List 38. Tečaj spodarske ? obrtniške xn narodne » f- . T • li ^ .1 V i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za cetrt leta 1 gold.; pošiljane / . • * po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr «VA; /i» i Ljubljani v sredo 23. septembra 1874. O b 8 e g : Vrtilna pompa za vino presneinati. v Cešpljeva drevesa. Zbor vinorejcev v Mariboru 5. septembra silne določbe k postavi o zemljiških knjigah za Kranjsko. (Konec.) Gospodarska novica. do Beljaka. deželnih zborov. Slovensko-nemški slovar in gosp. Levstik. Naši dopisi. Novičar. Družba sv. Mohorj Izvr Iz Kranjske gore Iz Mnogovrstne novice. 't Cáo^podarslie stvari. času tuđi za polnenje vina rabijo. Na ta način kupljena Vrtilna pompa za vino presnemati. Po vsi pravici se imenuje v poslednji številki nem- pompa pride posameznega deset posestnikov v društvo malo stati, recimo, škega časnika „Weinlaube" vrtilna pompa stroj } kateri se rabi za presnemanje vina. Ta si je v kletih velikih da stopi 7 15 gold.; in vendar koristi vsakemu ravno tako, kakor ko bi vsak svojo imel. Da! taka pompa donaša lastoikom tudi denaren dobiček lahko, ako se namreč drugim ne društvenikom izposojuje za piačiio petdesetih krajcarjev od soda, ka- posestnikov , vinskih trgovcev, med vsemi kletarskimi tere gotovo vsak lahko in rad plača. mašinami ali stroji kmalo največo razširjenost pridobiî > Slovenski vinorejci! sledite temu svetu, nobeden se in zakaj bi si je ne bil? Korist tacih pomp je namreč ne bode kesal.*) Kdor tako pompo želi, obrne naj se neprecenljiva, kajti z njo se zeló hitro presnema ali pa polni, po velikosti pompe 50 do 100 vedrov v eni na-me, radostno mu jo naročim. Rihard Dolenec uri. vino se ne vesa ; Pri tem delu se vina nič ne razlije kar je pa pri navadnem pretakanji z brentačami ali škafi neizogibno. Vrh vsega tega opravi pa še vse delo ena sama oseba, katera pompo vrti. vinorejske šole vodja na Slapu pri Vipavi. •V Rabi se ta pompa tako-le : kavčukno čevo ) tako Cešpljeva drevesa. Ce imenovano srkalno (Saugschlauch) ? pa zeló močno čevo medene špirale en seženj dolgo ali pomislimo, koliko vredno sadje da so češplje vlit kavčuk je namreč okoli močne se s pripomočjo na-nj přivité bela vrana. Od kod pa slive, se nam mora, če na drevesa pogledamo milo storiti. Zdravo, krepko, češpljevo drevo je prava y prav to izvira? Od tod, da se češ- s čepovo luknjo tistega soda v zvezo spravi, pljeva drevesa večidel le po Jzrastkih iz korenin y ne pipe . I . , - iz katerega se misli vino pretakati ; drugo po potrebi dolgo odpeljalno čevo (Forderungsschlauch) pa s pomocjo nanj pritrjene kljukaste kolenične pipe v veho druzega nine skrbeti; to se pa le dá doseći, če se drevesa iz pa po semenu zarejajo. Ce hočemo lepo, zdravo, močno drevo imeti, mu moramo za močne zdrave kore- soda vtakne, v katerega se misli vino pretočiti se pa začne kolo pompe vrteti. ; na to pešek, ne pa vesih se tako ravna iz korenin zarejajo. Pri vseh drugih dre- pri češpljah ali slivah se jem- Mladih vin se sicer pri prvem in drugem presne- Ijejo koreninski izrastki. Ti izrastki imajo pa vsikdar manji ne sme s pompo tako presneti, da bi z zrakom slabe korenine; iz korenin poganjajo zopet izrastki, ki nič v dotiko ne prišla, kajti dotika zraka je v tem času se dalje presajajo, drevesa pa vedno slabejša prihajajo. zore nj u vina zeló ugodna; to pa nas ne sme motiti, saj lahko vino v kakošno posodo, kak Čeber teči pustimo in iz tega še v nov sod ízpompamo Te dobre za presnemanje in polnenje vina pompe pa niso tudi najvišo hišo pompa «WWJV u c% puauvuinujv i" j-» vy m íj j y x li cm , ampak VILU pUOčiUJJU V C LUlj U. VvC lUUi VSC il C UUU.U jJUgIi<*lt7j> za gašenje ognja, kajti ž njimi se voda lahko na bode vendar prihodnjo spomlad dosti zdravih češpljevih Toraj zdaj, ko je ravno Čas, naj se češ pljeve ko-šcice nabirajo, pa na soincu ne sušé, ampak ko pridejo iz sadů, na kakem primernem kraju na brž vrtu posadijo v zemljo. Ce tudi vse ne bodo pognale Vse y kar smo do zdaj o vrtilni pompi rekli dreves, s katerimi se dajo v kratkih letih ostarela dre- y se vesa nadome8titi. mora vsakemu trtorejcu, vinskemu trgovcu, krčmarju Pr. Ldw." dopasti ; žalibog je pa njena cena tako visoka, da si je pri najboljši volji ne more vsak, kdor bi jo potrebovati utegnil, omisliti; kajti najmanjša, ki ispompa ter prepelje le 50—60 vedrov v eni uri, stane brez vseh sežnji Zbor vinorejcev v Mariboru vse to čeves in pip že 100 gold. Obedve pipi in kavčuknega — to se dobi v vsaki dolgosti stane pa tudi vsaj 50 gold. Akoravno je cena vrtilne pompe visoka, je pa vendar kaj lahko mogoče, da jo tudi maniši posestniki 1 • • • • W« 1 a i ■ t ^ 1 5. septembra. Gospod dr. Ra dej, odborovega prvosednika na in omeni 7 mestnik, pozdravi mnogobrojno skupščino kako da se je stvar dozdaj razmotavala. Skupščina iz voli potem njega za prvosednika, dr. Srnca za namest- y in sicer na ta način , da si ali cela srenja eno rabijo kupi, ali pa da storé to vsaj boljši posestniki srenje, kateri jo potem po vrsti za presnemanje, in ob svojem nika in Fr. Wiesthalerja za zapisnikarja. Gosp. F. Auchman je govoril o poglavitnih naukih kletarstva, Tu se vašim ljuđem res spet ponuja prilika z druž en ja, da se to, kar eden ne premore, doseže „viribns uoitisik. 