Zahteve, ki smo jih že prehiteli
Ce smo tako spoznali vso daljnosež-nost doslej izvršenih sprememb, se nam sama po šebi vsili zavest, da moramo v noVem položaju gledati na probleme te-koče gospodarske politike in perspektiv-nega razvoja z drugačnimi očmi. Spreme-njeni odnosi v razdelitvi in splošni po-rast gospodarske akiivnosti porajajo nove probleme ter obravnavanje problematike gospodarskega razvoja s položajev, ki so bili aktualni v preiSnjih Ietih. ne prispe-va več niti k pravilnemu spozuavanju ua novo nastalih problemov niti k ujiliovi rešitvi. Pisati danes o potrebi sprcmembe strukture investicij kot bistveni gospo-darski nalogi bi bila zgrešena zadeva, go-voriti o spremembah v razdelitvi nacio-nalncga dohodka kot pogoju za izvajanje spremenjene ekonomske politike pomeni govoriti o problemu, ki smo ga :" prešli itd. Take zahteve ekonomske politike so bile v življenju uresničene, na tej osnovi se je gospodarstvo znašlo v norem polo-?aju, ki prinaša drugačne probleme, kate-ria pravočasno spoznavanje pomeni na-daljnji korak v formuliranju novih nalog in iskanju nove usmeritve v vsakdanji go-spodarski praksi. Ce bi v današnjem polo-žaju zahtevali, da pustimo gospodars!;im
organizacijam več sredstev, ko sodelujejo pn skupnih sredstvih, ki so namenjena za iuvesticijo, s 50 odstotki, bi bila taka zahteva nerealna, ker ni več jjrostora za kakršno koli medsebojno preporazdelitev raed udeleženci v razdelitvi. Vsekakor pa bi bila zelo pomembna zahteva, da se pri dohodku, ki ga bomo ustvarili, v prihod-nje zagotovi pomembnejša spobuda in bolj svobodno manipuliranje s sredstvi kakor doslej. Enako velja to ludi za povefanje sredstev za potrebe ljudskih odborov. To povečanje je mogoče pričakovati iz na-daljnjega porasta dohodka na nekem te-ritoriju, nikakor pa ne z nadaljnjimi spre-membami v odnosih razdelitve med zvezo ia komunarui.
Zaustavimo se samo še pri primeru sia-novanjske graditve. Letos je bilo v sed-mih niesecih porabljeno za stanovanjsko graditcv približno 30 milijard dinarjev in lahko pričakujemo, da bodo do konca leta skupni izdatki v ta namen presegli znesek 60 milijard dinajjev. Ker znpo-slenost in dohodki delavcev irf uslužben-cev naraščajo, sc v te sklade stekaio Če-duljc večja sredstva. Na tem potlročjii graditve ni več težišče na zahtevi, da naj se povečajo sredstva. temveč da naj se čitu bolj smotrno porabijo, da naj se gradi
hitreje, da na/ se zagotori nstrezni po-rast proizvodnje gradbenega materialu. posebno pa gradbenih in oLrtnili uslug. Da je to res tako, priča dejstro, da sred-stva teh skladov letos ne bedo porablje-na. Tako postajajo s stalnim naraščaujem iuvesticij v stanovanjsko gradnjo čedalje bolj ostri omenjeni probleini, brez katerili rešitve ni povečanja stanovanjske gra-ditve, naj kolikor koli povet-amo denarna sredstva. Z drugimi besedami, spremenje-na struktura investicij postaulja določene zahtere gradbeništvu, proizrodnji grad-benega materiala in ustvarja druge pro-bleme, h katerim se je treba obrniti in jih reševati, a ne vztrajati na zahtevi, da se sianovanjski prispevek še bolj po-veča, ker bi to pomenilo, da nismo spo-znali aktualnega položaja in da smo ostali pri starih zahtevah, ki pa morajo biti da-nes dmgačne glede na to, da se je grad-aja stanovanj skoraj podvojila. Š tem ni rečeno, da problem pomanjkanja stano-vanj Di še naprej perete vprašanje veli-kega števila naaih državljaaov, lemveč je samo pojasnjeno, da ga je treba reše-vati po drugih poteh in z drugačnimi sred-stvi, kakor je bilo to do pred dvema le-toma, ker so tudi razznere drugačne.
Po izvršenih spremembah t razdelitri nacionalnega dohodka in po naglem vzpo-nu gospodarstva mora obravnavanje sploš-ne gospodarske politike iz prejanjega raz-dobja napraviti prostor na novo nastalitn probleraora, ki niso nič manj pomembni, čcprav so bistveno drugačni po svojem značaju. Danes je važno, kako odpraviti nesorazmerje, ki se kaže v zaosialem pro-metu, ker že začetki napredka v kmetij-stvu odkrivajo vso nczadnstnost njcgovili skromnih zraogljivosti. Porast nac-ional-aega dohodka omogoča porast investicij brcz motenj in inflacijskih pietresov, ka-kršne smo imeli v minulih letili, nisnio pa dovolj sposobni, da bi vei; investirali, ker ne raore gradbeništvo obrladati takc prostornine del, ker nimanio dovolj ka-drov od projektiranja do izvajanja obrt-uih del, ker ie naša proizvodnja gradbe-nega materiala nesodobna itd.