov dobilo orožna dovoljenja, na Hr-askem pa 14 tisoč. Tisti (Slovenci), ki bi radi imeli orožje, lahko zro le v izložbe-n« okno. Foto: Š. S.
V času, ko je (spet) kazalo, da bo sodu izbilo dno, smo radovednost pasli na več mejnih prehodih • Kaj je povedal prodajalec orožja?
Na mejnem prehodu na Tratah nam je komandir Jože Časar dejal, da so imeli v lanskem letu milijon 118 tisoč potnikov, od katerih jih je bilo zlasti veliko s Hrvaškega. Šef carinske izpostave Ratimir Blaževič pa je pojasnil, da vsi potniki niso potovali iz tujine brezskrbno, saj so imeli nekateri skrito orožje. Tega so
gredo predvsem zdomci, potem delavci, ki hodijo v Avstrijo tedensko na delo, v zadnjem času pa tudi dnevno, in sicer v tektil-no tovarno v Papendorf. Na avstrijski strani v bližini ni nakupovalnega zaledja, saj so Ženavci precej oddaljeni, zato čez ta prehod potuje le malo kupcev. Vodja carinske izmene Petar Nedelj-kovič, ki smo ga tako rekoč »prisilili«, da je povedal svoje ime, pa je dodal, da se splača iti kupovat v notranjost Avstrije, saj je cenejše, poleg tega pa tam jugoslovanskega kupca bolj cenijo kot v obmejni avstrijski Radgoni. Čez prehod na Kuzmi v lanskem letu nihče ni tihotapil orožja, kar pa ne pomeni, da čezenj nikoli ne potuje. Nosijo ga avstrijski lovci, ki hodijo streljat na območje gojitvenega lovišča Kompas v Petrovcih, vendar se še ni zgodilo, da bi ga kdo tam »pozabil« in bi tako prišlo komu nezakonito v roke.
Tako mejni delavci. Mi pa se nismo hoteli vrniti domov brez

odvzeli ne le orožje, ampak (pogosto) tudi avtomobile. O tem nam je pripovedoval samostojni svetovalec za postopke o prekršku Ivan Salinovič. V lanskem letu je imel 776 zadev, med njimi so bili tudi občani, ki so ilegalno hoteli uvoziti 12 pušk »pumparic« (za ulične boje), 2 lovski puški, 20 pištol, 10 403 nabojev, 16 713 petard in tako naprej.
Proti koncu prejšnjega tedna, ko je v delu Jugoslavije spet vrelo in so bile izredne razmere, smo obiskali nekaj mejnih prehodov. Na lastne oči smo se ho-teli prepričati o razmerah na nJih, naivno pa smo pričakovali celo kako veliko ribo, recimo tihotapca. Moramo pa povedati, da mejni prehodi na zunaj niso kazali »stanja pripravljenosti«, Prej narobe: bili so pusti, le tu in tam je pripeljal kak avto, zato pa s° carinikr in delavci obmejne milice imeli nekaj več časa za po-govor o svojem dehi, zapaža-
seveda zasegli. Na mejnem prehodu v Gornji Radgoni smo se najprej pogovarjali s šefom odseka za potniški promet Brankom Horvatom, ki nas je seznanil, da so potniki s Hrvaškega v jesenskih in zimskih mesecih čez ta prehod legalno prepeljali mesečno do 300 kosov orožja in (na podlagi posebnega dovoljenja) tudi veliko nabojev. Na prehodu pa so se (z)našli tudi »orožarji« brez dovoljenja, ki so jim orožje, seveda če so ga odkrili, zaplenili, često tudi avto. Komandir obmejne milice na tem prehodu Anton Žinko pa je dodal, da je bil prehod v lanskem letu zelo obljuden, saj so našteli 4 milijone 274 tisoč potnikov. Med njimi skorajda ni bilo turistov. Precej manj »prestopnikov« pa je šlo čez prehod v Kuzmi — 600 tisoč.
Ker v času našega obiska ni bilo potnikov, smo se s komandirjem Marjanom Slakom zapletli v daljši pogovor. Pojasnil je, da je to »specifični« prehod: čezenj
Badkersburger Metallwarenfabrik Ges.m.b.H. A-8490 Bad Radkersburg, Stadtgrabenstr. 11, tel.: 03476/2274
ZAPOSLIMO:
L) kovinostrugarja
2 ) orodjarja ali strojnega tehnika — pogoj je znanje nemškega jezika 3 ) strojne ključavničarje začetnike
Dan stare piščance
NESNICE — samo jarkice
NESNICE — grahaste (jarkice in petelini) NESNICE — rjave (jarkice in petelini) in PIŠČANCE TEŽKIH PASEM
KMETIJSKA ZADRUGA UUTOMER-KRIŽEVCI.
za prirejo mesa že lahko naročite in kupite v prodajalni vaše zadruge. Informacije po telefonu 87 087. Za nakup se priporoča
TEHNO IMPEKS, d.o.o ^ova 26 (hotel Diana, vhod z dvorišča) muRSKA SOBOTA, tel.: (069) 25 049, ^jPfto od 8. do 12. in od 13. do 16. ure.
PRODAJA avtomobilov !N MOTORNIH KOLES
SUZUKI SWIFT t^?Da 323
CELICA hONDA CIVIC
114.360
124.354
198.632
121.117
din din din din
NAUFt3 wseh modelov RE-ja U|,T in avtomobilov vseh (u7il?sk'h izdelovalcev Sili. A’ ^azda, TOYOTA, ISSAN, SUBARU’
orožja, četudi nismo imeli zanj nabavnega dovoljenja! Šli smo v avstrijko Radgono v znano »zakladnico orožja«, kjer trguje gospod Viktor Maitz. Prišli smo nekaj minut prej, preden se je iztekel delovni čas. Pozanimali smo se za cene in možnost nakupa brez nabavnega dovoljenja. »Ne bo šlo, kajti v treh dneh po prodaji moram poslati obvestilo, komu sem orožje prodal in na podlagi kakšnega dokumenta. Brez nabavnega dovoljenja vam lahko kvečjemu prodam plinsko pištolo!« Moledovali smo, da hočemo pravo pištolo, pa ni nič pomagalo. Seveda naj bralce, med katerimi so zagotovo tudi kriminalisti, seznanimo, da orožja, četudi bi ga lahko kupili, ne bi kupili, saj smo imeli v žepu le toliko šilingov, da smo lahko plačali skodelice kave, pa še te so bile drage, kajti za šiling so nam pobrali 2 dinarja.
Akcija, v kateri smo hoteli odkriti tihotapce orožja, sumljive tipe na meji, poostreno kontrolo (»snajperiste« in druge sorte ljudi), potem skupine ali posamezne pribežnike z Balkana, Bližnjega in Daljnega vzhoda, morda tudi Afričane . . ., ni prinesla pričakovanega. Morda je bolje, da je tako, kajti, če bi bilo drugače (in, žal, čestokrat je!), potem bi se (z)godile tragedije. Zbogom, orožje, ne potrebujemo ga!
Štefan Sobočan.
Fasensks krofhn
Indašnjoga cajta je za fašenske dni vse dijšalo kak za kakše Svetke. V veški bauti so ženske kipiiva-le kvas za spremembo gejstvine. S polic so gemdli zelhano glavo šte-ra de se kiijala za te svetek. Bogatejši so hvalili Bouga ka njim je ešče ostala šunka i vu prečnjeki dobra pšenična mela! Moški so po grenaraj iskali skrito žganico!
Tildi gnes den je tou tipičen pro-leterski vesnički svetek. Ešče naj-bole srmaški vu tun cajti brundajo či nega pri hiži cukra, masti i krepke rejci vertinje — ka zdaj nedo gibice nego krofelni ali celou vr-tanki.
Lačne decinske oči so komaj čakale na prihod zabeljenoga i naci-franoga fašenka. Trepetali so do prihoda fašenka.
Zdajšni čas bole skiišeno ide ta fašenska poezija. AH ide H ešče iz leta v leto kakša gambela na ma-škerado. Til v stvari nega več stare i razglašene tradicije ali verni pos-nemalci mindlosti stiskavajo hrbte i bedra plesalkam kak v cajtaj za ogračekami ali ojtinaj.
Vsaka razuzdana politika edino te navade spoštuje za moderne mulatšage. Lekar je tou najdrakša narodna herbija i jo zato davlejo simbolno vu muzeum naj ludstvo ne pozabi na kulturo.
Letos de se fašenik vlačo po ce-staj kak gjesenska megla. Zdaj de se pelau poledavskom douli s ču-nom krize. Nede več na banderi srpa i harnra.
Tak de se na meglaj nouvoga gyiigya mogli voziti tildi tisti že
osiveli bojevnicke, šteri so gledali spravo krščanov za vdarec čedno-ga po Ustom šteri ešče izdak plava brez srca.
Čilo san prek našoga manjšin-skoga radia, toga soboškega, šteri bidi delavce za delo prebiijao tudi vu vogrskom gyeziki.
o
0
Mogouče se pa H najde kakšen obilno nouri gobezdač ka bi to funkcijo kak referent za polithu-mor prek vzeo. Dosta Gezekof zdaj išče nouvo larfo.
Indašnji boukši fašenski bačiji pa do meti štamparski gyiileš na kiijarski vdri kak je tou meo Rudi. Čuje se ka do onegle kmete išče pouzvali. Naj glasno povejo kak znajo svojof penzijof živeti. Pa ešče več živeči rdeči politični šekreta-rof z bradof ali brez nje šteri so sigdar znali dobro živeti od driigij rouk a bi radi meli za deco i vnuke drugi blagoslovleni kaput.
,	Dl NI TITAN

D, A
i
>
6900(kMurska Sobota,
Kidričeva 10. telefon (069) 22-649, 22-606,
telefax (069) 22-718
MATURANTI!
Potujte poceni, udobno, varno s sodobnim turističnim avtobusom. Spoznajte lepote sveta in bogatejši boste.
Agencija KLAS organizira zanimive maturantske izlete:
— NIZOZEMSKA, 8 DNI
— ŠPANIJA, 8 DNI
- DUNAJ Z OKOLICO, 6 DNI
— SEVERNA ITALIJA, 6 DNI
— PARIZ, 8 ALI 4 DNI
— BUDIMPEŠTA—PRAGA—DUNAJ, 6 DNI
Vse izlete organiziramo s sodobnimi turističnimi avtobusi, video, WC, klimatske naprave in strokovno vodstvo.
INFORMACIJE IN PRIJAVE - TURISTIČNA AGENCIJA
SOBOTA, tel. (069) 22 606
- G. RADGONA, tel. (069) 74 098
— LENDAVA, tel. (069) 75 002
- AP LJUTOMER, tel. (069) 82 578
PRIDRUŽITE SE NAM, NE BO VAM ŽAL!
Potem je sama zdravila trahom v Bakovcih. Krogu, Satahovcih in na Tišini. Istočasno s Šebbkovo so poslali v Budimpešto tudi medicinsko sestro Šimonkovo in sicer na tečaj za pripravo na strokovni izpit, po katerem je lahko delovno mesto dnevničarke-pripravnice zamenjala z delovnim mestom uslužbenke.
Po osvoboditvi je bila prva naloga naše zdravstvene službe obnova potrebnih zdravstvenih zavodov in šolanje strokovnih kadrov. Po letu 1953, ko so družbeno upravljanje uvedli tudi v zdravstvene zavode, se je število teh zelo povečalo, kakor tudi število zdravstvenih delavcev. Ukinjena je bila privatna zdravniška praksa, zdravstvena služba se je preselila na teren in njena kakovost se je znatno dvignila.
Tudi v Prekmurju so v tem obdobju obnovili precej zdravstvenih zavodov, odprli so nove oddelke bolnišnice, zgradili infekcijski oddelek in novi paviljon zdravstvenega doma, ustanovili so nove dispanzerje, mrežo otroških posvetovalnic pa so razširili po vaseh, z namenom, da bi pritegnili v posvetovalnice vse matere z otroki.
Z vrnitvijo dr. Pečana v Prekmurje kmalu po osvoboditvi je pro-titrahomska akcija ponovno oživela. Protitrahomski dispanzer v Murski Soboti in ekipa zdravnikov Higienskega zavoda v Ljubljani sta najprej spet opravila perlustracije celotnega prebivalstva na trahom. I/ vseh večjih vaseh Prekmurja so odprli ambulante za zdravljenje trahomskih bolnikov. Ker je bilo medicinskih sester malo, so organizirali v Zdravstvenem domu v Murski Soboti tri zaporedne tečaje za šolanje tako imenovanih protitrahomskih pomočnic. Tečaje je ustanovil Centralni higienski zavod Ljubljana pod vodstvom dr. Bojana Pirca, praktično pa je protitrahomske pomočnice usposabljal dr. Pečan v Centralnem protitrahomskem dispanzerju v Murski Soboti. Pri tem mu je veliko pomagala tudi medicinska sestra Lučka Šebok, ki je bila po osvoboditvi v službi v tem dispanzerju.
Protitrahomske pomočnice so pozneje ljudi pregledovale tudi po domovih, sumljive primere so pošiljale k okulistu, druge bolnike in socialno ogrožene pa so prijavljale medicinskim sestram v zdravstvenih domovih.
Ko je vodstvo protitrahomske akcije prevzela dr. Lea Talanvi, šefinja Očesnega oddelka bolnišnice, je bila medicinska sestra Se-bokova premeščena na Okrajno higiensko postajo in nato v Zdravstveni center Murska Sobota. Njeno zadnje delovno mesto je bilo v patronažni službi Zdravstvenega doma. Takrat je praktično poučevala patronažo na Zdravstveni šoli v Murski Soboti. Upokojita se je decembra 1963.
I/ Zdravstveni dom v Murski Soboti je takoj po osvoboditvi prišla medicinska sestra Karolina Šiftar-Žugec. Po diplomi je delala v Vojni bolnici v Zagrebu vse do oktobra 1944, ko je odšla k partizanom v Moslavino. Delala je v Antitrahomskem ambulatoriju in sodelovala pri cepljenju otrok proti črnim kozam. V službo v Zdravstveni dom se je vozila od doma iz Gorice, toda že po nekaj mesecih je odšla v Vojno bolnico v Zagreb. V Zdravstveno postajo Beltinci pa je leta 1946 prišla medicinska sestra Tončka Malina, ki je opravljala svoje poklicno delo na tem področju približno do leta 1950.
1.	decembra 1946 se je vrnila v Zdravstveni dom v Mursko Soboto medicinska sestra Helena Pintarič-Ravnič. Tu je nato delovala pet let, v začetku na petih oddelkih Zdravstvenega doma, se pravi v Protituberkoloznem dispanzerju pri dr. Piskerniku, v Šolski polikliniki pri dr. Sedlačku, v Otroški posvetovalnici, Posvetovalnici za noseče žene in v Ambulanti za siromašne, kjer je sodelovala z dr. Vu-čakom. Sodelovala je tudi na tečaju za protitrahomske pomočnice, v vseh tedanjih zdravstvenih akcijah in pri cepljenju otrok na terenu. Leta 1950 in 1951 je vodila referat za zdravstveno zaščito mater in otrok pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota.
Leta 1948 se je iz prostorov Zdravstvenega doma preselila Šolska poliklinika, pozneje pa tudi Protituberkoiozni dispanzer. Nato so v teh oddelkih zdravnikom pomagale bolničarke v dispanzerju. med njimi Jelka Kuplen in Ema Temlin.
Še pred odhodom medicinske sestre Ravničeve v Slovensko Bistrico je na njeno delovno mesto prišla medicinska sestra Krista Klemenčič-Skalar, ki je nekaj časa nadomeščala medicinsko sestro v Zdravstvenem domu Lendava, pozneje pa se je odselila v Koper.
Medicinske sestre so v prvih letih po osvoboditvi delale na vseh področjih zdravstva in sodelovale v vseh zdravstvenih akcijah. Takrat je organizacija Rdečega križa skupaj s sindikatom zdravstvenih delavcev organizirala brezplačne zdravniške preglede po vaseh, in sicer ob nedeljah. V teh akcijah so sodelovali zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci. Obiskovali smo tudi ciganska naselja, razuševali, razkuževali in poučevali. Takrat je bila v Prekmurju epidemija oslovskega kašlja.
Pri zatiranju nalezljivih bolezni v Prekmurju so imeli precejšnje zasluge tedanji učitelji, piše sestra Lučka Šebok. Veliko so storili že s tem, da so v šoli zahtevali čistočo, pregledovali otroke, če so ušivi, jih pošiljali na redno zdravljenje trahoma ter pomagali pri cepljenju in zdravniških pregledih otrok. Ker so bile tedaj šole v vseh večjih krajih, so dobro poznali higienske in ekonomske razmere vašča-riov ter socialnomedicinske probleme. S tem so zdravstveni službi veliko pomagali in tudi sicer uspešno sodelovali pri njenem pionirskem delu.
1.	decembra 1949 je prišla v Zdravstveno službo v Pomurje še medicinska sestra Elizabeta Vereš. V začetku je dve leti delala v Zdravstvenem domu Ljutomer, leta 1952 pa je bila nameščena na Občinski ljudski odbor Murska Sobota kot referentka za zdravstveno varstvo mater in otrok. Večkrat je prihajala v Zdravstveni dom Murska Sobota in se sestajala z medicinskimi sestrami v patronažni službi. Vodila je tečaje za nego bolnika na domu. Ko je bila leta 1962 okraj Murska Sobota ukinjen, se je na Šoli narodnega zdravja dr. Štamparja v Zagrebu specializirala za področje prehrane in se leta 1963 zaposlila v Splošni bolnišnici v Murski Soboti kot dieteti-čarka. V tem času je vodila dietno prehrano tudi v zdravilišču Radenci in je honorarno poučevala na Zdravstveni šoji v Murski Soboti. Pisala je referate s področja prehrane za sestrsko strokovno glasilo, a jih niso objavili. V bolnišnici ni našla dovolj razumevanja za sodobno dietetiko, zato je odšla v Berlin, kjer dela na kliniki kot die-tetičarka.
Nekaj let po osvoboditvi so prišle prve medicinske sestre v Splošno bolnišnico v Murski Soboti. Ko so redovnice odšle, je namreč v bolnišnici ostalo /e nekaj civilnih bolničark, ki so se sprva usposabljale na tečajih, pozneje pa tudi v šoli za bolničarje. V Ljubljani je bita v tem času ustanovljena Višja šola za medicinske sestre in absolventke te šole so začele kmalu prihajati tudi v Prekmurje, najprej v bolnišnico, ter v njej utirale pot naprednejši in kakovostnejši negi bolnika.
Prva medicinska sestra v bolnišnici je bila Cecilija Seliškar-Kraban, ki je tukaj nastopila službo 15. junija 1956. Prišla je iz Kliničnih bolnišnic Ljubljana, kjer je bila zaposlena od 1. septembra 1955. Več let je bila glavna sestra bolnišnice v Murski Soboti, potem pa glavna sestra Ginekološkega oddelka.
1.	septembra 1956je prišla v bolnišnico tudi medicinska sestra Marinka Planinc-Popit, kije najprej štiri leta delala na Kirurškem oddelku, od 1. septembra 1960 pa je postala glavna sestra Transfuzijske postaje v Splošni bolnišnici.
(Nadaljevanje prihodnjič)
3!. JANUAR >991
Strte n 11
ne zgodi se vsak dan
Jugoslovansko nadzvočno letalo
ZGODOVINA SE RIMA?
Neki duhovitež je nekoč pri- staja nekaj podobnosti med kri-pomnil, da se zgodovina ne po- žarsko vojno in sedanjo krizo, navija, ampak rima. Vzemimo seveda če se sprijaznimo z dej-na primer, da fevdalni vladar, ki stvom, da so takratni dogodki
S
Jugoslavija je začela razvijati novo domače nadzvočno večnamensko borbeno letalo, ki naj bi glede na opremljenost opravljalo lovske lovsko-bombniške in izvidniške naloge v vseh vremenskih razmerah. Letalo naj bi bilo enomotorno z visoko manevrsko sposobnostjo in veliko hitrostjo. Narejeno naj bi bilo iz kompozitivnih materialov, legur aluminija in titana, bilo pa naj bi najlažje v svoji kategoriji lahkih borbenih letal. Maksimalna hitrost 1,8 Maha na 11.000 metrov, povprečna hitrost 1.0 Maha. Opremljen bo z elektronsko opremo in večnamenskim radarjem. Avion je podoben francoskemu RAFAL-u in bo pod krili nosil rakete MATRA (francoske), kar pomeni, da pri projektu sodeluje tudi Francija, saj tako dragih projektov sam ne dela nihče, razen super sil. V desetih letih, kolikor bo trajal razvoj, naj bi za to letalo porabili 1,8 do 2 milijarde dinarjev letno. Pravijo, da bo šel dobro v izvoz. Vprašanje je, od kod denar za omenjeni projekt, ko ponekod še za kruh ni denarja.
d

PABERKI
Konec izdelave trabantov in wartburgov
V Berlinu so sporočili, da bodo v nekdanjem vzhodnonemškem mestu Zwickau še ta mesec ukinili izdelavo maloli-tražnega dvovaljnega vzhodnonemškega avta trabant. Prav tako razmišljajo, da bi istočasno prenehali izdelovati tudi wartburg. Omenjeni tovarni namreč ne moreta več prodajati svojih zastarelih in ekološko vprašljivih osebnih avtov. Sprva so nameravali trabante še izdelovati na osnovi sporazuma s Poljsko, po katerem bi tamkajšnjim kupcem prodali še deset tisoč teh avtov. Vendar pa dogovora niso sklenili, so uradno sporočili, in tako je »zmanjkalo« kupcev. Tovarni v Zwickau in Eisennachu bodo do temeljev spremenili in pripravili za izdelavo drugih vrst avtov ter sestavnih delov zanje.
Kljub temu bo nekaj deset tisoč delavcev začasno ali stalno brez dela. Trabanti in wart-burgi so bili edini vzhodnonemški avti: da bi jim dali vsaj nekaj sveže krvi, so v wartbur-ge začeli vgrajevati Volkswa-gnove motorje, pa tudi to ni bilo dovolj. Zaradi odpiranja meje in združitve Nemčije je zanimanje za te avte povsem uplahnilo. Poleg tega je bila njihova izdelava draga, tehnične rešitve pa daleč za časom.
Enimu kmetu je krava doli stopila; njega žena čez tu taku žaluje, da od žalosti zboli, inu vmerje. Kmet je za ženo žaluval. Sosedje ga od-žalujejo, inu pravjo: res je, ženo si izgubil; ti si pak terden inu mlad; ti lahko drugo dobiš. Ta mu ponuja hčer, vuni sestro, en drugi teto. — »O jest reveš,« začne on govoriti, »v tej vasi je boljši ob ženo, kakor ob kravo pridti; kumaj je žena sklenila, mi jih že deset ponujajo kadar sem ob kravo prišal, ni nobeden drugo ponudil.«
Kdo je davni prednik naših paberkov, od katerega enega v originalni obliki objavljamo? Nihče drug kot pesnik Valentin Vodnik, ki je zgornjo šaljivo zgodbico objavil pod naslovom Kratko-časne pergodbe v Veliki pratiki za leto 1796, torej že pred skoraj dvesto leti.
Med zadnjo poletno sezono je župnik iz francoskega mesteca Senli-sa pritrdil na vrata župne cerkve karton z opozorilom: »Ker v božjem hramu ni nobenega kopalnega bazena, je čisto nepotrebno in tudi neprimerno, da silite vanj v kopalnih kostumih.«
V Birminghamu je bil James Elkourie naravnost navdušen nad policisti, ki so ga aretirali, ker je vozil avto v pijanem stanju. Zatrjeval jim je: »Če me ne bi ustavili in mi onemogočili vožnje naprej, bi prav gotovo koga povozil in tega si vse življenje ne bi mogel odpustiti.«
Cvetke iz šolskih nalog (pa tudi časopisov) so vedno simoatično branje. Nekaj smo jih nabrali ne glede na to, ali so avtentični ali pa plod kakega humorista:
Akropola je bila volkulja, ki je dojila dvojčka Romea in Julijo. — Kukavica je ptica, ki svojih jajc ne znese sama. — Klima traja ves čas, vreme pa le nekaj dni. — V krščanskih deželah sme imeti mož samo eno ženo. Temu stanju pravijo monotonija. — Nero je bil grozovit tiran. Mučil je svoje podložnike z igranjem na violino. — Na glavo vsakega tretjega Američana pride po en tovorni avtomobil. — Če ne bi bilo v vodi toliko rib, bi reke že zdavnaj preplavile vse kopno na Zemlji. Ribe namreč popijejo toliko vode, da je kaj takega nemogoče. — Skoraj vsak grški bog je imel svojega ptiča. — Harpija je devica od bokov navzgor.
In še dokazana ljubljanska spomeniška cvetka v šolski nalogi iz predvojnih časov: Na Marijinem trgu stoji spomenik našega največjega pesnika Prešerna, nad katerim se razprostira njegova soproga.
Gospa Christine Laurent iz Bordeauxa je napisala uredništvu dnevnika v svojem mestu, kaj se je pripetilo njeni prijateljici v Parizu. Vozniki avtobusov, tramvajev in podzemeljske železnice so dalj časa stavkali in prijateljica je morala hoditi v službo peš. Ker je večkrat prepozno vstala, je morala včasih celo teči. Tako je shujšala za pet kil. Bralka iz Bordeauxa je vprašala uredništvo, ali ne bi bilo mogoče tudi v njihovem mestu organizirati kaj podobnega.
Francoski socialistični politik Jan Jaures (postal je žrtev atentata v začetku prve svetovne vojne) ni bil na najboljšem glasu. Kolega Theop-hile Delcasse je rekel o njem: »Jaures je odkritosrčen samo takrat, kadar priznava, da je lažnivec.«
NADLEŽNA FOTOGRAFIJA
Ker se na avtobusnih postajah obrne največ ljudi, jih nekateri uporabljajo kot razglasne postaje. Vse lepo in prav, toda vsaka stvar se lahko opravi na več načinov. Tak, kakršnega vidimo na posnetku, je najslabši. So oglasne deske, ki bi jih lahko premeščali, res tako drage. ali pa je Ljutomerčan vseeno za podobo njihovega mesta, aa, bbp
Uhati grobovi
Malo je svetih stvari v italijanski mafiji, ena pa je gotovo l’omerta — zakon molčečnosti, ki prepoveduje izdajanje skrivnosti družinskih članov. Policija, ki se trudi', da bi zatrla to veliko zlo italijanske družbe, se zato pogosto znajde pred zidom molka, ko išče pomembne informacije. Vendar je neapeljski policiji uspelo, da so ji družinski člani mafijske »camorre« sami zblebetali pomembne stvari. Pri tem so policiji pomagali pokojniki, govorili-pa so seveda žalujoči ostali.
Policisti so nastavili prisluškovalne naprave na grobove mafijskih šefov, ki so pokopani na pokopališču Ercolano, potem pa so pridno beležili, kaj so pokojnim šefom pripovedovali njihovi bližnji in daljni sorodniki. Med jokom vdov in mater je bilo slišati tudi načrte za krvava maščevanja in še marsikaj drugega, za policijo nadvse koristnega. Po štirih mesecih prisluškovanja na grobih so zbrali dovolj gradiva, da so lahko pristrigli peruti lokalni mafiji.
