Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi jo moči
CL.Ak.SXLO SVOaO-DOMISBLJVLH SLO VB JVC E V V A M E, TU BI
Od boja do zmage!
"8
Slovénie Weekly
devoted to the interest« of the laboring classes
Štev. 34.
Entered a« Second-Class Matter July 8th, IMS, at the Pott-OflkM at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1ST»
Chicago, 111., 22. augusta 1913.
Kdor ne misli svobodno, se ne omu« boriti sa svobodo)
Leto XII.
Zavedni dela'vci, proč od Calumeta!
Razgled po svetu,
AVSTRO-OGRSKO.
Dunaj. — Malisori v Albaniji grozijo z vojno Črnagori, ako ne bo predrugačena nova albanska meja, ki je bila določena na konferenci poslanikov v Londonu. — Vodji plemena so vložili proteste pri angleškem obalnem admiralu, kakor tudi pri avstrijskem in italijanskem konzulatu.
(Dunaj. — Vojna uprava je določila, da se odpustijo rezervisti, kateri dejansko služijo v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji.
'časniki neprestano pišejo o zahtevi po reviziji v Bukareštu sklenjenega miru. Navajajo razne razloge, pred vsem pa, da je na Balkanu potreben trajen mir, kar sedaj ni zajamčeno. Tudi se ni v ozir jemalo pri delitvi narodov v Macedoniji, iz cesar preti nevarnost bodočnosti.
'Turški poslanik na Dunaju, je ministru grof Berchtoldu predstavil deputacijo iz Drinopolja, se-atoječa iz Turčinov, Grkov in Židov, ki so prosili, da bi Drinopo-Ije ostalo Turčiji.
Budapešt. — V cerkvi v Reme-tevasvar pri Ungvar, se je pred-minulo nedeljo dogodil zavraten umor. 38 letni katoliški župnik I-van Voitko je že del j časa, mlado po učitelju vdovo Ano Szacsvay, z ljubavnimi ponudbami zasledoval, ter se izjavil, da stopi iz katoliške cerkve in jo poroči. Vdova je vse ponudbe odklonila, kar je župnika tako razkačit’ d*a je n°-ko nedeljo raz prižnice vdovo o-zmerjal, ji očital nemoralno življenje in jo tako sramotil pred ■vsem občinstvom. Vdova se je pritožila na škofa v Szatmar, kateri je dal župniku ukor. Omenjeno nedeljo je gospa Szacsvay prišla k maši in v .cerkvi pokleknila pred altarjem. Naenkrat sta padla dva strela. Župnik Voitka je raz prižnice streljal na udovo, katera se je smrtno zadeta zgrudila. Župnik je zbežal v župnišče, in si tam s strelom končal pohotno svoje življenje.
Iz Dunaja brzojavljajo, da je neki mladenič z imenom Stefan Drejo, nameraval v Zagrebu umoriti kraljevskega pooblaščenca za Hrvaško, barona Skerlec-a.
Drejo je izpovedal, da je pred malo časom prišel iz Chicage, kjer je bil član socialistične organizacije. (??!!)
Italija.
Milan. — Za časa sedaj končane “generalne stavke” v Italiji, so bile tri osebe usmrčene, 165 ranjenih in 2748 je zaprtih. Škoda, katero imajo stavkarji in delodajalci znaša več milijonov dolarjev. Veliko delavcev se je povrnilo na delo, a obratni vposljen-ci še stavkajo.
Sedaj se vršijo pogajanja, da bi se dosegla za obe stranki povoljna rešitev.
Španija.
Barcelona. — Vojaštvo je razdeljeno po vsem mestu, nad katerim je ministrski predsednik Romanones proglasil obsedno stanje, ker so štrajkarji nevpogljivi. Ustanovljenih je pet vojaških Tcordonov, od katerih vsak stoji pod poveljstvom enega generala, kateremu je naloga vzdržavati red.
Gibraltar. — Armada upornih Mavrov je napadla mesto Tetuan, In od tam došla brzojavka pravi, da špansko vojaštvo ne bo moglo mesto obdržati, ako pomoč takoj nepride.
Uporniki so razdjali vse iz mesta vodeče brzojave, ter je možno poročila pošiljati samo še po brezžičnem brzojavu. Prebivalstvo mesta se nahaja v grozni paniki.
Velikabritanija.
London. — Gospa Emmelina Pankhurst, višja voditeljica bojnih sufragetk je odpotovala v Francijo.
Kakor se čuje, je policija dobila navodilo, da se jo pusti pri miru, ako zapusti deželo.
Kot znano, je bila Pankhurst
3.	aprila t. 1. zaradi “zarote” obsojena v 3 letni zapor, toda ker ni hotela hrane vživati, je bila iz zapora začasno izpuščena.
Turčija.
Carigrad. — Ameriški misijonar Ch. V. Holbrook, je bil v nekem malem mestu azijske Turčije ustreljen. To poročilo je 15. t. m. došlo v biblijsko hišo.
Švica.
Gurih, 13. avgusta. — Sodrug Ferdinand August Bebel, je danes tukaj v starosti 73 let preminul
Srčno otrpnjenje je povzročilo smrt.
Nemčija.
Berlin, 14. avg. — Smrt Avgust Bebel-ja bo le malo ali celo nič vplivala na delovanje stranke, ker je bil v poslednjih letih že o-nemogel.
Izvrševalni odbor socialistične delavske stranke je danes opoldne, ko je bil Bebel že mrtev, dobil pismo umrlega, v katerim piše: “Vrag me že zopet ima v vratu. Trije zdravniki pravijo, da moram mirovati.” Vseeno se je Bebel nameraval meseca septembra udeležiti strankinega zborovanja v Jeni.
Vzlic temu, da je Bebel mnogokrat v svojih govorih ostro napadal obstoječi družabni red, se ga celo nasprotni listi zelo laskavo spominjajo. “Vossisphe Zpitnng”. pravi :
“Bil je smrtni sovražnik našega družabnega reda, toda pošten značaj.”
In razni drugi listi, so polni hvale.
Hamburg. — Pred nekoliko tedni v Hamburgu in Kielu pričeti štrajk, je bil dne 13. t. m. oficiel-no odpovedan. Stavka se je bila pričela proti volji izvrševalnega komiteja unije ter se ponesrečil na vsej črti, kajti delodajalci niso privo]ili niti eno zahtevo.
Južna Afrika.
Johannesburg. —- Col. William
C.	Gorgas, prvi sanitetni častnik Panama-prekopne komisije, je sprejel povabilo rudarske zbornice v Johannesburgu, da uredi sanitarne razmere v; Rand-okrožju ; toda za to je še potrebno privoljenje ameriške vlade.
Mehika.
Mesto Mexiko. — Pričakuje se, da bo dala Huertova vlada kimalo odgovor na poročilo predsednika Wilson.
Medtem se v obližju glavnega mesta boj nadaljuje !
Po silnem ponočnem boju, so vladne trupe pregnale Zapatove pristaše.
Eagle Pass. — Po izpovedbi se-veromebikanskih vstašev so le-ti pri Abosolo, država Coabuila, premagali vladne trupe in veliko vojakov zajeli. Vseeno se boj še nadaljuje.
Razne novice.
Vera je trgovina.
Iz Madrida poročajo: Španski ministrski predsednik grof Alvo-ra de Romanones razglaša, da bo v kratkem k katoliški veri prestopila prineezinja Beatrice Sakson-skojKoburška in Gotska. Toda prestop se ne godi iz notranjega prepričanja, marveč zato ker poroči Alfonza, katoliškega princa Orleanskega, ki je strienik kralja Alfonza iz Španije in ki v španski armadi nemore službo dobiti, dokler žena ni katoličanka. Tedaj: Kaj vera, kaj bog?! Popred“busi-ness”, potem vera in bog!
RAZŠIRJAJTE OD HIŠE DO HIŠE “GLAS SVOBODE”!
Spor med governerjema države New York.
Legislatura države New York je bila sklicana k izvanrednem zborovanju, na katerem je gover-nerja Sulzerja odstavila in pošlo vanje poverila podgovernerju Martin H. Glynn.
Proti Sulzerju uvedena preiskava je dognala, da je zlorabil svoje visoko dostojanstvo, da je visoke svote denarja nabral pod pretvezo volilne agitacije, a je velik del tega denarja porabil za o-sebne namene, kot nakup vrednostnih papirjev itd. Tudi je dokazano, da je po raznih finančnih zvezah javno udrihal, medtem ko je bil ž njimi tajno v najtesnejši zvezi. Sedaj pravi Sulzer, da ne odstopi in tudi stanovanje ne izprazni, češ, da legislatura ni o-pravičena njega dostaviti, ker je od ljudstva izvoljen. Sulzer je predlagal, naj sodišče razsodi zadevo, kar pa je Glynn enostavno odklonil.