298 kakor se najdejo v knjižici, ki se je navzočim razde- 1871 drž. zak. št. 96), naj se v razvid postavijo v istem Sílo __f\ IriDrf o \7i n q cy r\ ttat^i rr AllCÍl* ^ i cj f* n t? o f ahû m K i r» rv In nr rTM^« i« r» a L ii a «-r ^ ^ .« — ! I ! y_ _ narejanji umetnega vina govori lila. man odborovém imenu nacrt prošnje listu > ter obsoja sleparijo 6. .cxui^ia- v katerem bi se moralo zvrsiti zahtevanju prilično dr. Srnec pa predlaga v vpisovanje. Na taistem listu se ima tudi učiniti zbri j do vlade, da bi namreč sanje taise oglasitve meljskih plodov, ter bi veljale za to obrtnijo postavne vknj pogodbe t kakor za vsako drugo obrtnijo; da ta «metni pridelek ne imenoval se „vino", ampak drugace št. 96) ljanji vlada narejanje vina iz drugih kakor grozdnih snov §. 49. Za oglasitve, katere se nanašajo na obre- štela v obrtnijo, ne pa v pridelovanje surovih ze- menjenje kacega zemljeknjižnega tela, katero še ni bilo 76 postave od 25. julija 1871 drž. zak. ako se to ni že storilo pri sestav- iist z ) se ima da s mljeknjižnega vložk e naj upravnim oblastnijam gledé nadzorovanja nadpisom „stara bremena" U VIM U V JU Vi J 1 ▼ * \/ v/ t ^ vi v/ M>Jk VI. UVAV T U) UJ t« ai v. A/1U V 1X1 ^ O VLiJL v% I krčem oštra povelja dajo; da slednjič tudi skuša pri ukaza zaznamovan na odpreti način v poseben . 33 ogerski vladi enacih postav doseči. ta list se mora vpisati vse hofer iz Gradca priporoča, in zbor temu pritrdi Dr. Hirsch- se nanaša na napovedana stara bremena da 50 se postavijo prisežni vinski agenti, Oglasitve, katere se tičej in smislu prošnja do vlade pošlje ; da poseben odbor »i , ui«, b>. tvv^. vgiaonvc , v tem katero je službeno opraviti y ki bremenskeg prenasanj stanj v volil, potrebno se je takoj in eksportne družbe v pospeh vinski prodaji osnovale. Seidl govori o vravnanji kaki zemljiški knjigi zapopadenege, naj se v razvid po pripravi, da bi se kletarske stavijo v navadnem bremenskem listu 51 Oglasitve in ž njimi se stikajoče obravnave užitnine in polajšavi zdanjega se morajo v razvidu imeti v kazalu, katero je spisovati tarifa , za kar se ima vlada prositi. Slednjič še pred- posebej od dnevnika laga dr. Radej prošnjo do vlade, da se železniškim oblastnijam povelja dajo, kako da se vina bolj varno, ce- jRazvid o napredovanji delovanja. neje in hitreje prevažajo 52. doloćbe postavi za Kranjsko. zemljiških knjigah (Konec.) 46. hneniki (registri). Stvarni in osebni imeniki naj se _ slišal drago. na ka- po ; se vpelje ravnanje popravljanja. terem se pelješ, ti vendar nekoliko v spominu ostane zlasti površna podoba se ti vtisne v spomin. Ni toraj čuda, da zdaj, ko je potovanje skoro otročja igrača, drČi po svetu cele trume ljudi ; 48. # ki so prej domá za peČjo sedeli in si o težavah in nevarnostih potovanja rajši dali pripovedovatiali so sami brali, nego bi bili kaj tacega sami skusili. -* Pa da v teh splošnih besedah ne bom preobširen, Ta knjižica slovensko in nemško pisana se imenuje: naj se lotim gori zaznamovanega predmeta in začnem Oglasitve, katere se nanašajo na posestne a postave od 25. julija ali lastninske razmere (§. v Poglavitni nauki kletarstva ali umnega ravnanja z vinom, za potovanje v Beljak pri Kranjski gori prosto ljudstvo razložil Ferd. Auchmann, narejevalec šam- panjca v Mariboru 1874" in veljá 10 kr. Kranjska gora je lična, čedna in precej velika vas, Ijudje prijazni in pošteni in dasiravno je tu sedež 299 c. k. okraine sodnije in davkarije, se le malokdaj sliši o kakem neredu, še manj pa o hudodelstvih. Tik vasi je postaja Gorenjske železnice, toraj ta kraj ni več tako daleč od ,,civiliziranega sveta" , kakor je bil še pred malo leti. Dasiravno je vas v ne preširoki dolini v sredi med Savo in Fišenico, ima vendar lepe spre-hode po romantičnih dolinah, do planinskih vasi, krasnih , bobnečih slapov itd. Ker smo bili pa vse to že prej ogledali in obcudovali, sklenili smo, peljati se v Beljak, nekoliko pa tudi, ker je železná črta od Trbiža do tje jako umetno delo in narejena po lepi Ciljski dolini. Hlapon prisope ob petih zjutraj iz Ljubljane, postoji v Kranjski gori minuto časa, potem pa sopiha po zeló napeti črti proti Ratečem in vleče toliko težje, kolikor smo mi štirje popotniki vagali. Vreme ni bilo posebno prijazno , vso noč je deževalo in gromelo , pa to nas vendar ni zadrževalo, da ne bi bili se podali na pot; saj vendar ne bo ves dan lilo! Prvi krasni pogled ti je na tej črti čez 8000 čevljev visoki M an gar t, na čegar podnožji sta po tujeih toliko obiskovana BelapeŠka (Weissenfelška) jezera ; Mangart Rateški postaji ravno nasproti kviško kipi in od te postaje je navadna pot proti jezeroma, kakih pet četrt ure dolga. Skoda, da vlak tudi tu le minuto časa stoji, res premalo časa za tako velikansk pogled, kakor se ti tù ponuja; potem gré železná cesta tik gorá zeló na vzdol. Predno te pripelje do Trbiža, vleče te vlak čez dva velikánská mosta ; prvi je nad Beiopečjo (Weissenfels) ; v glavi se ti vrti in mravljinci ti pridejo v hrbtanec, če se ozreš v globočino. Kaj ko bi se vlak tu doli prevrnil? Pa ni se ti bati, še ne zmeni se ne železno zapletje za težo po hrbtu mu derečo. Drug ve-likanski iz železa vliti most je tik postaje Trbižke čez divji razpck. Strašno je gledati iz te višave v reko 8podej se peneco in zaganjajočo se v skalovje, ki se ji je v sredo struge vleglo in jo v teku zadržuje! Strmiš in