Prisluškovati na grobovih gotovo ni lepo, vendar je ta akcija verjetno preprečila prenekateremu italijanskemu državljanu, da ni prezgodaj odšel na neposredni pogovor s pokojnimi mafijci.
so mu odvzeli ozemlja, zaprosi Zahod za pomoč. Mednarodna vojaška koalicija, ki jo organizirajo z velikimi stroški, mu pride na pomoč. Vojaška ekspedicija, ki jo pošljejo na Bližnji vzhod, pa nima jasno določene poveljevalne verige. Prestolnico podjarmljenega fevdalnega gospostva so njeni okupatorji že deloma razdejali, medtem pa se njeni nesojeni rešitelji prerekajo, ali naj proti okupatorjem uporabijo silo ali naj se z njimi pogajajo.
Vsakdo bi rekel, da gre pri opisanem dogodku za sedanjo krizo v Zalivu, v resnici pa je to zgodba o peti križarski vojni, ki se je končala pred skoraj 800 leti z žalostnim porazom kristjanov. Seveda podrobnosti niso čisto identične. Namesto Kuvajta je bilo treba reševati Jeruzalem, sovražnika Zahoda nista bila Irak in Sadam Husein, ampak Egipt in saracenski nasledniki velikega sultana Saladina. Peta križarska vojna ni trajala nekaj mesecev, ampak štiri leta, organiziral pa je ni predsednik ZDA, ampak papež. Kljub temu pa ob-
nepapolno ogledalo, v katerem lahko opazujemo in ugibamo o možnem izidu sedanjega konflikta.
V času pete križarske vojne je koncept takšne vojne že pripadal preteklosti. Evropski romarji so bili osupli nad razmerami, ki so jih v Sveti deželi zapustile prejšnje križarske vojne, zlasti nad tem. da so križarji prevzeli poganske običaje in dekadentno arabsko kulturo. So bila ta pregrešna in majhna fevdalna kraljestva vredna pomoči in podpore? Vrhu tega je sam papež pokvaril osnovna načela križarskega vojevanja, ker je obljubljal davčne olajšave in odpuščanje grehov vsem, ki se bodo v imenu križa podali preganjat krivoverce.
Ko je papež Inocenc III. leta 1213 začel načrtovati peto križarsko vojno, je bil Jeruzalem že celo generacijo pod muslimanskim gospostvom, vse odkar so ga frankovski vladarji po bitki pri Hattinu leta 1187 prepustili Saladinu. Inocencu III., njegovemu nasledniku Honoriju III.
in njunim odposlancem se ni posrečilo prepričati angleškega in francoskega monarha, da bi se pridružila novi križarski vojski. Papeževo prepričevanje pa je bilo zadosti močno, da je pritegnilo Andreja II., madžarskega kralja, Leopolda VI., avstrijskega vojvodo in celo množico nemških in srednjeevropskih plemičev. Svojo pomoč je obljubil Friderik II., cesar svetega rimskega cesarstva, čeprav je bil v sporu s papežem. Italijanske ladje so mednarodno vojsko prepeljale do palestinske obale. Takratni kronist trdi, da je na pohodu sodelovalo 20.000 vitezov in 200.000 navadnih vojakov, v resnici pa jih je bilo vseh skupaj manj kot 100.000.
Križarji so najprej utrdili ozemlja, ki so bila pod krščansko nadvlado, že od samega začetka pa jih je ovirala slaba organizacija. nedisciplina in pomanjkanje strategije. Posrečili so se jim samo manjši prodori proti Damasku in drugim utrjenim muslimanskim mestom. Nobenega niso zavzeli. Madžarski kralj se je večinoma ukvarjal z zbiranjem svetih relikvij, januarja 1218 pa se je s svojo vojsko odpravil domov.
OBLAČILA ZA ZIMO
Kravo so odeli na Japonskem. Tokrat ne zaradi mraza, temveč za to, ker so tamkajšnji znanstveniki ugotovili, da daje takole v sintetično garderobo ozaljšano govedo več mleka kot v nago. Ne gre le za temperaturne nevšečnosti, temveč tudi za zaščito pred insekti in podobnim. Spoznanje se glasi: Zadovoljna krava, ki se dobro počuti, pomuli več trave in daje zato več mleka. In kako so zadovoljne slovenske krave? Treba bi jih bilo povprašati.
NAJBOGATEJŠI NA SVETU
Ta čast pripada trenutno 56-letnemu Japoncu Voskaikiju Tsutsumiju, ki je lastnik 70 podjetij, 65 hotelov in 31 golf klubov. Njegovo premoženje cenijo na 400 milijard dolarjev, od tega ima na voljo 15 milijard dolarjev v gotovini. Če bi porabil 100 milijonov dolarjev na dan, se mu ne bi niti poznalo. Velja za najbolj skopega človeka na svetu (zato pa toliko ima, bodo rekli varčneži!), in to lastnost je podedoval po očetu, ki mu je vedno prisoli zaušnico, če si je dal na krožnik malo več hrane. Takole se kaže njegovo stiskaštvo dandanes: za zapiske uporablja prazno stran popisanega papirja, vsem uslužbencem v svojih številnih podjetjih in hotelih je ukazal, da smejo porabiti na stranišču le po dva kosa toaletnega papirja; če se s težkim srcem loči od kake stare obleke, ukaže, preden jo zavrže, porezati z nje gumbe, cigarete si prižiga le z zastonjskimi vžigalicami, ki jih dobi po restavracijah. V njegovih hotelih mora vsaka brisača zdr-
Ni primeren za vesoljca
Prva izjava japonskega novinarja Tojohira Akijame, ko se je s sovjetskim vesoljskim vozilom vrnil na Zemljo, je bila: »Dajte mi cigareto!« Tako se je zmagoslavno potovanje japonskega vesoljca in prvega novinarja, ki jo je mahnil v vesolje, spremenilo v veliko reklamo za japonsko tobačno industrijo. Akijama je v svojih sporočilih, ki jih je med osemdnevnim poletom oddajal iz vesolja, redno z obupanim glasom tožil, da mu je hudo, ker ne sme kaditi.
žati leto dni, potem pa jih da predelati v kuhinjske krpe. V svojih gostinskih lokalih je doze za sladkor zamenjal zmanjšimi. Njegovo geslo je: »Nikoli nimam v žepih denarja — tako ga ne morem zapraviti.«
KAMNITA KNJIGA
»To je tako, kot bi našli popolno enciklopedijo o življenju izpred 280 milijonov let,« je Jerry P. MacDonald navdušeno komentiral najdbo fosilnih sledov v skalah, ki so jih raziskovalci našli blizu Las Cru-cesa v Novi Mehiki.
Gre za zares zanimivo pale-ontološko najdbo. V skalah so se ohranile fosilne sledi mnogih, predvsem seveda kopenskih živali, ki so bivale na Zemlji v obdobju zgodnjega perma. Tiste čase so prevladovali orjaški plazilci, med njimi pa so bili že tudi plazilci, iz katerih so se veliko milijonov let kasneje razvili sloviti dinozavri. V kamnito enciklopedijo se je s svojimi sledovi vpisalo okrog petdeset različnih vrst živali, med njimi tudi starodavni škorpijoni, stonoge, ščurki in kopitaste rakovice. A ne samo to, v kamenju so tudi fosilni ostanki rastlin. Skratka, kamenje iz novomehiških gora je polno najraznovrstnejših sledov, nad katerimi se radosti srce paleontologov.
Prostor, kjer so našli te zanimive fosilne sledove, je bil nekdaj obalni pas, zato so se sledovi lahko ohranili.
Minska Sobota, Cinl-Metodova ulica 50.
tel.: (069) 22 219, 22 809, 21 136
Telefaks: (069) 21 136
Za prvo osemletko — proti kanalu
Kidričeva 33 a. MURSKA SOBOTA
V BIML) odslej ženska žalna oblačila ob vsakem času, tudi ob sobotah in nedeljah. Pokličite nas po telefonu.
•	Pestra prodaja v obeh trgovinah
•	Ugodno odplačilo na 3 ali 6 mesecev
•	Odprto od 7. do 19., ob sobo‘ah od Z. do 13. ure
Mamice, BIM misli na vas!
• v obeh naših trgovinah in preko veleprodaje prodajamo
kakovostne plenice iz uvoza SOUND ULTRA
Razen oblačil in drugih tekstilnih izdelkov prodajamo:
• šampone, lake, deodorante, mehčalce, spre-je za prostore, za prijetno počutje vsake ženske pa pripomočke za intimno nego
Stran 12
VESTNIK, 31. JANUAR 1991
za vsakogar nekaj
Krvavenje iz nosu
Do krvavenja iz nosu lahko pride zaradi kihanja, vrtanja po nosu ali spremembe zračnega tlaka. Le redko je krvavenje lahko znamenje resne bolezni, kot so na primer srčna napaka, alergično vnetje nosu, previsok krvni tlak ali motnje krvnega obtoka. Ce krvavi iz nosu človek, ki Je omedlel, obstaja sum, da ima počeno lobanjo.
Kadar krvavimo iz nosu, sedimo na stol in nagnimo glavo rahlo naprej, da kri kaplja iz nosa, da je ne požiramo. Če kljub temu ne nehamo krvaveti, si za 10 minut
gradnja čebelnjaka
ČEBELA VIDI ŠTIRI BARVE
Slikovito okrašene in živopisno Pobarvane panjske končnice, na katere smo Slovenci tako ponosni, nikakor niso moteč kič. Zaznava barve je za čebelo najpo-membneja orientacija, prav barva ji omogoči, da se že med letom naglo znajde in prileti v svoj panj. Toda čebela ne vidi vseh barv. Veliki raziskovalec čebel, biolog, dr. Karl Frisch, je ugotovil, da čebele vidijo štiri barve: modro, belo, rumeno in črno. Ker čebela tu-
Skrivnosti vaših dlani
Hiromantija v vsakdanjem življenju
Ste v prijetni družbi, se zabava-,c’ naenkrat opazite, da ste sogovornika zmedli, celo prizadeli, drugače povedano, rekli ste preveč !n povrh vsega na nepravem mestu ln se nepravem času.
Verjetno se vsi velikokrat znajdemo v podobnih situacijah. Niti ne zavedamo se, da bi nam ta ista oseba lahko bila v pomoč. Mogo-ce je to celo oseba, ki bo vplivala na naše bodoče življenje, mogoče b® to naš bodoči šef, mogoče bo-S^’ ^ar Je ze'° verjetno, že jutri °d te iste osebe potrebovali po-^oč. In kaj storiti, da se podobne situacije ne bi ponovile.
Če bi vsaj malo poznali sogovornika in njegov značaj, bi se že v naprej izognili odkrivanju njegovih skritih lastnosti. Če smo popolnoma odkriti, tudi sami o svojih slabostih nočemo nič slišati. Zato nekaj čisto praktičnih nasve-tov. Pred nami je oseba z zelo dolgini prvim členkom palca, tiran. Nasvet — kujte ga v zvezde, ponižajte se in mu dosti laskajte. Kra-ek prvi članek palca, temu človeku manjka volja, je neodločen, bodite energični. Plemenitega sogo-vornika boste spoznali po navzven pornjenem palcu. Bodite iskreni ln mu povejte kakšno žalostno zgodbo.
ZNOJENJE j
Znojenje je izločanje znoja iz žlez znojnic, ki so v koži. Največ B | J'h je na dlaneh, stopalih, pod pazduho in okrog spolovil. Poglavitna I naloga znojenja je, da uravnava telesno temperaturo. Znoj je tekoči- | ki zlahka izhlapeva, zato redno (normalno) znojenje ni opazno. ■ ITelo zaradi izhlapevanja znoja izgublja toploto. V vročini je znoje- | nie edini način, s katerim se organizem iznebi odvečne toplote. V ■ I vročini je znojenje tako močno, da je količina znoja celo do dva litra B na uro.
Če se znoj cedi po koži v obliki kapljic, to ni primerno za hlaje-|”je telesa, ki tedaj nepotrebno izgublja tekočino, telo pa se ne hladi. | . noj mora namreč sproti izhlapevati, medtem ko znojne kapljice ne _ I,zhlapeVajo.
Ko se vse telo močneje znoji, to ne pomeni vselej, da je znojenje ■ | Povzročila vročina, vroč zrak okrog telesa; močneje se znojimo tudi ■ I zaradi večjih telesnih naporov ali ko imamo vročico.
Čezmerno znojenje lahko nastane tudi »na živčni podlagi«, ob B naPadu hudih bolečin, pri srčnem infarktu, kadar se naglo zmanjša | I s‘adkor v krvi in pri nekaterih nalezljivih boleznih.
I Hladen znoj se izloča tedaj, ko se organizem znajde v kakšni | kudi, nevarni stiski, ko se močno vzemirimo (groza, strah) in ko nas |"aj močno boli. Tedaj se krvne žile v koži zožijo, stisnejo, da bi bil | kfvni obtok močnejši v notranjščini telesa, kjer je kri najpotrebnejša, a B *™ža pobledi in se ohladi, znoj pa se izloča nenavadno hladen.
J Močnejše znojenje posameznih delov telesa nastane največkrat ■ |>>na živčni podlagi«. Znojijo se lahko zelo različni deli telesa, lice in ■ Ivrat, glava za ušesom, jamica pod pazduho, dlani ali stopala. O čez-1 Vernem, premočnem znojenju govorimo tedaj, ko se človek znoji ne
- na vremenske razmere, telesni napor in ne glede na to, kako je | °hlečen ali obut. Močnejše znojenje je le eno znamenj živčne neurav- -| n°teženosti, sicer vegetativnih živcev, ki delujejo neodvisno od naše | v°lje. V takšnem primeru gre za nevrovegetativno distonijo.
1. Zdravljenje premočnega znojenja je dolgotrajno in težavno. ■ I Največja težava je, ko se močno znojijo stopala. Človek si mora več- g kvat na dan umivati noge, jih masirati s špiritom in jih pudrati, zla-
|s'* m6d prstmi. Pomaga umivanje nog menjaje v topli in mrzli vodi: g a°£e je treba držati po tri minute v vroči vodi, nato pa minuto v mrzli g g m to večkrat ponavljati. Po kopeli je treba noge dobro otreti. Pripo- B k \C'j've so bombažne ali volnene nogavice, nikakor pa ne sintetične, g I ogavice je treba menjati večkrat na dan.
zatisnemo nosnici, potem jih polagoma izpustimo in ostanimo še nekaj časa pri miru, čeprav ne krvavimo več. Če spet začnemo krvaveti, postopek ponovimo, in če ne pomaga, moramo k zdravniku.
Majhnemu otroku položimo pod jezik za pisemsko znamko velik pivnik. Za to ni znanstvene razlage — a pomaga. Otroku, ki pogosto krvavi iz nosu, redno kapljamo v nosnici otroško olje, da ostane nosna sluznica vlažna. Tako ne bodo nastajale kraste, ki bi si jih otrok izpraskal.
di rdečo barvo vidi črno, je poleg prvih treh tudi rdeča neprimerna za panjsko končnico. Za popestritev pročelja čebelnjaka lahko uporabimo vse spektre, od svetlih do temnih odtenkov, paziti je potrebno le, da sta med dvema enako pobarvanima panjema najmanj dve drugi barvi. Čim bogatejši bo izbor barv oziroma njihovih odtenkov, tem manj bo zaletavanja čebel v sosednje panje in. tem mirneje bo potekalo nabiranje medu.
Dolgi, tanki in glatki prsti z ši-Ijastimi končnicami, oseba se ukvarja z okultnimi znanostmi. Govorite na isto temo, pokažite interes za ta področja. Zelo šilja-sti prsti. Imate posla z dvolično osebnostjo. Vrnite ji z isto mero, sprejmite igro. Kratki prsti in nervozna oseba. Bodite potrpežljivi.
Štirioglate, kvadrataste končnice veljajo za pametne in iskrene osebe. V pogovoru bodite mirni, konkretni in nadvse pošteni in iskreni. Lopatasti prsti in neodvis-neži. Pred vami je športnik, vaša tema bo šport. Posebej bodite pozorni na osebo, ki ima drugi in tretji prst enake dolžine. Srečali ste kockarja, pustolovca ali spretnega poslovneža. Hitro se bosta ujela, če bo vajina tema denar. To so samo nekatera praktična, vsakdanja priporočila.
Želimo, da jih s pridom uporabljate. S časom boste k vsem tem spoznanjem dodali še kakšna svoja, lastna opažanja. Bodite veseli ste namreč na dobri poti v opazovanju samega sebe in ravnotako drugih ljudi.
P. S.
Z današnjo vajo pričnite pri svojih šefih in predpostavljenih. Veliko sreče. Za drugič vam pripravljamo poglavje, hiromantija ali znanost o črtah na dlani.
Vrača se moda šestdesetih let
Klasična pričeska, ki je bila tako priljubljena v šestdesetih letih, postaja znova moderna.
ŠOPEK SVEŽEGA CVETJA V STANOVANJU
OSKRBA REZANEGA CVETJA
Kdo si ne želi doma v vazi šopek lepega svežega cvetja, saj razveseljuje oko, poživi stanovanje, posebej zdaj pozimi, ko je zunaj vse pusto.
Prav gotovo se težko in redko odločimo, da bi si kar iz dneva v dan kupovali drago cvetje v cvetličarnah ali na tržnici samo za to, da bi imeli vselej v vazi sveži šopek. Zdaj, ko so stanovanja ogrevana, kaj hitro zvene. Morda pa si lahko pomagamo, da nam cvetje, če se kljub draginji odločimo za nakup ali pa nam ga celo kdo pokloni, ostane sveže dalj časa.
Danes želimo svetovati, kako pravilno ravnati z rezanim cvetjem. Rezano cvetje, ki ga lahko dobite v cvetličarnah, ima pogosto za sabo zelo naporno pot, preden
V BOJU
PROTI RAKU
Poročajo, da bi sporne tablete mifepristona, ki sprožijo splav, utegnile koristiti za zdravljenje določenih vrst raka na dojki. Poleg tega naj bi nekaterim ženskam prihranile carski rez, morda pa bi pomagale tudi pri celjenju ran in opeklin. Poskusi so pokazali, da mifepriston preprečuje rast določenih vrst rakastih celic v dojki. Pri porodu lahko koristi, ker zavira učinke ženskega hormona progesterona.
Kuhajte z nami
Bržola Esterhazi
To znamenito bržolo pripisujejo knezu Nikolaju Esterhaziju, znanemu iz rodbine madžarskih bogatašev. Njihova plemiška posest je v razcvetu obsegala 21 gradov, 60 trgov in 414 vasi. Leta 1945 je bilo to še vedno najbolj obsežno madžarsko posestvo.
Za 4 osebe potrebujemo: 75 dag goveje bržole v enem kosu (brez kosti), 4 do 5 žlic tekoče masti, sol, poper, rdečo papriko, dva srednjevelika korenčka, eno korenino peteršilja, dve čebuli, 1 žlico gladke bele moke, 2,5 del mesne juhe, 2 žlički limoninega soka, 4 pičle žlice kisle smetane.
Meso v kosu operemo in ga osušimo s čisto krpo. Položimo ga v manjši pekač ali v kozico. Prelijemo ga z zelo vročo mastjo, da zacvrči. Pečemo v zelo razgreti pečici, da od zunaj okrog in okrog svetlo porjavi. Vmes ga še premažemo z vročo mastjo, popramo, solimo in papriciramo. Korenček, petršilj in čebulo očistimo, drobno narežemo in na žlici maščobe rahlo popražimo, potresemo z moko in dobro premešamo. Zalijemo z zajemalko hladne vode, prilijemo 2,5 del mesne (ali kostne) juhe, dodamo opečeno meso s sokom in maščobo vred, kar se je nabralo pri pečenju. Dobro pokrijemo in na plošči dušimo skupaj z zelenjavo. Vmes po potrebi še zalivamo, da preprečimo praženje.
Ko je meso mehko, ga vzamemo iz kozice, narežemo na lepe rezine in naložimo na ogreti servirni krožnik. Omako pretlačimo, ji vmešamo limonin sok in kislo smetano ter prelijemo z njo meso. S posameznimi koščki kuhanega korenčka ali rezinicami zeliščnega masla obložimo posamezne rezine mesa.
K jedi lahko ponudimo: žličnike, rezance, riž ali krompirjev pi-
re.
POMLADNA PREDSTAVITEV CITROENA ZX
Tole je risba novega citroena spodnjega srednjega razreda z imenom ZX, ki ga bodo slovesno predstavili marca na ženevskem avtomobilskem s-jmu. Dobre štiri metre dolg avto, ki ga je narisal Bertone in je tipični predstavnik tega razreda (zašiljen nos, »skrajšan« zadek z vrati, spredaj motor in pogon), bo sprva na voljo s petimi vrati. Na voljo bo veliko motorjev od 1,1 do 1,9 litra s turbo in dizelskimi različicami. Pričakujejo, da bodo ZX začeli prodajati pri nas v drugi polovici letošnjega leta.
Vaši lasje
vsebujejo
pride v vašo vazo. Pakiranje, včasih v zelo oddaljenih krajih, pogosto ne preveč obziren transport in še marsikaj vzame cvetju nekaj tiste čudovite svežosti, ki jo ima v naravnem okolju. Da bi se privadilo na novo okolje, mora nekaj časa vzdržati brez vode.
Ko cvetje prinesemo domov, ga damo za nekaj ur v mlačno vodo, da si nekoliko opomore. Tako se rastlinske celice stebel listov in cvetov napolnijo z vodo in napnejo. Topla voda pospešuje življenjske procese, pospešuje vsrkavanje v tkiva. Če hočemo ovenelo cvetje spet osvežiti, ga damo v vodo s temperaturo 30—35° C. Hladna voda tudi ni primerna, kadar vodo v vazi menjavamo. Bolje je, če cvetje postavimo v vodo, ki ima sobno temperaturo. Prav tako kakor za lončnice, je tudi za rezano cvetje neprimerna apnena — trda voda.
Dobro je, da voda n^kaj časa stoji — vsaj 24 ur — ali pa jo prekuhamo. Koristno je tudi, da cvetna stebla — poleg tega da jih na novo porežemo in postavimo globoko v toplo vodo — še zavijemo v papir. Le-tega namestimo tako, da so stebla spodaj prosta, zgoraj pa je cvetje zavito. Tako se močno zmanjša izhlapevanje; vsrkana voda ostane v cvetu in celice se napolnijo in napnejo. Pri zavijanju s papirjem pazimo, da cvetov ne stisnemo. Rastline z nežnimi listi ali z belimi in pastelnimi cvetovi so namreč še posebej občutljive.
Preden cvetje postavimo v vazo, mu še porežemo poškodovane ali odvečne liste. Pri dokončni postavitvi in ureditvi cvetja pazimo, da deli stebel, ki so v vodi, nimajo li
stov. V vodi listi namreč gnijejo. Na njih se sčasoma pojavijo bakterije, ki porabijo obilo hrane. Posledica njihovega delovanja je motna voda, vodne cevi v rastlinskih steblih pa se zmanjšujejo.
Rezano cvetje v takem stanju ne more več vsrkavati vode, zato vene in propada. Z zmanjšanjem listne površine zmanjšamo površino, iz katere izhlapeva voda. S tem še se izboljša količina vode v odrezanem cvetju in vzdržljivost cvetov se močno poveča. Za večino rezanega cvetja je primerno, da stoji v vodi le nekaj centimetrov globoko.
Rezana ploskev na cvetnem steblu so za cvet »vrata življenja«, zato moramo uporabit oster nož ali ostre trsne škarje. Nikakor pa ne smemo uporabiti takega rezila, ki bo steblo zmečkalo. Tako bi se namreč celice in cevni povezki zaprli. Rezne ploskve naj so čim večje in poševne. Olesenela stebla pa poleg tega na koncih z nožem še za nekaj centimetrov visoko navzkrižno razkoljemo, otrdela stebla lestnatih rastlin (tudi krizantem) pa nalomimo. S poševno rezjo dobijo stebla večjo ploskev za stik z vodo.
Pri ciklamah in telohu pa stebelc ne prirezujemo poševno, temveč podolžno ali pa jih na več krajih z iglo prebodemo. Želimo vam, da bi sveže cvetje čim dlje lepšalo vaš dom.
(se nadaljuje)
SESTAVIL MASRKO NAPAST	HRVAŠKA HUMORISTKA	M0NG0-LIDNO LJUDSTVO V SIBIRIJI	PRVI SLOV. FILMSKI SNEMALEC (KAREL)	AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA TURNER	FILMSKA IGRALKA RINA	ODLIČNI SLOVENSKI KOŠARKAR	MESTO V SEVERNI NEMČIJI OB EMSU
ZENSKA DOMAČA HAUA ALI OBLEKA							
EVROPSKA KOMISIJA ZA ATOM. ENERGIJO							
AMERIŠKI •BOKSAR (SUGAR RAY)							
ITALIJANSKA TISKOVNA DRUŽBA					GERMANIJ TRESK		
PIVSKI VZKLIK				TANGENS GRŠKI BOG DIVJEGA BOJA			
SLAB PESNIK						LEPILO ZA FILME IN TOPILO ZA LAKE	SEKTA
KONEC ABECEDE		PLOŠČINA JAP. LUKA NA OTOKU HOKAIDO					
FRANCOSKI DRAMATIK ROMUNSKE GA RODU							
AVTOMOBILSKA OZNAKA STIPA		—p-	VESELO DRAMSKO DELO TRENJE				
FR. FILM IGRALKA (MARIE-JOSE)				PRITOK VOLTE V GANI NEODIM			
MESTO V ZDA OB REKI OHIO							
PRIPADNIK LJUDSTVA V KURDI-STANU		I			NATRIJ		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: naivnež, epoleta, kanonir, oč, Mali, risi, en, E, Olona, Kaleb, triceps, Nen, let, Ota, Iso, strasti, Ta, skok.
pomembne informacije
— Ste pogosto utrujeni?
— Trpite zaradi zaprtja?
— Imate nenavadno željo po sladkem?
— Ste pogosto prehlajeni?
— Ste alergični?
— Imate bolečine v sklepih?
— Vas muči nespečnost?
— Imate težave pri dihanju?
— Ste nervozni!
Če lahko na gornja vprašanja odgovorite pritrdilno, je zelo verjetno, da je ravnotežje mineralov v vašem telesu moteno. Z mineralno analizo je mogoče ugotoviti, kateri minerali vam manjkajo, katerih težkih kovin imate preveč in kaj lahko proti temu storite.
Minerali in elementi, ki jih zaznavamo v organizmu, so za normalno delovanje organizma življenjsko potrebni.
Yestnik. 31. januar 1991
Stran 13
utrip življenja
LADISLAV MARTON IZ DOLGE VASI PRI LENDAVI JE POSTAL PODJETNIK
Varjenje brez elektrod
Pooblaščeni zastopnik firme iz Dachaua. Velik uvoznik ležajev. Več lastnega znanja
Ladislava Martona iz Dolge vasi sicer nisem spraševal, zakaj je imel, ko je bil zaposlen v Var-stroju oziroma poznejšem podjetju Imo, še dovoljenje za popoldansko obrt, slutim pa, da bi mi odgovoril, da zato, ker se kot strojni tehnik v družbenem sektorju ni mogel dovolj uveljavljati in — zaslužiti. Pred desetimi leti so mu torej dovolili, da je po
Ladislav Marton iz Dolge vasi varilnega aparata.
poldne lahko kaj koristnega počel, pred dvema letoma pa se je poslovil od delovnega mesta in vzel redno obrtno dovoljenje. Dejavnost: ključavničarstvo in strugarstvo. Po sprejetju zakona o podjetjih pa je še ustanovil (kot množica drugih) zasebno družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in jo poimenoval Eskot, kar je kratica dejavnosti: proizvodnja elektrostrojne opreme in trgovina.