Portland, Ore. — Tomaž Law-son. finančnik v Bostonu in New Yorku, je governerja Sulzer brzojavno obvestil, da ako hoče v lastno obrambo tožiti, tedaj mu je na razpolago $100,000 za pokritje tožbenih stroškov.
I. W. W.
Minot, N. D., 16. avg. — Tukaj je pričel splošen odhod ‘Industrial Workarjev”, in oblasti so mnenja, da ne bo več resnih “trub-ljev”, zaradi pouličnih zborovanj.
Minulo noč se je pripetil samo en takšen poskus; šest jih je bilo aretiranih.
Most se je porušil.
Mčmphis, Tenn., 16. avg, —
Štirje beli vposljenci St. Louis in San Francisco železnice, so bili danes popoldan usmrčeni, ko se je podrl del preko Mississippi vodečega glavnega mostu, katerega so popravljali. Ponesrečeni so padli 100 čevljev globoko. Preiskava povoda nesreče, je vpeljana.
Vendar dež.
Kansas City. — Dobršen dež na vzhodu Kansasa, je vendar odpravil grozno sušo ter prinesel za-željeni hlad. Upanje je, da je huda vročina pri kraju; toda dež je prišel prepozno, da bi bil rešil pridelek koruze.
New Richmond, Wis. — Silen
n.-liv je storil konec neznosne vročine, ki je vladala tri dni po vsem okraju. Take vročine še ni bilo v tem delu države. Letini ne vihta ni škode prizadela.
Sleparije volilnih uradnikov.
'Chicago, 111., 16. avg. — Od 17-tih volilnih uradnikov, katere je posebna porota obtožila volilnih sleparij, jih je danes deset položilo poroštvo vsaki po $5000. Ako ostali poroštvo ne položijo, pojdejo v zapor.
Clappova predloga.
Washington. Senatorja Clapp predloga, katera prepoveduje kongresnim poslaneem nabiranje denarja za kampanjo političnih odborov, klubov ali organizacij, je bila od senatnega volilnega odseka priporočena za sprejem.
Proti ženski volilni pravici.
Milwaukee, Wis. — Dne 14. t.
m.	se je nadškof Messmer, Mil-wauške škofije, proti elanom katoliške tiskovne zveze sledeče izjavil :
“Po mojem naziranju ne leži v namenu stvarnika, da bi bilo stališče ženske na svetu jednako stališču moškega.”
“Toda”, je dostavil, “ne bodem za gotovo trdil, da bi bila agitacija za žensko volilno pravico, naperjena proti cerkveni uredbi. Stališče cerkve še ni določeno, in dokler se to zgodi, ima vsaki od nas pravico, svoje mnenje svobodno izraziti.”
Morilec in milijonar H. K. Thaw, pobegnil.
Matteawan, N. Y., 1. avg. — Morilec arhitekta Stanford White, obče znani H. K. Thaw, je danes vjutro pobegnil iz tukajšnje državne bolnišnice za zločince.
Bežal je skozi glavna vrata do pripravljenega avtomobila, v katerem se je s silno brzino odpeljal proti 30 milj oddaljeni meji dr žave Connecticut.
Pozno zvečer še ni bilo sledu o beguhcu in je splošno mnenje, da je preko državne meje ušel. Če je to dejstvo, potem je Thaw svoboden, kajti država, v kateri bo bival, ga bi znala po pol leta trajnem pogajanju izročiti, toda le po gotovih pogojih, namreč da ga dotična država norcem proglasi.
Pet pomagačev je čakalo v vozu, v katerim je pobegnil Thaw in en velik črn avtomobil mu je sledil. Policija si je zapisala imena dotičnih, ki so prenočili v nekem tukajšnjem hotelu, in ima tudi številko druzega voza. Do sedaj so vse poizvedbe brezuspešne.
Uradniki zavoda so mnenja, da je Thaw pobegnil nekam proti o-brežju Long Island Sund. Tam je možno čakala ladja, katera ga prepelje v Evropo.
Dr. R. F. C. Kieb, superintendent zavoda, je razpisal nagrado $500 za tistega, kdor Thawa prime.
Čuvaja vrat Howarda H. Bar-num, so zaprli.
Ob sklepu lista došle novice. Morilca — milijonarja Thawa imajo.
Coaticook, Que. (Kanada), 19. avg. — Harry Thaw se tukaj nahaja v zaporu. Policijsko sodišče v Sherbrooke ga bo zaslišalo na podlagi obtožbe, da je justični begunec iz Zdr. držav.
Kaj se ima s Thawom zgoditi, bo kanadska vlada določila.
Stavbni podjetnik toži delavske zveze.
Stavbni podjetnik Fred. F. Hansen je v okrožnem sodišču v Racine, Wis. proti racinskim zvezam stavbinskih rokodelcev vložil tožbo zaradi povzročene škode v njegovem podjetju. Hansen zahteva odškodnine $10,000 in da sodišče strokovnim zvezam prepove, da se nimajo vmešavati v njegove zadeve ter da pri miru puste njegove vposljence.
Spor je nastal vsled tega, ker Hansen unijskim delavcem ni hotel plačati po 55c na uro.
Treskanje in požari.
Pekin, 17. avg. — Tovarniške naprave “Globe Distillerie” je danes popoldan požar popolnoma uničil. 3 poslopja so v razvalinah. Popoldan je prišla nevihta, med katero je treščilo v tovarniške naprave, ki bi kmalu bile vse v plamenu.
Požar se je neznansko hitro razširil in vročina je bila tako neznosna, da je požarna bramba s tvego svojega življenja komaj prišla do središča ognja. Goreči alkohol je nevarnost toliko bolj povečal. Ena eksplozija je sledila drugi. — Škoda je cenjena na $125,000.
Grand Island, 17. avg. — Med uničujočim požarom, ki je povzročil škode za preko $70,000, je bil usmrčen požarobrambovec Tony Fleischer. Žrtev požara je bil edina podpora svoje vdovele matere.
'Omaha, Nebr,, 17. avg. — Blizo prometnega distrikta je danes izbruhnil požar, ki je povzročil o-gromne škode. Požarna bramba je vse moči napela, da je požar nad-kriljevala.
Neurje.
Bismarck, N. D. — Grozna nevihta je drvela preko mesta Douglas, in ga skoraj popolnoma raz-djala. Železnične zveze so pretrgane, in veliko ljudi je ranjenih. Ves obseg nesreče, še ni dognan.
Delavske novice.
Štrajk v Calumetu, Mich.
Calumet, 15. avg. — Trije stav-kujoči rudarji so mrtvi, vsled brutalnosti milice in lopovov rudniških baronov.
Dva sta težko ranjena in takisto en mali otrok. En stavkar je bil od nekega miliearja v hrbet ustreljen in sicer, ko je mirno šel domu. Isti dan so lopovi od Waddell skebske agenture dva rudarja kar hladnokrvno ustrelili.
Dne 15. avgusta je milica patrolirala blizo Seiberville, v italijanskem distriktu, kjer so skebi izvršili umor, toda niso bili stra-ženi unijski delavci, marveč lopo vi rudarskih družb.
Sodnik A. J. Murphy iz Detroita, kateri tukaj governerja Ferrisa zastopa, da preišče stavko, je governerju telefoniral, da se posestniki rudnikov absolutno branijo pogajati se s rudarji, dokler pripadajo k Western Federation of Miners.
Calumet, Mich. — J. H. Walker, reprezentant A. F. of L. in United Mine Workers Union, je brzojavil ,S. Gompersu, predsedniku A. F. of L. ter protestiral proti obnašanju milice v štrajk-dis-triktu.
Walker milico obtožuje umora, poskušenega umora in najpodlej-ših sramotenj mladih deklet.
Frank Morrison, tajnik A. F. of L., je Walkerju brzojavil po natančne informacije, ker bo zahteval, da se odpokliče milica.
Milica ostane v Calumetu.
Calumet, Mich., 19. avg. — General Abbey, poveljnik milice v sev. Michiganu, se je povrnil iz Lansinga, Mich., kjer je imel razgovor z governerjem Ferris. General je izjavil, da ima governer malo nade za skorajšno poravnavo štrajka, zato ostanejo trupe v štrajkarskem okrožju, dokler se bo znalo nadzorstvo prepustiti šerifu in njegovim ljudem, kar bo morda še trajalo eden ali dva tedna.
Solidarnost.
Reune Terre, Mo., 17. avg. — Vsled sočutja do štrajkujočih rudarjev svinca, so praznovale glažute v katerih so vposljeni unijski delavci in mesto je bilo popolnoma v temi. Svinčeni rudniki se napolnujejo z vodo.