občuduješ človeško umetnost, ki je to divjo naravo premagavši vsilila ji železno težo, katero zdaj na sebi nositi mora. Vsi popotniki hité k oknam gledat to velikánsko delo, a nježnim čutnicam ženskega spola je to prestrašno in radovedni obrazi se hipoma nazaj v voz skrijejo, zaznamovavši ta pomikljej z bolj ali manj glasnim krikom. Smo na kolodvoru v Trbižu, ki je tudi prav v strmine pripét; na vseh stranéh kipé visoke gore kviško, nekatere obrašcene, druge gole. Tù se začne še le pravo umetno železniško delo. Tik bregovja potoka hudour-nika je vsiljena črta v skalovje; tù velikanski nasipi, tam prekopi skozi razpočeno skalovje , tam zopet pre-dori skozi drobovje skalnatih gričev , a tam , kjer se potok ni dal podjarmiti z nasipom, železen most; vse to na kratkem prostoru ene milje, kajti že pri Vrati h smo zopet v nižavi, na mehki zemlji. Spodej pod železno crto se valé Cil j i ce jezni valovi, srda zeleni zarad tega, ker jih para moč prehiti in zadej puŠča. Kdor ni še kaj groznega videi, naj se pelje po tej črti ; ona kaže na kratki poti vse to, kar se umetnega in straŠnega vidi na mnogo dal jsi cesti čez Semmering. Pridemo do Vrat. Al kaj? Mar nismo več na slovenski zemlji? „Thôrl-Magglern", kaj je to? Rudolfova železnica je vendar tako pravična slovenski narodnosti, da je po Gorenjskem po vseh postajah dala napraviti memo nemških tudi slovenske napise, kar je gotovo v slovenski deželi, kjer skoro nihče nemški ne ume, potrebno. Tudi tukaj je še slovenska dežela, pa napisi po postajah so vsi le nemški. Dobra misel, katero smo imeli gledé ravnopravnosti o vodstvu Rudolfové železnice, se brž skadí, ko kondukterji na postaji Podklošterski vpijejo le: „Arnoldstein" in mi po- molivši glave skozi okno zagledamo zopet le to besedo na zidu postajskega poslopja. Jaz začnem premišlje-vati britko osodo slovenskega kmeta, kateri ne zná nemški in se pelje po železnici v Podklošter ali na Vrate. Ce ne pozná kraja, kako bo vedel, kdaj je v Podkloštru! Naj vpije kondukter, kolikor hoče: „Arnoldstein", kmet si bo mislil : „Kaj meni mar? Jaz se peijem v Podklošter!" Ce se na ta način dalje pelje in ima denarno škodo vrh zamude. kdo mu jo povrne? Železnica gotovo ne. (Dal. prih.) Pred štirimi leti sem bil v Ljubljanskem bogoslovju, kjer smo vredovali slovensko-neinški slovar; iz vec slovarjev naredili smo enega. Imeli smo Zalokarjev slovar, in Miklošičevo, Caf ovo in Majerjevo zbirko. Kako smo delo opravili, ne morem govoriti, le toliko se mi dozdeva , da ne prav izvrstno: delali smo vsak po svoji glavi, brez edinostnega nacrta. Vredovanje mi je bilo tako dolgočasno, kakor iskanje logaritma ali pa čakanje vlaka na Zidanem mostu. — Kakor se vidi, lahko katero izpregovorim o slovarju in o Levstiku, kar hočem tudi storiti. Zalokarjev slovar je bil za tisek zeló pripravljen; marsikaj bi se le moralo zbrisati, nekoliko besed pa je manjkalo, katere so se morale nabrati v zgoraj imenovanih zbirkah. Zalokar si je s tem delom pri-dobil za slovensko literaturo velike zasluge. Kar se tiče Miklošičeve, Gafove, Maj ar jeve zbirke, rečem., da so le zbirke, pa nič več; ko bi se tudi vse te zbirke natisnile, bil bi slovar nerabljiv, ker prepomanjkljiv. V novem slovarji bo Zalokarjev slovar duša, kosti in meso; druge zbirke pa bodo vlasi, koža in nohti. Predno smo bogoslovci dobili slovar v roke, bil je njegov vrednik Levstik. Pa kako ga je vredoval! Vredoval? Ne, ne, igral se je ž njim. V začetku, v sredi ali na koncu slovarja je kako besedo izpulil, obesil ji na rep dolgo rajdo razlaganja ; napisal je to razlaganje na listič in ga vteknil v pole. Tako je besede pulil iz slovarja in se je igraje ž njimi prekuceval za lastno veselje in kratkočasovanje. Ker se je s slovarjem igral kakor mačka z mišjo, ni nič uredil, ne „ene" pôle ne. Kako praktično je pa bilo njegovo razlaganje, vidi se iz besedo „slovo", katero je razložil. („Nov." 1869 štev. 16.) Slovo gen. — esa n. a) Abschied, Urlaub, slavu, slovu (pravilno: slovo) Mark.; slovo dati, Urlaub geben, Meg.; — vzeti, Urlaub nehmen, gospodar mu je — dal Met. 272., ampak je — vzel sv. pismo Kast.; potle je on — vzel od bratov, Dalm.; — dobiti, verabschiedet werden, Kmet 1.; tisto noč po slovesu; ogr.-sl. slobodo vzeti ; slobo vzeti, Abschied nehmen, Kuzm. Apost. dej 18. 21, 20. 1; b) brv.-slov. sloboda licentia Habd. diet., kr. slov. Erlaubniss v izreku : s slovesom, cum venia Meg., sit venia verbo: ta člověk ima, s slovesom, garje, Idrija, dol.; — strsl. svoboda, svobota, liberta3, v po-znejših časih pri Slovanih ob nemških mejah, Abschied: svobodu otL priššidB polučivL, vita seti. Sabbae, daždk svobodu (verabschiede, daj slovo) trapezotvortcu, Joan. Cbrys. et aliorum hom. a. 1574 cod. serb. v Mikl. lex. 827, 828 ; — strvn. Urlaub, licentia, fas ; urlaube, per-missu Graff 2. 