»Še naprej ostajam zvest obrtni zadrugi Lindau Lendava,« nam je zatrdil Ladislav, ki nam
Parcele so predrage
To že nekaj časa ugotavljajo v soboški občini — Za komunalno opremljeno zemljišče že 400 tisočakov — Ponudb za nakup nezazidanega stavbnega zemljišča pa ne manjka
Cene za komunalno opremljenost parcel so predrage, saj je treba zanje že sedaj odšteti po 400 tisoč dinarjev. Zato je treba temeljito premisliti, kako s tem v prihodnje, kajti v teh razmerah si lahko le redki posamezniki privoščijo nakup takih parcel za gradnjo hiše. To ugotavljajo tudi v soboškem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, kjer razmišljajo, da cene komunalno opremljenih parcel ne bi več dvigovali, čeprav zainteresiranim strankam omogočajo plačilo v določenem časovnem obdobju, ki ni daljše od enega leta.
Seveda se v posebnih težavah znajde sklad stavbnih zemljišč, ki mora odkupiti parcele in zagotoviti njihovo ustrezno opremljenost. Ponudb za nakup nezazidanega stavbnega zemljišča kljub kriznim časom ne manjka, marsikatero prošnjo pa morajo odkloniti, saj je treba strogo spoštovati sprejeto urbanistično ureditev. Sicer pa so nazadnje odobrili obročno odplačevanje stroškov komunalne ureditve za zemljišča v naselju Beltinci Jugovo, vlogo Kmetijske zadruge Pa-nonka za podaljšanje najema zemljišča v katastrski občini Nemčavci, kjer gre za približno 35 hektarov in oddajo poslovnih prostorov na Lendavski ulici 22 v Murski Soboti za zbiralnico blaga za kemično čiščenje ter spremembo pogodbe o odkupu stanovanjske hiše v Zvezni ulici 9, kjer se bo kupnina zmanjšala za 30 odstotkov, najemniku pa bodo zagotovili nadomestno stanovanje.
M. Jerše
ga je po nekajmesečmn naprezanjih končno uspelo »izslediti«. Čeprav ima obrt in zasebno podjetje, zaposluje samo enega delavca, on sam pa je tako rekoč deklica za vse: novator, izdelovalec, nabavni, prodajni...
»Preko firme Eskot za zdaj uvažam in v Jugoslaviji prodajam različne ležaje. S svojo ponudbo sem dokaj konkurenčen,
nam je predstavil delovanje svojega
Foto: S. S.
zato se zaradi prodaje ne morem pritoževati, še zlasti pa ne doslej, ko ni bilo uvoznih omejitev. V obrtni dejavnosti pa izdelujem razne vrste varilnih aparatov za pričvrščevanje vijakov, čepov in podobnega.«
Ladislav Marton nam je nato razkazal delovanje svojih specialnih varilnih aparatov, ki omogočajo varjenje (pričvrščevanje, pritrjevanje ...) brez običajnih elektrod. Z njegovim aparatom se recimo vijak »prilepi« na ploščo. Za to poskrbijo: varilni aparat z elektroniko, pištola, v
Zasebniki tudi v Radencih!
Časi, ko je bila Radenska edini lastnik vseh gostinskih lokalov v Radencih, so minili. Mnogi se še spominjajo, s kakšno težavo so v Radencih dobili dovoljenje za odprtje prve slaščičarne ali gradnjo nadomestnega objekta slaščičarne, ki je bila zelo priljubljena. Dolga leta so bili Radenci zaprti za zasebno gostinsko-turisti-čno ponudbo. Verjetno so tudi v zdravilišču spoznali, da ne morejo imeti vsega v svojih rokah in da je popestritev dobrodošla (ali pa so jih prisilile razmere).
Kakorkoli — bratom Hamiti, slaščičarni in dnevnemu baru Tamara, turistični kmetiji Rožman in zasebnemu podjetju za turistično svetovanje Marika se je pred kratkim pridružil še prvi zasebni kava bar Zlata penina. Čeprav zveni ime nekoliko nenavadno, pa lastnica meni, da bo od tega dvojna korist: propagirala bo to penečo se pijačo, kakor so zahtevali prostorodajalci (podjetje Radgonske gorice), hkrati pa bo
Ženka Hošpel je v Radencih prevzela kava bar Zlata penina. Prijetna popestritev radenske turistične ponudbe.
to ime propagiralo tudi njen lokal.
Lokal je v zgradbi, ki je zelo povezana z razvojem kraja. V njej je bila najprej (in to dolga leta) mesnica Mesoizdelkov Kmetijskega kombinata. Ko so zgradili novo mesnico, je bila hiša kar nekaj časa zapuščena in je začela propadati. Odločili so se, da jo uredijo in popestrijo turistično ponudbo v Radencih. Kaže pa, da je bil pristop napačen. Če hoče kdo pritegniti goste, mora v to tudi nekaj vložiti — trud in denar. V letu in pol so imeli s prodajo in poskušnjo vin samo stroške. Ko so se odločili, da dajo poslovne prostore v najem, se je kljub visoki ceni pojavilo kar pet interesentov. S pomočjo podjetja RCS je lokal najela Ženka Hošpel. V mesecu in pol so- 55
katero se da vijak, čep ali kaj drugega. Ob pritisku na tipko nastane moč 10.000 amperov, in sicer v 2 tisočinkah sekunde, potem je čep pritrjen. S tem postopkom je mogoče variti (v hipu pritrjevati) čepe ali vijake debeline od 2 do 22 milimetrov. Seveda pa v obratovalnici Ladislava Martona ne izdelajo vsega sami: najzahtevnejše dele (kondenzatorje) uvaža od poslovnega partnerja firme HBS iz Nemčije, s katero je sklenil pogodbo o blagovni menjavi v vrednosti 200.000 mark letno, poleg tega ima posebno pravico izdelave in prodaje po njihovi tehnologiji v Jugoslaviji in vzhodnih državah (Madžarska, ZSSR itd.).
»Moji varilni aparati za pričvrščevanje vijakov in čepov niso poceni, saj so narejeni po posebni tehnologiji,- stanejo pa od 50.000 do 100.000 dinarjev. Na jugoslovanskem tržišču jih letno prodam kakih 20, kupci pa so ladjedelnice, termoelektrarne in drugi, kjer je potrebno na hitro zavariti vijake ali čepe, pri čemer pa se ne sme segreti (ali celo ožariti) predmet, na katerega varimo.«
Ladislav Marton je varilno tehnologijo že zelo izboljšal, na kar je postal pozoren tudi tuji partner. V njegovi delavnici pa nastajajo še aparati za »streljanje« iglic (neke vrste dolgih in tankih žebljev) za pritrjevanje izolacijskih plošč ali bal. Tam, kjer še nimajo njegovih aparatov, to počneta dva delavca: eden drži, drugi pa zabija s kladivom. Cesto po prstih. Daje tako, je povedal tudi Ladislav, saj je bil svojčas vodja sektorja izolacij. V njegovi prejšnji firmi tudi že strojno pričvrščujejo.
S. Sobočan
kvadratnih metrov lokala popolnoma preuredili — notranjo opremo je naredil Graditelj Komuna Beltinci, unikatno namizno opremo pa Cvetka Komar iz Lendave. Zanimiva so tudi vitra-žna okna, izdelek Ivana Premzla iz Maribora, ter ceniki Zvoneta „ Gabriana.
Lokal je v Radencih prav prijetna popestritev, lastnica pa je kar dobro znana, saj je bila sedem let gostinka v Radenski. In
|MI LENDAVA ■ ■■ ■■	■■■
i Kabelska televizija । J v Lendavi J | Te dni je krajevna skupnost Lendava razposlala krajanom I ■ Lendave in dela lendavskih goric pristopno izjavo in splošne ■
pogoje poslovanja kabelske televizije. Kabelska televizija naj | I bi odpravila slab sprejem v nekaterih delih mesta in goric, । J omogočila pa naj bi sprejem 7 zemeljskih in 10 satelitskih tele- | vizijskih programov. Priključek na kabelski televizijski sistem ■ । naj bi stal 895 nemških mark v dinarski protivrednosti. Ta zne- I | sek naj bi koristniki vplačali v desetih obrokih do konca letos- | I njega leta. Kabelsko televizijo bo zgradila Obrtna zadruga 14. ■
oktober iz Gornje Radgone, s katero je krajevna skupnost skle- | Inila pogodbo. Akcija za gradnjo kabelske televizije se je na ob- । močju krajevne skupnosti Lendava začela že v lanskem letu, a | | sprva ni bila uspešna. Sedaj, ko so znani splošni pogoji, se bo ■ B laže odločiti za priključitev.	Jani D. Z
V dveh mesecih kabelska
TV
— V krajevni skupnosti Tišina je preteklo od podpisa naročila vaščanov Tišine, Tropo-vec in Gradišča za zgraditev kabelske televizije pa do dne, ko že lahko gledajo 14 programov, med njimi 10 satelitskih, manj kot dva meseca. Kot je povedal strokovni sodelavec Konrad Vogrinčič, so bili vaščani presenečeni.
Doslej se je na kabelsko televizijo, ki ima sprejemno postajo na osnovni šoli na Tišini, priključilo okoli 300 gospodinjstev. Priključek, ki ga je mogoče plačati v osmih obrokih, bo stal posameznika 1000 DEM dinarske protivrednosti.
Dela je v rekordnem času opravil izdelovalec Tv anten ELRAD iz Gornje Radgone. Od načrtovanih sredstev jih bo nekaj ostalo, zato bodo v kratkem povečali število satelitskih programov.
Za napeljavo oziroma priključitev na CATV pa se pripravljajo tudi v KS Gederovci, kamor spadajo še vasi Murski Petrovci, Sodišinci, Borejci, Rankovci in Vanča vas.
Hitra zgraditev omrežja kabelske televizije v KS Tišina bi lahko bila zgled tudi Murski Soboti, kjer so prebivalci tega mesta plačali že 4 oziroma 5 obrokov ob obljubi, da bodo na kabelsko omrežje priključeni že novembra lani. Večina lastnikov zasebnih hiš pa tačas še ni dobila priključka.
Boris Hegeduš
zakaj je tvegala in se podala v zasebne vode:
»Želela sem imeti svoj lokal, nekaj posebnega, dodatno ponudbo, pravzaprav rada delam z ljudmi, zato sem si vedno želela svoj lokalček. Tu imaš več možnosti, da se posvetiš gostu in prilagodiš ponudbo,« je dejala Ženka Hošpel.
Ima velike načrte tudi za naprej, saj je za stavbo prav prijeten prostor, ki bo poleti primeren za vrt. Vesela bi bila, če bi ji dali v najem tudi gornje prostore, kajti s tem bi lahko ponudbo še bolj popestrila z raznimi igralnimi aparati, mizo za biljard . . . Po pogodbi o najemu prostorov je dolžna prodajati le vina Radgonskih goric, kar pa je niti ne moti, saj imajo kakovostna vina, ima pa še to ugodnost, da jim plača šele takrat, ko proda pijačo. Ponuja šest vrst kave, koktejle na osnovi šampanjca ter seveda vsa buteljčna in peneča se vina po 1 deciliter. Seveda o lokalu ne bi toliko pisali, če to ne bi bilo prav v Radencih, pozdravljamo pa tudi sodel rvanje Radgonskih goric, ki bodo verjetno imele več dobička s pobiranjem najemnine kot prej s prodajo svojih izdelkov.
Bernarda B. Peček
Obvoznica in nov most?
Gornja Radgona in Radenci se želita otresti čedalje večjega prometa — Je razmišljanje o obvoznici res le sanjarjenje? — Novi most čez reko Muro na Petanjcih cenejši kot obnova sedanjega.
Veliko načrtov je že bilo narejenih, še več besed spregovorjenih .. . Kljub temu pa do sedaj ni še nihče našel prave rešitve, kako mesto Gornja Radgona obvarovati pred vedno večjim prometom. Ne le da je promet na magistralni cesti vse gostejši, ampak je nenehno oblegan tudi mednarodni mejni prehod, saj ljudje še vedno drvijo po nakupih v sosednjo Avstrijo. Poleg tega pa si ta mejni prehod izbere čedalje več tovornjakarjev, ki vozijo na mednarodnih progah. In če k temu prištejemo še avtobuse, ki v središču mesta povzročajo dodatno gnečo, tovornjake, ki vozijo blago z železniške postaje ali nanjo, pa še tovorna vozila z živino, ki vozijo proti klavnici, je slika prometnih razmer v Gornji Radgoni popolna. Tudi zaradi tega (prometa) se Gornja Radgona ni mogla razvijati. Nekdo je v preteklosti naredil nekaj osnovnih napak, ki jih bo danes le težko odpraviti.
Tudi v Radencih je skoraj podobno. Tu bi bili veseli, če bi se lahko izognili prometu, vendar to ni mogoče, saj poteka ves promet med Slovenijo in Prekmurjem prek mostu v bližini Rade-nec. Ždravilišče, ki gostom obljublja tišino, mir in svež zrak, je zatrpano z vozili. Tudi v Rogaški Slatini so dolga leta govorili, da najbolj prometne ceste skozi središče zdraviliškega kraja ne morejo zapreti — pa jim je le uspelo. Obvoznica z odpravo prometne gneče je dala zdravilišču dodatno veljavo. V Radencih pa zaenkrat ne morejo rešiti niti tega, da se uslužbenci ne bi z avtom pripeljali prav v srce zdraviliške
--LJUTOMER
Zasebna trgovina AVTOMATERIAL
Ob mehanični delavnici v Trstenjakovi ulici v Ljutomeru so odprli zasebno trgovino AVTOMATERIAL, ki jo vodi direktor Franc Makoter. Zasebna trgovina omogoča strankam nakup 80-od-stotkov rezervnih delov za vozila Lada, Zastava, Renault, P 126 in za še nekatere. Poleg rezervnih delov imajo še vse vrste avtomobilskih gum, čistila in kozmetiko. Gume montirajo brezplačno. To je ena prvih tovrstnih trgovin v severovzhodni Sloveniji.
FS
CARINARNICA GORNJA RADGONA
ponovno oojavija
javno dražbo
za prodajo službenega vozila znamke FIAT ZASTAVA 750 LE, leto izdelave 1984, prostornina 767 ccm, prevoženih 78.113 km.
Avtomobil je vozen. Izklicna cena je 3000,00 din.
Prometni davek ni obračunan in ga plača kupec.
Javna dražba bo v ponedeljek, 11.2. 1991, ob 15. uri v prostorih blagovnega carinjenja Carinarnice Gornja Radgona. Interesenti morajo plačati pred začetkom javne dražbe varščino v višini 10 % izklicne cene.
Avtomobil se bo prodajal po sistemu videno-kupljeno in kasnejših reklamacij ne bodo upoštevali.
ga naselja (kjer so v nekdanjih vilah pisarne).
In kakšne so rešitve, o katerih zaenkrat lahko le sanjamo, če pa bi bili vsi glasnejši in odločnejši, pa bi lahko čez nekaj let postale tudi resničnost. Najodgovornejša institucija, ki odloča, kaj in kako se bo gradilo in obnavljalo, je Republiška uprava za ceste. Ta je pred kratkim prevzela tudi vso dokumentacijo, ki jo je občina Gornja Radgona zbirala za t. i. prometno študijo mesta Gornja Radgona — to je v njihovi pristojnosti, poleg tega pa v občini za kaj takega nimajo niti denarja. Imajo pa pravico, da predlagajo idejne načrte. Med temi pa je tudi obvoznica mimo Gornje Radgone, kolesarska steza od Radenec do Gornje Radgone (če ne drugega, bi morali vsaj to upoštevati pri obnovi magistralne ceste) ter obvoznica mimo Radenec. Novi odsek ceste naj bi se usmeril proti reki Muri že v Šra-tovcih in tako zaobšel Radence. Hkrati bi s cesto nastal tudi obrambni nasip pred poplavami (o čemer morajo v Radencih prav tako razmišljati, kajti narasla reka Mura lahko poplavi ves kraj).
Tudi razmišljanje o novem mostu ni za lase privlečeno — obnova obstoječih mostov, ki povezujejo Radence in Petanjce, bi bila prav tako draga kot gradnja novega.
Vprašanje je le, kdaj se bo Republiška uprava za ceste odločila, da bo vlagala denar tudi v obnovo in gradnjo pomurskih cest in mostov?
Bernarda B. Peček
Stran44
VESTNIK, 31. JANUARJI991
utrip življenja
CERKVENJAK V SLOVENSKIH GORICAH
Čedalje manj razviti
V zadnjih nekaj letih so v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah zelo napredovali. V mislih imamo objekte, ki so nujni za neko krajevno središče. Leta 1988 so odprli novo šolo in telovadnico, naslednje leto (1989) so dobili zdravstveni dom in trgovino, lani avtobusno postajo. Sicer pa preberite, kaj nam je še povedal tajnik tamkajšnje krajevne skupnosti Darko Lorenčič:
»Krajevna skupnost Cerkvenjak združuje 15 vasi oziroma zaselkov, v katerih je 570 gospodinjstev, ki imajo skupaj 2300 prebivalcev. Celotno območje ima površino 25 kvadratnih kilometrov. Lani smo na tem območju dokončali veliko naložbo: napeljali smo 60 kilometrov telefonskih vodov, tako, da imajo zdaj telefone v
V Cerkvenjaku so v zadnjih treh letih zgradili: šolo, telovadnico, trgovino, zdravstveni dom, avtobusno postajo, oziroma parkirišče avtobusov, še letos pa bo dokončana nova gostilna (objekt na sliki skrajno •evo).	Foto: Š. S.
Kupi si sladoled, Vesna
Zdaj, ko nisem več med njimi, ko ne poslušam več njihovega otroškega tožarjenja, ne poslušam izrazov Veselja ob uspehih, ne gledam njihovih solza ob porazih, prihajajo njihove podobe k meni v drugači obli-
Silijo me, naj napišem njihove zgodbe, zgodbe če-st° krutega življenja duševno prizadetega otroka. Ena teh zgodb je danes pred vami.
Bilje lep jesenski dan, ko je stopila v mojo pisarno tnati — visoka, bleda, nemirna. Ob njej sta stali dve deklici. Povedala mi je. da je starejša Vera stara 12 ei in mlajša Vesna 8 let. Sama je dobila dobro zaposlitev v Nemčiji, zato je dala deklici v dobro rejniško družino v naši občini, kjer naj bi tudi obiskovali osnovno šolo s prilagojenim programom (takrat smo jo 'menovali uradno posebna osnovna šola). Mati je bi-a samohranilka, sorodnikov v naši občini ni imela, zato sta deklici z njenim odhodom ostali popolnoma sami v sicer zelo dobri rejniški družini, ki je zanju le-P° skrbela. Starejša Vera se je življenju v novem do-rni1 in šoli normalno prilagajala. Bila je prijetna, ži-vahna svetlolaska, ki so jo imeli vsi radi. Drugače pa Je bilo z mlajšo Vesno. V razredno skupnost se ni vključevala, za naklonjenost sošolcev in sošolk si ni Prizadevala, vsi poskusi razredne učiteljice, da bi jo dvignila iz očitne osamljenosti, so ostali brezuspešni.
solo je začela prihajati brez domačih nalog, često Je privrela na dan njena zadržana agresivnost, ki ji Je se bolj odtujila vrstnike v razredu. Nemalokrat so našli v njeni torbi predmete, ki so zmanjkali učen-cem. V šolo je prihajala rejnica s pritožbami, da iz ■vole ne prihaja pravočasno, da je poleg vsega začela močiti posteljo. Bila je obupana, saj je za obe deklici enako dobro skrbela in ju imela rada, pa vendar ni našla poti do Vesninega srca. V tistem času na šoli Se nismo imeli svetovalnih delavcev, zato sem poleg ^rednega učitelja tudi sama obravnavala učence, Ce je to bilo potrebno. Ob takem razgovoru z Vesno Sem spoznala, da deklica ne more prenesti izgube ^'ene. da jo na vsakem koraku strahotno pogreša. Mati pa se nj rcdn0 oglašala. Svoje obveznosti do rejnikov je vnaprej poravnala, deklicama je tu in tam napisala kakšno kartico, obiskat pa ju ni prišla. V e,nčiji je spoznala moškega, s katerim je živela in elala in »služila«, da bi nekoč sebi in hčerkama ^tvarila urejen dom. Kaj vse je v tem času pri svojih eklicah izgubljala, tega pa se ni zavedala.
Bilje mrk, deževen dan, ko se je oglasil na šoli mi-cmk. Poslali so ga iz samopostrežne trgovine, kjer Je Vesna že drugič nabrala precej stvari, ki jih ni P acala. Poklicala sem jo iz razreda, ker je želel go-°riti z njo. Ob pogledu nanj se je usedla na stopnice
ni hotela naprej. Na naša vprašanja ni odgovarja-
vseh krajih. Telefonske priključke imajo v 234 gospodinjstvih, centrala v Cerkvenjaku pa omogoča še 120 priključkov. Čeprav smo za telefonijo dobili nekaj denarja iz sklada za nerazvite, so naši krajani globoke posegli v žep, saj so za telefonski priključek primaknili dinarsko protivrednost 4000 mark.«
Sobesednik nam je v nadaljevanju še povedal, da so v tem delu Slovenskih goric ustrezno rešili problem zdrave pitne vode, saj se je 380 gospodinjstev priključilo na ptujski vodovod, v Župetincih pa imajo vaški vodovod, ki ima 130 odjemalcev. So pa nekoliko v zaostanku s cestami, vendar to skušajo zdaj pospešeno nadok
naditi. Lani so asfaltirali 7 kilometrov, letos pa je v načrtu modernizacija 2 kilometra dolge ceste med Cerkvenjakom in Brengovo. Do konca 1994. leta bodo skušali pripeljati asfalt v sleherno vas oziroma zaselek. V ta namen združujejo denar na podlagi referenduma, še večje zneske pa dajejo na podlagi posebnih pogodb, pač tam in tedaj, kjer/ko modernizirajo določeno območje.
V Cerkvenjaku in okrog njega pa so ceste asfaltirane. Odkar so v tem krajevnem središču objekti, ki smo jih že omenili, se je podoba kraja bistveno spremenila. Še letos pa bo v vasi dograjen tudi sodoben gostinski lokal, ki ga gradi Drago Košnik.
Š. Sobočan
la. Vsa majhna in sključena je oklepala svoja kolena in gledala daleč skozi okno. Skoraj bi verjela, da naših besed sploh ni slišala.
Potem smo materi poslali uradno vabilo, naj se čimprej oglasi na šoli. Prišla je, lepo oblečena, a vsa nemirna in neuravnovešena. Še glas ji je drhtel, ko se je z menoj pogovarjala. Seznanila sem jo z vsemi problemi, ki jih srečujemo pri Vesni mi in rejniška družina ter jo prosila, naj si uredi življenje tako, da bo lahko vsaj Vesno vzela k sebi. Očitno je, da jo mala preveč pogreša in da ne more sprejeti okolja, v katerem jo je pustila. Vesna je drugačna od Vere. Njej tudi najboljša rejniška družina ne more nadomestiti matere. Odločno je odklonila predlog, da bi deklico vzela k sebi. Zatrjevala mi je, da Vesni v rejniški družini nič ne manjka, da je mala le močno »trmasta« in razvajena. Sama se bo šele čez kakšno leto vrnila iz Nemčije in nato vzela obe hčerki k sebi. S svojim prepričevanjem nisem' uspela. Kljub skrbi za deklici je bila čustveno hladna mati.
Takrat sem poklicala Vesno iz razreda. »Mama,« je zaklicala in stekla k njej. Z brezmejno srečo v očeh se je stisnila v njeno naročje. Božala jo je po rokah, po obleki in strmela v njen obraz, kot strmi vernik v cerkvi v obraz matere božje. Odšla sem iz pisarne in ju pustila sami. Želela sem, naj bi jo Vesna imela nekaj časa samo zase. Ko sem se vrnila, je bila mati pripravljena na odhod. Z Vesno sva jo spremljali iz šolske zgradbe in se ustavili na dvorišču. Videla sem, da se je Vesna krčevito oklepala materine roke in je ni bila pripravljena izpustiti. Hudo mi je bilo ob pogledu na to malo, nebogljeno deklico, ki je tako hrepenela po materini bližini. »Pa pojdi z mamo, Vesna,« sem ji dejala. Materi pa omenila bližnjo slaščičarno, kamor naj bi še za nekaj časa peljala svojo malo hčerko. »Saj sem ji dala denar za sladoled,« mi je odvrnila in nakazala mnogi) opravkov. ki jih še ima. Naglo se je poslovila in odšla. Obe z Vesno sva molče gledali za njo. Nato sem deklico objela okrog ramen in se z njo vrnila v staro, a toplo šolsko poslopje. V razred je odhajala vsa majhna in sklonjene glave. Tudi jaz sem se brez volje do dela usedla za svojo pisalno mizo in strmela predse.
»Kupi si sladoled. Vesna, da boš pozabita na mamo, ki ne čuti tvojega hrepenenja in ljubezni, kupi si sladoled, ki ti bo nadomestil topel dom in varnost in vse, kar si želi tvoje drobno srce. Kupi si...
Kaj naj si pa kupim jaz, da preženem nemoč ob tem in podobnih primerih, ki jih srečujem v življenju ?
Kako težko je včasih biti vzgojitelj in vendar kljub vsemu lepo.
Cilka Dimec-Zerdin
Prepolovili so mu posestvo
Domajnkovi iz Hrastja-Mote so bili pred vojno premožnejši, kot so sedaj. Imeli so 20 hektarjev obdelovalne zemlje, mlin in 2,5 hektarja vinograda na Stanetinskem Vrhu ter hektar nasada trt na Murščaku. V obeh so imeli hiši s kletmi, v njiju pa so stanovali viničarji. Zdaj imajo Domanjkovi le še polovico prejšnjega posestva, nimajo več mlina, ne hiš v vinogradih .. .
Rudi Domajnko, rojen 1915. leta, je še zdaj, čeprav je star 75 let, prava štajerska korenina. Dela od jutra do večera, je zgovoren, po svoje pa tudi vztrajen. Trdno je prepričan, da bo nova oblast popravila krivice, ki jih je naredila od zmage pijana prva povojna oblast.
»Javni tožilec iz Maribora dr. Peter Kobe me je obtožil, da sem se oktobra 1946. leta po nalogu bandita Matjašiča zglasil pri tolpi kot zaupanja vredna oseba ter tam dobil nalogo, da pridobivam ljudi za križarsko gibanje in poizvedovanje za orožjem. Očital mi je še, da sem v bando privedel Vrbnjaka, za katerega sem vedel, da ima orožje. Tudi naj bi se izogibal zajetju na ta način, da bi spodbujal gradnjo bunkerja ...
Sodišče me je obsodilo na 4 leta robije, 1-letni izgon iz kraja bivanja in zaplembo premoženja: 10 hektarjev zemlje v neposredni bližini stanovanjsko-gospodar-skega poslopja. Nič niso pomagale pritožbe in »odsedeti« sem moral 3 leta in 6 mesecev. Seveda nisem počival, ampak delal v Ljubljani, Žirovnici ... Le enkrat mesečno sem smel imeti obisk, boljše je bilo s paketi, ki sem jih lahko prejel dvakrat mesečno.«
To pa še ni vse, kar je doživel Rudi Domajnko! Z zakonom o odpravi viničarskih odnosov so mu odvzeli oba vinograda s hišami.