'Škoda je neizmerna. Del delavcev, ki so oskrbovali pumpe, so delo odložili. Delavci v plinarni se branijo na delo iti, dokler se ne bo rudnikom dajala električna razsvetljava. Pričakuje se, da vsi delavci nehajo delati. Da bi se štrajk kmalu poravnal, ni pričakovati. Rudniške družbe očitno čakajo, da bi vmes poseglo državno razsodišče, medtem ko vodite
Unijski znak je znamenje boljše plače in boljših delavskih razmer.
toliko bolj poostril. S tistim vlakom, ko je prišel Lippiatt, je dospel tudi državni delavski komisar Edwin V. Brake. Prišel je kot osebni zastopnik governerja Elias M. Ammons, z nalogo, da prepreči izbruh pretečega štrajka, naloga je po njegovem mnenju vsled umora Lippiatta, vsaj otežkočena, če ne uničena.
Frank J. Hayes, podpredsednik
U.	M. W., je tukaj in bo pri in-kvestu navzoč ter zastopal interese umorjenega.
Na. stotine delegatov je v skupinah stalo po cestah ter se razgo-varjali o dogodku. Izgredov se za sedaj ni bati.
Devet rudarjev mrtvih.
Clifton, Ariz. — V Coronado mini je bilo devet rudarjev usmrčenih in eden bržkone smrtno ranjen. Nesreča se je pripetila, ker se je nekaj pri vzpenjačnem stroju zlomilo, vsled česar sta dva voza, ki sta bila natovorjena z 12 tonam rude, in na katerih se je nahajalo 13 delavcev, po poševni progi 3300 čevljev globoko zdrvela. Trije Amerikanci so 'poskakali raz voz in so se rešili. Mrtvi so: Rudniški inženir Schaeffer, po-pred v Coloradi; E. M. Jones, e-lektriker iz Cliftona, trije Amerikanci, dva Italijana in dva Mehikanca.
Obrat v rudnikih ustavljen.
Flat River, Mo., 16. avg. Vse rudnike v St. Francois County, so danes zaprli, ker je 5000 delavcev, članov W. F. of M., zastav-kalo.
Eksekutivni odsek W. F. of M. je odklonil kompromis, da bi se razpravljalo o privoljenem povišku plače l'5e na dan. (Op. ur. V Flat River so svinčeni rudniki.)
Morilni napad na štrajkarje.
Erie, Pa. — Deset mož je bilo aretiranih zaradi resne rabuke, ki se je tukaj prigodila v zvezi s štrajkom f ormar jev. Pri tej rabu-ki so bili trije ustreljeni; toda nobeden ni smrtno ranjen. Med zaprtimi sta tudi tajna policaja Hall in Lapsley in skeb Orewski; obdolženi so umornega napada.
Omenjeni štrajk traja že deset mesecev, pri katerem je vdeleže-nili 1500 mož.
Obsedno stanje.
Nanaimo, 16. avg. — Tukaj je proglašeno obsedno stanje. Štrajkarje se obdolžuje, da so hiše zapalili. 17!5 štrajkarjev je zaprtih v rovu rudnika.
St. Louis, Mo. — Sedem deklet od Garment Workers so zaprli, ko so stale na štrajkarski straži ter “dobro jutro” voščile njih starim “bossom”.
* # #
»Štrajkkomite chikaških mizarjev pohištva je sklenil, da novo ponudbo “Barfixture Trusta” za
lji štrajka vstrajajo na stališču, j 39c na uro in ob sobotah polpraz-da naj družbe prve stavijo svoje; nika za dobo šestih mesecev v le-predloge.	* tu, da na glasovanje zborovalnim
.	štrajkarjem.
Delavski delegat ustreljen.
Trinidad, Col., 17. avg. — Ne-
Blaek Diamond, Wash. — Dne
11.	t. m. so tukajšnji premogarji zastavkali. Preko 850 premogar-jev je prizadetih.
'Za sedaj nobenemu ne svetujem za delom sem hoditi. — John Lek-sha.
DENARJE
V STARO DOMOVIN»
pošiljamo:
ki vslužbenec vohunske agenture Baldwin-Felz, je danes večer u strelil Gerard Lippiatta, člana U-nited Mine Workers of America in nekdanji organizator premo-garjev v severni Coloradi.
Lippiatt je malo časa pred svojo smrtjo z več drugimi spremljevalci prišel v Trinidad. Bil je e-den delegatov k letni konvenciji Colorado State Federation of Labor, katera bo jutri pričela ter razsodila, če rudarji iz Colorado,
New Mexiko iu Utah zastavkajo, da izsilijo pripoznanje unije.
Ko so Lippiatt, in njegovi spremljevalci šli po eni najoblju-denejši ulici, je bil od vohuna napaden in pričelo se je streljanje.
W. Beek, neki drugi vohun je bil v stegno ustreljen. Rudarski
delegati so bili brez orožja, tedaj ali registriranem pismu, večje zneske je opravičen sum, da je bil napadlo Domestic Postal Money Order all i Lippiatta, samo provokacija. New Yn,rli Bank r)raft:
Ze samo na sebi resen položaj,	82 Cortland st> New York
se je vsled krvavega dogodka še 104 St Clalr ave., N. E., Cleveland, f).
Za $ Za $ Za $ Za $ Za $ Za $ Za $
10.30
20.45
40.90
“81.80
102.25
50 kron 100 kron 200 kron 400 kron 500 kron
204.00	................ 1000	kron
407.00	................ 2000	kron
Za $1017.00	...r.......... 5000'	kron
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma sa nakazane svote popolnoma fe-ploSajo J>rez vinarja odibitka, Naše denarne pošiljatve laplačuije c. kr. ¡poštno branilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprlMCne-}e do $50.00 v gotovimi v priporočenem
OD PLUGA DO KRONE
SnSAIi JAKOB BEDBNEK.
RAZMOTRIVAXJE O ZVEZNI KONVENCIJI.
SQOD0>VXN9KI ROMAN.
DBCOI DEL.
XIX.
((Nadaljevanje.)
Komisar nadaljuje: “Pred štirimi tedni nekako so našli utopljenega pod tvojim mlinom topni-štvenega štabnega častnika. Ali ti je morda kaj znano o njega smrti? Ljudje so, ki trdijo, da se podpolkovnik ni sam vsmrtil, da se tudi ni ponesrečil, temveč da ga je zlobna roka pehnila v vodo. Ali ničesar ne veš o tem?’’
“Kaj bi vedel, milostni gospod cesarski komisar? Slišal sem, kar so sploh govorili, da je častnik sam skočil v vodo, zakaj, se nisem brigal dalje,” odgovori bledi Janoš in se jame tresti, kakor trepetlika.
“Janoš Nemet, nesreča se je zgodila tik mlina tvojega; ker se mi zdi, da o tem več veš, nego hočeš povedati, prisiljen sem te v imeni postave vzeti s seboj na policijo, kjer bodeš lahko v miru premišljal in se morda celo domislil, kako se je zgodila tista nesreča. Biriča, uklenita in odvedita
Moj mož je bil in še nekdo. Jaz stopim k linici, da bi videla, kdo prihaja. Sredi brvi je tujec mahoma izginil, in dobro sem slišala, kako prestrašeno je vzkliknil. Takoj nato pa je plusknilo valovje in ga je zagreblo. Moj mož je o-stal toliko časa na brvi, dokler se ni popolnoma prepričal, da je tujec res utonil. Nato je šele prišel mlin mesto mene na ponočno delo. Tako se mi je studil, da ga niti pogledati nisem mogla in sem skrbela, da izginem kar najhitreje iz njega bližine.” iCiganka Maruša in mlinarica sta se torej malone soglasno izpo vedali o groznem konci podpolkovnika barona Vege. To je sodišču popolnoma zadoščalo in pri čela se je proti Janošu Nemetu krvna pravda zaradi dveh doka zanih zavratnih umorov. Iz začetka je mlinar tajil vse od kraja in se je glede na smrt svojega tasta izgovarjal s tem, da to vendar ni nič izrednega, ako mlinar uto ki ima vse svoje življenje o-
ga
i”
Predno komisar odide, pride Ja-noševa žena vsa bela od moke iz mlina. Niti ne prestraši se, ko vidi svojega moža uklenjenega. “Saj sem slutila, da pride tako,” pravi mirno in še pristavi: “Tudi smrt mojega očeta ima na vesti; če me bodete potrebovali, pa me pokličite, saj veste, kje sem. Vesela sem, da mi ga spravite s poti, sicer bi bil morda on mene, kakor se je iznebil pred leti mojega očeta. Žena se zopet obrne in odide v mlin. Komisar si pa zapomni nje besede in se z jetnikom odpravi na pot.