75, 76 son. Urlaub, Erlaubniss: tapisagria heisst Leuskraut mit Urlaub, Ortolph. —--To še ni popolnoma polovica njegove studije o „slovo". Vsega nečem prepisati, ker nečem bralcev mučiti. Kaj se vidi iz vsega tega? * 300 Prvič. — Levstik je popolnoma zmožen za uredovanje slovarja, kar nihče tajiti ne more, ki je zdrave pameti. Da bi bil pa edini Levstik za to zmožen, ta misel je mogla prirasti iz divjaka strankarstva. .Ne le duhovni v dolgih suknjah, ampak tudi v kutah bi bili zmožni. Dokazov menda ni treba dr. Žarniku. Drugič. — Levstik ni slovarja uredoval, in menda tudi ni imel misli, uredovati ga, morebiti se mu je to zdelo predolgočasno in dolgotrajno. Ker ga ni uredoval, ni uredil ne ene pôle; on seje le igral. Tretjic. — Levstik je slovar uredoval — naj smem rabiti to besedo — nepraktično (kakor smo viděli) , neprimerno (Miklošičeva misel). — V takem slovarj u se ne bi še učenjak raz vedel, a kaj še le na-vadni ljudje (Miklošičeva misel). — Slovniki niso nabrane monografije, ampak so knjige, v katerih se lahko poišče in najde pomen jn raba te ali one besede (Miklošičeva misel). — Se Grimmovo velikánsko delo ne dopušča etimologiji in oziru na tuje jezike *) toliko prostora (Miklošičeva misel). — Kje bi bil prostor za fraseologijo? (Miklošičevo vprašanje). — Tudi se je na staroslovenščino bolj oziral , kakor bi se smelo (Miklošičeva misel). — Tako je sodil in za-vrgel Miklošič Levstikovo uredovanje, gl. „Nov." 1869 Jst. 16. Cetrtič. — Ker Levstik ni ne ene pole uredil — razlage omenjene njegove so pa čisto nepraktične in nerabljive za slovar. Petič. — Kolikor Časa je Levstik imel slovar v rokah , za toliko časa so Slovenci „okradeni" silno po-trebnega slovarja. Pregrešenje na slovenskem slovstvu je, da se je toliko časa pustilo pri Le v s tiku povalje-vanje rokopisov. Napačno so tedaj ravnali možje, ki so vedeli za Levstikovo čudno uredovanje, pa niso skrbeli, da bi se mu bilo delo odvzelo. Skoda časa, škoda slovstva ! Zakaj, ko bi bil g. Levstik slovar Še dalje tako uredoval, ne bi ga bil uredil tudi z Metuza-lemovimi leti. Pa šalo v kraj, sam učeni mož, g. Miklošič je rekel, da je življenje enega člověka prekratko za „tako" uredovanje, kakoršno je nameraval Levstik, in da bi Le vstiku, hotečemu po tem razmerju izdelati celo knjigo , predno bi dospel do polovine, moralo od delà pero razvneti se in izgoreti. Ker Mladoslovenci le silijo Levstika za uredovanje, sklepamo iz vsega došle rečenega, da jim ni za slovar, ampak le za osebo Levstika. Ko bi jim bilo za slovar in za slovensko slovstvo, nasvetovali bi za urednika moža, ki bi slovar uredil pred sodnjim dnem in pa praktično. Dr. Z arnik pravi, da je za vrednika slovenskega slovarja sposoben edini Levstik, da se tedaj mora delo izrociti njemu, pri tem se skličuje na svoje prijatelje : na Vošnjaka, Jurčiča, Celestina, Suklja in Levca, da so tudi ti njegovih misli. Trditi, da je „edini" Levstik zmožen za to delo, je neumno ; kdor se količkaj pečá s slovenskim slovstvom, vé, da imamo vendar vec mož za to sposobnih, ne le v svetovnem, ampak tudi v duhovskem stanu. Jaz vem za učenjaka v redovni obleki, ki slovarja gotovo ne bi slabeje uredil nego Levstik. Če se Z arnik skličuje na mišljenje svojih prijateljev, je to tako smešno, kakor da bi se jaz sklicaval na svoje črevlje, rekši, da Levstik ni sposoben. Kaj vedó tišti njegovi prijatelji o načinu Levstikovega uredovanja! in ko bi vedeli in bi imeli le nekoliko hrepenenja po bržem dokončanju slovenskega slovarja, morali bi z Zarnikom vred reči: *) Naj opomnim, da je Levstik slovenskim besedám prideval tudi razlaganje iz romanskih jezikov. Razlaganje ni bilo več podobno slovarju, ampak široko razkoračenim filolo-gicnim razpravam. „Le Levstika ne! Ta slovarja ne bi nikdar zgotovil, in če ga bi, ne bi bil za rabo!" Družba sv. Mohora. Da se podpira domače slovstvo in se spodbuja de-lavnost slovenskih pisateljev, razpisuje družba po odborovém sklepu dné 1. avgusta tudi za prihodnje leto sledeča darila: 1. Sto in štirideset gold, za štiri krajše izvirne povesti vsaki po 35 gold.; v obsegu blizo V2 tiskane pôle, in 2. ^to in štirideset gold, za štiri poducne spise raznega zapopadka v obsegu V2 tiskane pôle, vsakemu po 35 gold. Rokopisi naj se družbinemu tajniku pošljejo vsaj do 10. novembra t. 1. Pisateljevo imé z natančnim na-znaniiom zadnje pošte naj priloži v zapečatenem listu. Darila se bodo izplačala na Vodnikov dan 2. februarja 1875. leta. V istej seji so odborniki po taj niko vem poročilu enoglasno sprejeli obširni, pa v vsakem obziru izvrstni rokopis: „Umni kmetovalec", ki ga je spisal in družbi v natis ponudil po vsej Sloveniji sloveči vodja slovenske kmetijske šole v Gorici in vrednik „Gosp. lista", gosp. France Povšé. Cela knjiga utegne s podobami vred obseči blizo 30 tiskanih pol in bode dovršena v treh letih. Vsako leto zaporedoma iziđe en zvezek po 10 tiskanih pol. Prvi zvezek je družbenikom namenjen prihodnje leto in obsega: I. Poduk o zemljišči, obnebji in o živenji rastlin. II. Kmetijska orodja in kmetijske stroje (s podobami). III. Kako zemljišče gnojiti. Drugi zvezek razlaga, kako se rastline sploh pride-ljujejo in kako posamezni poljski pridelki. Tretji snopić pa podučuje, kako ravnati s travniki, vrti in gozdi. Ze iz tega površnega zapopadka razvidijo družbe-niki, kako ugodna in koristna jim bo knjiga, katero je s posebnim, ozirom na razmere naših kmetov in polje-delcev z vse hvale vredno skrbjo uravnal in vredil strokovnjak, kateri kot učitelj poljedelstva slovi med nami. Ne dvomimo, da bode ravno ta knjiga, ki se bode tiskala in razširjala v 27—28.000 iztisih med naše poštene in marljive kmetovalce, s kmetijskimi šolami vred vzajemno pripomogla, da se zboljša in bolj in bolj razvija umno kmetovalstvo in pospešuje narodno gospodarstvo v mili naši domovini. Razun tega je družba sv. Mohora za 1.1875 svojim udom namenila sledeče knjige : 1. Molitvene bukve, za brate in sestre bratovščine sv. Mohora, spisuje preč. gosp. stolni korar v Mariboru France Kosar. > 2. Kristusovo življenje in smrt. Drugi del, 3. snop. 3. Občna zgodovina. Spisuje g. prof. Josip Staré. Drugi snopić; obsega: Grško in Makedonsko zgodovino do Rimljanov. 