»Zelo sem se moral potruditi, da so mi vrnili vsaj hektarski vinograd na Murščaku, ne pa tudi hiše. Vinograda na Stanetinskem vrhu pa nikakor nisem uspel dobiti nazaj. Očitali somi, da sem ljudi, ki so stanovali v mojih hi-
V Turnišču bodo gradili
Turnišče se ponaša z več pridobitvami skupnega pomena, po drugi strani pa nima objektov, ki jih imajo v manjših krajih. V mislih imamo vaški dom. Zdaj so na zboru občanov sklenili, da bodo k »občinski« stavbi, v kateri so matični in krajevni urad, sedež krajevne skupnosti in pošta, zgradili prizidek, ki bo imel (z uporabnim podstrešjem) 600 kvadratnih metrov. V zgradbi bodo prostori za člane nogometnega kluba in raznih društev, potem večja sejna soba, večnamenska dvorana ter garaža za gasilski avto in drugo opremo. Hkrati z gradnjo prizidka nameravajo obnoviti še staro stavbo, v kateri bo odslej tudi več prostora za sedanjo in razširjeno poštno centralo.
O prizidku in zbiranju denarja zanj se bodo občani Turnišča izrekali na bližnjem referendumu. Tedaj naj bi odločili, ali bodo zbirali denar tudi za obnovitev asfalta in modernizacijo še nekaj krpic makadamskih cest. Če pa bo ostalo še kaj denarja, bodo pripravili načrte za vaško kanalizacijo.
Š« s.
šah v vinogradih, izkoriščal, sam pa sem menil in tega doslej nisem spremenil, da ni bilo nobenega izkoriščanja, saj so imeli brezplačno stanovanje, še vzdrževal in popravljal sem ga sam, za delo v vinogradu pa so dobili plačilo, preostale dni pa so lahko delali kjerkoli.«
Rudi čuti v srcu bolečino. Skozi vhodna vrata v stanovanje mi 'je pokazal 10-hektarsko površino, ki je potem, ko so mu jo zaplenili, prešla v splošno ljudsko premoženje, zdaj pa jo obdeluje Vinogradniško gospodarstvo Kapela. To podjetje ima tudi njegov 2,5-hektarski vinograd na Stanetinskem Vrhu. Vinograd na Murščaku, ki mu ga je uspelo dobiti nazaj, menda zato, ker je imel mladoletne otroke, pa mi je šel pokazat. V njem je kakih 1.900 trsov žlahtne trte.
»Kakovostne sorte v našem vinogradu niso novost, saj smo jih imeli že takrat, ko smo obdelovali 3,5 hektarja vinogradov. Zanimivo pa je, da je bila sladkorna stopnja veliko višja kot zdaj in tedaj sploh in bilo treba doslad-kavati.«
Rudijevo vino pa je tudi zdaj kakovostno. Ob obisku sem ga moral poskusiti v vinski kleti, ki je doma v Hrastju-Moti pod sta-
UMRL PETER FEKONJA -KULTURNI ZANESENJAK
Pretekli ponedeljek (21. januar) smo se na radgonskem pokopališču poslovili od Petra FEKONJE (65 let) iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni. Pokojnikovo plemenito srce se je ustavilo dobesedno sredi dela, saj se je z družino pred slabimi štirimi meseci preselil v nedokončano novo hišo.
Pokojnik je od mladih dni okušal težave takratnega sistema. še bolj pa je bil prikrajšan med vojno. Toda poln idej se je po vojni vrnil v domači kraj in bil takoj pobudnik za ustanovitev kulturno-prosvetnega društva v domačem kraju, ki je pozneje dobilo ime po rojaku Petru DAJNKU. V društvu je pokojnik deloval vse do smrti, večinoma kot predsednik. Tudi gasilcem v domačem kraju se je pridružil takoj ob ustanovitvi leta 1951.
Peter FEKONJA je bi! znan in spoštovan daleč naokrog, saj je bil eden najbolj znanih povojnih kulturnih delavcev v radgonski občini. Za to dejavnost in delo v gasilskih vrstah je prejel naj višja občinska priznanja, pa tudi nekaj republiških. Prav njemu gre zahvala, da je ohranjena rojstna hiša Petra Dajnka v Črešnjevcih in da je spremenjena v muzej nekaterih edinstvenih eksponatov.
Mnogi pesniki, pisatelji in drugi kulturniki Slovenije so radi nastopali v Črešnjevcih
novanjsko hišo, kajti — kot že zapisano — hiše s kletmi v goricah so mu zaplenili.
Globoko rano v življenje pa je urezalo podržavljenje Domanj-kovega murskega mlina v Hrast-ju-Moti. Od takrat ga ni mogel več upravljati, saj je v njem občina namestila svojega upravitelja. Vrtel se je do 1953. leta, potem pa so ga dokončno razdrli.
Domajnkov Rudi ni obubožal, čeprav je država poskrbela za prepolovitev prvotnega premoženja. Zdaj imajo na gruntu številne kmetijske stroje, velik goveji hlev je poln krav molznic in govejih pitancev. Tudi sodi v vinski kleti niso prazni, saj so pridelžli blizu 4 tisoč litrov vina. Dohodki
Rudi Domajnko je ponosen na svoj vinograd na . Murščaku, ki mu ga je uspelo dobiti nazaj, z ža-lostjo pa se ozira po hiši s kletjo, ki vedno bolj pro-pada, a je nemočen, da bi kaj storil. Foto: Š. S.
torej so, bilo pa bi jih še več, ko bi končno obveljale predvolilne obljube strank, da bo nova oblast popravila krivice, med drugim z denacionalizacijo. Rudi se je tudi pritožil na ustrezne republiške organe, saj trdi, da je bila obtožba, češ da se je družil s križarji, podtaknjena, oziroma je bil to način, da bi ga vpletli v nečastno zadevo, kar je bil povod za obtožbo in vse, kar se je iz nje izcimilo. Tako kot množico drugih »zgodb« so jo ustrezno obdelali v gornjeradgonski občinski komisiji za denacionalizacijo. Če bi bilo zakonsko možno vrniti zemljo, to ne bi bilo težko, saj je ostala nepozidana, tudi vinograd zdaj ni veliko več vreden, kot je bil tedaj, ko so mu ga vzeli, saj je že tedaj prideloval traminec, laški rizling in muškatni silvanec. Toži se mu tudi po hišah s kletmi, vendar zdaj niso veliko vredne, kajti novi gospodarji so zanje slabo skrbeli.
§. Sobočan
prav po zaslugi Petra FEKONJE. Skromen, kot je bil. je znal vsakemu povedati lepo besedo. Sam je nastopil v vrsti dram, iger in drugih nastopov na domačem odru in okolici. Pa tudi pel je rad. V zadnjih letih je prav po njegovi zaslugi zaživelo delo tamburašev, ki so znani daleč zunaj meja domovine.
Peter FEKONJA nam je pokazal, kaj zmore veliki idealist, kot je bil on. Pri tem ni pomembno. kaj si. pač pa zagnanost, ki je bila v Petru zares enkratna. Za kulturo mu ni bilo težko žrtvovati še tako potreben čas za domače delo na kmetiji. S to svojo zagnanostjo bo ostal vsem nam v spominu kot zares veliki ljubitelj amaterske kulture.
Franci Klemenčič
J^STNIK, 31. JANUAR 1991
Stran 15
odsev mladosti
KAJ JE TO?
Je rjave barve. Ima telo in noge, vendar je brez glave in rok. K svojim sorodnicam na travnik ne more. Njeno telo je mehkejše kot noge, ki so trde kot kamen. Učenci se z njo radi igrajo. Paziti morajo le. da se ne zaletijo vanjo, saj si lahko kaj zlomijo. Ste ugotovili, kaj je to?
P.S.: Tole uganko nam je poslala Renata Celcar z OŠ Spodnja Ščavnica. Upam, da vasje večina odkrila, kakšna >žival< je to. Predlagam, da jo narišete in jo pošljete na naše uredništvo.
---------ZVONČEK---------------------------
Zvonček je prva spomladanska cvetica. Ima bel cvet in zeleno steblo. Iz njega poganjata dva suličasta lista. Na sredi cveta ima rumen prah. Raste na vlažni zemlji v gozdovih.
V nedeljo smo hodili v naš gozd. Zvončki so že lepo poganjali. Natrgali smo jih in dali v vazo. Tako je v naši sobi že čutiti prihajajočo pomlad.
Klavdija Dominko, 3. r.,
OŠ Odranci
SKRITA RISBA
Kaže, da je bila tokrat slikovna uganka nekoliko težja, ker ste poslali bolj malo rešitev. Še najboljša se nam je zdela od Zlatice Žalik iz Večeslavec, kot zanimiva pa tudi od Side Cvetko iz Dolnje Bistrice.
Odkrijte tudi današnjo skrito risbo in nam jo čimprej pošljite na uredništvo Vestnika.
Sem drobcena bela snežinka
Moja pot se je začeta, ko sem kot kapljica izhlapela iz bistrega potočka. Bila sem žalostna, ker sem mislila, da več ne bom videla svojih prijateljic. Po dolgi poti sem se zelo začudila, ko sem med oblaki zagledala polno prijateljic.
V oblakih nam je bilo lepo, saj smo samo lenarile, poplesovale in klepetale. Nekega dne pa nam je snežinka Velikanka ukazala, da naj takoj pokrijemo Zemljo. Nato smo še nekaj dni poslušale prošnje otrok, ki so se pogovarjali samo o snegu, sankanju, in drsanju. Nismo odlašale, ampak se takoj pripravile za potovanje. Velikanka nam je svetovala, naj se primemo za roke, da bi skupaj pristale na zemlji. Poslovile smo se od nje in se sklenjene v krog začele spuščati v neskončno globino. Bile smo tik nad Zemljo, ko je začel pihati močan veter.
Bil je premočan, da bi ostale skupaj, zato smo se razpustile in pristale v parih. Jaz in Drobca sva ostali skupaj. Pristali sva na nosku že pozabljenega sneženega moža. Zabavali sva se v vetru in snegu. Nekega popoldneva pa je zasijalo močno sonce. Tako sem čez nekaj časa kot kapljica spet tekla v potočku.
Zbudila sem se iz lepih sanj in pogledala skozi okno. A glej, zunaj je bilo vse belo!	SAŠA BVRGERMEISTER, 5. c. OŠ PUCONCI
SMEH NI GREH
Človek je bitje, ustvarjeno, da živi pošteno in razumno življenje. Hodi po svoji poti, po ovinkih, prek ovir in prepadov, pa tudi po ravnih in pozelenelih stezicah. Pravijo, da življenje ni vedno z rožicami postlano. To je res. Poleg solza in obupa je še druga možnost. So trenutki, ko je človek srečen in vesel, da živi, in prav samo iz tega vzroka bi rad, da bi lahko objel ves svet.
Taka sem tudi jaz. Kadar se smejem, sem srečna; kako ne, saj živim. Smeh ni greh in nekaterim je to pravšnje vodilo v življenju. Vendar jaz tudi jokam rada. Vsaj pri meni je tako, da s solzami izperem svojo žalost in se takrat počutim bolje.
Bila sem priča nekega dogodka. Hodila sem v 5. razred, a so bila ta moja najnežnejša leta, ko sem bila obdana z veliko ljubeznijo. Saj sem tudi zdaj, a zdaj že bolje poznam življenje. Mislim, da je bila to tudi krivica. Zgodila se je moji sošolki.
Sošolec, ki je prišel z morja, je prinesel gumijasto kačo. Ko smo zjutraj prišli v šolo, se je samo režal. Malo me je res bilo strah.
Kačo je nastavil sošolki. Ko je hotela sesti, se je seveda zelo prestrašila, mi pa smo se bedasto smejali. Oddirjala je na stranišče. Po nekaj dneh je sošolka velikodušno odpustila fantu s kačo.
Mogoče to ni dogodek, ki bi ga morala opisati, kot je to zahteval naslov. Vendar se mi je zdelo primerno, ker smo se nasmejali na račun tistega, ki je nekaj dni čutil do nas veliko krivico.
Tako je življenje. Smejimo se, zbijamo šale, čez nekaj trenutkov pa se naše razpoloženje spremeni. Takoj smo na robu obupa, obdani z nerazumevanjem in sebično ljubeznijo.
Tako se nam zdi. Toda ni vedno tako, mogoče se nam to le dozdeva. A smeh naj ne izgine z naših ust. Cvetka RENGEO, 8. b, OŠ Beltinci
KAJ BOM POSTALA
Pri nas je veliko različnih poklicev. Tovarišica nam je rekla, daje vsak poklic lep, če ga opravljaš z veseljem. Jaz še ne razmišljam dosti o poklicu, ker je do tega, ko se bom morala odločiti, zelo dolgo. Včasih se mi zdi poklic učiteljice zelo lep; ko grem k frizerju, pa mi je všeč poklic frizerke. Včasih pa bi bila rada trgovka; ko sem obiskovala babico v bolnišnici, pa sem se navdušila za poklic medicinske sestre.
Želim si le poklic, v katerem bi bjla srečna in zadovoljna ter da bi koristila drugim.
(Darja Glavač)
Ko bom velika, bom učiteljica. Ta poklic me zelo veseli. Rada popravljam kontrolne naloge in spise. V poklicu učitelja je dvakrat več žensk kot moških. Zelo rada opazujem učiteljico pri delu. Iz knjige sem izvedla, da lahko učitelj zasede mesto šolskega ravnatelja, z dopolnilnim študijem pa postane inšpektor na osnovni šoli ali profesor. Zelo navdušena sem nad tem poklicem.
(Andreja Šoštarec)
Na svetu je mnogo poklicev. Če me danes kdo vpraša, kaj bom postala, ko bom velika, bi dobil odgovor: Ne vem. V življenju me veseli in zanima mnogo stravi. Obiskujem nižjo glasbeno šolo. Rada imam glasbo, prepevam pesmice, poslušam kasete in veliko časa posvetim klavirju. Večkrat opazujem učitelja pri pouku. Zelo všeč mi je njegovo delo. Ne vem, morda bom postala profesorica glasbe.
(Mirjam Časar)
Mene veseli frizerski poklic. Večkrat opazujem pri moji sosedi, kako ona to dela. Ta šola je v Mariboru. Rada potujem in se veselim tega šolanja v Mariboru. Frizerka striže in neguje različne vrste las. Lase tudi barvajo. Za dobro frizuro moraš opazovati lastnikov obraz. Frizer tudi zdravi lase. Posebno skrb posveti poškodovanim lasem, zato mora poznati šampone in kreme za izboljšanje lasišča. Frizer tudi brije moške, striže in če je treba, se ukvarja tudi z brado in brki. Vse to mi je povedala soseda in sem vesela, ker imam v bližini tako sosedo, ki mi vse pove.
(Lidija Horvat)
Učenci 4.c. r., OŠ Edvarda Kardelja, M. Sobota
•"ALI VESTE- V--------------------------------------1
Prejšnjič smo vas spraševali, ali veste, katero je najsever- | | nejše mesto v Jugoslaviji in koliko ima prebivalcev. Prvi del | ■ odgovora se glasi seveda Murska Sobota. Glede števila prebi- I I valcev pa ste imeli, kot kaže, različne podatke. Eni ste napisali, I Ida šteje okrog 13.000, drugi 14.000, tretji pa čez 15.000 prebi- J
valcev. Pričakovan in pravilen odgovor pa je okrog 14.000 (na- | | tančna številka je 14.180). Med pravilnimi odgovori je žreb iz- . J bral Darjo Ferčak iz Renkovec. Poslali ji bomo knjigo Pomurje | I A—Ž, ki jo poklanja Knjigarna in papirnica Dobra knjiga | I Murska Sobota. Čestitamo!
5.	vprašanje: Kdaj je bil izumljen telefon?
a)	leta 1350
b)	leta 1622
c)	leta 1861
Zaokrožite pravilen odgovor in ga pošljite ha naš naslov, s | L pripisom »Ali veste«, in sicer do 7. februarja.
IZOBRAŽEVANJE PRIZADETIH NA VIDU (I)
POT K SVETLOBI
Štirje otroci so skupaj s tovarišico stali okoli peskovnika v kotu učilnice, drugi štirje pa so sedeli za mizami in pisali — ne s svinčnikom, ampak na pisalni stroj za Braillov točkopis. Razred je na pogled le nekoliko drugačen, kot jih poznamo iz naših šol, v njem je bila majhna skupina otrok, omare in odlagalne mize pa so bile polne raznih pripomočkov za učenje prizadetih na vidu. Otroci pa kot povsod, le daje njihov > pot do spoznavanja sveta in znanja drugačna, kot pri večini.
Otroci so mi rade volje razložili, da so v peskovniku oblikovali in postavili s.ojo širšo okolico Zavoda za slepo in slabovidno mladino, kjer je med tednom njihov dom. Malo je pomagala tovarišica, pa je lo našteti Zabjak, Mirje, grad. Trnovo. Najzgovornejši med njimi, učenec četrtega
razreda, je za prebral spis, z; kulturnem dne
V razredu, ' so štirje učen in delajo po n ne, ter štirje po metodi za nič ne razlik uče učenci ' šolah.
»Učbenike imam prepi-ali v brajico pravljam sp> pini povede
igral na piščal in spisan v brajici, o . u na šoli.
sem ga obiskala, tretjega razreda todi za slabovid-rtega, ti pa delajo .■pe. Snov se prav od tiste, ki se je plošnih osnovnih
a oba razreda v povečan tisk matematiko pri-< je o delu v sku-ihova učiteljica,
Jožica Klun. »Učenci tudi radi berejo — in veliko berejo. Zato imamo leposlovne knjige prepisane v Braillov točkopis, imamo tudi precej posnetkov radijskih ur na kasetah, sposojamo pa si jih tudi na Zvezi slepih.« Na pogled je knjiga, napisana v brajici, nezanimiva, bolj podobna mapi kot zanimivemu čtivu, opremljenemu še z lepimi ilustracijami. A da bi le bila zanimiva tudi otrokom, ki imajo še tako malo vida, so ji prepisovalci knjige priložili tudi barvne ilustracije iz »videče knjige«, kot sami pravijo. Otrokom, katerih delavnik je dolg skoraj cel dan, so malenkosti, ki poživijo njihovo domsko življenje, zelo pomembne. So namreč daleč od svojega doma, staršev.
V Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani je 68 -otrok, ki obiskujejo predšolski oddelek ali osemletko. Organizi-
tčenci pri uče emljepisa
Živahno v telovadnici Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani
ran pa je tudi oddelek s prilagojenim programom za lažje duševno prizadete slepe otroke. V šoli se učijo po splošnem učnem programu, seveda s prilagojenimi metodami — glede na ostanek vida. Poleg tega se morajo učenci učiti tudi drugih, vsakdanjih in socializacijskih opravil.
»To je področje orientacije in mobilnosti, kjer se slepi otroci učijo samostojnega gibanja v znanem in neznanem prostoru, okolju. Drugo tako področje je socializacija, ko se otroci učijo, kako se kupuje v klasični trgovini, samopostrežni, kako se odda pismo, kako kupi vozovnica in podobno. Tretje področje je sa-mourejanje. Pri malem otroku, ki se uči zavezovati čevelj, zapenjati gumbe, ni tolikšen problem, ker vidi, kako to dela bratec ali kdo drug. Slepega otroka pa je treba učiti gib za gibom. Četrto področje je področje komunika cije. Naši otroci se učijo običajnega strojepisja, da potem lažje komunicirajo s svetom. Zunaj Zavoda namreč brajice ne poznajo,« je predstavil usposabljanje učencev ravnatelj Zavoda Stane Florjančič.
Zaposleni in strokovni delavci, uči-
telji tiflopedagogi, si prizadevajo, da bi bila pot njihovih učencev do znanja čim lažja in popolna, vendar pa ob vrhunski tehniki za prizadete na vidu ni velikih možnosti kupovanja sodobne opreme.
»Razlika med nami in zahodnim svetom je le v tem, da imamo mi le eno televizijsko povečalo za branje, na Dunaju na primer ga ima vsak učenec. Želimo si čim več pripomočkov, da bi tudi otroke lahko usmerjali v poklice, ki so v tujini že znani, kot so programerji, fizioterapevti,« je povedal ravnatelj.
Morda se nam videčim zdi spoznavanje učne snovi, vsaj pri nekaterih predmetih, mogoče le z vidno pisavo. Vendar pa se učenci učijo glasbe in igranja na instrumente ob notnem za-pisu v Braillovi pisavi, s točkopisom si zapisujejo tudi matematične naloge ali kemijske enačbe. Tudi zemljepisa se je lahko naučiti, le reliefni zemljevid si je treba pripraviti. Na njem so učenci hito vedeli pokazati Prekmurje in Mursko Soboto. Vedo tudi, kakšna je puljska arena. Učitelj jim je pripravil maketo, areno v malem, da so jo spoznali s tipanjem ter potem podoživeli v živo v sami areni.
Otroci Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani naredijo na obiskovalca močan vtis. Pa ne zaradi prizadetosti same, ampak dela in vztrajnega učenja ob pomoči učiteljev, s katerim morejo premagati svojo invalidnost.
Majda Horvat
Po šoli jih čaka tudi Nemčija
ZDRAVSTVENA ŠOLA SE JE REŠILA KRIZE - SKORAJ VSI ČETRTOŠOLCI LAHKO DOBIJO SLUŽBO - DOBRO SODELOVANJE Z DRUGIMI
Pred dvema letoma je kazalo, da se Srednji zdravstveni šoli v Murski Soboti pišejo črni dnevi. Zaradi premajhnega vpisa učencev — le za en razred — je bilo na šoli naenkrat preveč zaposlenih delavcev in tudi prostori so bili neizkoriščeni. Šola je začela poslovati z izgubo in začel se je krčevit boj za njen obstoj. Žal je prizadevanja tega kolektiva le malokdo v Pomurju podpiral, češ zakaj bi izobraževali te kadre, če pa po končanem šolanju ne dobijo službe in če med mladimi ni zanimanja za ta poklic. Tako so spodleteli vsi poskusi, da bi Zdravstveno šolo rešili tako, da bi jo združili ali s Srednjo kmetijsko ali Družboslovno-ekonomsko šolo ali s Srednješolskim centrom tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota. Povsod so združitev odklanjali, ker so se preveč bali novega bolnika. Tako so ostali še naprej sami, krizo pa so reševali skupaj z ustanoviteljem — občinsko skupščino Murska Sobota. Dolgotrajnejšo rešitev pa so videli v tem, da bodo mladi spet dobili zaupanje in željo po usposabljanju na njihovi šoli, torej da se jih bo vpisovalo za 2 oddelka. To je bilo namreč edino jamstvo, da šole ne bodo ukinili in da bodo imeli delavci polno zaposlitev. Kot prednostna cilja so si zadali tudi vsaj 80-odstotno izkoriščenost šolskih prostorov in opreme za splošnoizobraževalne predmete in izpopolnitev tehnološke opreme predvsem za strokovne predmete.
Darinka Škrjanec, ravnateljica Zdravstvene šole, ugotavlja: »Danes lahko govorimo, da smo vse cilje v glavnem uresničili, tako da je sedaj stanje naše šole veliko ugodnejše kot pred dvema letoma. Znova imamo po 2 oddelka v vsakem razredu, ker smo uspeli javnost in zlasti mlade prepričati, da je to dobra šola in da so ugodne tudi možnosti zaposlovanja. Glede prostorov in učne tehnologije smo se še tesneje povezali s Kmetijsko šolo, glede kadrovskega sodelovanja pa tudi z drugimi srednjimi šolami (ekonomsko v M. Soboti in gostinsko v Radencih). Za tista predmetna področja, kjer nismo mogli zagotoviti polne zaposlitve, to so predvsem družboslovni predmeti, smo se namreč dogovorili za nekajurno zaposlitev s kadri na drugih šolah. Poleg tega pa smo pritegnili tudi pogodbene sodelavce, in to predvsem za strokovne predmete, ki zahtevajo ozko specializacijo (zdravstvo, farmacija, živilska tehnologija). Tako smo vzpostavili tudi stik z dejavnostmi, ki potrebujejo naše kadre, obenem pa smo tako kar najbolj aktualizirali pouk. Ti zunanji sodelavci namreč najbolje poznajo, kakšna znanja potrebujejo učenci, in jih lahko usposabljajo glede na novosti in zahteve posamezne dejavnosti.«
Prav tako velja omeniti tesno povezanost Zdravstvene šole z bolnišnico v Murski Soboti in drugimi zdravstvenimi ustanovami v Pomurju. Tako imajo v bolnišnici posebno učilnico in kadar je snov povezana z uporabo določenih pripomočkov, ki jih šola nima, poteka pouk v bolnišnici. Tam snemajo tudi videofilme, ki jim prav tako pridejo zelo prav. S takšnim načinom dela se lahko pohvali redkokatera šola v Sloveniji.
Tako rekoč vsi učenci, ki končajo Zdravstveno šolo v Murski Soboti, lahko dobijo zaposlitev na Kliničnem centru v Ljubljani, letos pa jih bo okrog 20 dgjsilo delo v bolnišnicah v Miinchnu in Ingolstadtu v Nemčiji, in to za najmanj 3 leta. S predstavniki obeh bolnišnic so že sklenili pripravljalen dogovor, ki vključuje tudi njihovo sofinanciranje šolske opreme in pripravništva v soboški bolnišnici.
Po črnih so torej prišli svetli dnevi. Da bi le ostalo tako!
Jože Graj
Stran 16
VESTNIK, 31. JANUAR 1991
šport
Rokometni klub Pomurka Bakovci
Drugo mesto - največji uspeh
Po prvem delu tekmovanja v prvi republiški moški rokometni ligi je članska ekipa Pomurke Bakovec na drugem mestu z 19 točkami in tri točke zaostala za vodečim trboveljskim Rudarjem. To je doslej največji uspeh rokometa v Bakovcih, ki so ga dosegli ob dobrih delovnih razmerah. Za ta uspeh edinega pomurskega predstavnika v prvi republiški ligi je poleg igralcev zaslužna skupina zanesenjakov — članov kluba, ki so ves svoj prosti čas posvetili delu v klubu. Ekipa je dobro pripravljena štartala v novo tekmovalno sezono, priprave so
Rokometaši Pomurke Bakovec — člani slovenske lige. Stojijo, od leve: Žugelj, Meolic, Miljevič, Okreša, A. Lovenjak, Petek in Hebar (trener). Čepijo: Vereš, J. Buzeti, S. Lovenjak, Rožman, B. Buzeti in Š. Buzeti.
Foto: N. Juhnov
bile načrtne in opredeljene tako, da je moštvo prišlo v najboljšo formo takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. Pri tem pa moramo tudi poudariti primeren odnos igralcev do dela in zavzetost trenerja Vlada Hebarja, ki se je v petih mesecih dela pokazal kot dober strokovnjak. V prvem delu prvenstva so rokometaši Pomurke Bakovec izgubili z Inlesom Ri-kom in Grosupljem ter igrali neodločeno s ptujsko Dravo. Sodeč po prikazani igri bi lahko z malo več športne sreče osvojili tri točke in se tako izenačili z vodečim Rudarjem. Poraz
v Grosupljem je bil namreč nepotreben, saj so bakovčani večji del tekme vodili, točko na Ptuju pa so izgubili po zaslugi sodnikov. Najboljši strelec v moštvu po prvem delu prvenstva je Petek z 68 goli pred Antonom Lovenjakom, 57, Štefanom Lovenjakom, 52, in Okre-šo, 40 golov. Za rokometaše Pomurke Bakovec je, tudi značilno, da imajo največ gledalcev v prvi republiški ligi, ki so tudi eden najbolj, objektivnih navijačev. Vodstvo kluba pričakuje, da bo tako tudi vnaprej, saj je vstopnina pomemben vir dohodka. V zimskem odmoru v prvem moštvu ni prišlo do bistvenih sprememb v igralskem kadru. Ponovno se je vključil v ekipo vratar Mirko Božič, s treningi pa začel tudi poškodovani Dušan Titan. Bakovčani so začeli s pripravami za drugi del tekmovanja že 14. januarja in trenirajo štirikrat tedensko, začeli pa so že tudi igrati prijateljske tekme. Do 16. februarja, ko se bo začel drugi del prvenstva, je dovolj časa, da se lahko dobro pripravijo. To je zelo pomembno, saj igrajo prvi dve tekmi doma s prvouvrščenim Rudarjem iz Trbovelj in tretje-uvrščenim Inlesom Rikom. Zelja Bakovčanov je, da bi bili letos na koncu med prvimi tremi ekipami, prav prvi dve tekmi pa bosta pokazali, če se tudi lahko potegujejo za najvišje mesto.