Preiskovalni sodnik, moder mož, pričel je preiskavo zlasti glede na nenadejano smrt rajnega mlinarja, katerega so nekega dne poteg nili iz vode; pričel pa je zaradi tega s tem predmetom, ker je i-mel tu jako zanesljivo pričo — ženo mlinarjevo, o kateri se do sedaj ni vedelo drugega, nego da je jako potrpežljiva in pobožna dušica, in da mlinar ž njo ravna jako grdo in surovo. Sodnik je sklepal iz tega, da žena izvestno ni lahkomiselno ali da bi si ohladila jezo, o m o ži izrekla tolikih obtožb. Povabili so jo torej za pričo. Ondu je mlinarica povedala več, nego je sodišče pričakovalo Pekla je, da se je njen oče v po slednjem času ogibal svojega zeta kjer se je mogel, dobro vedoč, da mu streže po življenji. 'Tudi nji je nekega dne rekel stari mož: ‘Če bi me kdaj našli mrtvega v vodi, misli si, da me je on potisnil vanjo kar je nekoč že poskusil, pa mu je izpodletelo ob moji opreznosti in od tedaj se ga bojim.’ — “Res smo jih našli skoro na to mrtve Dunavu pod mlinom in to drugi dan, ko je bilo ponoči prav veliko dela, da so poleg vseh kamenov tudi še tekle stope in sta morala oba moža biti in delati vso noč v mlinu. Ko drugo jutro očeta ni bilo, obdolžila sem ga umora; on pa je skočil vame in me jel daviti da se še danes-čudim, kako sem se živa izvila njega rokam. Tedaj se mi je zagrozil, da ne pojdem živa iz hiše, če komu kaj zinem o svojih neumnostih, kajti tako je imenoval moje, žal, le preresnične besede.”
“ Videla ga nisi sama, da bi bil vrgel očeta v vodo?” vpraša sod nik.
“Ne, gospod!’ ’odgovori mlinarica.
“Kako in na kaki podlagi si si upala svojega moža obdolžiti to-lišnjega hudodelstva? Jedino le o-četova slutnja, da bi mu utegnil zet storiti kaj žalega, vendar še ne more biti odločilna, da bi obdolžili koga takega hudodelstva.”
“Da, gospod, res je tako! Tudi bi ne bila storila tega, ko bi se ne bila nedavno prepričala na svoje oči, da je moj mož res morilec. — Kdor ima srce, da pahne človeka v vodo, pahne jih brez pomisleka tudi več, ako je ravno treba. Tistega večera, ko so drugo jutro častnika potegnili iz vode, bila sem v mlinu. Jako temno je že bilo, ko slišim za hišo govorjenje.
ne,
pravila na vodi. Glede na drugi umor je trdil, da podpolkovnika tisti dan pri njem niti bilo ni. Ali tu je stopila stara ciganka pre denj in mu silno jezično in natan čno dokazala, da je imeniten gospod prav tistega večera in v tistem trenotku prišel okolo ogla, ko jo je hotel pretepsti. Ona je zbežala, došli gospod pa je šel z mlinarjem v hišo, kjer sta v sobi dolgo časa sedela pri mizi. Pre den sta odšla, naštel mu je čast nik polno mizo zlatov, katere je mlinar po kratkem premišljanji spravil v žep. “Mislila sem se vama ogniti,” nadaljuje ciganka “ako se skrijem za hišo, ker mi niti v sanjah ne bi bilo prišlo na um, da pojdeta v mlin in zato sem hitela na ono stran, kjer sem bila ■nema priča, kako si ti, mlinar, temni noči častnika sunil od stra ni, da se je kar opotekel in padel v vodo. Pa reci, da ni res. Moje stare oči so tako dobro navajene noči, kakor tvoje dneva, če morda ne še bolje.”
To je bilo mlinarju preveč. Iz danega se je videl in to po pričah o katerih niti slutil ni, da so na svetu. Na kolena zdrsne pred sod nim stolom krvnega sodišča, po vzdigne roke in milo zastoče: “Mi lost, cesarski gospodje, milost!
Vse priznam, kar se mi očita, le milost mi izkažite! Umoril sem svojega tasta, ker sem ga res svo jeročno pehnil v vodo, ko je imel pri kolesi nekaj opravila. Želel sem si že iz davna biti njegovemu premoženju sam neomejeni gospo dar. Umoril sem tudi štabnega častnika, ki je kupil konja od me ne. Jako lepa žival Vam je bila, in od'vsega srca sem jo ljubil. Pod polkovnik je sam kriv, da je pri šlo tako daleč, kaj pa je vedno ta ko silil vame? .Zakaj mi je posled nji večer naštel samih novih zla tov za petsto goldinarjev na mizo Hudič me je preslepil, in sklenil sem, zlato in — konja obdržati podpolkovnika pa suniti v vodo kar sem nekaj trenutkov nato tu di zvršil!
Krvno sodišče je obsodilo zato ženca zaradi teh dveh hudodel štev, kateri je sam priznal, na vi' slice. Obsojenec iz nova zastoče “Milost, milost! Vse, kar hočete storite z mano, le življenje- mi pu stite. Vse, vse, le umreti ne!”
Tako je plakal strahopetni mo rilec, ki je bil zadosti brezsrčen da je poslal človeka hladnokrvno na oni svet, popolnoma brez po guma pa, kadar je bilo treba dati svoje življenje za končano življe nje drugih. Taki so vsi zavratni morilci, nekaka čudna zmes mač je in zajčje narave!
Smrtna obsodba je šla k cesar ju, ki jo je brez odloga potrdil potem se je zadostilo človeški pra vici,
Stotnik Pauer je pustil vojaško službo in prevzel posestvo po svo ji materi, kjer je s Polonico do si ve starosti živel jako srečno in za dovoljno v družbi pridnih sinov in zalih hčera. Kadar je Bonapart kje zmagal, trdila sta Pauer Polonica soglasno: “Jurija ni, on bi mu že uro navil! ’ ’
(KONEC.)
Naj že kdo reče kar hoče to je vendar le res, da se o naši konvenciji prav malo razmotriva. A kdo pa rad pisari v tej neznosni vročini? Ravno tej pasji vročini je pripisavati molčečnost delegatov ; drugače vem, da bi se jeden ali drugi oglasil -bolj pogosto, posebno ob času pred konvencijo. Jeden ali drugi se pa tudi prestraši, ko bere listnico uredništva, kjer urednik toži o celi gromadi dopisov, ki čakajo odrešenja na uredniški mizi. Pa dobro vem, da v takih slučajih daje urednik rade volje prednost dopisom pred drugimi. Vzroki naj bodo taki ali taki, glavna stvar je, kolikor je meni znano, vlada splošno zanimanje za konvencijo. Kdor se u-deležuje sej društev svobodomiselne Zveze, tisti ve kako resno se na sejah razpravlja o konvenciji.
Dalje kako pametni nasveti se dajejo delegatu, da jih v društve nem imenu prinese na konvenci naprej. Kolikor je vsaj meni znano, je glavna točka razprav o združitvi vseh naprednih Zvez in Jednot. Druga točka pa je: kako bi se premoženje Zveze pomnožilo, ne da bi se člane v ta namen preveč ne obremenilo.
Recimo brez strahu, da se v ve čini ali pa splošno o načrtu združitve noče nihče jasno izraziti; le kar tako se splošno govori. Temu največji vzrok je najbrž bojazen pred javnostjo, ker noče nihče nositi odgovornosti za posledice jasne misli. Dobro se vsak zaveda velike odgovornosti, ako bi ga, recimo kdo tako polomil da bi se preveč jasno izrazil, ker v tem slučaju bi vsa javnost nanj padla s teškimi poleni. Ampak če bomo si tako taktično molčali potem bo vedno vladala nejasnost med tisoči in tisoči članov raznih organizacij. Enkrat bo le treba priti z programom na dan. Če se v tem oziru zanašamo samo na sku pni sestanek posebnih delegatov ne bo to nič preveč pametno. Že zato ne, ker tudi tisti srečni mož je, ki jim je zaupana ta visoka naloga, so končno tudi ljudje in tako tudi nesmemo pričakovati da bi samo ti za tisoče in tisoče članov mislili in študirali. V dru gem oziru se pa dobe naši rojaki ki jih slučaj ni privedel v krog onih poklicanih, ki bodo ukrepali o zjedinjenju, ki imajo jako pa metne in umestne predloge in na svete. Ti ljudje pa bodo prišli s svojimi nasveti, ko se bode v javnosti že bolj jasno vsa zadeva ob ravnavala. Potem bodo dobili ti sti posebni delegati vpogled miš ljenja ljudske duše in tako bi do bili marsikako dobro jedro pravo pot pametne združitve.