4. Setev in zetev. Povest za prosto ljudstvo. Spisal g. J. Ogrinec. Slovenskih Večernic XXXIII. zvezek. 5. Koledar za l. 1876 s popolnim imenikom vseh družbenikov in z raznim podučnim in kratkočasnim be-riloni. * Slovensko - nemski slovar, spisal A. Janežič, popravil in pomnožil J. pl. Kleinmayr, je v tiskarnici družbe sv. Mohora ravnokar přišel na svitlo in se dobí v omenjeni tiskarnici ali pa pri raznih knjigarjih mehko vezan za 2 gold. 20 kr. 301 pravi u čni na in prenaredita 45. in 46. šolske po- * Mnogovrstne novice, Vojska s Čebelami. Oddelek lahkih pescev je pred loženi nacrt postave, kako naj se uredijo zapušcin- stave od 29. aprila 1873 ia po deželnem odboru pred- nekaj leti přišel v neko Afrikansko vas ravno o poldne, ski doneski normalno-šolskemu zakladu. ter se ustavi in napravlja nekoliko časa tam počivati. Prebivalci so vsi zbežali, ter seboj vzeli, kar so le mogli. Finančnemu odseku je deželni zbor izročil poročila zavolj zboljšanja p 1 a- deželnega odbora i icuivúiu ou voi liu^ucbii, ttii otuuj » auiij xvni o Kj uiugii» ucAciucga \juLu\jicbj namreC . Ziavuij a u u i j o da se imajo pridevati nemški prevodi. Poslanec Ein- Vašega rodjaka, kořenitá Kranjca, Mat iju Ožbica spieler ni hotel pridjati peticijam nemških prevodov. podobara iz Kamnika, koji u rezbariji, kipotvorstvu , u Kaj bo sklenil ustavoverski juristični odsek in kaj bo obce u stvarih crkvenih budi iz drva, budi iz cementa rekla vlada na to, se še ne vé. — Vladini predlogi za pravljenih, trudom, i pognućem svojim do pohvalne za- letosnje zasedanje ste: Postava v varovalnem času za ista izvrstnosti dotjera. Uz bok mu stoje još dva mu divjino (zverino) in postava o varstvu poljskega blaga. sina i Cesk i, deželnem zboru Ceskem sedi tudi 7 mladočehov. vrla trojici, već po dva M a tej Franjo, mladića vriedna i čestita. Svoj u mojoj župnoj crkvi na Bukovcu prisiljen sam najbolje svjedočanstvo dati puta, radećim Vladini predlogi: Naprava novih zemljiških knjig; na pohvalu im,, i preporuku drugim. Ponajprije nači- 1871. iz tako zvanog Portland-cementa dva nise mi > postava o vredenji zdravniških služeb po občinah. za- S taj ar ski. Vladini predlogi : Postava o varovalnem času za divjaščino, in postava za konjederce. Gorenje - avstrijanski. Vlada je predložila: Postavo o varstvu poljskega krasna žrtvenika, da mi za nje svaki, ko jih vidi, vidi; počto su tako ukusno, i u izboru bojah tako pravilno izvedeni, da ih samo dobro uještačko oko od pra- voga y naravskoga marmora razlikovati može. Tako s 12 ) 14 deželnega vo blaga in postavo o prenaredbi lilnega reda. tiolnograški (Salzburski). Vlada podá zboru v obravnavo: Postavo o varo- vanju divjaščine, in postavo o poravnavi prepirov po uradih občinskih po deželi. Tirolski. svjetionik u sredini crkvenog broda viseći pravi mi je ures crkve. Ljetos pako popraviše mi glavni žrtvenik uresiv ga novom pozlatom, marmoriranjem, i kipovi Cirila i Metoda sve to tako vješto 7 i s. s. presv. Trojice, da čovjeku od milinja srdce poskakuje7 kad motri iz-vrstnost djela. Želeći ja još ptočnik, drugim vremenom podobno pohabljen se, da će mi i hvatio se posla drugim novim izmieniti i ponude mi taj iz cementa načiniti. Pak i zbilja pri-, podje im taj tako iiepo za rukom da je pravo veselje gledati taj ovdje u našoj Podravini jos nigdje do sad nevidjeni ptočnik. Doznajem, Ožbič nakan fabriku u Ljubljani otvoriti da gdjQ Je Gr. ce u — ui -ljj uui^aui uw v \jjl a ti ^ Ô J Narodno liberalnih laških poslancev ni bilo k zboru, veliko proizvadjati stvari za ptočnik, i druge podobne marveč so sklenili položiti raiši svoje mandate, ko da svrhe shodne. Ja mu čestitam na poduseću, i želim mu bi prišli. da Moravski. postava Vladini predlogi: Postava o iva o varstvu poljskega blag povzdigi živinorej in ito izdašniju sreću , osobito u tom , aa si priznanje i podporu kod rodjakah si kranjacah pribavi kako ju za cielo zaslužuje. U marljivost, poduzetnu volju, i čestitost slavenskoga značaja, ito se u svemu opasa kot Ož- bičah, neka se i drugi ugledaju kao u u^uHu, uvuiv ou i uiugi ugiuuoju i\au t* primjer, ^aiv ^o nas do skora minuti prikor, da Slaveni za ništa drugo , nego da tudjini robuju ; i da se od svih prezrieni pak tilezki. Vlada je predložila reje ? postavo o povzdigi živino-postavo o varstvu polja. Galiski. Vladni predlogi: postava o povzdigi živinoreje, po- msu HHHHH zadovoljiti ostanci, ito nam ih došljaci s obilnosti ostavljaju. svoje a v o r. govor „ stava 0 varovanji divjaščine. Lanđeckn na Tirolskem 15. sept. (Poslano.) Od- RahloČutna prijateljska roka mi po- katerej me naj brž ravno Soči Soče**, v Bukovinski. Vladine predloge: postave o varstvu polja, varstvu redjenji zemljišno-odveznega zaklada šilja iz Tr3ta št. 37. tista roka enako rabločutno napada. Premišijal ali bi na to bombo iz žolča in blata stlačeno voril. Pa da bi sem 9 odgo- o divji Osem federalističnih poslancev velikega posestva ni bilo v zbor. se