Feri Maučec
---ROKOMET---------------------------------------------------
Pomurski sodniki se izpopolnjujejo
Člani Zbora rokometnih sodnikov Murska Sobota so se udeležili več strokovnih srečanj in seminarjev, ki so potrebni za izpopolnjevanje v stroki. V Pulju Je bil kakovosten seminar zveznih rokometnih sodnikov, ki so se ga udeležili s°dniki druge zvezne lige in slovenski sodniki, ki so na A listi. Seminarja so ses udeležili zvezni sodniki iz Murske Sobote: Alojz Vereš, Jože Vereš, Karel Dolgov, Mirko Šeruga, Milan Bogdanovič in Štefan Luk. Na tridnevnem seminarju ?o predavali priznani rokometni strokovnjaki: B. Horvat, H. Jeglič, prof. Varga 'n drugi. Po končanem seminarju so preverjali pridobljeno znanje na testiranju, •o pa je bila tudi lepa priložnost za tesnejše sodelovanje med hrvaškimi in slo-Venskimi rokometnimi sodniki.
V Slovenski Bistrici pa je bilo tradicionalno srečanje slovenskih rokometnih sodnikov. Na njem so izmenjali svoje izkušnje in se pomerili tudj na igrišču, udeležilo pa se ga je 14 članov Zbora rokometnih sodnikov Murska Sobota. Tokrat so pomurski rokometni sodniki pokazali najboljšo igro in dosegli tudi najboljšo uvrstitev na-tovrstnih srečanjih. V skupni uvrstitvi so zasedli četrto rnesto za sodniki iz Maribora, Celja in Zasavja. Sobočani so zmagali s Kranjem 0-4 in Koprom 12:8 ter izgubili z Zasavjem 5:8 in Celjem 4:11. Boljše uvrstitve P? se lahko pomurski rokometni sodniki nadejajo prihodnje leto, ko bo sreča-nJe v Murski Soboti.
Zbor rokometnih sodnikov Murska Sobota bo organizator letošnje zimske r°kometne lige za člane. Tekmovanje pomurskih rokometnih ekip se bo začelo v soboto, 2. februarja 1991, in bo potekalo ob sobotah popoldne. V članski ligi s°deluje 6 moštev: Krog, Radgona, Mladinec, Polet, Razkrižje in Bakovci II. V Veteranski ligi pa sodeluje pet ekip: Krog, Bakovci, Crenšovci, Polet in Ormož.
Mirko Šeruga
Rokomet
DVE TEKMI BAKOVČANOV
V okviru priprav za spomladanski del prvenstva v prvi republiški rokometni ligi je Pomurka Bakovci odigrala dve tekmi s slovenskim drugoligašem Slovenj Gradcem. V obeh tekmah so zmagali gostje. Prva tekma se je končala z 32:27. Najboljši strelci: Petek 8, Š. Lovenjak 6 in Okreša 5. Izid druge tekme pa je bil 28:25. Strelci: Petek 9, Š. Lovenjak 6 in Okreša 4.
"-Strelstvo________________________________________________
Na regijsko tekmovanje 59 strelcev
. V Murski Soboti je bilo občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško, ki S Je pripravila OSZ Murska Sobota. Sodelovalo je 85 strelcev in strelk oziroma
ekip. Na regijsko prvenstvo seje uvrstilo 14 ekip in 59 posameznikov.
. Rezultati — pionirji ekipno: 1. Noršinci 500, 2. Pomurka 483 in 3. Tišina '7 krogov; posamično: I. Balaško (Nor.) 175, 2. Karo (Pomurka) 173 in 3. /•encinger (Cankova) 167 krogov; Pionirke — ekipno: Tišina 477, posamično: I. porvat 166, 2. Flegar 165 in 3. Ščap 146 krogov; Mladinci — ekipno: I. Pomur-, '086, 2. Bakovci 978, Tišina 977 krogov, posamično: Škedelj (Pomurka) 372, Markoja (Noršinci) 366 in 3. Ščančar (Pomurka) 358 krogov; Mladinke —
1. Pomurka 1002, 2. Tišina 339 krogov, posamično: I. Gašpar (Tišina) , • 2. Matis 339, 3. Ščančar (obe Pomurka) 338 krogov; člani — ekipno: I. Tiši-a 1098, 2. Panonija 1097. 3. Pomurka 1087 krogov, posamično: I. Balažič (Gan-??') 377, 2. Bukovec (Tišina) 373, 3. Špindler (Noršinci) 371 krogov; članice — Kipno: |. Boris Kidrič 1039, posamično: I. Vogrinčič 363, 2. Lebar 341 in 3. Ru-ez 335 krogov.
F. Matko
Dvoranski hokej
Lipovci zmagali
V tekmi za naslov pomurskega prvaka v dvoranskem hokeju so Lipovci premagali ABC Pomurko s 16:9. Najuspešnejši pri Lipovcih so bili: M. Mesarič, Š. Mesarič in Maučec, pri Pomurki pa Kerman in Škrilec.
11. SKL vzhod — ženske
Končna lestvica
Metka	8	7 I	545:434	15
POMURJE	8	5 3	476:437	13
Šmarje	8	4 4	477:483	12
Maribor	8	4 4	511:476	12
Hrastnik	8	0 8	349:518	8
Tibaut in Zverova prvaka
Občinska strelska zveza Lendava je pripravila občinsko pr-Venstvo pionirjev in pionirk. Sodelovale so 4 ekipe pionirjev in ena pionirk. Pri pionirjih je zmagala OŠ Dobrovnik s 403 krogi Pfed Crenšovci, 391, in Turniščem, 389, posamezno pa Tibaut ^Crenšovci) s 158 krogi pred Režonjo (Tur.), 152, in Ferenckom (Dobr.), 147 krogov. Pri pionirkah je zmagala Zverova s 138 krogi Pred Mujdričevo, 131, in Dvanajščkovo (vse Tur.), 109 krogov. , V občinski strelski ligi Lendava so izvedli 7. kolo. Vodi Plani-z 12 točkami pred Varstrojem II., 10, in Crenšovci, 8 točk. Pri Posameznikih je na prvem mestu Draškovič (Pl.) z 2181 krogi pred Režonjo (Dob.), 2144, in Maučecem (PL), 2142 krogov.
A. Zver
Najboljši strelci Elrada
stv Občinska strelska zveza Radgona je pripravila občinsko prven-, 0 za vse kategorije. Rezultati: pionirji — ekipno: 1. El rad 419, 2. Vi-(	^5; posamezno: 1. Gibičar (Videm) 149, 2. Uje 141 in 3. Žnidarič
j Pa Elrad) 139. Najboljša pri pionirkah je bila Vodnikova (Videm) s krogi. Mladinci — ekipno: I. Elrad 1011; posamezno: I. Svetec „> ?’ 2. Sovec (oba Elrad) 341,3. Kocbek (Videm) 339 krogov; člani — Mpno; 1. Elrad 1086, 2. Videm 1050, 3. Radenska 1028 krogov, posa-"esno; 1. Stanič 366, 2. Horvat 363 in 3. Hlade (vsi Elrad) 358 kro-
V’ članice — posamezno: I. Kocbek (Videm) 329 krogov.
F. Matko
Vodi Mala Polana
Začelo se je prvenstvo v občinski šahovski ligi Lendava. Sodeluje 14 ekip. Rezultati I. kolo M. Polana—Lendava 4:0, Gorice—Genterov-ci 3,5:0,5, * Bistrica—Renkovci I 3,5:0,5, Petišovci —Pince 4:0, Turnišče—Lendava p. 3:1; II. kolo — Gomilica Lendava 2:2, Genterovci-M. Polana 0:4, Renkovci I - Gorice 1,5:2,5. V. Polana-Bistrica 3:1, Lendava p. —Petišovci 1:3; III. kolo — Turnišče—Gomilica 2:2, Bistrica — Pince 3,5:0,5, Gorice—V. Polana 2,5:1,5, M. Polana- Renkovci 1 3:1 in Lendava—Genterovci 2:2. Vodi Mala Polana z 11 točkami. Drugi turnir bo v Turnišču.
J. Gerenčer
Zmagal je Gaber
Šahovsko društvo Lendava je pripravilo januarski hitropotezni turnir. Med 12 šahisti je zmagal Gaber z 10,5 točke pred Hajo-šem in Loncem, po 7,5, Ivancem, 7, in Cofkom, 6,5 točke.
J. G.
Turnir na Grlavi
Šahovska sekcija Grlava pripravlja v nedeljo, 3. februarja 1991, ob 9. uri šahovski turnir. K sodelovanju vabijo čimveč šahi-stov.
Namizni tenis
USPEH UNGERJA
V Doboju je bil sklepni TOP 12, turnir najboljših članov Jugoslavije, na katerem je igral-v drugi skupini tudi Sobočan Mirko Unger in dosegel lep uspeh. Ze drugo leto zapored je sodeloval na tem sklepnem turnirju in z rezultatom 6:2 zasedel odlično tretje mesto, kar je za mesto bolje kot lani in je njegova najboljša uvrstitev na tovrstnih turnirjih.
Na 38. odprtem pionirskem prvenstvu Zagreba so Sobočani sodelovali z ekipo mlajših pionirjev in dosegli pričakovane rezultate, ki pa so bili daleč od tistih, da bi se potegovali za vrh, kot so to delale generacije v preteklosti, ker je sedan ja še preslaba za boljše rezultate. V ekipni konkurenci so izgubili v tretjem kolu z Virovitico z 2:3, v posamezni konkurenci paje bil dober Mitja Horvat, saj seje med prek 300 pionirji uvrstil med najboljših 16, drugi pa so izpadli v prvih kolih.
V Mariboru je bil tretji regijski selekcijski turnir pionirjev, na katerem so Pomurci dosegli povprečne rezultate. V prvi skupini je bil Horvat z rezultatom 5:2 tretji, Šadl šesti, Kolbl in Uhan iz Radgone pa sedmi oziroma osmi. V drugi skupini je bil Solar osmi, v tretji Getov iz Radgone drugi in Mataj tretji.
M. U.
Invalidski šport
Najuspešnejši Flegar
V Murski Soboti je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško invalidov severovzhodne Slovenije. Sodelovalo je 16 tekmovalcev iz štirih društev. Tekmovali so v treh razredih, odvisno od invalidnosti. V lažji kategoriji je zmagal Alojz Flegar (DRŠ1) s 365 krogi pred Francem Vajndorferjem (DRŠI), 361, Deanom Ščančarjem (DRSI), 360, in Dragom Kosom (Dl GR), 356 krogov. V srednji kategoriji je zmagal Jože Magdič (Dl Ljut.) s 333 krogi pred Francem Stanjkom (Dl Ljut.), 318, in Konradom Zuncem (Dl Ormož), 271 krogov. V najtežji kategoriji pa je Anton Šalamon (Dl Ljut.) zadel 308 krogov.
Badminton
Sekereš drugi v Lendavi
V Lendavi je bil tretji republiški A turnir v badmintonu za člane in članice posamezno in mešane dvojice. Sodelovalo je po 12 najboljših tekmovalcev in tekmovalk. Lep uspeh so dosegli Lendavčani. Pri moških je Sekereš zasedel drugo mesto, Šendlinger deveto, Vogrinec pa enajsto mesto. Pri ženskah je bila Nagyeva deseta. Pri mešanih dvojicah sta Sekereš—Čarman (ML—OL) zasedla drugo mesto. Vogrinec—Slatnar (ML—OL) sta bila četrta, Fiile—Zupančič (ML—OL) peta, Lebar—Kramberger (oba Mladost) šesta in Kuprivec—Horvat sedma.
Perspektivni in kategorizirani športniki
Športna zveza Slovenije je izdala seznam kategoriziranih in perspektivnih športnikov za leto 1991 iz. Republike Slovenije. Med njimi je 10 perspektivnih in eden zelo perspektivni športnik, vsi pa so iz soboške občine. Perspektivni športniki so: Uroš Kolarič (letalstvo), Aleš Gabor (nogomet), Boris Rihtarič, Tomaž Kus. Borut Benko, Mirko Unger, Robert Benkovič (vsi namizni tenis), Imre Cikajlo (judo), Simon Sooš (kolesarstvo) in Tomaž Trplan (strelstvo). Med zelo persepktivnimi športniki pa je Janko Ori (namizni tenis). Poleg teh so med kategoriziranimi športniki še nekateri iz Pomurja, ki pa tekmujejo za klube zunaj Pomurja. Ti so: zaslužna športnica: Mari-ka Kardinar (kegljanje); mednarodni razred: Harrj Steržaj (kegljanje): in zvezni razred: Milan Balek (atletika).
Šah
STOLPEC UREDNIKA
Športni
program tak ali
drugačen?
Mali nogomet
NAFTA POMURSKI PRVAK
V Murski Soboti je bilo izbirno tekmovanje v malem nogometu za naslov pomurskega prvaka, ki gaje pripravila MNZ Murska Sobota. Sodelovalo je šest moštev, medtem ko se nogometaši Mure in Turnišča turnirja niso udeležili. Rezultati — Vietnam:Križevci 1:1, Hali-canum:Nafta 0:3, Beltinka Vietnam 0:1, Videm:Halicanum 0:1, Križevci :Beltinka 0:1, Nafta.Videm 3:1, Vietnam:Halicanum 5:3, Naf-ta:Beltinka 5:3, Nafta:Vietnam 9:8. Vrstni red: 1. Nafta iz.Lendave, 2. Vietnam iz Borejec in 3. Beltinka iz Beltinec. Nogometaši Nafte bodo Pomurje predstavljali na republiškem prvenstvu v malem nogometu, ki bo čez štirinajst dni v Murski Soboti.
DOKLEŽOVJE IN NAFTA
V Murski Soboti je bilo pomursko prvenstvo pionirjev in kadetov v malem nogometu. Sodelovalo je 8 moštev pionirjev in 7 kadetov. Pri pionirjih je zmagalo Dokležovje pred Muro, Crenšovci in Beltinko, pri kadetih pa Nafta pred Veržejem in Muro.
ŠPORTNIKI OBČINE LENDAVA 1990
V Pincah so razglasili najboljše športnike in klube za leto 1990 v lendavski občini. Za športnika občine so izbrali Bojana Sekereša, igralca badmintona, za športnico pa kegljavko Mariko Kardinar. Za najboljši klub so razglasili NK Nafta. Posebni priznanji sta dobila kajakašica Tina Jakšič kot perspektivna športnica in šahist Jože Gerenčer. Na fotografiji manjka Tina Jakšic
Foto: j. Pap
V Republiki Sloveniji pripravljamo zakonodajo, s katero bi vsebinsko opredelili in razmejili športno dejavnost. Gre za Zakon o športu, za katerega so teze že izdelane. Delovna skupina si prizadeva, da bi bil zakon kratek, razumljiv in podoben kot v razvitih državah. Zaščititi pa bi morata u dele-žence v športu ter opredeliti pogoje (trener, vaditelj, učitelj). Skratka, z novo zakonodajo naj bi naredili red v 'športu, saj je veliko nekvalificiranega amaterskega kadra, ter opredelili problematiko in vzdrževanje športnih objektov. Novi zakon pripravljajo tudi za društva. Športni delavci pa si prizadevajo, da bi v tem prehodnem obdobju poskrbeli za ohranitev vseh tistih športnih dejavnosti, ki so se pokazale kot življenjsko najbolj sprejemljive. Da bi to dosegli, so v soboški občini izdelali program športne dejavnosti za leto 1991 ter opredelili osnovne usmeritve razvoja športa kot sestavnega dela našega življenja, za kar pa bi morati zagotoviti možnosti. V soboški občini načrtujejo, da bi na področju športne rekreacije vključili v vadbo v okviru 150 klubov in društev blizu 15.000 redno ali občasno sodelujočih. V ta namen bodo pripravili propagandne in spodbujevalne akcije ter zagotovili primeren organizacijski in strokovni kader. Za športno vzgojo predšolskih in šoloobveznih otrok bi morali poskrbeti v programih izobraževanja.
Skrb za uveljavljanje športne značke prve skupine bi morali zagotoviti otrokom ne glede na to, če so v vrtcih ali ne. Športno vzgojo in rekreacijo v osnovni šoli bi morali opredeliti z dogovorom med vzgojnim varstvom in športom. To velja tudi za športno vzgojo in rekreacijo v srednji šoli. V obeh primerih pa bi morali povečati število nosilcev dejavnosti. Vsekakor pa bi moral biti dogovor med šolstvom in športom o izvajanju programa športnih značk in dela šolskih športnih društev. Tudi v prihodnje bi morali izkoristiti vse nosilce za rekreativni šport, ki je sestavni del življenja in dela odraslih, namenjen pa vsem, ki želijo popestriti svoj prosti čas in način življenja. Pri tem ne bi smeli pozabiti tudi na športnorekreativno dejavnost upokojencev in invalidov.
Po ustreznih kriterijih bodo vključevali ekipe in posameznike v tekmovalni šport, pripravili pa so tudi kriterije za vrednotenje tekmovalnega športa. Ti so: uvrstitev ekip v tekmovanjih republike in države, med posamezniki pa prva tri mesta za mladince in člane na republiških tekmovanjih, ter prvo mesto med pionirji ter do petega mesta med mladinci in desetega med člani na državnih prvenstvih. Za uspešno izvedbo nalog s področja vrhunskega športa bodo zasledovali naslednje cilje: izbiranje in usmerjanje mladih, uporaba računalniškega sistema izbora in usmerjanja, sistem izbora na podlagi interesa in izkušenj, izbrane pa bodo vključevali v športne šole v klubih in drugam. Posebne skrbi bodo deležni perspektivni športniki. Skrbeli pa bodo tudi za šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov. založniško in propagandno dejavnost, mednarodno sodelovanje ter športne objekte. De! sredstev bodo zagotovili tudi s krajevnim samoprispevkom.
Feri Maučec
J^STNIK, 31. JANUAR 1991
Stran 17
kronika
IVAN KRAMBERGER OD NEGOVE
Dobri človek od Negove je obseden s prepričanjem, da bo šel prej ali slej rakom žvižgat • Bo njegov konec enak koncu opice Ančke?
»STREŽEJO Ml PO ŽIVLJENJU..
Seznam darovalcev za Srečka Goloba
Ivan Kramberger spet polni časopisne stolpce. O najnovejšem »pripetljaju« smo na kratko poročali tudi v našem listu. Ker pa gre za dogodek, ki ga sam ni zrežiral, temveč je rezultat višje sile (četudi gre za naključje!), smo ga v soboto obiskali na njegovem domu.
Ivan Kramberger je zelo nazorno orisal svoje občutke na božični dan, ko ga je poklical neznanec, ki se je predstavil za novinarja. Slušalko je najprej dvignila žena Marjeta, čez čas pa je pogovor prevzel Ivan. Bil je zmeden in neznanca niti ni utegnil povprašati po imenu. Ker pa se je že prej odločil za pot v Ljubljano, da bi pred Prešernovim spomenikom prodajal knjige, je odrinil od doma.
»To noč sem slabo spal. Sanjal sem o krvi in blatu. Žena me je prebudila ob pol treh. Oblekel sem tri majice, prav toliko puloverjev, dve usnjeni jopi in >SS mantih. Med obleko sem si dal kos pločevine. Preden sem odrinil zdoma, sem se še posebej poslovil od 4 leta in pol starega I veka in Denisa, ki ima komajda štiri mesece. Na pot me je gnala tudi radovednost, neke vrste pustolovščina, saj sem domneval, da ima neznanec nekaj za bregom, ko je ponudil 5000 mark nagrade za sodelovanje na moji predstavitvi domačim in tujim novinarjem, vendar pod pogojem, če se pripeljem s starinskim avtom bu-gatijem,« nam je povedal Ivan Kramberger, ki je bil zelo prepričljiv.
V nadaljevanju pogovora je pripovedoval o poti proti Celju, kot smo zapisali pred tednom. Ne more verjeti, da je njegova prometna (ne)sreča zgolj naključna, ampak je prepričan, da mu nekdo streže po življenju. Neko-
mu naj bi bil trn v peti. To utemeljuje tudi s smrtjo zveste spremljevalke opice Ančke, ki jo je pred kratkim našel v kletki — z nožem v hrbtu! Tam je bilo tudi pismo, ki je grozilo, da bo enako usodo doživel tudi on. Sicer pa dobiva Ivan Kramberger vsak dan mnogo pisem (na lastne oči sem jih videl v kopalnici-ba-zenu). Vsebina: prošnje za gmotno pomoč in — grožnje. Tudi izsiljevanja, podobno kot jih vide-
jevega bugatija (potem ko je predenj zapeljal »morilec« Italijan), ni bil Citroen, temveč Renault 21 podjetja Deloza iz Zagorja ob Savi, ki ga je vozil njegov komercialni Ivan Novšak z Izlak pri Zagorju. Seveda smo ga povprašali, kako je bilo, in pojasnil nam je, da se je peljal proti Celju. Pri bencinski črpalki pri Preboldu je nenadoma zagledal avto, ki iz neprednostnega položaja (ne spominja se, ali je bila to cesta
den.200 000 mark. Sestavil ga je namreč bolj ali manj sam, zakar je porabil veliko deanrja in dve leti. Doslej se še ni odločil, če ga bo obnavljal. Ivan Kramberger zdaj, po (ne)sreči (imel je nesrečo in srečo!), ni več tisti veseljak, zagnanec ... kot smo ga bili vajeni, temveč človek, ki se boji svojih političnih nasprotnikov.
Še vedno namreč misli na oblast, saj je na zadnjih volitvah pobral 20 odstotkov glasov, le koliko jih bo na naslednjih ...
Ivan Kramberger nam je pokazal povsem razbit starinski avto, vreden menda 200 000 mark, a od zavarovalnice zahteva le 25 000 mark.
Foto: Ivo Lorenčič
varno v filmih. Na določeno mesto in ob določeni uri naj prinese denar, sicer. . . Nepridipravi se potikajo tudi okrog hiše, zato je Ivan Kramberger zaposlil člo-vek-gorilo, ki bo posegel po sekiri in bajonetu (oboje je nabruše-no!), saj sta to sredstvi, s katerima se bo mogoče ubraniti, ko pa mu občinski sekretariata za notranje zadeve noče izdati dovoljenja za nošenje orožja.
Vest, objavljeno v četrtek, naj dopolnimo. Nasproti vozeči avto, ki se je zaletel v Kramberger-
ali pa parkirišče na črpalki) pelje na cesto. Pritisnil je na zavore, zaneslo ga je na desno, nato pa je poskušal zaviti na levo (da bi se izognil trčenju) in bočno trčil v Krambergerjev bugati. Čeprav je bil Novšak privezan, je zletel iz avta. Le-ta je povsem razbit, on pa je odnesel celo kožo.
Hvala bogu je ostal cel tudi Kramberger, medtem ko je avto povsem uničen. Lastnik zdaj zahteva od zavarovalnice vsaj 25 000 mark, čeprav naj bi bil avto vre-
■PROMETNA VARNOST'«""“""""""“",""“B"“"B"
UREDITI PARKIRNE PROSTORE
V obmejni Gornji Radgoni se je v zadnjih letih zelo povečal tranzitni in drugi promet, zelo malo ali nič pa je bilo narejeno za prometno varnost. To so ugotovili člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Radgona, ko so obravnavali to problematiko. Ker je v prvi fazi izpadla rekonstrukcija magistralne ceste skozi Radgono, bi morali hitreje usmerjati promet z nevarnimi snovmi in tovorni promet čez mejni prehodni na mariborsko območje, saj le-ta zelo otežuje normalen promet,
zlasti ob slabem vremenu in raznih prireditvah. Člani komisije so predlagali, da bi prevoz z nevarnimi snovmi preumseri-li na mejni prehod Šentilj, kjer imajo tudi strokovnjake za ugotavljanje teh snovi, ki jih prevozniki večkrat niti ne prijavijo. Poleg tega pa je prevoz nevarnih snovi čez mejni prehod Radgona tudi nevaren zaradi slatinskih vrelcev. Zato so se zavzeli, da je potrebno to preusmeritev čimprej doseči, sčasoma pa ukiniti tudi tovorni promet. Prav tako je v mestu Gornja Radgona nujno potreb-
no urediti parkirne prostore in odpraviti parkiranje po pločnikih in zelenicah, zlasti ob večjih prireditvah, kot je sejem. Predlagali so, da bi parkirišča uredili med železniško progo in bloki ob Mladinski ulici, za kar bi moralo biti zainteresirano tudi sejmišče, ter za kulturnim domom, kjer naj bi parkirali avtomobile obiskovalci tržnice. Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so o tej problematiki že večkrat razpravljali ter dali tudi določene pobude, žal pa se stvari
ne premaknejo.
F.M.
Prijeli roparja
V prejšnji številki smo poročali o ropu na Kapci. Tedaj še nismo vedeli, kdo je vdrl v stanovanje 86-letne M. F. Delavci organov za notranje zadeve so bili tudi tokrat uspešni in prišli do Ne-bojše Medaka iz Kašjevca pri Bjelovarju, ki se je zadrževal pri prijateljici v Sitnicah pri Murskem Središču. Medtem je rop priznal, zato je preiskovalni sodnik odredil pripor. Osumljenec, kot kaže, tokrat ne bo prvič pred sodiščem, saj se je malo pred »operacijo« na Kapci vrnil s prestajanja kazni v Stari Gradiški. Od tam so ga spustili predčasno, ker ga je »zajel« hrvaški zakon o pomilostitvi.
»Prvi sem bil za plebiscit, za osamosvojitev Slovenije. Zdaj, ko so se ljudje tako izrekli, so (politiki) name pozabili. Vsemogoče obraze ste lahko videli na televiziji ob razglasitvi rezultatov, Kramberger pa je bil proč!«
Tačas, ko je spet aktualen Sandi Grubelič, ki naj ne bi le opeharil množice naivnežev, ki so dali polog za najem avtov, ampak naj bi poskrbel še za orožje slovenske vojske (o tem na široko piše Delo Plus, novinarju pa grozi sodni pregon), je prišel telefonski klic tudi v Negovo. Mož (Grubelič), ki mu gori pod petami (ali pa se tako dozdeva samo nam), naj bi Krambergerja prosil za zaupni telefonski številki predsednika slovenske republike in vlade, vendar mu jih ni dal.
Grubelič naj bi mu tudi nekaj več povedal o orožju teritorialne obrambe. Kaj, o tem pa je Kramberger voljan povedati le na sodišču. Eden od vzrokov, da mu strežejo po življenju, naj . bi bil tudi ta, da preveč ve (ali pa govori). Ivan Kramberger se je že sprijaznil, da bo moral umreti.
Pokopati pa ga morajo ob Prešernu in ne na Negovi, kjer ima grobnico.
Štefan Sobočan
Z avtom v
nagrobni spomenik
Neprimerna hitrost in megla naj bi bili vzrok prometne nesreče Alenke Vida iz Lendavskih Goric. V nedeljo, 27. januarja, je namreč na Dolnji Bistrici v križišču s prednostno cesto zapeljala na zelenico, kjer je trčila ob betonski steber pokopališke ograje, nato pa Še ob tri nagrobne spomenike, ob katerih je vozilo obstalo. Sopotnika Vesna Vida in Robert Lebar, oba iz Lendavskih Goric, sta se poškodovala, gmotna škoda pa znaša • 35 000 dinarjev.