Recimo da hočemo resno misliti na združitev; vendar le v marši katerem kraju v to še neverujejo ker je cela zadeva premalo razlo žena. Toda recimo, da se dobe možje, ki hočejo z vsemi silami delovati za združenje, potem je po mojem mnenju potrebno, da se dobro preštudira predzgodovina tako naglo nastalih številnih podpornih organizacij. Tisti-greh, ki je kriv, da smo se tako razcepili je dobro, da bi ga dobro pozna li, da bi se istega v prihodnje zna li bolj -varovati, kot doslej v splo šno korist vsega naroda. In ta pr vi 'greh, pa naj kdo zameri ali pa če se ga pove; tista tako pri
za
ne,
ljubljena samozavest, ki ne pri pusti nikomur nič veljati, kot sa mo onim, ki jih je slučaj prine sel na kako krmilo. Tedaj si pa misli, mi smo mi, drugi so vse sku paj nič. Dobro se še spominjam nerodnega postopanja neke Jed note, ko je neki list norce bril iz delegatov, kateri so stavili ume stne predloge, ki bi odgovarjali duhu in napredku časa. Iz tistega norčevanja je postala ena naj veča Jednota. To pa le zato, ker so se dali številni delegati zape ljati nekaterim fanatičnim lju dem, ki nočejo razumeti svetovnega napredka niti upoštevati lo kalni napredek malega našega na roda, ki kljub vsem pritisku hoče iti v vrsti drugih svobodnejših narodov. Zato je nastala jednota in različne Zveze, in so se nepriča kovano hitro razvile, ker so se postavile na svobodomiselno poc lago. Bo li današnje dni mogoče ravnati prevdarnejše kot svoje dni, je pač uprašanje, ki muči vsakogar, ki se boji, da bi naše svobodne in narodne organizacije ne zašle n,a ista pota iz katerih so
aka žrtev, na ljubo združitvi, bi Mia pa vse jedno malo predragocena. Zato mora pač vsaka organizacija sama na sebi pokazati, a-ko je zmožna pojmovati resnično združitev. V nasprotnem slučaju ji bila zopet dana prilika tistim judem, da si -vstanove novo Jed-noto, ki nikakor nemorejo trpeti na sebi raznih srednjeveških o-kov. Pa danes se nesme vse povedati, da bi morda ta ali oni ne bil užaljen; dasi je ineobhodno potrebno spoznati karte, na katere se naše zedinjenje zanaša. Kajti, čim pogosteje se čuje želja o popuščanju. Težko je govoriti o takem popuščanju, kjer bi celoten več, 'leten napredek trpel. Toliko o tej stvari na ljubo našim delegatom, da bo vsaj nekoliko jasnosti na jedni strani. Če pa se hoče o tej stvari še bolj jasno razpravljati, naj se oglasijo tisti, ki so to perečo zadevo sprožili že pred leti. N. pr. “Človek”, ki je -že pred leti pisal za združitev, tisti ima gotovo tudi gotove dobre predloge.
Druga -važna točka na konvenciji bode, kako več denarja pri-štediti. Ta stvar je gotovo taka, da 'bo treba narediti, da bo volk sit in ovca cela. Rezervni sklad se bo mogel pomnožiti. Bo res težko. Eni pravijo da podpora mora pri $8.00 ostati a sesmenta ne povečati; drugi se zavzemaj,o da se naj podpora prej plačuje kot v 6 tednih, in da se podpora da že za pet dni, a asesment naj se vendar ne poveča. So -pa tudi predlogi za tisoč dolarjev vsmrtnine hrez povečanja asesme-nta. Dobro bi bilo vse to ukreniti, ko bi denar rastel v uradu Zveznega blagajnika. — Vprašanje .pa nastane, ‘kje vendar dobiti denar za pokritje vseh velikih stroškov. To bo treba premisliti, kakor so skoraj pred nami premišljevali drugi, a niso dobili drugega izhoda kot povečati a-sesment. Je pa tudi nek d-rulgi izhod, ako hi se hoteli vsi skupno nekoliko žrtvovati za korist Zveze, to je za koristi nas vseh. A s predlogom je težko v javnost, to bo boljše, da se o tem razpravlja naravnost na konvenciji. Jaz sem tu le povedal mnenje nekaterih glasov, ki se menda glasi vsem iz srca, da s povečanjem a-sesmenta ne bomo pridobili veliko novih, mladih mož. Bremena, ki jih nalagajo društva, so že sedaj precej velika. Ne rečem, da hi se jaz zase hranil povečanja ases-menta ; ne, ampak tako mnenje je v večini povsod, da raje kaj dražega znižati kot asesment povišati. Zato je dobro, da o tej kočljivi zadevi sleherni dobro -premisli.
Pensilveniškim delegatom je priporočati, da pridejo v sporazum za skupno vožnjo, ker s tem prihranimo Zvezi nekaj čez šestdeset dolarjev samo Pennsilveni-ški delegati na vožnji. Naj bi se toraj vsi pravočasno oglasili, da se pride še pravočasno do sporazuma.
Pozdrav vsem našim članom S. 'S. P.’ Zveze.
J. Hočevar,
predsednik in delegat dr. št. 12(1.
ment, ki je mesečno $1.00. Na vsake tri mesece toi prišlo 25c več, da plačujemo mesečno $1.25, to je, ker je odbor povišal asesment za 25c. D«, pride do zaključka, naj hi bil potem naš pravi mesečni a, sesment $1.25 stalno.
Čital sem dopis iz Chieage od F. B—č ki pravi, da bi se asesment povišal na $1.35. To bi bilo malo preveč, kajti v 8 letih bi znašal naš mesečni asesment do dva dolarja če bi se zvišal na vsaki konvenciji za 35c, ter bi to bil največji asesment iz med vseh zvez in jednot. Premisliti je, da smo vsi trpini, delavci znojnega obraza. Treba je tudi pomisliti, koliko nas bratov je pri dveh ali treh društvah, veliko jih je z veliko družino, a zaslužek je pa majhen. Kako bodemo plačevali asesmen-te pri tej dragini ! Naposled pa še kapitalisti zapro svoje rudnike, tovarne in plavže, potem nastane pa še štrajk. Pregovor pravi, kdor z malim ni zadovoljen, ni velikega vreden; malo drevo zraste in postane veliko.
4.	Da bi tudi naše sestre, toori-teljiee imele iste pravice do vsega, kot mi bratje.
5.	Za samomorilcem naj se plača posmrtnina tako, kot za dragim umrlim bratom. Vsi imamo eni in isti asesment, tedaj mora tudi biti deležen istih pravic.
To so moji nasveti. Nisem nasprotnik, ampak sem za napredek, vse to prepuščam cenjenim sobratom delegatom, ki imate težko breme na svojih ramah za odložiti, in odložiti ga 'bodete s solidarnostjo na pot, po kateri bodemo lahko hodili v našo prid in korist.
Priporočam sobratom mojega društva, da se naj vsakteri tudi o-glasi in pove svoje mnenje in nasvete, da ne bo kdo potem rekel, to in ono ni po moji volji. Sedaj se oglasite, da ne bo g. urednik mislil, da sem sam pri društvu, saj nas je 46 bratov. (Op. ur. Nasveti v listu, da jih spozna javnost, so umestni, toda vsako društvo bi moralo na seji ukrepati in résultat svojemu delegatu ali pa pooblaščencu vročiti. Gospod dopisnik : Kaj mislite kako bi bilo, ako bi ¡vsaki član S. S. P. Z. svoj nasvet obelodani v listu? List ne bi m o gril vsega priobčiti, konvencija pa nikdar rešiti!)
Živeli delegati in naša napredna S. S. P. Z. Val. Fortuna, član društva št. 15.
Vse je v redu.
Vse bi se moralo narediti pravilno in ob pravem času; to je i-stina, bodi si pri delu ali počitku. Tudi je to istina pri jedi. Ako ne jeste ob pravem času in ¡pravilno množino, ne bo vaša prebava nikdar pravilna. Ako ne vzamete zdravil po navodilu, mogoče potem nikdar ne ozdravite. V boleznih netečnosti je zelo važno, da rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino po navodilu. A-ko' ga boste rabili redno, potem boste hitro spoznali, da se vam tek vrača in izboljšuje, da se čutite ojačene, fizično in moralno, in da postajajo telesne funkcije redne, da zopet delujejo vsi organi zložno. V lekarnah. Jos. Triner,. 1333 — 1339 iS. Ashland Ave., Chicago, 111. Dober liniment je družinska potreba. Trinerjev liniment je najboljši.
OoOoOoOoOoOoOoOoOoOoOoOoO
O	O
O	O
O	O
o rr ______i_____JL o
o O o o-o a
1 Zoper krč
o
iv želodcu
o
O
o katerega povzroča driska —, O vzemite o O
o Severovo Zdravilo
<§
o
o
O
©
O
s
O
a
o
a
i zoper drisko
o
o
q (Severa’s Diarrhoea Remedy)
O	o
O	O
O ter ne uživajte drugega prvi ©
O dan, nego tople vode. Ta način © O je zelo uspešen. Poskusite ga in ©
DENAR POSIJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:
Toluca, 111.
Ko pod široko in košato lipo sedim da se malo odpočijem in o-hladim, mi pride na misel da se še enkrat oglasim predno zasije žareče solnee izza planine in napoči peli dan zborovanja naše slavne S. S. P. Zveze.
Od vsih strani dopise čitam o združitvi vseh jednot in zvez v e-no močno zvezo katero tudi kralj Matjaž ne bi premagal z njegovo vojsko, katera sedaj baje spi tam nekje za nekim gričem.