ne zdelo, da nimam nic odgovoriti 7 odgovorim. Se vé da v tako „finem" stilu, kakor dopisnik „Soče", ne znam pisati. Prvič ni resnica, da jaz gojim osebno sovraštvo do dr. Vosnjaka, Jurčiča in Dalmatinski. Vladini predlogi : Postava o varovanji tičev in o li. • v « f Stritarja. Poslednjega osebno niti ne poznam, dr. Voš-njak mi je osebno simpatičen, kar sem izrazil celó v razdelitvi sopašnikov Deželni zbor Predarelski. je sprejel predlog, da se preiskujejo nekem dopisu ali članku „Novicam" , kar pa ni bilo natisnjeno ; pa mi bodo „Novice'4 gotovo rade potrdile ; * dk v o tudi Jurčiča osebno ne sovražim, akoravno je on sam kajti omikan 1 form Ta Predarelska čisto ne Nemci z volilno reformo niso zadovolj 9 ker klep je tem bolj važen mška dežela, kar kaže, da tudi Je člověk po'n sovraštva in misantropije člověk ne pozná osebnega sovraštva 9 nasprotuje in om i lu je. Druga ampak nere3nica je 9 da sem 99 „Primorcu" Ljubljanske prvake napadal ; vrednik Raić mi bo pritrdil, da je tište napade Bog mu greh Nasi Na Bukovcu na Hrvatskem dne 11. Ruj nim okom mora svaki pravi domoljub gledat Tuž 9 kako se jaz v Primorca" zakřivil moj pokojni prijatelj Mohorčič odpusti, saj ni vedel, kaj delà, saj je bil zaslepljen in ki so že tačas spoštova- mogoče na- tudi 9 zmoten od „Narodovih" mož, nega našega Neatorja, dr. Bleiweisa, na vse čine ob zaupanje spravljali. Ne tajim 9 da sem se tudjinstvo sve te bolj m e d j nami Slaveni razgranjuje, jaz kot mlad člověk od hlinjenega rodoljubja „Naro- l račun našega naroda sva izdašnija mjesta zapremlja. dovcev" premotiti dal i Tomu je da kako mnogo kriv naš nemar, pak pomanj- kot najbolj narodno čislal. 99 in da sem „Narodovo" stranko kani prave odvažne poduzetnosti, ber koj gdj baš u ničemu napradka neima. Riedki su samo slučaj u nas Slavenah volj 9 gdje si domaći koj sin, prikupiv si do-znanja, odvaži pred sviet, da predanj iznese svoju vještinu u kojoj struci umjetnosti ili drugom kojem fini- te simpatije za „Narodovo" stranko so začele vedno bolj pojemati, bolj ko so „Vošnj ako v ci" odpadati od nas, zapuščati edini pravi narodni prapor, jeli Istina. Vred. 303 in slogo med nami s surovim hujskanjem na duhovnike razdirali; in ko so zaceli sklepati zveze z nemškutarji proti svojim rojakom (Brezica, Postojna, Tmin, Dunaj), ko so federalisticni prapor zapustili, in izročili nas ustavovernim centralistom, — morala se je vez med njimi in med mano raztrgati, ker sem in hočem biti vedno značaj en narodnjak. Verski čut je bil vedno živ v mojem srci; ranjki Tomšič bi lahko spričal, ko bi še živel, da sem mu že tačas poslal o priložnosti, ko so neki dijaki prav zabavljali pri nekem shodu čez vero, dolg dopis, v katerem sem to početje šibah O radikalnih nazorib, ki sem jih gojil v dobi zdivjane mladosti, noben pameten člověk od mene ne bo zagovora tirjal, kajti kakor so mene britki udarci osode učili, ďa člověk ni bog, ampak da je Bog nad nami, ki mu ni moč uiti, naj běží člověk na konec svetá, v pekel ali nebesa, kakor že psalmist govori, da je Člověk izročen roki Vsegamogočnega vladarja, kakor najbor-nejši črv — tako sem prepričan, da si bodo tudi „mladoslovenci" radikalne rogove odbili pri svojih naskokih na nebesa; Bogá iz nebes pa ne bodo pregnali, tako malo, kakor Bizmark, ali kakor francoski radikalci v prejšnjem stoletji, ki so v svoji smešni prevzetnosti vero in Boga iz svetá dekretirali (!) in svojo zmešano pamet kot edinega Boga razglasili. Da sem bil v „Primorcu" sociálen demokrat, tega ravno ne morem reči, ker še dandanes natančnega programa socialistov ne poznam ; simpatije pa sem imel in še imam za socijalni demokratizem, ako se uvede na podlagi kršćanske ljubezni; saj je bil v tem smislu Kristus prvi socialdemokrat, ker je s svojim naukom „ljubi bližnjega kakor samega sebe" vpeljal še danes med prostim ljudstvom živeći socialni demokratizem kr-ščanske ljubezni, o katerem pa se vé da „liberalni" posestniki fabrik itd. nočejo nič vedeti, in ker je s svojim naukom „pred Bogom smo vsi enaki" 60 mili-jonom rimskih sužnjev odpel sužne spone! — Ako pa izbrišejo socijalni demokrati vero in kršćanstvo iz svojega programa, potem nisem bil in nikdar ne bom socijalni demokrat. Ako bi že srcé ne govorilo, morala bi govoriti pamet k vsakemu razumnemu politiku (med katere pa „mladoslovence" nikakor šteti ne morem), da se nobena država brez pozitivne vere vladati ne more, in da pripravljaj o taki nauki le splošne zmešnjave in krvave prevrate. Jaz nisem prerok in vi niste preroki, vsakako pa se mi predrzno zdi, sleči se do nazega, in plavati Čez derečo reko po drugo obleko , ki je še viděli nismo, in ne vemo, če ne vtonemo v burnih va-lovih. Pa h koncu! — Očita mi dopisnik, da sem No- vomeškim frančiškanom slavo pel ; to bi bila res strašna pregreha! Jaz te vrle može jako spoštujem , kolikor jih jaz poznam, in le šlepa strast zamore poštenega člověka za to zaničevati, ker je — duhoven. Kar se pa mojih ,.cunjastih" pesmi tiče, kakor jih „učeni" dopisnik v -svojem „čvrstem" jeziku imenovati blagovoli, prosim vsakega čitatelja, naj si omenjeni insérât v „Oglasniku" Novic pogleda, če bo našel v njem res „nesramno" reklamo,^ „da se mora vsakemu pošte-nemu člověku studiti. Ce bo čitatelj ta nedolžni insérât bral, katerega natisniti dati sem bil prisiljen , ker so