KJE JE GRUBELIC?
Na četrtkovi tiskovni konferenci Republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani so povedali, da naglo narašča gospodarski kriminal. Pojasnili so tudi nečedne posle zasebnega podjetnika Sandija Grubeliča, oziroma njegove firme Trend. Organi za notranje zadeve so zoper domnevnega kršilca podali temeljnemu javnemu tožilstvu kar 9 ovadb. V javnosti je najbolj znano njegovo sklepanje pogodb za najem avtov (lising), za katere je kar 4 977 občanov vplačalo predujme v skupnem znesku
217 700 000 dinarjev, vendar jih je le malo dobilo avtomobile. Med oškodovanci so tudi številni Pomurci, saj je firma Trend razstavljala vzorčne avte in na veliko pobirala predujme (avanse) tudi na lanskem kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni. Mnogi so pač nasedli mamljivi ponudbi: hitri poti do avta, čeprav v denarnici ni bilo kaj prida cvenka. Organi za notranje zadeve pa so medtem ugotovili, da je Grubelič zaupani denar porabil za nakup strojne tovarne in tovarne čevljev (Lilet Maribor), za
Spet smrt v ognju
otvoritev in zagon svoje diskontne trgovine, financiral je ribiško »floto«, vračal dolgove, se osebno gmotno krepil . .. Zgovoren dokaz za to, da mu denarja ne primanjkuje, je njegovo bivanje v tujini (ljudje govorijo, da je v Južni Ameriki in ne v Italiji), kjer mu ne more do živega mednarodna tiralica. V zadevi Gru-belič-Trend naj bi se »lovila« tudi sodišča, češ da gre za zasebno podjetje in da ga zato ni mogoče obravnavati po predpisih, ki veljajo za družbena podjetja. Srečni so tisti, ki so Grubeliču zasegli premičnine, množica, ki čaka, da bo dobila denar od »države«, pa je zelo naivna. Kot tedaj, ko so posamezniki šli v tvegan posel.
Skorajda ni mogoče verjeti, da si pri nas še svetijo s čim drugim kot z elektriko. Pa je res! Zakonca 65-letni Avgust in 63-letna Marija Gene iz Kobilja sta si svetila s svečami! Ta luč pa je bila usodna za Avgusta, kajti v noči s srede na četrtek je zanetila požar. Tedaj je bil sam v hiši, saj je žena odšla na obisk k otrokom v Ljubljano. Ker je bil skorajda negiben, si ni mogel pomagati in se je
zaradi ogljikovega monoksida zadušil, nato pa ...
Strojnik gasilskega društva Kobilje Vlado Zadravec nam je povedal, da sta Genčeva stanovala v leseni hiši, ki je bila pokrita z opeko. Stavba, ki je bila nekoliko odmaknjena od drugih hiš, je gorela menda že trikrat. Tokrat je ogenj opazil Jože Katla, ko se je zgodaj zjutraj prebudil, da bi šel na službeno vožnjo. Takoj je obvestil stroj-
nika, le-ta pa predsednika gasilskega društva in sirena je zatulila. Gasilci so rešili, kar se je rešiti dalo, imeli pa so nekaj težav z vodo, saj je bilo treba prej prebiti led.
Avgust Gene je že tretja letošnja žrtev ognja v Pomurju. Tudi njegova smrt pretresa, hkrati pa zastavlja vprašanje: kaj smo ali pa bomo storili, da ljudje ne bodo umirali — v ognju?
Š. S.
š. s.
AFRODITA, ženitna posredovalnica iz Kranja, ki pokriva tudi vaše območje vabi vse osamljene J posebno pa nežni spol, da ‘ se oglasijo Telefon: (064) ) 34 258 od 8. do 14.. ob če- ( trtkih in petkih od 14. do 19. J ure.	J

Drago Zrini, Kuzma; Karel Kuzmič, MS; Ludvik in Marija Sadi; Ivanci; Dušan Pikulič, MS; Elektro, MS; Mura, strokovne službe, MS; Evgen Kolmanič, Borejci; Franc Marič, Renkovci, PE Elektro. MS; Julijana Bizjak, Černelavci; Marjeta in Tibor Titan, Cernelavci; družina Antona Jeriča, Gančani; gospodarski-računski sektor LB Pomurske banke, MS; Inšpektorat milice UNZ, MS; Marija Titan, Krog; Cecilija Kreslin Turnišče; PZC, MS; družina Koroša, Turnišče; Metka Dvanajščak; Stefan Fujs, MS; družina Zrinski, M.S; družina Vajda, MS; Albina Šalamon MS; Gizela Baranja, Borejci; Viljem Cerpnjak, MS; Alfred Matiš, MS; Janez Kosednar, Satahovci; gostilna Antalič, Sebeborci; Janez Smodiš, Mačkovci; Gizela Kardoš, Terezija Bohar, Adela Zelko, Mačkovci, Adolf Zupanec, yeržej; družina Titan, Gropovci; gostilna Kuhar. Moravci; družina Žižek, Gančani; Ana Vogrinec, MS; družina Šlihthuber Serec, MS; Milka Bur-genneister, Rakičan.
Angela in Štefan Kosednar, Mačkovci; družini Novak, Černelav-cu; Peter Jadrič, MS; Franc Šeruga, MS; Irena Danko, MS; Jože Ružič, Turnišče; gramoznica Ivanci; družini Muhič, Polana; Avgust in Terezija Kerman, Bakovci; OO sindikata pravosodnih organov, MS; družini Miholič-Ficko, Lipovci; Janez in Matilda Erjavec, Lupovci; Matija in Katarina Mlinarič, Lipovci; Štefan in Anica Miholič, Lipovci; družina Sinic, Veščica; Majda in Stanislav Kropeč, MS; Leopold Gomboc, MS; Oddelek skupnih služb UNZ, MS; Elizabeta Doma, MS; Emilija Prša, Martjanci; Franc Zver, Štefan Heuzlin, Marija Duh, Marija Nedelko, Štefan Gelt, Jože Zadravec, vsi iz Lipe; Jože Tratnjek, Gančani; družina Alojzija Kranjca, MS; OŠ Prekmurske brigade, MS; Emilija in Franc Sraka, Bratonci; Helena Roudi, Kova-čevci; družina Hušič-Balažek, Bakovci; Ernest Horvat, Kuzma; Drago Horvat, Dolič; Milan Matiš, Martjanci; delavci tovarne moških oblačil Mura MS; kolektiv Panonke in hranilno-kreditne službe, MS; družina Metličar, Veržej; 3 a razred Srednje družboslovne in ekonomske šole, MS, zaposleni v Blagovnici, MS; Erna Škraban, MS; Franc Norčič, Bakovci; družina Heric, Grlava; 226 in 228 brigada tovarne Moških oblačil Mura, MS; 2. izmena Mure, Gornji Petrovci; družini Cigler in Maček, Fikšinci; Salon mode, MS; Družbena prehrana, MS; družini Vinkovič in Lukač, Krog; Rudolf Rogan, Gornji Slaveči; OŠ Cankova; Alojzija Žnidarič, Vučja vas; družina Kolar, Srednja Bistrica; Marjan Gomboc, Dolič; družini Recek-Žohar, Dolič; Štefan Bajzek, Dolič; delavci Mercatorja-Sloge, Gornja Radgona; Kolektive samopostrežnice Šoping, MS; družina Štefana'Šparaša, Radovci: Elek Bernjak, Radovci; Jeklotehna, MS; družina Čemela, MS; vzdrževalci tovarne Lahkih oblačil Mura, MS; Franc Zaplatič, MS; Salon pohištva, Potrošnik, MS; 1. izmena tovarne Ženskih plaščev Mura, MS; tehnična pisarna tovarne Ženskih plaščev Mura, MS; Karel Gju-reč, Jurij; Danilo Kovačič, Mali Bakovci; frizerski salon Dekor, MS; Video Cobra, MS; Mesna industrija, MS; VVO Ljutomer; Jožef Kerčmar, Veščica; Šarika Voroš, Bakovci; Oprema, Radenci; L izmena tovarne Ženskih oblačil Mura^ MS; Delavci SCT-ja, MS; Marija Ma-kari, MS; Franc in Helena Žižek; Hedvika Zver, Ižakovci; Ernest Zver, Vaneča; Štefan in Helena Makari, MS; Marija Kotoša, Veržej; družina Marjana Koroša, Veržej; Vince Nemeš, MS: družini Bagola in Lejko, Tropovci; Štefan Kuhar, Veščica; Zdravstveni dom, Gornja Radgona; Jože Gomboši, MS; Franc Zakoč, Noršinci; Jože Zrim, Izidor Fartek, Angela Ped car, Kuzma; Elvira Šlihthuber, MS; družina Panič, Ljutomer; Ana Žibrat, Veržej; Marija Kosi, Ivanjkovci; Franc Gašparič, Ivanjkovci; Mesna industrija, obrat predelave, MS; Gasilsko društvo, Rakičan; Beltinka, Beltinci; Sonja Hozjan, Marija Lipič, Beltinci; Gabrijel Čižič, MS; Gostilna Dervarič-Zadravec; Radovci; Interni oddelek bolnišnice, MS; družina Ficko; Avgust Koroša, Moravske Toplice; Štefan Kisilak, Gorica, Jože Sever, Vučja vas; Franjo Kozar, Rožički Vrh; družina Majde Rantar, Paričnjak; Prekmurski hram, MS; Marjeta Kofjač, MS; Anton Slavič, Jšalinci; 320. brigada Ženskih oblačil tovarne Mura, MS; družina Milana Prosiča, Boreča; Anica Sukič, Boreča; Karel Džuban, Murski Petrovci; družina Šraj, Vaneča; Ernest Fujs, Puconci; Karel Grah, Pečarovci; delavci računovodstva v Muri, MS; Frizerski salon Olge Peček, MS; Franc Fartek, MS; Splošna bolnišnica, kuhinja, MS; Šiviljstvo Helene Fujs, MS; Jože Horvat, Mlajtinci; Marija Flajšaker, Kupščinci; Zlatarna Pivar, MS; družina Oreč, MS; Anton Fujs, MS; Katarina Ropoša, Dokležovje; Ana Jerič, Dokležovje; Viktor Gaber, Gederovci; družina Fifonja, Brezovica; družina Horvat, Brezovica; Marija Špilak, Brezovica; družina Tušek, Cven; trgovina Planike, MS; Feranc Cipot, Kupščinci;
POROKE
MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA - Ernest Toth, orodjar iz Murske Sobote, in Marija Bico, upravna tehnica iz Rakičana; Srečko Antonič, mesar iz Okoslavec, in Olga Slavic, konfekcio-narka iz Dokležovja; Janez Horvat, mesar iz Rakičana, in Gabriela Slavic, mesarka iz Dokležovja; Marjan Moreč, kmetovalec iz Bodo-nec, in Mojca Poredoš, kmetovalka iz Bodonec; Marjan Tratnjek, ekonomski tehnik iz Bratonec, in Ana Ošlaj, pravnica iz Filovec; Jožef Magdič, prodajalec iz Renkovec, in Ana Zrim, prodajalka z Doliča.
ČESTITAMO!
Razpisna komisija tozda OŠ Vlaj Lajos Genterovci razpisuje delovno messto
RAVNATELJA TOZDA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena ZOŠ, šolski svetovalni delavec in drugi delavci, ki imajo ustrezno višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po strokovnem izpitu, — da poleg slovenskega obvlada tudi madžarski jezik.
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Razpisna komisija TOZDA OŠ Vlaj Lajos Genterovci. Rok obvestila 30 dni.
OSNOVNA ŠOLA BRATSTVO IN ENOTNOST
PROSENJAKOVCI
Komisija za delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge
UČITELJA MADŽARSKEGA JEZIKA za določen čas (nado-
meščanje delavke na porodniškem dopustu)
POGOJI: — P.ali PRU za madžarski jezik,
-- drugi pogoji po zakonu o osnovni šoli.
Pisne prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Nastop dela: 18. 2. 1991.
Stran 18
VESTNIK, 31. JANUAR 1991
Radijski in televizijski spored od 1. do 7. februarja
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
5.00 Prebujajte se z nami! (začel se je drugi mesec v letu, z vami bo tudi ta petek Marjan Maučec. Voščil vam bo dobro jutro — kasneje tudi dober dan — in vas popeljal v vesel konec tedna. Hvala lepa!). 10.00 Spored RS.
16.00 Zimsko popoldne (tri ure popoldanskega murskega vala s Smiljo Baranja — najprej ura telefonskih čestitk v živo in iz va-s>h ust, nato poročila ob 17-00 in priljubljena glasbena oddaja 21-232 ob 18.00). 19.00 Spored RS.
5.00 Prebujajte se z nami! (ni še sicer pustna sobota, pa vendar ne kaže biti zagrenjen z mislimi na brezposelnost, vojno in podobne grozote! Poslušajte murski val, sporočajte telefonske čestitke in veselo naku-pujte!). 10.00 Spored RS.
16.00 Zimsko popoldne, najprej Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Reklame, obvestila, glasba. 17.00 Poročila. 18.00 Neposredni prenos iz Lendave — dve uri glasbe, veselja in rajanja ob čardašu!). 20.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 21.00 Spored RS.
9.00 Nedeljska kuhinja [kuhali-bomo tri ure in se nato opoldne pošteno najedli. Ponujamo vam horoskop, glasbo. Srečanje na pomurskem valu, kviz 10 sekund). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV SLOVENIJA
5.00 Prebujajte se z nami 1 (pet ur bomo skupaj, seveda lahko vmes tudi kaj pojeste, spijete, odidete na WC ali v trgovino. Murski val se vsekakor trudi za vas, v času oddajanja se gotovo v obmorju ne bo zgodilo nič pomembnega, ne da bi to slišali po radiu!), 10.00 Spored RS.
16.00 Zimsko popoldne (pripravljamo aktualno temo, poročila, oddajo za najmlajše, pa še kaj!). 19.00 Spored RS.
5.00 Prebujajte se z nami! (Upamo, da vam je všeč, ker vam prve pol ure radijskega prebujanja vrtimo domačo glasbo. Tudi tokrat bo tako, Danila Hradil Mohar pa se bo potrudila za še kaj zanimivega, med drugim boste ob 6.15 izbirali pesem tedna.). 10.00 Spored RS.
5.00 Prebujajte se z nami! (Prvi dve uri bo z vami prijeten glas Nevenke Emri, njena fizična prisotnost pa bo v studiu RMS — dobro jutro. Nato pripravlja temo dopoldneva Marjan Dora, sodelujete pa lahko po telefonih 21-232 in 21-579). 10.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
TV SLOVENIJA
8.00 Zimski počitniški program, 11.00 Superman H, amer, znan. fant. pust, film, 13.05 Si-rnenon TV nanizanka, 2/13, J 5.00 Žarišče, ponovitev, 15.30 Sova, ponovitev, 16.55 Poslo-vne informacije, 17.00 TV dnev-n'k, 17.05 MOZAIK, ponovi-tev, Tednik, 18.10 Spored za otroke in mlade, 19.30 TV dnevnik, 19.59 Zrcalo tedna, 20.20 Midasov dotik, angl, dokumentarna serija, 21.15 Zakon v Los Angelesu, amer, nanizanka (38. oel/41), 22.05 TV dnevnik 3, VREME, 22.25 SOVA: Družin-ske vezi, 22. — zadnji del ame-rtške nanizanke. Nočni pogrebec, angleški film.
SLOVENIJA 2
17.30 Regionalni programi rV Slovenija, Studio Maribor: *ele, 19.00 Celjski instrumentalni kvintet, ponovitev, 19.30 >v dnevnik, 20.30 EX LIBRIS: zgodovina reklam, 21.15 Posnetek tenisa,. 21.55 Yutel.
8.45 Muzzy, angleščina za najmlajše, 18/20, 10.05 A. S. Puškin: Pravljica o carju Salta-nu, lutkovna igrica, 5. del. 10.20 ALF, ameriška nanizanka, 13/39, 11.45 Kuhinja z ansamblom bratov Avsenik, 14.05 Francija v šansonu, ponov. 4. oddaje, 14.35 Brezrepi Peter v Ameriki, švedski film, 15.50 Žarišče, ponovitev, 17.00 TV dnevnik 1, 17.05 večer z Dannyjem Kayem, 18.30 Divji svet živali, ang. poljudnoznanstvena serija, 13/14, 19.00 Že veste?, 19.30 TV dnevnik 2, 19.59 Utrip, 20.35 Show Rudija Carrela, 22.10 TV dnevnik 3, šport, vreme, 22.30 Sova: Zlata dekleta, amer, nanizanka, 22/25, 24.40 Vrnitev Arsena Lupina, TV naniz., 10/12, Johny Belinda,
8.35 Otroška matineja, 9.50 Največji čarovniki sveta, 10.40 Mati in sin, ponovitev, 11.10 Vi-deomeh, 12.00 Zelena ura, znanstvena oddaja, ponovitev, 14.35 J. Galsworthy: Saga o Forsytih, 15.30 Sova, ponovitev, 17.00 TV dnevnik 1, 17.05 Nesrečniki, 2. del franc, filma, 19.30 TV dnevnik 2, 20.05 B. Šprajc: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, nadaljevanka 2/5, 21.35 Zdravo, 22.55 TV dnevnik 3, šport, vreme, 23.15 Sova: Spet ti,, amer, nanizanka, 10/13, Vrnitev Arsena Lupina, TV nanizanka, 11/12.
SLOVENIJA 2
14.15 Športno popoldne, 19.30 TV dnevnik, 20.00 človek-žival, ameriška poljudnoznanstvena serija, 20.50 Glavna priča, dokumentarna oddaja, 21.25 Posnetek smučanja iz Saalbacha, 22.25 športni pregled, oddaja TV BG. :
TV SLOVENIJA
8.00 Zimski počitniški program, 15.30 Sova, ponovitev, 17.00 TV dnevnik 2, 17.05 Mozaik, ponovitev, 18.30 Spored za otroke, 19.30 TV dnevnik 2, 20.05 Ljube Cvetanovski: Oče Izet, drama TV Skopje, 22.00TV dnevnik 3, vreme, 22.20 400 let slovenske glasbe, 5. oddaja. 22.50 Sova: Avtostopar, ameriška nanizanka, 6/16, Vrnitev Arsena Lupina, zadnji del TV nan.
SLOVENIJA 2
17.30 Studio Ljubljana, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Žarišče, 20.30 Po sledeh napredka, 21.00 Sedma steza, športna oddaja, 21.30 Rezervirano za šanson, Francija v šansonu. 5. oddaja, 21.50 Dokumentarna oddaja.
HTV
SLOVENIJA 2
18.30 Po brezkončnosti sveta, dokumentarna oddaja HTV, 19.00 Mati in sin, humoristična oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.15 Plesalci iz zbora, ameriški film, 22.10 Posnetek smučanja iz Saalbacha, 22.40 Yutel.
16.00 Zimsko popoldne (predvsem čestitke in mali oglasi — to je poleg poročil torkova ponudba RMS). 19.00 Spored RS.
16.00 Zimsko popoldne (poročila, glasba, žulji v oddaji poslušamo vas ob 18.15 — potožite se, vprašajte, potrudili se bomo za vas!). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA
9.30 Ponovitve, tv v šoli, mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Talec (f), 21.35 Zabavno-8>asbena oddaja, 22.20 Dnev-nik, 22.45 Kultura, 23.45 Video-noč
TV AVSTRIJA
8.30 Ponovitve, tv v šoli, mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kviz, 21.20 Rita Vzgajal-ka (f), 23.10 Dnevnik, 23.35 Zgodovina hrvaškega sabora, 0.05 Šport, 0.25 Zabavnoglasbena oddaja
9.50 Poročila, 10.00 Mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.05 Daktari (n), 13.55 Družinski spored, 14.25 Sestanek brez dnevnega reda, 17.15 Veliki dan (f), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Diploma za smrt, 20.50 Nori Max (f), 22.20 Dnevnik, 22.45 Šport, 23.15 Glasbena oddaja
9.30 Ponovitve, tv v šoli, mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje, 20.50 Sedem dni, 21.25 Dnevnik, 21.50 , Sedmi križ (f)
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 4.00 Mladinski spored, 18.00 družinski magazin, 18.30 Gla-’m zdravnik, 19.30 Čas v sliki, 7U|5 Derrick (n), 21.25 Model 'n vohljač (n), 22.15 Filmske ovttete, 22.45 5 neustrašnih (f), (n) DemsPey ’n Makepeace
r TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.30 Glavni zdravnik, 19.30 Čas v
sliki, 20.15 Jaz o sebi, Mozart.
2I.20
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Glavni zdravnik, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Otok sanj (n), 21.15 Ma-gnum, 22.10 Viharni ponedeljek (f), 23.40 Hamme.
^rugi program
■6-30 SP v smučanju, 20.30 izžela gora, 22.00 Čas v sliki, zz.25 Šport. 22.50 Umetnine.
9.00 Ponovitve, 14.35 Mladinski spored, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Glasbeni večer, 22.00 Sr-čev list, 22.25 Polnočno križarjenje (f).
Drugi program
6.30 SP v smučanju, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Steklena menažerija (f), 22.30 Šport, 23.00 Glasba.
Drugi program
6.30 SP v smučanju, Matineja, .13.15 Šport,
H.30 17.15
Klub seniorjev, 18.00 Doogie Howser (f), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes: 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hiša v ulici Carroll (f), 22.05 Šport, 22.25 Ljubim N.Y. (f), 0.10 Demspey in Makepeace (n).
Drugi program
6.30 SP v smučanju, 16.45 Iskalci zakladov, 17.30 Lipova cesta, 18.00 Doogie Howser (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Managerji, 23.25 Misleci časa.
MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
, 9-05 Bomba, TV film. 10.50 z-1 let serije Survival. 11.45 Na-rodni muzej Ljubljana. 12.20
v smučanju. 16.40 Video no-'CS. 17.00 Za upokojence. ioa Teka. 17.40 Reportaža. 8.00 Okno, služnostni pro-Bram. 19.00 Vprašanja kristja-"ov. 19.30 TV dnevnik. 20.05 v- as. ameriška serija. 22.00 ,'PFra, TV film. 23.10 Madžar-7' Jazz, skupina JOY. 23.50 TV an«vnik. 0.05 Dnevnik BBC.
6.30 Vaška TV. 7.00 Sončnica. 9.05 Verske minute. 9.10 Za otroke. 11.00 Dallas, pon. 11.50 Kulturni magazin v romunščini. 12.20 SP v smučanju. 13.50 Panorama. 15.00 Tenis, Davisov pokal. 17.30 Randevu z Vali Racz. 18.35 Delta. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Musič Hall, francoska serija.‘21.05 Pikante-rija anno ... 22.05 Rock, na odru, Sandi in prijatelji. 22.55 SP v sabljanju. 23.45 TV dnevnik.
8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Spored za otroke. 10.55 K6r-mend—ZTE, m. košarka. 12.30 Po ulicah Kantona. 13.00 SP v smučanju. 14.45 Drehscheibe Europa, madžarski podnapisi. 15.20 Musical, musical ... 15.50 Kviz. 16.40 Program re-formatske cerkve. 17.00 Walt Disney vam predstavlja. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 Poskusna doba, amer. film. 22.10 Portreti: Colin Davis. 23.10 Telešport.
8.00 Zimski počitniški program, 11.00 Divje in lepe, francoski film, 12.30 Mozaik, ponovitev, 15.00 Mozaik, ponovitev, 15.30 Sova, ponovitev, 17.00 TV dnevnik 1, 17.05 Spored za otroke in mlade, 17.15 Gaspar-jevi prijatelji, portugalska lutkovna oddaja, 17.50 Spored za otroke in mlade, 19.30 TV dnevnik 2, 20.05 J. Locke—J. Telfer: Daleč si prišla, Kathy, kanadska nadaljevanka, 21.05 Mednarodna obzorja: Južna Afrika, 22.15 TV dnevnik 3, vreme, 22.35 Sova: To ni služba za ženske, angl, naniz., 3/6, ACT OF Betrayal, angl, avstral. nad., 1/4
SLOVENIJA 2
17.30 regionalni programi TV Slovenija, studio 2 Koper, 19.30 TV dnevnik, 20.00 žarišče, 20.35 Portugalska TV pri nas, pogovor ž Lopezom Araujem, Balada o Atlantiku, drama, pogovor z Lopezom Araujem Mladec, Žalostni mlateč + pogovor, Hiša v Portioalegreju + pogovor.
9.30 Ponovitve, tv v šoli, mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Deset zapovedi (n), 21.00 V ospredju,- 22.-30 Dnevnik, 22.55 Hannusen (f)
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, J 8.30 Glavni zdravnik, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Univerzum, 21.07 Dallas, 22.00 Shaft v Afriki (f), 23.40 Hammer.
Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Doogie Howser, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Kviz, 21.00 Glasba, 22.30 Kavarna Central.
TV MADŽARSKA TV MADŽAR;
9.05 Teden, pon. 10.05 Sence temote, TV film. 10.55 Delta, pon. 13.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Cimbora. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ulice San Francisca, ameriška kriminalka, naslov epizode: Legija mrtvih. 21.00 Umetnina tedna, neznani slikar: Otroški portret Ferenca Rakoczija II. 21.05 Mozartov koncert. 22.25 TV dnevnik. 22.40 Dnevnik BBC.
8.15 Plemenska umetnost v Kongu. 8.40 Telovadba za invalide. 8.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 16.55 Panonska kronika. 17.05 Narodnostne oddaje. 17.40 Lepa madžarska pesem. 17.45 Stadion, kratki film. 17.55 Gospodarstvo. 18.15 Moj rojstni kraj. 19.15 Angleščina za najmlajše. 19.30 TV dnevnik., 20.05 Klinika, nemška serija. 20.55 Studio ’9L 21.55 Iz Parlamenta. 22.25 Glasbena pismenost. 22.55 TV dnevnik. 23.10 Dnevnik BBC.
8.00 Zimski počitniški program, 11.00 Dr. Jerryja Čarobni napoj, amer, film, 12.30 Mozaik, ponovitev, 13.55 J. Locke— J. Telfer: Daleč si prišla Kathy, kanadska nadaljev., 15.00 žarišče, ponovitev. 15.30 Sova, ponovitev, 17.00 TV dnevnik I, 17.05 Glavna priča, dokumentarna oddaja, 17.45 Spored za otroke in mlade, 19.30 TV dnevnik 2, 20.05 Film tedna: Garderober, angl, film, 22.10 TV dnevnik 3, vreme, 22.30 V živo iz foruma, oddaja HTV, 22.55 Sova: Alf, amer, nanizanka, 23/39, ACT OF Betrayal, angl, avstral. nad.. 2/4, Veliki fotografi, ital, dokum. nan., 2/5.
SLOVENIJA 2
18.30 Mostovi, 19.00 Studio Maribor, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Žarišče, 20.30 Metropolitanska opera, 1„ del, 22.20 Mednarodno delavsko gibanje: Že se ljudstvo je zbralo, dokum. oddaja, 1/8 + pogovor, 23.50 Svet poroča.
HTV
9.35 Ponovitve, tv v šoli, mla-
22.00 Dnevnik, 22.25 Pogovor
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Glavni zdravnik, 19.30 Čas v sliki,. 20.15 Operni bal (glasbena komedija), 22.00 Ni poti nazaj (f), 23.30 Hammer.
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Doogie Howser. 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Supertrik (f), 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 22.30. George Blake — portret vohuna (dok. f), 23.30 Pogovori.