Da bi zaključno prišlo do ene močne zveze, to bi bilo nekaj silno koristnega za nas trpine; treba je odstraniti, kar je slabega: Torej proč z napuhom, lakomnostjo, nevošljivostjo in proč s ko-ristolovstvom! Treba je, da zavlada med nami prava sloga in bratska ljubezen, in naj si to hode v verskem ali svobodomiselnem pomenu; vsakemu svoje!
Na ta način bi se prišlo do pravega napredka. Naj še omenim, kar bi bilo po mojem mnenju prav:
1.	V glavni odbor S. S. P. Z. naj se volijo taki bratje, ki so zmožni za tako delo in pa, da so nasprotniki alkohola; na vsak način pa nikar voliti salonerja in grocerista v glavni odbor.
2.	Glavnemu odboru S. S. P. Z. naj bo dosedanja plača.
3.	Mesečni asesment naj bi se povišal, ako je temu potreba, in
Za	$ 10.35 ...	... Kron	50
Za	$ 20.50 ...		100
Za	$ 30.85 ...	... Kron	150
Za	$ 41.00 ...	... Kron	200
Za	$ 61.50 ...		300
Za	$102.50 ...	... Kron	500
Za	$204.50 ...	... Kron	1000
Za $1020.00 ...		... Kron	5000
-prepričajte se.	2.
Cena	25	in 50 centov. ©
O
—____________________________©
O
© O
o
h
ô	s
S za ureze	in ožganine, ni boljše- g
Za rane in odrge
Severovo Zdravilno Mazilo
Healing
O o O
O
o
o O © O
O
O
Ointment.) q o O
O ga nego je o O o O O
o
o O o O
O (Severa’s o
O	^
© To mazilo	ima	na stotine	'u-po-	o
® rab. Imejte ga	vedno	pri	roki.	^
O Nekdaj ga	bote	rabili.	o
o	Cena 25 centov, o
O	O
o ------------------------------- -
o
O
o O o C
o
5 senena mrzlica in prehlad v ^ glavi se takoj vdajo učinkom o
Nosni katar,
Poštnina je všteta pri teh svotah. V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Auštro-Ogrski denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja).
V lekarnah ali od
O
o O
o O
o O o O © © O o O o O o O © O o O ©
O
o
Cena 25 centov, o' O o
--------------O
o
nas ® O
Severovega Mazila zoper katar
(Severa’s Catarrh Balm)
Poskusite ga. Ne bo vam žal.
o O o O o O o O o
F. Severa Co.
C E DAR RAPIDS, IOWA
se morale v težki bolesti poroditi, j sicer za 25c na sedanji pravi ases-
B
UËJ
ili
lSJ
B
LSI
LsJ
B
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko
je največja in najvarnejša slovenska hranilnica.
Prometa koncem leta 1912 660 milijonov kron Stanje hranilnih vlog
42 milijonov kron.
Rezervni zaklad
1 milijon 300 tisoč kron.
Za vloge jamči rezervni z«.ki«d hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje
c. kr. deželna vlada.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na ‘‘MeStOO hranilnico ljubljansko v Ljubljani” in ne ▼ kako drugo manjvarno •‘špar-kaso”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO.
simn
E
B
B
B
B
B
B

S.S.P.
Zveza

Ustanovljena leta 1908.	Inkorporlrana leta 1909.
Olavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chicago, 111.
, ANT. FISHER, podpreds., 516 N. Bunker Hill St., Log Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Are., Milwaukee, WU. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. f MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St„ Chicago, III.
POROTNIKI:
{ AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio.
JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
[ JOE CVETKOVIČ. 810 W. Forth St., Michigan City, tod.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SL0GAR, 1307 — 58th ave., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton »Te., Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, RL FRANK GODINA. 1441 Fullerton St., Chicago, 111.
MOHOR MLADIC, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Arc. Chicago, 111.
Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo poliljati na tajnika lee. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpoiiljatve) pa na Jelin Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo •rado v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2006 Blue Island ave.
IMENIK DO SEDAJ PRIJAVLJENIM DELEGATOV IN POOBLAŠČENCEV ZA 3. REDNO ZBOROVANJE S. S. P. Z.