rnladoslovenski listi iz zavisti moje delo ignorirali, — potem se mu ne bo studilo do mene, ampak do dopisnika „Soče", ki tak pohleven insérât — „nesramenu imenuje. Dalje ne govorim. Tak zares „ostuden" napad še toliko besedi ni zaslužil. Kaj hočem odgovoriti na priimek „farški cokljar"? Hrvat pravi „Boj se Boga, a neštidi se nikoga", in jaz še dostavim: „Kdor se pred Bogom noče ponižati, se bo ponižal pred ljudmi", kakor to vidimo na naših „mladoslovencih", ki ponižno kleče-plazijo pred nemškimi ustavoverci. Kar se pa neznač aj nosti tiče ? ki mi jo dopisnik očita, zamorem reči: nisem prost človeških slabost, morda menj ko kateri drugi, da se mi pa neznaČajnost očita, to je v nebo vpijoča krivica, ker svoje domovine nisem en trenutek izdal, in moram zdaj v prognanstvu živeti, ker sem tako „neznačajen", da domovino še kot c. k. uradnik ljubim, akoravno mi domovina ne dá nic za to, ko sunljeje, kakor je ta „Sočinega" dopisnika. Zdaj sva pri kraji, dragi moj brate, jaz ti odpu-ščam vse, saj vem, da nisi govoril ti to, ampak strast je iz tebe govorila, katero je vzbudil in odgojil v tebi in v mnogo drugih naš glasoviti,,Narod", kateri v svoji omilovanja vredni zaslepljenosti srečo našega naroda v tem išče, da šcuje brate na brate. Poznejši rodovi bodo sodili mene in tebe. Lipe Had er lap m/p. V Iz Stajarskega 20. sept. (Goveja kuga) se je pri- čela v okrajů Cakaturnskem v Salaški županiji, zato so mejo Stajarsko zaprli. Iz Bollinja 20. sept. — Přetekli petek 18. t. m. je imel Bohinj prvikrat prav veseli gospodarski praznik o priliki premiranja konj, ki se je prijetno vršilo na Bistrici pod košato lipo pred gradom slavnoznane baron Cojzove rodovine, kar je bilo Bohinjcem toliko bolj priljubljeno, ker je bil dotični komisiji ravno vi-sokočislani gospod baron Miha Cojz predsednik. Vde- leštvo je bilo posebno z žebetnimi kobilami nenadno obilo, manj je bilo na ogled pripeljanih mladih kobil in žebčekov; temu je vzrok ta, ker Bohinjci dozdaj niso imeli spodbude po premiranji ter so lepšo živino, zlasti žebčike, koj od sesca večidel Korošcem oddajali. Darila po 6 in 4 zlatov s svetinjami jih je přejelo vsega skup 11, zraven teh je bil eden obdarovan še s samo sreberno svetinjo. Kdor pozná naše kraje, grda pota po gorah, borno pašo po Bohinjskih golicavah, sodi tudi našo živino drugače in tega si je bila popolnoma svesta slavna komisija, ki je bila ne le strogo pravična, temuč tudi milostná. Jako veselilo je Bohinjce pošteno obda-rovanje in brez dvombe bode v pospeh konjereji ; naj je tedaj slavni deželni komisiji za konjerejo še očitno zahvala ponovljena, da se je z zdatnim vplivom za konkurzno postajo na Bistrici pognala. Po dobrim vtisu, ki ga je prvo premiranje tukaj zapustilo, je opravičeno upanje, da se bo po ti poti konjereja znatno povzdig-nila, ter bo ravno zavolj tega slavna komisija blago-voljno skrbela, da se ta koristna naprava v Bohinju še dalj no ohrani. ÎZ Kamnika 20. sept. — Naš župan g. Kecelj že dolgo časa klati tište zvezde, katerim se pravi „orden", pa ni si še sklátil nobene na svojo suknjo , dasiravno je že marsikak stotak po njih vrgel. Ker tedaj tako ne gre, se je gosp. župan premislil in jel loviti križec na drug način. V zadnji seji mestnega starešinstva je namreč spravil na dan sklep, da imajo biti v Kamniku šole za dečke in deklice — nemške in sicer že v drugem razredu. Nekateri svetovalci so se vpirali temu sklepu, pa gosp. župan je „brihtna" glava, toraj jim je govoril na srce blizo tako-le: „Glejte, vi ste očetje, in sicer očetje h cer. Dozdaj so se vaše hčere učile le slovenski in ker niso nemški znale, so se mogle možiti le pri rokodolcih in enakih ljudéh nižega stanů. Ce bodo pa nemški znale , potem se bodo lahko možile v boljše hiše ne le po Kamniku, timveč tudi v Ljubljano itd." — Ta beseda je padla na rodovitna tla, očetje so sklenili prestrojiti sole v nemške, in ko svet to zvé, bodo gotovo iz vseh delov svetá hiteli sem ba-roni, grofi, knězi, milijonarji itd. po neveste v Kamnik tako, da bo treba tudi kmalu cesto razširiti. Blagor Kamničanom, ker jih bo zdaj tudi obsijala blažena nemška kultura ! 301 Doleiiskoga 19. sept. (Goveja kuga), ta strašna (.Pogurane Kranjice.) Dne t. m pošast, se je pokazala zopet v vasi Bizajiški Ko- vrhu Triglava tri dame, namreč gospá M čevskega, in v Potočni vasi Novomeškega okraja, spodičini Krisparjeva in Klem so bile na >va in go- a. Gotovo zato je v okrajih Kočevskem, Novomeškem, Krškem in Crnomeljskem stopila v veljavo postava zoper govejo kugo in prepovedani so vsi živinski sejmi. Dolenska je res nesrečna, tarejo jo vremenske nezgode kaj nili ; pa še goveja kuga! po vrhu 7 bo avadneg veselica) y ki smo jo zadnj ze nazna- v e 20 kraj italnici naši jutri 24. dne t. m. Vstop Ljubljane. (Kmetijska naša družba) se je pridru- žila družbi kmetijski Stajarski in drugim, ki soglasno posljejo prošnjo zbornici poslancev in zbornici gospôski, naj bi se na vso moč potegnili pri vojaškem ministerstvu za to, da dop us tence v (urlauberjev) vvojaške vaje ne kliče ob času žetve. Ko je naj več delà pa manjka delavcev; to je velika nadloga kmetijstvu Noviear iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. 