TVMADŽARSK
9.10 Tretji kanal. 9.55 Klinika, pon. 10.40 Studio ’91, pon. 16.45 Video novice. 17.00 Ribiške vode Železne županije. 17.35 Bodite moj gost, R. Rato-nyi. 18.15 Gospodarstvo. 18.30 Pokrajine, mesta, ljudje. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Imejmo se radi, otroci, pesmi R. Šeressa. 20.40 Božja previdnost, TV film. 22.15 Girej kan v Cannesu, dokumentarni film. 22.45 TV dnevnik. 23.00 Dnevnik ZDF.
5.00 Prebujajte se z nami! (Do poročil, ki so ob 8.30, vas bo prebujal Milan Zrin-ski, skupaj boste razdrli kakšno duhovito. Nato pa pozor!!! Bogdan Hrovat — puklasti Miha je bil udbovec, pred 45 Jeti strah in trepet v Pomurju, leta 1948 pa je v skrivnostnih okoliščinah napravil samomor. Dosje o puklastem Mihi je vse debelejši, pripravlja pa ga Branko Zunec. Tokrat želi sodelovanje z vami, ki ste imeli opravka z zloglasnim Miho — na 21-232 in 21-579 se oglasite vsi, ki ste ga poznali?). 10.00 Spored RS.
16.00 Zimsko popoldne (četrtek naj bo spet dan za razvedrilo in domačo glasbo, za dobro voljo in sproščenost. Dobro spite!). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
8.00 Zimski počitniški program, 11.00 Skrivalnice, kanadski film, 12.00 Mostovi, 12.30 Zakon v Los Angelesu, 36. del amer, naniz., 14.50 Mozaik, ponovitev, 15.50 Sova, ponovitev, 17.00 TV dnevnik 1, 17.05 Mojo pesem igrajo, zabavnoglasbena oddaja, 18.00 Mozaik, ponovitev, 18.35 Spored za otroke in mlade, 19.30 TV dnevnik 2, 20.05 Simenon, TV nanizanka (4. del/13), 21.10 Tednik, 22.15 TV dnevnik 3, vreme, 22.35 Sova: Vse razen ljubezni, amer, naniz., 23/28, ACT OF Betray-
SLOVENIJA
17.30 Studio Ljubljana, 19.30 TV dnevnik, 20.00 žarišče, 20.30 Divji svet živali, 14. — zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije, 21.00 Maja Cerar, violina, 21.10 Večerni gost, 21.55 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru« A. Hieng: Lažna Ivana.
9.30 Ponovitve, tv šoli, mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Kviz, 22.20 Dnevnik, 22.45 Glasba
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Glavni zdravnik, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabava, 21.55 Videoteka, 22.45 Gola ženska (f).
Drugi program
9.55 Šport, 17.15 Svet živali, 18.00 Doogie Howser, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična reportaža, 21.05 Hoteli, 23.00 Šport, 23.30 Hammer
TV MADŽARSKA
8.00 Magazin za menedžerje. 9.05 Walt Disney vam predstavlja, pon. 10.50 Telovadba za invalide. 16.05 SP v smučanju. 16.55 Panonska kronika. 17.15 Perpetuum mobile. 17.50 Utica javlja. 18.00 Tretji kanal. 18.45 Tele video. 19.00 O veri za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 99. del TV romana. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 F. Farkaš. 22.05 Studio mladih umetnikov. 22.50 TV dnevnik.
ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
Ona: Neka novica te bo zelo presenetila, saj bo obenem prav tako neverjetna kot tudi razburljiva. Družba čaka samo še nate, zato se potrudi in izpelji svoj delež načrta. Nekdo te že dalj časa opazuje.
On: Bližajo se ti trenutki, ko boš do vratu v delu. Toda na neki način ti bo to tudi všeč, saj boš lahko končno dokazal svojo resnično vrednost in sposobnosti. Slaba stran pa je, da bo trpela
LIVEN ljubezenska plat življenja.
Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boš spoznala tudi nekoga, ki si ga že dalj časa zaman poskušala ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost — ne bo ti žal!
On: Nestrpno boš čakal na neko priložnost, ki pa bo na koncu preprosto odkorakala mimo tebe. Sredi tedna se ti obeta izredna zabava s prijatelji, kjer se bo zgodilo še vse kaj drugega, kot boš pričakoval.
Ona: Obeta se ti prijeten konec tedna, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenil. Tudi na poslovnem področju se ti obeta precejšen vzpon, ki ti bo pošteno vzdignil ugled med sodelavci, predvsem pa premagal tvoje finančne težave.
On: Namesto da brskaš po preteklosti, se raje poglej naprej in videl boš, da imaš prav lepe možnosti pri osebi, na katero si DVOJČEK že skoraj pozabi! Tudi poslovne stvari se ti zanesljivo obračajo na bolje.
Ona: Že mogoče, da se počutiš zrelo in izkušeno, vendar ti vse to v nastalem položaju ne bo prav nič pomagalo. Se najbolje je, da se prepustiš občutku: čustev pač ne moreš zatajiti in igrati nezainteresirano osebo.
On: Kar si iskal, to si tudi našel. Vprašanje je le, ali boš nastali položaj uspel tudi popolnoma izkoristiti ali pa boš pono-RAK vno Pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel. Bilo bi  res škoda... 
DEVICA
TEHTNICA
ŠKORPIJON
Ona: Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko pomenil, a te je na koncu pustil na cedilu. Morala se boš odločiti, ali mu boš kljub tveganju ponovno verjela. V službi te čaka prijetno presenečenje.
On: Prišel bo ugoden trenutek, ko boš lahko z malo vloženega truda iztržil velik uspeh. Nato pa čimprej utrdi svoj položaj, saj se bo marsikateremu porodila misel, da bi te izpodnesel. Uspeh pri nasprotnem spolu ti bo polepšal konec tedna.
Ona: Če se boš vsaj malo potrudila in začela živeti drugače kot običajno, boš kar hitro spoznala, da je lahko življenje tudi nadvse prijetna zadeva. Nekomu pa bo všeč predvsem tvoja skromnost.
On: Le kako si zamišljaš svojo prihodnost, ne da bi vsaj poskusil odpreti svoje srce in prijateljici pokazati čustva. Je že res, da je poslovna uspešnost prijetna stvar, vendar se boš tega kaj hitro naveličal.
Ona: Na zabavi boš spoznala celo kopico novih obrazov, toda eden se ti bo še posebej vtisnil v tvoj spomin. Naslednje jutro bo telefon sicer zazvonil, vendar se boš v zadnjem trenutku premislila.
On: Poslovna uspešnost ti bo začela počasi presedati in kaj kmalu se boš zalotil, da ti pogled zahaja k prijetni sodelavki. Povabi jo na prijetno večerjo, saj ne moreš ničesar izgubiti, pridobiš pa lahko ogromno.
Ona: Prišel bo nekdo, ki ga že dalj časa opazuješ, a si mu nikoli nisi upala približati. Ponudil ti bo povsem konkreten predlog, ki ga boš z veseljem sprejela. Nekomu pa to vsekakor ne bo povšeči.
On: Poslovno življenje se ti bo začelo prepletati s tvojimi ljubezenskimi priložnostmi. Pod pogojem, da vse izpelješ tako, kot si si zamislil, se ti obeta fantastičen uspeh. A ne pozabi na prijatelje, ki so ti pri tem pomagali.
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
Ona: Prevroča čustva se ti bodo precej maščevala, saj boš krajši konec potegnila prav ti sama. Toda še vedno bo čas za popravni izpit, le da bo tokrat vse skupaj precej težje in predvsem bolj zapleteno.
On: Vprašanje je, ali bo tvoj poslovni partner privolil v razmerje, ki nima s poslovnostjo prav nobene zveze. Kaj hitro se ti lahko zgodi, da se boš na koncu prav ti zapletel v mreže, ki si jih nastavil nekomu povsem drugemu.
Ona: Poskusila si boš premisliti, a bo izziv prevelik za tvojo radovedno naravo. Ko bosta sama, se nikar ne sprenevedaj, ampak mu odkrito povej, kaj pričakuješ. Na razne igrice pa raje kar pozabi.
On: Ne pričakuj preveč, saj se ti lahko zgodi, da boš na koncu krajši konec potegnil ti. Poslovni načrti se ti do potankosti sicer ne bodo uresničili, a boš vseeno pošteno okrepil svoj finančni položai.
Ona: Z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo. Ti pa boš uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje presenečenje pri denarju.
On: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog, ki ga boš z veseljem sprejel. Seveda pa je predlog eno, realizacija pa nekaj povsem drugega. Sprejmi pomoč, saj ti bo dodaten denar lahko samo koristil.
Ona: Znenada se bo pojavila neka povsem tretja oseba, ki se bo začela vmešavati v tvoje zasebne zadeve. Postavi se ji po robu, saj ti sicer lahko popolnoma podre ugodno in obetavno razmerje.
On: S prijatelji se boš odpravil na veselo ponočevanje, ki bo imelo drugačne posledice kot boste predvidevali. Drugič pa raje dvakrat premisli, preden se boš ponovno spustil v neodgovorna dejanja.
Jetnik,31. JANUAR 1991
Stran 21
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 1. 2. do 7. 2. 1991.
1.	feb. ob 11. uri jap. fantastični film VRNITEV GOZDILE.
1.	feb. ob 17. uri amer, akcijski film HRABRI VIKING ERIK.
I.	feb. ob 19. uri amer, trdoe-rotični film ZELO NEZVESTA ŽENA.
2.	feb. ob 17. uri amer, akcijski film HRABRI VIKING ERIK.
2.	feb. ob 19. uri amer, trdoe-rotični film ZELO NEZVESTA ŽENA.
3.	feb. ob 15. uri franc, mladinski ljubezenski film ŠTUDENTKA.
3.	feb. ob 17. uri amer, akcijski film HRABRI VIKING ERIK.
3.	feb. ob 19. uri amer, trdoe-rotični film ZELO NEZVESTA ŽENA.
5.	feb. ob 17. in 19. uri amer, komedija PIŠTOLA BREZ KONTROLE.
6.	feb. ob 17. in 19. uri hong. akcijski film LOV NA NINDJE.
7.	feb. ob 18. uri GLEDALIŠKA PREDSTAVA.
KUD ŠALOVCI
2.	feb. ob 19.30 amer: akcijski film HRABRI VIKING ERIK.
prodam
MOTORNA
VOZILA
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1983, prevoženih 66.00 km, in videokamero JVC GR-A1, VHS-C. staro 4 mesece, prodam. ® 75-448. LE-13287 ZASTAVO 750 prodam. Potočnik, Pristava 5 b, ® 82-393 — popoldan. M-12329
ŠKODO MB 100 v celoti ali za rezervne dele prodam. ® 77-183. M-3031 ZASTAVO 101, registrirano do avgusta 1991, prodam. Majda Fras, Čreš-njevci 130, G. Radgona. M-MM JUGO KORAL 45, rdeče barve, registriran do novembra 1991, star eno leto, garažiran, zaščiten, ugodno prodam. ® (062) 27-555. M-MM
KOMBI DIZEL, letnik 1980, prodam. ® 82-590 od 18. do 20. ure. M-12332
ŠKODO 110 prodam. Cena po dogovoru. Branko Borko, Rinčetova Graba 27, Ljutomer. M-12319
FIAT 125 P, letnik 1979, registriran, prodam. ® 87-162. FM-12310 LADO SAMARO 1990, registrirano do januarja 1992, z dodatno opremo, nujno prodam. ® 81-988, Cven 58 a, Ljutomer. IN-12340
ZASTAVO 101, letnik 1984, prevoženih 47.000 km. prodam. ® 74-092, po 15. uri. M-14558
KADETT, letnik 1972, ugodno prodam. ® 68-072. M-14562
NISSAN SUNNY CALIFORNIA LUXUS 1.6 i, katalizator, letnik 1990, prodam. ® 62-127. M-14564
FORD CAPRI, neregistriran, vozen, ugodno prodam. Ob progi 4, G. Radgona. M-14568
JUGO KORAL 45, star 14 mesecev, prodam. Ogled v soboto in nedeljo: Trstenjakova 30, M. Sobota. M-3343 JUGO KORAL, star 9 mesecev, prodam ali menjam za 126 P. Sinic, Pu-ževci 34. M-3343
JUGO KORAL 65, letnik 1989, zaščiten z dinitrolom, dodatno opremljen, prodam za 12.500 DEM. ® 42-041, v petek zvečer. M-3344
FIAT 125 P, letnik 1979, prodam. ® 72-145. M-3345
ZASTAVO 128 - 55 SKALA, prva registracija aprila 1989, prevoženih 32.000 km. ® 23-302, po 17. uri. M-3346
SPAČKA, obnovljenega, registriranega, prodam. ® 25-352. M-3353 ZASTAVO 101 GTL 55 prodam. Prosenjakovci 15. M-3355
JETTO, januar 1982, prevoženih 64.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Horvat, Zorana Velnarja 42, M. Sobota, popoldan. M-3363
JUGO SKALO 55 POLI, staro 14 mesecev, prodam. ® 41-197. M-3365 AUDI 80, letnik 1977, prodam. ® 26-008, od 17. do 19. ure. M-3366 JUGO 45 E, letnik 1986, december, prodam. ® 78-713. M-3367
APN 6 prodam. Rakičan, Partizanska 14. M-3373
GOLF JGL, letnik 1981, in OPEL VEKTRO, letnik 1990, 1.6 1, prodam. Železen, Serdica 126. ® 78-793. M-3376
FORD CAPRI prodam. Trnje 51. M-3381
RENAULT 4 TL, star 7 let, dobro ohranjen, prodam. S 41-155 ali 25-421, popoldan. M-3382
LASO 1300, avgust 1987, prodam za 7.000 DEM. ® 24-004. M-3383
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica). Jože Šabjan (odgovorni urednik) Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač. Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji 21 383 in 21 064, odgovorni urednik 25 019, glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21 064 in 21 383, GPS (trženje) 22 403. telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za trimesečje 1991'je 150,00 dinarjev, za delovne organizacije 300,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512, Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
GOLF DIZEL, letnik 1983, prodam. ® 73-040, int. 272, do 15. ure. M-3385
LADO KARAVAN, prodam. Ludvik Čarni, Tomšičeva 5, M. Sobota, m-3394
PEUGEOT405 GR, letnik 1989 - julij, prodam. Sobočan. ® 41-148. M-3396
JAVO 350, letnik 1982, obnovljeno, prodam ali zamenjam za APN 6. Križevci 199 v Prekmurju. M-3401 PEUGEOT 305 gr, letnik 1985, registriran do novembra 1991, prodam. Lipovci 201. M-3407
KOMBI ZASTAVO 850 AK, letnik 1986, prodam. ® 25-463 po 15. uri. M-3409
GOLF, BENCIN, avgust 1988, prevoženih 34.000 km, rdeče barve, z avtoradiom Blaupunkt, prodam. Ogled: Vegova 13, M. Sobota, ® 23-895. M-3413
JUGO 55, star 2 leti, in FIAT 126 P, letnik 1977, prodam. ® 26-335. M-3414
ZASTAVO 126, letnik 1977, ugodno prodam. ® 73-091, Zlatka, po 19. uri. M-3416
ŠKODO 120 L, letnik 1989, prodam. ® 26-178. M-34J7
KOMBI IMV, star 11 let, prodam. Alojz Berden, Filovci 67 a, *S? 47-209. M-3419
AX 11 RE, star 20 mesecev, prodam. Zamuda, Boračeva 9, Radenci, ® 73-040, int. 388. M-3422
SAMARO 1300, letnik 1989, prevoženih 11.000 km, prodam. Cena po dogovoru, Lipovci 143. M-3424 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1989. prodam. ® 46-670. M-3425
RENAULT 4 GTL, letnik 1989, prodam. ® 45-026. M-3426
OSEBNI AVTO BIS 126, letnik 1990, november, prodam. Bogojina 116. M-3428
LADO SAMARO, staro 3 leta, prevoženih 40.000 km, prodam. ® 22-610 (int. 17), dopoldan, ali 87-012, popoldan. M-3434
ZASTAVO 128 SKALA 55, letnik 10/1988, ugodno prodam. Gomilica 52. M-3436
ŠKODO 120 L, letnik 1981, prevoženih 34.000 km, nujno prodam. Krog, Murska 16. M-2441
ZASTAVO 128, letnik 1988, prodam. ® 77-091. M-3442
GOLF DIZEL, letnik 1985, prevoženih 68.000 km. prodam. Dokležovje 29 a. M-3446
PEUGEOT 305, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. Janez Vohar, Krog, Plečnikova 51. M-3447
125 P, kompleten, za rezervne dele, prodam za 1.500 din. Cipot, Sebebor-ci 68. M-3374
ZASTAVO 101, letnik 1980. registrirano, prodam. Marko Filipič, Brano-slavci 16, Ljutomer. M-2341
TAM 2011, prekucnik, letnik 1978, prodam. ® 36-029. M-13296
MBW 320 in avtobus ZASTAVA, 25 sedežev, prodam. ® 70-710. M,13290 AVTO RENAULT 21, letnik 1989, prodam. ® (042) 844-117. M-13289 GS 1.2, letnik 1978, prodam. Ogled po 15. uri — Veržej, Trg Slavka Osterca 13. M-3456
RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Ludvik Kučan, Križevci 105 v Prekmurju. M-3459
RENAULT 4 TL, poceni prodam. ® 78-003 (Lang). M-3463
LADO SAMARO, letnik 1989, prodam. ® 23-223. M-3464
VARTBURG CARAVAN prodam. ® 26-122. M-2465
JUGO 45 KORAL, letnik 1989, prodam. Kuzmič, Brezovci 64 a. M-3467 126 P, letnik 1989, registriran do 16. 1. 92, ohranjen, in fiat 132 — 2000, letnik 1980, prevoženih 74.000 km, zelo ohranjen, prodam. ® 25-565. M-3469 JUGO KORAL 55, I 1/90, še neregistriran, ugodno prodam. ® 77-185, popoldne. M-3470
JUGO KORAL 45, letnik 1989, prevoženih 13.600 km, dodatno opremljen, ugodno prodam. ® 43-078. M-3473
OPEL ASCONO 1900, letnik 1977, registracija pravkar potekla, prodam. ® 24-131. M-3472
JUGO AMERIKA GVX prodam. Ford servis Veščica, ® 23-507. M-3478
ZASTAVO 128 ugodno prodam.
Titova 13, M. Sobota. M-3479 DYANA, dva brezhibna motorja, in vse dele za dyano ugodno prodam. ® 62-187. M-3481
ZASTAVO 128, letnik 1990, maj, prodam. ® 48-305. M-3482
KMETIJSKA MEHANIZACIJ/
TRAKTOR ZETOR 4911 in 3-tonsko enoosno prikolico prodam. Zvonko Habjanič, Ul. 5. prekomorske brigade 3, Ljutomer. M-12338
TRAKTORSKO KOSO BOTASIS, dvojno rezilo, zetor 4718, kombajn Univerza!, plug Posavac in zastavo 750 prodam. Iljaševci 39, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-12336 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Sip Šempeter 19 m’ in puhalnik za seno Tajfun prodam. ® 78 079, Šlihthuber, Stanjevci 100. M-3287
KOSO za ursus 335, malo rabljeno, prodam. Iljaševci 4, Križevci, popoldne. IN-12330
TRAKTOR DEUTZ 45, registriran, prodam. ® 82 823. M-12322 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 300 I, in dvoredni sadilnik za koruzo, prodam. Vučko, Sr. Bistrica 17, ® 70 320 M-13291
TRAKTORSKO PRIKOLICO, manjšo. domače izdelave, prodam za 15.000 din. Boreča 4. M-3351
ZMAJ 141 s 4-rednim adapterjem za koruzo prodam. Vargazon, Cven 14, p. Ljutomer. M-3357
DVOREDNO OLTOVO SEJALNICO prodam. Črenšovci, Zadružna 21. M-3358
ADAPTER ZA KORUZO Zmaj, 4-redni, in stroj za ličkanje koruze. Satahovci 51. M-3361
TRAKTOR ZETOR 7011, letnik 1982, 1700 ur, prodam. Cena po dogovoru. Alojzija Zorko, Hrastje — Mota 41. M-3370
TRAKTOR IMT 560, nov, po stari ceni, in krožne brane, prodam.
® 46 282. M-3390'
ENOOSNO PRIKOLICO, 5-tonsko, prekucno, in termoakumulacijsko peč, ugodno prodam. Janez Forjan, Trg Slavka Ostrca 17, Veržej. M-3391 MIZARSKI SKOBELJNI STROJ (poravnalka — debelina), noži 40 cm. ugodno prodam. ® 70 429, po 15. uri. M-3397
KROŽNE BRANE prodam. Velika Polana 187, ® 70 165. M-3398 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA SIP, skoraj nov, prodam. ® 062 73 L 229, Franc Fekonja, Ihova 62. Benedikt. M-3449
PLUGE Slavonac za mali ferguson in mešalec, 3001, enofazni, prodam. ® 70 229. M-3455
KOSO OLT, zadnjo, za traktor, malo rabljeno, prodam. ® 70 046, Jugov-ska 12, Odranci. M-3475
PARCELO v Beltincih, prodam. ® 70 183. M-3375
NEDOGRAJENO HIŠO v Borejcih in enoosno prikolico prodam. Borejci 14. M-3377
GRADBENO PARCELO v Terbe-govcih z že zgrajeno kletjo ob asfaltni cesti in 300 I jabolčnika prodam. Karel Čagran, Terbegovci 15. p. Videm ob Ščavnici.
STAREJŠO HIŠO v Gradišču 30, prodam. Bakovci, ^? 43 150. M-3450 HIŠO z vinogradom v bližini G. Radgone, prodam. Odvetnik Ratnik. ® 21 209. M-3460
MLADA TRIČLANSKA DRUŽINA NUJNO IŠČE STANOVANJE v Murski Soboti. ® 78 088. M-3466 STAREJŠO HIŠO v Veržeju s parcelo prodam za 40.000 DEM. ® (0602) 32 876. M-3243
TAKOJ VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO, 1 km od Ljutomera, ugodno prodam. ® 87 153. IN-12327 VINOGRAD s kletjo, v okolici Štri-gove (v bližini asfalt, elektrika, voda, telefon), nujno prodam. Željko Bre-zovački, Željezna Gora 157, p. Štrigo-va. IN-12331
GRADBENO PARCELO v Kančev-cih prodam, Križevci 203 v Prekmurju. M-3288
VINOGRAD na Stari Cesti (novi nasad) in gozd, KO Boreči, prodam. ® 87 729. IN-12339
ZDOMCI! Takoj vseljivo stanovanjsko hišo in nekaj zemlje v mirnem in dostopnem kraju prodam za 2,000.000,00 din. Ogled možen vsak dan. Informacije vsak dan po 17. uri: ® 99 4152 25 74 89 (Švica). M-PP
ŽIVALI
MALE PUJSKE prodam. Tišina 7. M-3347
TELICO, brejo 6 mesecev, kontrola A, prodam. Franc Šadl, Kruplivnik 35. p. Grad. M-3349
PRAŠIČA za zakol prodam. Dokležovje 54. M-3371
KRAVO, staro 10 let, 8 mesecev brejo, prodam. G. Bistrica 136. M-3380 NEMŠKE OVČARJE prodam. Tone Plej 10, p. Črenšovci. M-3384
MALE PUJSKE prodam. Veščica 55. M-3392
* * * ■ ■ ■ ■
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna sKrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6. Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Weindorfer, Ribiška 16, Beltinci. M-3399
VISOKO BREJO TELICO, kontrola A, po izbiri, prodam. Sapač, Lemerje 32, '3? 45 330. M-3404
VISOKO BREJO PLEMENSKO TELICO, kontrola A, po ugodni ceni, prodam. Noršinci 29, 12? 48 366. M-3406
DVE SVINJI, domača reja, okrog 160 kg, prodam. ‘S? 78 421. M-3451 MALE PUJSKE prodam. M. Črnci 18. M-3452
PUJSKE prodam. Mesarič, Bakovci, Panonska 10. M-3453 ‘
TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola
A, prodam. Rakičan, Zvezna 15. M-3458
SEMENSKI KROMPIR -igor-desire, prodam.
Tropovci, Križna 13.
VINOGRADNIKI IN SADJARJI IZDELUJEM NOSILCE - ŽICE ZA BETONSKE STEBRE (sohe). Radenci, tel.: 73-214.
KRAVO, brejo 7 mesecev, staro 9 let, prodam. Ludvik Kučan, Križevci I05 v Prekmurju. M-3459
BREJO KRAVO prodam. ® 87 696. M-12320
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi I0 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci. ® 24 393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ® 77 686. M-I.
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih, dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, DOBI ENO ZASTONJ. Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a, ® 43 070. M-2 KOZE PALČKE prodam. ® 60 503. M-3311
JAPONSKE PREPELICE in prepeličja jajca za dietno terapijo prodam. ® 22 508. M-MM
GLASBENI STOLP HITACHI ugodno prodam. ® 73 580, po 17. uri. M-14569
VINO LAŠKI RIZLING, 300 do 400 1, prodam. Cena po dogovoru. ® 74 501. M-14567
TALNO OBLOGO (itison), 35 m!. ugodno prodam. ® 62 233. M-14566 REZERVOAR za olje, pribl. 2.000 I, prodam. Noršinci 40, Ljutomer, ® 8! 053 M-12337 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Šafarsko izdanega leta 1984/85 na ime Slavko Šajnovič, Šafarsko 23. M-12333
HARMONIKO, 120-basno, Atlatic de luxe, 8-kanalno pevsko ozvočenje Wem, ojačevalec za klaviature stereo 2 x 120 W in synthesizer K N 800 Tehnichs, prodam. ® 81 222. M-12314
DVE SEDEŽNI GARNITURI ugodno prodam. ® 82 882, po 16. uri — Tominšek. M-12309
STEBELNI VRTALNI STROJ VE-BO prodam. ® 86 163. M-I23I6 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ, primeren tudi za usnje, in termoako-mulacijsko peč 3,5 kW, po ugodni ceni, prodam. Kohek. Župančičeva 6/1, Lendava. M-13249
ŠTEDILNIK GORENJE (2 plin + 2 elektrika), pomivalno korito (dvojno in z odcejalnikom), star rabljen kavč, zelo poceni prodam. Oglasite se na Generala Maistra 10, M. Sobota. M-NP
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Srednje prometne šole — izdanega leta 1982. Milan Kurma, Kidričevo naselje 7, Radenci. M-3352 BARVNI TV Znamke Kapš, ekran 45 x 60, prodam. Anton Fartek, Trdko-va 2, ® 78 373. M-3356
SEDEŽNO GARNITURO in termoakumulacijsko peč prodam. Turnišče, Cvetna 22. M-3359
NERABLJENO CISTERNO za kurilno olje, 2.200 I, po ugodni ceni, prodam. ® 46 388. M-3360
KUHINJSKO POHIŠTVO in štedilnik, kombiniran, elektrika-plin, dobro ohranjen, in hladilnik, ugodno prodam. ® 48 369. M-3429 CRNOBELI TELEVIZOR, nov, prodam. ® 41 753. M-3431
domačo SLIVOVICO, večje količine, prodam. ® 77 674. FM-3432 MIZO ZA KUHINJO s 6 stoli, kopalno kad, 170 Oniks, hidrofor, 3-fa-zni, prodam. ® 22 602. M-3433 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 kW, prodam zg 2.000 din. ® 46 314. M-3435
SENO, balirano, prodam. Turnišče, ob Potoku 6. M-3438
VINO, laški rizling, prodam. Nemčavci 25, ® 24 543. M-3444
PLANIRNO DESKO prodam ® 23 020. M-3461
Velika priložnost!