1.	Chicago,	111.............Jos. Ivanšek, delegat
2.	Claridge,	Pa.............John Mlakar, delegat.
3.	De Pue, 111..............Dan Badovinac, delegat.
4.	Black Diamond, Wash______Math Pečnik, delegat.
5.	Darragh, Pa...........-V. Huter, pooblaščenec.
6.	Winterquarters, Utah .. .-John Kalan, pooblaščenec.
7.	Arona, Pa................V. Huter, delegat. .
8.	McGuire, Colo............Jos. Benko, pooblaščenec.
9.	Leadville, Colo..........Ludvik Slach, delegat.
10.	Moon Run, Pa............Geo. Pivk, delegat.
11.	Staunton, 111...........Jos. Ivanšek, pooblaščenec.
12.	Sublet, Wyo.............Anton Mladič, pooblaščenec.
13.	Witt, 111...............Peter Kokalj, delegat.
14.	Yale, Kans..............John Kupljen, delegat.
15.	Taft, 111...............John Urbančič, delegat.
17.	Aurora,	Minn............Frank Mahnič, delegat.
18.	Girard, Ohio ...........M. V. Konda, pooblaščenec.
19.	Chicago, 111............Aug. Aučin, delegat.
20.	Cleveland, Ohio ........Ignac Smuk, John Marn, delegata
21.	Naylor, Mo..............M. V. Konda, pooblaščenec.
22.	Indianapolis, Ind.......John Markieh, delegat.
24.	Milwaukee, Wis..........John Lenko, delegat.
25.	Reading, Pa.............Peter Kočevar, delegat.
26.	Collinwood, Ohio........John Potočar, delegat.
27.	Forest City, Pa.........Fr Lehen, delegat.
28.	Madison, 111............Fr. Bukovec, delegat.
29.	Taylor, Wash............M. V. Konda, pooblaščenec.
30.	Bishop, Pa..............Jos. Benko, pooblaščenec.
31.	Farmington, W. Va.......Math Špehar, delegat.
35.	Franklin, Kans..........John Žagar, delegat.
36.	Springfield, 111........Jos. Benko, pooblaščenec.
37.	Lowber, Pa..............John Grošelj, delegat.
38.	Jenny Lind, Ark.........Jacob Lambrecht, delegat.
39.	Aguilar, Colo...........Andrej Čolnar, delegat.
40.	Salida, Colo............Ludvik Slach, pooblaščenec.
41.	Ambridge, Pa............Anton Mladič, pooblaščenec.
42.	Red Lodge, Mont.........John Putzel, delegat.
43.	High Bridge, la.........Jos. Benko, pooblaščenec.
44.	Virden, 111.............Jos. Jurak, delegat.
45.	Baltic, Mich............Jos. Benko, pooblaščenec.
46.	San Francisco, Calif. ...Ant. Fisher, pooblaščenec.
47.	Chicago, 111............Jos. Ivanšek, pooblaščenec.
48.	Mulberry, Kans..........Jacob Kovačič, delegat.
50. Milwaukee, Wis...........Ferd. Glojek, pooblaščenec.
52.	Somerset, Colo..........Anton Fisher, pooblaščenec
53.	La Salle, 111...........Ant. Duller, pooblaščenec.
54.	Ely, Minn................John Hutar, delegat.
55.	Broughton, Pa...........Frank Rebernik, delegat.
56.	Rock Spring, Wyo........Math Batich, delegat.
59.	Conemaugh, Pa...........Frank Dremelj, delegat.
60.	Pueblo, Colo............Martin Kočevar, delegat
61.	Barberton, O............John Balant, delegates. Sheboygan, Wis...........Ant. Štefančič, delegat.
64.	St. Michael, Pa.........Frank Težak, delegat.
65.	Onnalinđa, Pa...........-Jos. Benko, pooblaščenec.
66.	Superior, Wyo............Jos. Benko, pooblaščenec.
67.	Johnston City, Hl.......Vincent Pugelj, delegat.
68.	Issaquah, Wash..........Math Kramer, delegat.
70.	Dunlo, Pa...............Frank Kaučič, delegat.
71.	Marianna, Pa............Fr. Primožič, delegat. ^
72.	Taylor Springs, 111.....M. V. Konda, pooblaščenec.
73.	Girard, 111.............-Frank Gašparac, delegat.
74.	Johnstown, Pa...........Ant. Jene, delegat.
76.	Roundup, Mont...........Mar. Mežnarič, delegat.
77.	Cherokee, Kans..........Jos. Benko, pooblaščenec.
80.	Herminie No. 1., Pa.....Jos. B-ric, delegat.
81.	Biwabik, Minn...........Math Vidas, delegat.
82.	Gilbert, Minn..........Jakob Muhovič, delegat.
85.	Renton, Wash............Math Pečnik, pooblaščenec.
86.	Herminie No. 2., Pa. ....-Jakob Kokalj, delegat.
87.	Cleveland, 0............Jos. Polanc, delegat.
89.	Sygan, Pa............- - -Frank Pustovrh, delegat.
90.	Washoe, Mont............John Putzel, delegat.
92.	Cle Elum, Wash..........Jos. Benko, pooblaščenec.
93.	Globe, Ariz.............Ant.. Fislier, pooblaščenec.
94.	Cleveland, Ohio.........Anton Kos, delegat.
95.	Bradly, 111. ..... .v.w.-. Jos. Benko, pooblaščenec.
96.	Piper, Ala..............John F Perko, pooblaščenec.
98.	Oak View, Colo..........Jos. Benko, pooblaščenec.
99.	Blocton, Ala............John F. Perko, delegat.
100.	Chicago, 111.............-Jos. Fritz, delegat.
101.	Denver, Colo............Anton Duller, pooblaščenec.
102.	Trestle, Pa.............Matevž Peternel, delegat.
103.	Homer City, Pa..........Jos. Benko, pooblaščenec.
105.	Mascoutah, 111..........Jos.. Benko, pooblaščenec.
106.	Adamsburg, Pa...........Anton Laurič, delegat.
107.	Yukon, Pa...............Jos. Vidmar, delegat.
108.	Maryville, 111..........Jos. Benko, pooblaščenec.
109.	Diamondville, Wyo.......Jos. Benko, pooblaščenec.
111.	West Allis, Wis.........Sil. Kumersek, delegat.
112.	Whitsett, Pa............Anton Mladič, pooblaščenec.
113.	Meadow Land, Pa.........M. V. Konda, pooblaščenec.
115. Kenilworth, Utah.........Anton Mladič, pooblaščenec.
117. Eveleth, Minn............Jacob Muhvič, pooblaščenec.
119. Bridgeport, Ohio.........Geo. Pivk, pooblaščenec.
121. Carona, Kans.............M. V. Konda, pooblaščenec.
122 Radley, Kans..............John Kalan, pooblaščenec.
125.	Greensburg, Pa...........Jos. Benko, pooblaščenec.
CENJENIM DELEGATOM IN ČLANOM SLOV. S. P. ZVEZE V
NAZNANJE.
III.	redna konvencija S. S. P. 7. v Milwaukee, Wise, začenši se z dnem 8. septembra t. 1. se bode vršila v “Harmonie Hall”, naslov : First Ave. & Mineral Str. Telephone štev.: South 3716 J čez dan in South 1478 ali South 4093 L ob večerih.
JOS. BENKO, tajnik.
IZ URADA GL. TAJNIKA SLOV. SVO. P. ZVEVE,
Vsim onim društvam katera so naznanila svojega delegata, na znanjam tem potom, da sem jim odposlal znake, katere prosim, da se izroee delegatom predno isti odpotujejo na Konvencijo. Vsi delegati naj si znake na prsi pripnejo, da jh bode možno na kolodvorih takoj spoznati. V slučaju da ni nikogar na kolodvoru naj se pozove telefonično South 3716 J, potem se ga bode prišlo iskati takoj.
Vse cenjene društvene tajnike prosim da se z mesečnimi poročili požurijo, da mi bode mogoče na Konvenciji kar najbolj natančen račun predložiti.
Za časa Konvencije preneha poslovanje v glavnem uradu, vsled tega. se prosi da se odpošilja samo važne zadeve. V slučaju pa da ima. katero društvo, kaj zelo važnega, naj se odpošlje na sledeči naslov:	Joseph Benko, Harmonie Hall, First Ave. & Mi-
neral iStreet, Milwaukee, Wis. to naj služi v znanje vsim cenjenim društvenim tajnikom vsled tega da se nebodejo pri odpošiljanju motili.
Vse cenjene delegate se prosi, da svoje potovanje tako urede, da dospejo pred 8. septembrom v Milwaukee, tako da bode možno dne 8. sept. točno ob 8 uri zborovati. Nadalje opozarjam, da vsak delegat zagotovo svoje pooblastilo, ter za plačano voznino pobotnico prinese, tako da bode mogoče vozne troske takoj povrniti.
Društva katera še niso svojega delegata ali pooblaščenca na-znanila, so naprošena da to nemudoma store, v slučaju pa, da katero društvo ni prejelo pooblastila naj to takoj naznani da se mu drugo pošlje.	JOS. BENKO, gl. tajnik.
Konvencija S. S. P. Z.
Salida, Colo.
Naglomu se približuje čas, ko se ima vršiti konvencija S. S. P. Z. in smo prepričani, da so si naša društva izbrala dobre možake za delegate, kateri bodo v roke vzeli težko delo in napeli vso moč, da uredijo pravila v korist zveze, društev in članov.
Zatoraj zakličem:	Živeli naši
delegati in živela naša S. S. P. Zveza!
Vem, da je vsim našim delegatom znano, da ima vsaka zveza ali jednota zapisniške knjige za svoja društva, v katere društveni tajniki zapisujejo vse društvene zadeve. Toda o tem nebodem razpravljal, vzame preveč prostora, samo toliko omenim, da se to predlaga na konvenciji, da se za vsa društva S. S. P. Z. dajo napraviti knjige, v katere se bodo zapisavali zapisniki računi itd. Uverjen sem, da bo naše glasilo Glas Svobode take knjige napravilo, da bodo praktične ter odgovarjale potrebam.
Te knjige si bi moralo vsako društvo omisliti, toda morale bi biti pri vseh društvih enega vzorca, kar hi tajnikom olajšalo delo in bil bi lepši red med Zvezo in društvi. Knjige naj bi bile obsežne, da bi zadostovale za 5 ali 6 let. Vsak tajnik zna, koliko dela in sitnosti je s knjigami, katere se kupujejo v prodajalnah, in vrhu vsega ni nobenega reda pri vpisovanju asesmenta itd.
Vi naši bratje delegati ne pozabite tega naprej prinesti, ker je to za društva kakor Zvezo važna stvar.
Mnogokrat sem že slišal pritožbe od mladih ljudi, ki pravijo, da to ni prav, ko član star 40 do 45 let ravno toliko plača pristojbine in asesmenta, kakor oni ki je šele 16 let star. In to je res. Pri drugih jednotah imajo 3 razrede, in pri S. S. P. Z. bi moralo tudi tako biti.
1.	razred od 16 do 30 let, ases. $
2.	razred od 30 do 45 let, ases. $
3.	razred od 45 do 55 let, ases. $
Asesment lahko na konvenciji
določijo delegati.
Bolniške podpore.
Kakor je iz našega glasila razvidno, vzamejo člani veliko denarja kot bolniške podpore. Res je, da vsak zato v društvo vstopi, da dobi podporo ako zboli. In mislim. da kdor je pošten elan, ne bo izrabljal društva. Toda so pa tudi taki, da ko dobi od društva $30 do $40 podpore, potem pa pravi, kaj če meni vaše društvo! saj sem trikrat več ven dobil, kot sem vplačal.
To je, ko društveni bolniški odborniki vse premalo pazijo na take člane; tudi so taki elani-----
Op. ur. Nesmomo zapisati, kakor piše g. dopisnik vzlic temu, da mu radi verujemo; — za denar se vse naredi; kakor pravi far: ‘‘Daj mi $15 pa boš šel gorak v nebesa.”
Ako je član res potreben bolniške podpore, da je bil resnično bolan, tedaj mu društvo rado potrdi zdravniško izkaznico in tudi zvezna blagajna rada izplača pod poro. Da bi se pa preprečile nepravilnosti, tedaj je treba, da društva volijo strogo zanesljive člane v bolniški odbor; nikakor pa take, ki'imajo salon, ali pa take, ki vsem pritrdijo. Za bolniške odbornike so taki, ki nimajo sa Iona, ne trgovino, ne brata i ne sorodnika v društvu. Potem se bo pošteno delalo v prid društva in zveze.
Tudi naj se vzame na znanje kar sedaj ni v pravilih; namreč, kdo vzame premoženje društva, a-ko se razide, ali razpusti! In to ne samo v papirjih marveč tudi v gotovini, ali sploh vse kar ima društvo. Za slučaj, da se dru štvo razpusti, morajo člani z golimi rokami iti k drugi jednoti.
Društveno premoženje bi mora lo spadati k S. S. P. Z. To naj se strogo napravi.
Z bratskim pozdravom
Frank Miklič, tajnik
nalogo. V prvi vrsti imate pravila dobro pretresti, katera bodo veljavna za dobo treh ali štirih let, kakor bo že konvencija določila in ravnati po njih se bodo morali vsi člani. Zato je pa tudi treba, da se stvar natančno premisli in prevdari, kaj da škoduje in kaj koristi zvezi. Posebno je treba paziti, koga se izvoli v glavni odbor. Izvolite može, kateri so zmožni in naprednega mišljenja in kateri bodo delovali v procvit cele naše slavne organizacije. Treba je gledati tudi na to, da so računi v glasili pravočasno objavljeni.