1d. oktobra y toraj 9 9 četku druge polovice oktobra meseca. Deželni zbori se imajo končati že bo pričel državni zbor v za- se Česka. Mladočeski „Makabejci" so vstopili v ki naj več davka plačuje državi. Naj se za vaje odloči čas, ko na polji ni največ delà — meseca oktobra. (.Deželni shod ljudskih učiteljev) se je pričel v dni. Razen pondeljek v Ljubljani in bo trajal kake Ljubljanskih učiteljev sta povabíjena iz vsakega okraja deželni zbor. Sedem jih je in imenujejo se: dr. Trojan, vitez Mayersbach, dr. E. Gregr, Pražak, P. Husak7 Hruška, dr. Nittinger. Ti „možje" so v volilnem oklicu povdarjali, da brez drugih zastopnikov naroda ne gredo v deželni zbor, če bi tega ne bili obetali, gotovo ne bi po dva. Obravnavajo se vprašanja zarad šolskih načr-tov, knjig in učnih pripomočkov ter vprašanje, kako v okom priti pomanjkanju učiteljev in slabému obisko-vanju šol po kmetih. Ob enem s tem shodom je raz- bil ne eden voljen. Zato je pa tudi del Ceskega naroda naveličal se opozicije prazna ta 7 1 kajti ûa je sed- 77 stava učnih pripomočkov v sobi 1. razreda tukajšnje izobraževalnice učiteljev. Sklenilo se je včeraj med drugim tudi zahtevanje više plače. Dobroî al motivacija je jako nesrečna. Ako se patetično povdarja da najbolji učitelji zapuščajo deželo našo, to vendar (ko bi tudi resnica bila, kar pa ni) ostale učitelje ne merka" ne zastopa nobenega delà naroda. Pa Če bi tudi zastopali svoje volilce, kaj bi to pomenilo? Nič! Med 80 poslanci so bili z jokom in stokom komaj ko- 7 maj izvoljeni. Kaj je to, če jih pride na 80 le 7? Ce se je teh sedem „Makabejcev" vdalo nemškim liberal- naj- cem naj ti vendar ne^3lepijo sami sebe, da so more pnporočati za višo plačo ! Ali gospodje sklada- telji take motivacije ne čutijo, kako ostale naše iz-vrstne učitelje klasificirajo? in ali bi se tako klasificiranim smela povišati plača? (Na?*odna tiskarna) ima, kakor se nam pripo- veduje, že 22.000 gold, dolgá, največ zavoljo „Naroda". manjši del naroda Ceskega pridobili za svojo sistemo. Ti „Makabejci" so pač podvzetniki na svojo roko, kakor naši mladici á la Razlag, Zarnik, Vošnjak, Pfeiffer, Zagore, ki se za želje naroda přebito malo brigajo. HrvaŠka. — Biškup Strosmajer se je nedavno podal v Draždane in Monakovo, kjer je za cerkev v Diakovu nakupil mnogo krasnih slik in druge krasne Zato i a 27. t. m. odbor sejo 9 pri kateri se bo obrav- oprave za notranjstvo one cerkve. že nazaj na Cesko. Zdaj se je vrnii navalo vprašanje, katera tiskarnica se ima prodati, Ljubljanska ali Mariborska, ker obe se ne morete dalje držati. Naglo je „Narod" spravil ti-skarnico na kant. Ogerska. Pri ministerskem posvetovanji 7 pri ka- terem je bil tudi ce3ar sam nazoč, se je sklenilo, da se (Od banke „Slovenije u smo přejeli neko „pojas- ima od 1. oktobra naprej zopet pobirati colnina od žita. Toraj za nas žito iz Ogerskega zopet ne bo po ceni. nilo delničarjem", katerim morebiti ni še jasno je treba vplačati 15°/ 7 zakaj 0 na delnico, t. j. 30 gold. 7 in ki iJstiiica vredništv Gosp. J. N. na D. : ,,Nov." so gotove ne vedó, da tista delnica, na katero bi se ta znesek ne vplačal, propade na korist onim delničarjem, ki so v sredo opolđne, toraj jih ne morete dobiti pred petkom, ker doi- dej na D. v četrtek zvečer. B. Vam bo sam odgovoril pismeno vplačali. To pojasnilo, ki delničarje tudi pomiruje zarad skrbi 7 S*opravki v odgov. Navratilovem. Str. 277, 20. vr. čitaj katere jim delajo obrekovanja in vedni napadi hotel sem (imeti); oa isti str. v 1. opazki čitaj : ,,v 5. (ne po sovražnih časnikih, nam je bilo za danes preobširno 7 V listu opazki itd, čitaj ,,lexic. palaeosloven. (ne: paleosloven.) zato ga bomo natisnili prihodnjič. Danes le še dostavimo to, kar smo zvedeli iz zadnje seje odbornikov, dělnic na isti str. tudi to); predelu) 9. vr. namesto »» in to ÍÍ čitaj i ta 283 V namreč da je bilo do 20. t. m. že vplacanih t v znesku 22.000 gold, ter da se tudi dalje prav pridno vplačuje. opazki za „Einwendung ali pred« 7 vrsta čitaj kakor je v 1 str. 291 » Einwurfiť prigovor (ne „pregovor c< pred 40 vr. čitaj: zadovolel zadovoljel) a ne: ,zadovolji « •i. kajti na onem mesto ne iz zadovoljiti 3. opazki) iz „zadovoléti nego adovoljéti) s čim. Belim Kr. (Kat. politično društvo) 7 ki je bilo po vladi raz- ministerstva, ki ne rabi toplj i Primeri temu srb. glag. (po Vuku): ,-,zadovo puščeno, se je zavoljo tega pritožilo do pa je razsodbo vlade potrdilo. (Dramat, društvo) najemlje za prihodnjo igralno dobo igral ce obojega spola za stalno mesečno plačo. Tudi je razpi8alo službo kapelnika, zvezano s službo se u genng haben V p evo vod je Ljubljanske čitalnice. Plače je 600 gold, in ena benefica. Oglasi do 30. t. ra. pri odboru dra- matičnega društva v Ljubljani. Žitna cena v Ljubljan 19. septembra 1874. Vagán v novem denarji: pšenice domaće 5 fl. 20. — banaške 6 fl. 31. turžice 4 fl. 80. soršice 4 fl. 10. rži 3 fl. 30. j ečmena 3 fl (Ponarejeni bankovci po 1 gold.) so se pokazali 1 fl. 80 Krom p prosa 3 fl ajde 3 fl. 70. ovsa 2 fl po nekaterih krajih, zlasti ob Laški meji Ljubljani so přijeli že dva člověka, ki so ju pri izdajanji takih bankovcev zasačili. Ker so prav dobro ponarejeni, treba velike pozornosti. Kursi na Dunaji 20. septembra. Je 570 metaliki 71 fl. 30 kr. Narodno posojilo 74 fl. 85 kr. Ažijo srebra 103 fl. 90 kr. Napoleondori 8 fl. 78 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Založnik : Jožef Blaznikovi dedièi v Ljubljani.