— digitalni avtoradiji od 200 DEM
— hi-fi stolpi od 414 DEM — vse na 8 obrokov
Pokličite 86-027 v ponedeljek od 17. do 19. ure — An-sa, d. o. o.
PODJETJA, POZOR!
• Firma Zagavec iz avstrijske Radgone ponuja izdelke zabavne elektronike, PVC obloge za strope, čisto svilo iz Azije itd. za komisijsko prodajo.
• Za poslovalnico v Jugoslaviji pa išče sposobnega finančnega knjigovodjo z izkušnjami. Zaslužek dober.
Informacije po telefonu 9943 3476 3232, fax 9943 3476 3161.
BARVNI TV Korting, ekran 67, prodam. Jože Kerec, Topolovci I2. M-3445
Preklic!
Preklicujem veljavnost diplome, izdane na SCTPU v šol. I. I989 na ime Igor Kočar, Tešanovci 8. M-3448 REMO ROTTOME s stojalom, mikrofon po izbiri, novo stojalo 6892 T in kom. set 6325 ter smuči ugodno prodam. Jože, Veščica I5. p. Ljutomer. M-3457
LESENO LOPO 4x8 m, krito s strešniki, motorno nahrbtno škropilnico Panonija, rezalnik železa z elektromotorjem, aparat Cj, avtogen, malo rabljen, prodam. Robert Jelen, Sta-ra-Nova vas 23, ® 87 428. M-3395 KOMMODORE 64 z disketnikom ugodno prodam. ® 25 110. M-3462 PLINSKE STEKLENICE kisik-aceti len, še nerabljene, in bojler IMP, 500 I. prodam. ® 47 304. M-3468 PRALNI STROJ GORENJE, sušilec perila, skoraj nov, in vodovodno črpalko, komplet, z rezervarjem, prodam. Franc Grah. Černelavci, Zadružna 8, ® 23 109. M-3471
TV SABA, 51 cm, nov, ugodno prodam. Zoran Velnarja 19, M. Sobota. M-3476
Preklic!
Preklicujem veljavnost H K 14736-3, izdane pri HKS Panonka na ime Jože Gergorec, Sebeborci 52. M-3362 SREČANJE!
Moški, star 55 let, s premoženjem in avtom želi spoznati /'žensko, staro okrog 50 let, srednje postave in s stanovanjem. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: POMLAD PRIHAJA. M-3368
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Črenšovci, izdanega leta 1972. Tončka Žižek, Črenšovci 59. M-3378
BELO CEPLJENO VINO, po 25,00 din, različnih sort, prodam. Ropoča 32. p. Rogašovci. M-3379
POROČNO OBLEKO, kupljeno v butiku Iris, prodam. ® 31 065 do 12. ure (razen nedelje). M-3387
KAVČ, razstegljiv, in dva fotelja, rabljeno, ugodno prodam. ® 24 872. M-3389
UPRAVNI ODBOR ODBOJKARSKEGA KLUBA VERŽEJ v skladu s pravilnikom o poslovnem sodelovanju pri gradnji teniških igrišč v Veržeju
RAZPISUJE
NATEČAJ ZA SOVLAGATELJE
pri gradnji teniških igrišč za pospešitev gradnje in dokončanje v tem letu.
Uporaba igrišč in delitev dobička bo glede na vloženi kapital. Zainteresirane pravne in fizične osebe dobijo potrebne informacije pri upravi kluba:
tel.: 81-712, int. 40, 81-812, int. 30, in 22-610, int. 17.
ZAHVALA
22. decembra je umrl dragi brat
Vendel Trplan
iz Markovec 112
Zahvaljujemo se vsem za darovane vence in šopke ter sv. maše. Hvala g. župniku za lep obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem pogrebcem, pa tudi tistim, ki so nam pomagali.
Še posebej prisrčna hvala mladim fantom, ki so ga tako ljubeče pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sestra Marija ter brata Jože in Evgen z družinama
Za vedno nas je zapustil naš dragi
Jože Budja
urar
Ob nenadni smrti dragega moža, dedka, pradedka in strica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu podarili cvetje in vence. Iskrena hvala pevcem, župniku za obred in poslovilne besede.
Žalujoči vsi tvoji
BELO POROČNO OBLEKO z jopo in dodatki prodam. ® 22 734. M-3393
GLASBENI STOLP HITACHI, sistem 9 W, prodam. Šercerjevo naselje 7, M. Sobota. ® 23 211. M-3402 HILTI TE 72 in ŠKODO S 100 prodam. Žalik, Lendavska 43 (pod Ljubljansko banko). M-3405
NOVO KLETKO za 60 nesnic prodam. ® 42 262. M-3408
BUČNO OLJE, večje količine, prodam. Vaneča 87. M-3409
BARVNO IN ČRNO-BELO TELEVIZIJO prodam. ® 25 423. M-3418 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2 kW, Elind, prodam. Ogled po 16. uri. Skakovci 60 a. M-3421
OMARO, razstegljivo v posteljo, in francosko posteljo, prodam. ® 25 438. M-3477
TRANZISTOR, nov, 2 x 35 W, z dvojnim kasetofonom, prodam. Vučko, Sr. Bistrica 17. ® 70 320, popoldan. M-13294
NOVO! IZPADANJE LAS NI VEČ PROBLEM. Popolnoma naravno zdravilo vam zanesljivo ustavi izpadanje las, jih regenerira in pospešuje rast. Cena doze je 160 din in poštnina. Pošljemo po povzetju: Naslov BIOMAX, p. p. 82, 63210 Slovenske Konjice. LE-13282
MASKARADNE KOSTUME za otroke lahko naročite za 500,00 din po ® (061) 448 475. Plačilo po povzetju. M-MM
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin + 2 elektrika) in barvni TV prodam-® 81 328, zvečer. IN-12342
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 kW, in novo kolo Poniy Rog, prodam. ® 81 860. IN-12343
STORITVE
ZA ZASEBNE PODJETNIKE in obrtnike vodim računovodstvo. Pokličite po ® 23 101 v večernih urah. M-3348
ŠIVAM KRILA po meri. ® 22 713. M-3423
DELO
BIST RO 89 Ljutomer išče natakarico s prakso za redno zaposlitev in nedoločen čas. ® 81 977. IN-12315
TAKOJ ZAPOSLIM DVE KV natakarici. Visok OD. Stanovanje in hrana zagotovljena Gostilna I. maj. Nova Gorica, ® (065) 21 403 in (065) 26 934. M-MM
AVTOKLEPARJA zaposlim. ®
32 830. M-3480
NATAKARICO ali dekle z veseljem do gostinstva sprejmemo v redno delovno razmerje. Gostilna Maučec, Gančani. M-3333
JANUAR 499’
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je za vedno zapustil mož in oče
Štefan Poredoš
iz Bunčan
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste darovali vence in izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala gospodu župniku Ferencu iz Veržeja in pevcem žalostink ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Globoko zahvalo izrekamo tudi Janeku Voharju s Tišine, podjetju Simentalka in Križevskim opekarnam.
Vsi njegovi žalujoči: žena Slavica, sin Alojz, hčerki Valerija in Marica ter zet Darko
Moj spev je izzvenel, a ga nisem zapel, mladost je šla, a hlad starosti me še ni objel. Prerezana je nit, nikoli stkana, živim in že je moja pot končana.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Marjana Kranjca
posestnika
iz Stročje vasi 27
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom in vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Hvala tudi gasilskemu društvu iz Stročje vasi, gospodu dekanu za pogrebni obred, govornikom in pevcem pevskega zbora s Cvena za odpete žalostinke ter gasilskima društvoma iz Podgradja in Pristave.
Žalujoči: mama, oče, hčerki Lijana in Silva, sestra Zvonka z družino, strici in tete z družinami ter drugo sorodstvo
Odšel si tja, kjer ni več trpljenja, le v naših srcih bolečina domuje. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš.
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Milan Osterc
iz Veržeja
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, posebno družinam Cimerman, Šterman ter Šonaja iz Murske Sobote, ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in sv. maše ter ga pospremili na zadnji poti.
Hvala g. duhovniku, pevcem, govorniku KS in Janku za odigrano žalostinko.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Veržej, 16. 1. 1991 Žalujoči: vsi tvoji
Na grobu rože ti cvetijo, a nam se še rosi oko.
V SPOMIN
10. februarja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil
naš dragi mož, oče, dedek in tast
Janez Mencigar
iz Murske Sobote
Hvala vsem, ki se ga še spominjate!
Vsi njegovi
Otožen, prazen dom je naš, in mi nesrečni, ko moral si v prerani grob ti leči.
3.	februarja mineva žalostno leto, odkar te ni več v naši družini, dragi mož, oče, stari oče, tast in brat
Viktor Šajt
iz Ropoče
Kako boleča je resnica, ko si za vedno preminil. A spomin nate bo v naših srcih ostal živ.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustil naš dragi brat in stric
Jožef Hari
iz Križevec v Prekmurju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečeno sožalje, hvala za darovane vence in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem iz Križevec za odpete žalostinke in gasilcem iz Sela za pomoč ob pogrebu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
15. januarja je minilo 6 žalostnih let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil nečak in bratranec
Koioman Hari
iz Sela
Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite pri njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo ju imeli radi
ZAHVALA
Tiho in prehitro nas je 18. decembra v Tl. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče
Janez Šanca
iz Domanjševec 81
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence.
Posebej pa se zahvaljujemo g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Prisrčna hvala tudi dr. Kepeju za ves njegov trud.
Žalujoči: žena Etelka, sin Alfred z ženo Jolanko, hčerka Magdalena z možem Aleksandrom ter vnukinje Irena, Olga in Sabina
V srca naša si se vpisal, čas te ne bo nikoli zbrisal. Žalost in bolečina sta pri nas, oh, kdaj bo to zacelil čas.
ZkHNMA
V 55. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
Ivan Hozjan iz Male Polane 14
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom in vsem znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter za sv. maše.
Posebna hvala g. župniku Kodilu za ganljivo slovo, organistu, pevcem za čutno petje. Iskrena hvala bolnišnici v Rakičanu — pljučnemu oddelku, dr. Mrkšiču in vsemu medicinskemu osebju.
Posebna zahvala Zdravstvenemu domu Lendava, dr. Petkoviču, dr. Koveševi in vsem sestram za obiske na domu.
Hvala tudi vsem sodelavcem iz Lendave.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Milan, Štefan z družino, Ignac in Jože ter hčerka Emica in najožje sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 45. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric in svak
Marjan Lorenčič
iz Murske Sobote
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, botrini, prijateljem, sostanovalcem, delavkam Mure — tozd Lahka oblačila, sindikatu, ter vsem, ki ste darovali vence, šopke in denar namesto venca, nam pa izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu za ganljiv pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Merklinu pa za besede slovesa.
Vsem še enkrat iz srca iskrena hvala!
Žalujoči: žena Klara, sinovi Marjan, Miran z Martino, Dejan, hčerki Tanja in Jasna, mama, bratje Helmut, Jure in Franc z družinami ter drugo sorodstvo
Ob grobu odprtem strmeli smo vate, pred resnico si zakrivali solzne oči, z grudo domačo pokrili so te, samo miren počitek želimo ti.
ZAHVALA
V 87. letu starosti je prenehalo biti srce našega dragega očeta, brata, tasta, dedka in pradedka
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti, ljuba mama, odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, ljuba mama, stara mama in tašča
Janeza Vogrinčiča
iz Ropoče
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
^osebna hvala g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke, dr. Peričevi za pomoč pri zdravljenju ter članom GD za spremstvo pri pogrebu in gospodu Štefanu Flisarju za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Vilma Sabotin
roj. Škalič iz Vučje Gomile
Ob boleči izgubi se zahvaljujem vsem dobrim sosedom, posebno družini Vladimirja Rituperja, botrini, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Hvala tudi celotnemu osebju intenzivne nege kirurškega oddelka v Rakičanu, ki ji je lajšalo bolečine v zadnjih dneh, gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede.
Iskrena hvala kolektivu Panonije za darovano cvetje. Vsem še enkrat — najlepša hvala!
Žalujoči: mož Koioman, sin Emil z ženo Anico, hčerka Milika z možem Mihaelom ter vnuka Silva in Koioman
ZAHVALA
ob smrti dragega očeta
Otokarja
Erjavca dimnikarskega mojstra v pokoju iz Beltinec
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala g. kaplanu, pevcem, lovcem, obrtnikom in zdravstvenemu osebju soboške bolnišnice.
Beltinci, Bern, 29. 12. 1990
Žalujoči sin Vladimir-Adi
Gl. JANUAR 1^91
Stran 23
v besedi in sliki
Sveče obsijale Lendavo
Konec minulega tedn so v Lendavi tudi uradno odprli novo tovarno Ilirija. Ljubljansko podjetje Ilirija Vedrog je sklenilo prenesti izdelavo sveč v Lendavo, kjer so 16. avgusta 1988 začeli graditi prostore nove tovarne, v glavnem s sredstvi iz sklada za manj razvite. Prostor jim je odstopila lendavska (takrat še Ina) Nafta, delo pa je dobilo 33 delavcev. Generalni direktor Ilirije Vedrog Rado Cerjak je na petkovi otvoritvi povedal, da bodo septembra letos v Lendavo prenesli tudi kemični del proizvodnje. Dodal je, da v Ljubljani niso imeli nobenih razvojnih možnosti, saj so njihovi obrati v središču mesta, obdržali pa bodo izdelavo kozmetike. Otvoritve v Lendavi se je udeležil tudi republiški minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc in novi tovarni zaželel veliko uspehov, poleg njega pa so bili še predstavniki Ilirije Vedrog, lendavske in ljubljanske občine Vič-Rud-nik. Direktor Ilirije Lendava je Ladislav Ivanec, ki ima za postavitev tovarne v tej pomurski občini tudi največ zaslug.
LiK
Prevozniki opozarjajo
Tako kot drugje v Sloveniji je bila v ponedeljek tudi na pomurskih cestah (nekaterih najbolj prometnih odsekih) opozorilna stavka, ki so jo pripravili sindikati delavcev v cestnem transportu. Kot se je to redkokdaj zgodilo, to ni bila stavka za višje plače in proti vodilnim v podjetju, temveč je bila naperjen aproti republiški in zvezni politiki, proti raznim predpisom in normativni praksi na področju cestnega transporta.
V Pomurju so se najbolj množično in odločno vključili v stavko
delavci Avtoradgone — Proizvod-no-transportnega podjetja. Njihov stavkovni odbor je bil tudi pobudnik in koordinator za stavko na pomurskih cestah. Na prvo mesto svojih zahtev pa so vsi zapisali, da se mora višina cestnih taks za tovorna vozila v Sloveniji znižati za 50 odstotkov. V Makedoniji je menda 6-krat nižja, pa tudi v drugih republikah so prevozniki precej na boljšem. Š tega zornega kota se zdi ta njihova zahteva upravičena. Po drugi strani pa je še kako prav, da tisti, ki najbolj uni-
čujejo ceste, to tudi drago plačajo. Sicer pa bodo o vseh njihovih zahtevah — rekli bi lahko, da jih je večina upravičenih — sedaj tekla pogajanja z republiško vlado in Republiškim sekretariatom za promet in zveze. Če do 13. februarja ne bo prišlo do podpisa branže pogodbe, nameravajo 15. februarja organizirati novo stavko, s katero bi zares ohromili promet na slovenskih cestah, mejnih prehodih, v pristanišču in na carinarnicah.
Jože Graj
ANKETA
3
Razstava
V ponedeljek, 4. februarja, ob 17. uri, bodo v pionirskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti odprli razstavo o življenju in delu pisateljice Karoline Kolmanič. Razstava, ki bo na ogled do konca meseca, sodi v okvir prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku.
Kobilje
L
GRADIJO NOVO
KAPELO
KRAJEVNA SKUPNOST MELINCI
Na pobudo vernikov Kobilja so lani na hribu Sv. Martina začeli graditi novo kapelo kot spomin na nekdanjo župnijsko cerkev. Le-to so uničili Turki verjetno leta 1587, ko so plenili v teh krajih. Po skoraj 200 letih so postavili na Kobilju leseno cerkev, leta 1838 pa zidano, ki je stala do leta 1925, ko so zgradili sedanjo župnijsko cerkev. Kobiljančani so se gradnje kapele lotili zelo zavzeto. Imenovali so poseben gradbeni odbor, ki ga vodi Avgust Gjerek mlajši. V dobrih dveh mesecih so kapelo postavili do ostrešja. Sredstva prostovoljno prispevajo krajani in zdomci. Poleg tega pa so domačini pri gradnji opravili okrog 1.300 prostovoljnih delovnih ur. Z gradnjo bodo nadaljevali takoj, ko bo to dopuščalo vreme. Predvidevajo, da bodo kapelo dogradili v prihodnjem letu. Zanjo je načrte izdelal inž. arhitekture Jože Kovač iz Ljubljane in bo lep spomenik na hribu Sv. Martina.
Foto: F. Maučec

Soboška
mladina
za mir
Večina — zlasti mladih — misli da zalivski spopad na najvišji tehnološki ravni ni sad slepe in neizogibne usode, temveč posledica nakopičenih in nerešenih mednarodnih in medsebojnih problemov in odnosov ter zapletov. Zato so se številni istomišlje-niki po petkovem srečanju na temo Sveto pismo naša skupna duhovna dediščina zbrali v soboto na MLADINSKEM DUHOVNEM SREČANJU ZA MIR IN EDINOST. Na srečanju so se vrstile mirovne in duhovne pesmi, deklamacije molitve in razmišljanja predstavnikov različnih svetovnih nazorov in verskih skupnosti. Udeleženci DUHOVNEGA SREČANJA ZA MIR IN EDINOST, zavedajoč se velike potrebe današnjega sveta in svojega duhovnega bogastva, so se vrnili vsak v svoj kraj in svojo sredino v želji, da bodo nadaljevali in krepili vsestranska mirovna prizadevanja, tako na društvenem kot na verskem področju. To je bil tudi prvotni cilj ADRE, organizatorja srečanja.
Janez Borse
/O
Pomurska banka d.d. Murska Sobota
Smelo so se lotili dela
Po izvolitvi novega vodstva krajevne skupnosti in predsednika sveta Štefana Pintariča so najprej uskladili nesoglasja z mladimi ter se smelo lotili dela. Uspešno so stekle priprave za ureditev avtobusne postaje, ki so jo na Melincih načrtovali že dalj časa. Ker je bila krajevna skupnost brez denarja, ji je v ta namen dal brezobrestno posojilo v znesku 26.000 dinarjev NK Meteor. Prostor za avtobusno postajo si je že ogledala občinska komisija in dala pristanek, Jože Forjan pa je tudi pripravljen odstopiti del zemljišča. V najkrajšem času bodo poskrbeli za lokacijsko dovoljenje in začeli z urejanjem avtobusne postaje. V krajevni skupnosti Melinci letos načrtujejo še gradnjo mrliške
Štefan Pintarič — predsednik sveta KS Melinci razkazuje prostor, kjer bodo uredili avtobusno postajo.


veže, saj pri tem zaostajajo za sosednjimi kraji. Zanjo že imajo lokacijsko dovoljenje. Poleg samoprispevka bodo sredstva za gradnjo mrliške veže zbirali s prostovoljnimi prispevki, veliko pa mislijo narediti tudi s prostovoljnim delom. V letošnjem programu dela imajo tudi ureditev ulične razsvetljave in širitev telefonskega omrežja. Radi bi tudi obnovili prostore nekdanje trgovine in jih usposobili za potrebe krajanov. Precej težav jim povzroča tudi onesnaženost pitne vode, zato bi se radi priključili na soboški vodovod. Ustregli pa bi tudi radi Nogometnemu klubu Meteor, ki je bil pred kratkim ustanovljen, pri urejanju nogometnega igrišča, ki je premajhno in ne ustreza predpisom. Ker se letos izteka krajevni samoprispevek, le-tega nameravajo podaljšati, saj si drugače ne morejo predstavljati uresničitve zastavljenih nalog.
F. M.
Ijubljanskabanka
Ustanovni zbor razlaščencev
Ugodna ponudba še vedno velja!
VEZAVA DEVIZNIH SREDSTEV
nad 3 mesece
se obrestuje po
8% letni obrestni meri za avstrijske šilinge in 7% letni obrestni meri za nemške marke.
Napoved velja za to soboto, 2. fe-bruarja/svečana, za »vse prizadete občane in druge zainteresirane« državljane. Bo po 9. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine v Murski Soboti. Razlog: združenje lastnikov razlaščenega premoženja bi radi ustanovili občinski odbor. Priglašena je tudi navzočnost predsednika družbenopolitičnega zbora v slovenskem parlamentu dr. Ludvika Toplaka. Pod vabilo, ki je prišlo v naše uredništvo, se je podpisal Iniciantivni odbor. B. Ž.
Pošte spet za banke
Marsikdo, ki je bil navajen na pošti vpisovati plačo na bančno knjižico, polagati gotovino ali dvigati denar (tudi s čeki za tekoči račun), po novem letu tega naenkrat ni mogel več storiti, razen v nekaterih izjemah (Sta-povanjsko-gospodarska banka, Invest banka Beograd, poslovna enota Ljubljana in Jik banka Beograd, poslovna enota Koper). Z 31. decembrom minulega leta je namreč potekla pogodba o medsebojnem sodelovanju, ki je Ljubljanska banka in Abanka nista nameravali podaljšati. Na nekaterih območjih v Sloveniji je še vedno tako, v Pomurju pa sta Abanka (5. jan.) in Pomurska banka (14. jan.) ponovno sklenili, s Podjetjem za ptt promet Murska Sobota pogodbo o sodelovanju, kot je bilo to prej.
J. G.
Ali zaupate banki?
Zaupanje ljudi v banko*se začne krhati, ko ta neha normalno poslovati, torej tudi, ko prvič pove svojemu varčevalcu, da mu njegovih prihrankov ne more izplačati, ne glede, če tega ne more le nekaj ur ali več časa. In prav to se dogaja v podružnicah bank v Pomurju. Zato se pred bankami pogosto zbira množica prestrašenih in ogorčenih varčevalcev, ki želijo dvigniti svoje devizne prihranke, vendar jih bančni uslužbenci obvestijo, da bodo devize lahko dvignili čez nekaj ur ali naslednji dan.
Znano je, da z rastjo negotovosti v državi raste tudi strah ljudi za njihove prihranke v banki.
Ko smo delali to anketo, se je zbralo precejšnje število ljudi pred podružnico Pomurske banke, ki so razpravljali o tem, kaj je najbolje storiti, nekateri z nezaupanjem, drugi že s prav velikim strahom za devize, ki so jih nekoč zaupali banki. Ura je bila 12, varčevalce pa so obveščali, da svoje devize lahko dvignejo ob 15. uri. V A-banki so nam povedali, da bodo devize varčevalcem izplačevali naslednji dan.
NK
KOLOMAN GORZA: »Ljudje morajo čakati po več ur, da dobijo svoj denar. Ni čudno, da so ogorčeni nad tem. Nekateri varčujejo že več kot 20 let, potem pa jih ne morejo dvigniti.
Tudi sam sem želel dvigniti 500 mark, pa so rekli, da naj pridem ob 15. uri, ko imam zadnji avtobus za domov.
Res, da banka jamči za devize, toda ob zadnjih dogodkih v državi ne moreš več nikomur zaupati. Nas starejše je preteklost izučila, dogodki pred vojno, po vojni...«
ANICA ŽIŽEK: »Kljub vsemu zaupam banki. Vendar sem upokojenka in ji zato nimam kaj dosti zaupati. Denar dvignem po potrebi, tisto, kar ostane pa pustim v banki. Vendar pa je tega zelo malo. Ne vem, kako bi bilo, če bi imela v banki več denarja.
Deviz nimam v banki. Vendar pa mislim, da ni preveč smiselno

tako dvigovanje denarja, saj banke ne propadejo kar tako. Toda strah je strah.«
JANEZ LAZAR: »Kljub vsemu zaupam denar banki. Seveda je zelo neprijetno, če se ti zgodi to, kar seje meni zgodilo danes, ko nisem mogel dvigniti deviz. Želel sem le dvigniti tiste devize, ki jih nujno rabim, ostale pa bi pustil.
Mislim, da so banke dovolj trdne, da do kakih posebnih dogodkov, ki bi ogrožali prihranke
občanov, ne more priti. Sicer pa se tudi v takih razmerah kaže, katera banka je kakovostnejša.«
ANICA MIHALIČ: »Niti dogajanje v državi, niti stvari, ki so povezane z banko, me niso preveč vznemirile.
Mislim, da je denar v banki še vedno najbolj varen. Vse, kar prihranim, dajem v banko, tudi devize. Ko sem devize rabila, sem jih do sedaj še vedno lahko dvignila. Seveda se včasih pojavijo proble-
mi, toda tu ni mogoče kaj dosti spremeniti. Tako pač je.«
J. Gabor
Foto: N. Juhnov
Kakšni bodo popisovalci?
O programu dela do julija — Priprave na popis prebivalstva — Tudi obe občinski narodnostni komisiji podobno
Časi so takšni, da je težko načrtovati za daljše časovno obdobje, zato so člani izvršnega sveta narodnostne skupnosti sklenili, da sprejmejo- program dela le za prvi del leta. Tako bodo kmalu spregovorili o gospo-daaskem razvoju krajev na narodnostno mešanem območju, pa o dvojezičnem izobraževanju, predvsem o spremembah, ki naj bi prinesle kakovosten dvig te oblike izobraževanja. Marca bodo govorili o sodelovanju z matičnim narodom, pa tudi o novi
slovenski ustavi, obenem bodo ocenjevali tudi delo poslancev, ki zastopajo narodnost v republi-' ški skupščini, hkrati pa bodo pripravljali program za aprilsko gostovanje v Budimpešti. Pred počitnicami bodo spregovorili tudi o kulturnih in izobraževalnih programih, informiranja in še čem.
Veliko pozornosti so namenili tudi popisu prebivalstva, ki bo v začetku aprila. Predstavniki narodnosti so menili, da se bo treba na popis dobro pripraviti,
predvsem pa veliko pozornosti nameniti popisovalcem na narodnostno mešanem območju. Zaradi tega so zahtevali, da se zanje pripravi tudi poseben program usposabljanja, na katerem bodo sodelovali tudi sami, poleg tega pa želijo sodelovati pri izbiri ljudi, ki se bodo lotili tega odgovornega dela. Takšno mnenje pa so imeli tudi člani komisij za narodnosti, ki delujeta pri skupščinah občine v Lendavi in Murski Soboti.
se
MELODIt. W. BnTERMANN
BILD + TONTRAGER GESMBH.
8010 Graz, Jakoministrase 1, Tel. 0 316/81 33 00
8025 Graz, Interkauf, Lazarettgurtel 25, Tel. 0 316/91158056
8010 Graz, Glockenspielplatz 5, Kartenvorverkauf, Tel. 0 316/82 89 86
8600 Bruck/Mur, Kommesserhaus, Koloman-VVallisch-Platz 22, Tel. 0 38 62/51 7 14
8700 Leoben, Dominikanergasse 1, Tel. 0 38 42/42 4 92
8700 Leoben, Hauptplatz-Rathauspassage
Versand: 8010 Graz, Weg zum Reinerkogel 45, Tel. 0 316/67 14 90, Fax 0 316/63 3 26
HIŠA KAKOVOSTI • LASERSKE PLOŠČE • VELIKE PLOŠČE • AVDIO KASETE • VIDEOKASETE