Čital sem v G. 'Sv. dopis člana Fr. B—č, kateri je dal nekaj nasvetov delegatom za tretjo konvencijo. S temi nasveti se jaz strinjam izvzemši enega. Namreč nasproten sem, da 'bi se opustil starostni oddelek, torej nasvetujem, da bi se starostni člani sprejemali še zanaprej, kot so se doslej. Pač pa bi bilo dobro, da bi se dali bolj natančno zdravniško preiskati. Veliko jih pride iz stare domovine, ki so že prekoračili 45. leto, a sedaj pa ko nimajo prilike pristopiti h kaki. drugi zvezi ali jednoti, naj jim' bo odprta naša zveza, da se lahko zavarujejo za slučaj bolezni ali nesreče.
Pri našem društvu imamo par postaranih članov, a so povsem dobri, tedaj ne prepustite jih njih usodi.
Popolnoma se strinjam s sklepi nekterih društev glede združitev vseh zvez in jednot neoziraje se na vrsko prepričanje. Zatorej delegati delujte tudi za združitev. Ako še združijo vse zveze in jed-note, potem je zagotovljen velik napredek slovenskega naroda v Ameriki in naj si bo tt> v strokovnih ali v političnih ozirih.
iS tem bi tudi veliko prihranili v finančnem oziru, to je, da bi bilo manj stroškov in več moči. Treba je tudi pomisliti, da v podpornih organizacijah so malone sami delavci; bodi si na ta ali drugi način. Nesreče so na dnevnem redu in velikokrat «e je že pripetilo, da je kapitalističen sistem zahteval na stotine človeških žrtev. — Istotako so tudi eksplozije na dnevnem redu, naj si bo v premogovnikih ali drugod. Ena sama taka eksplozija lahko umori celo društvo, ki šteje 50—100 ali še več članov. In to seveda ene organizacije. Poglejte kakšen polom bi to bil! V enem trenutku se lahko izprazne blagajna ene ali druge organizacije.
Zatorej cenjeni delegati S. S. P. Z. delujte na to. da vsi Slovenci in Slovenke stopimo v eno organizacijo, podajmo si roke, bodimo vsi kot eden, potem nam je napredek zagotovljen, ker le v združenju. je moč.
Bratski pozdrav!
Frank Osterman, tajnik dr. št. 80.
G VOKOUN
Ull W. I8th St., Chica*«.
V moji trg-ovini »e dobe pr re Trate cigare, dobre sTaliice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte m pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravljal-nica dežnikov in pip
ISO II
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 S«. HALSTED ST.
c*r. 19. Plac*.
Novi »pomladni vzorci
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. ia Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
J. F. HALLER O-OSTIHOSTA.
pr T« TMtd.
Magnet piro, mrzel in gorak prigrizek. Do-maAl in importirani likerji.	Tel Canai BOM.
210 3 Bine Island Av. cor. 21. St
Dobra linijska Goslilna,k£, Jos. S. Stastay
»e
dobi
mrzel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom
Herminie, Pa.
Le še malo časa in delegati S S. P. Z. si bodo kot bratje roke podali. Konvencija naše proevita joče organizacije se prične dne 8 septembra v Milwaukee, Wis.
Cenjeni delegati:	Naložile so
vam društva in njih člani težko
2005 Bine Island Ave.
reliki Dvorana za draitva&a in unijsk« saj«, in druga dvorana za konoorto, Žani tv* In nabavo,
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Schoenhofen Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše unijske cigare. Kegljišče na razpolago.
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island ave. Chicago. Tel.: Canal 4134
Tel« ton: Canal 3014
MAZDAH!
SA L O O N
s kegljiščem
kjer toč&m vedno sveže pivo in drage mamovnš-ne pijače. Domače vino. Unijske ebgarn.
Potniki dobe pri meni čedna prane čftMn. Potzežem v sakom a točno in lshoron
MARTIN POTOKAR
162S S*. C«to At», Cikat», DL
V ZALOGI IMAMO
veliko izbiro importiranih slovenskih grafofonskih plošč in Columbia grafo-fonov. Dalije ure, verižice in vseh vrst zlatnino in srebrnino.
A. J. TERBOVEC & CO.
Box 25,	Denver, Colo.
GOSTILNA
kjer je največ eabava in naj«« v Žitka, za par centov « bRjar** mizo na razpolago. Vm t» «e v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chieag», ®
Telefon Canal 1439.
“The Reosevelt Saloon’*
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, iMtnlfc
taz trgov«* a rhuma, etganai. pitaron» tad. — 8« priporo*» ;
ODVETNIK
PATENTI
GARL STROVER
(Sofe* »t»V 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAS«, IU.
Til. m« MAIN
The Konrad Schreier Ce.
Shobojgatt Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
BING0 CIGARE j
i CHARLES HLAVA, izdelovalec | 2342 So. Kedzie Ave., Chicago. ^
Telefon Lawndale 5616 J
LOUIS VANA,
Izdelovalec
sodovice, mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405
Dr. B. K. Simonek
ZOBOZDRAVNIK.
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Canal 2127
Uradne ure; Vsak dan od 9 Jutro do 6 are večer; ob nedeljah, od 9 do 11 ur® predpoldne.
“Glas Svobode”
(Th* Voio* op Lisbbtt)
weekly
PnbU»hed by M V. KONDA (81 CO
3622 W. 26 Street «•»«•*«. mino*»
Subscription $2.00 p*t veer. idT«tiiemenU on ifreement
Prot svobodomiselni list za slovenski _________narod v Ameriki.______
«•ut« B TO BODE' IUAJi VSAKI FETII
___________ ia Tel)» -----------
MAMBMO:
2» eele let»........SSOS
a» pel let»........tl-SS
■A BTBOPO:
Z»eele leto...........50
e» pel let».........I1.M
Iauot »A DOTiae n reiourra n
OLASSVOBODE m ti w. i« in.	oucaoo, ul
pri epeemembl blrnliSEa pretimo niroinik Ce b»ib MUuiHtHiHlJe pole* MeTMAtad r» a bi mbIot.
Ml
CERKEV V SLUŽBI BARONOV BAKRA V CALUMETU. MICH.
Nič ni žtrajkujoče rudarje v Calumetu, 'Mieh., ¡bolj razdražilo in ob enim večjo solidarnost v njih vrstah povzročilo, kot infamno strankarstvo farjev, ki so od vlade Zdr. držav — tedaj od nas — plačani a delujejo v prilog baronov bakra, to je, v prilog izko riščevalcev trpina, delavca.
V nedeljo, dne 3. avgusta, so farji pridigali v dveh cerkvah , vojakom, ki so prišli radi varstva kapitalistov. Pop Arthur 'H. Lord od 3. michiganskega polka, je v jutro pridigal v Krist Episkopal-ski cerkvi, in pop White od prvega polka je zvečer pridigoval v cerkvi kongregacijonistov.
Rev. Ruben Crosby, od prve metodičke cerkve je pa izražal čut domačih duhovnikov. Rekel
je:
“Baroni rudnikov so dali kongregacijam svet za cerkve, dali so denar za zgraditi jih in plačujejo največji del plače duhovnikom ter pomagali ostanek od delavcev kolektati. Ako sedaj štrajk vistra-ja, — kdo bo nam duhovnikom našo plačo dajal!!”
Ali ni to grozno?! — Do sedaj so le-ti popi skozi leta pridigali: potrpežljivost, vdanost, pohlevnost, pokorščino, neprotivnost, potrpežljivo nositi križ Krista, nastavi še drugo stran lica, če se te bo bilo in še druge “čednosti”, ter za plačilo pohlevnim kristjanom obetati novi Jeruzalem v o-blikih “nebesa večnega življenja”, in sedaj naj bi ti gospodje za svoj trud prišli še ob svojo plačo!! Ne, nikar! Vi delavci, ne bodite tako neusmiljeni! Pojdite delati in dajte vaš krvavo zasluženi dolar farju, da ne bo lakote poginil, medtem ko vi in vaša družina svobodno 'konec jemljete ! Da. prokleta svojat je ta banda! Delavec s svojo družino se naj odpove človeku dostojnemu življenju in naj nadalje gara za par centov. • če' tudi se brazde vglobljajo -v lica njih žen, če tudi se otrokom.,npiore dati boljšo od-gojo. —• kaj tp — toliko časa, da bo naša “-dic^, duhovščina” imela gotove dohodke za svoje pridige, toliko časa vam bo priporočala vdanost in potrpljenje — vse v “božjo čast”!
Toda dalje pravi ta vrli gospod in trobilo svojih stanovskih bratov :
“Duhovščina in kristjani mirno pričakujejo konec štrajka. — Družbe rudnikov bodo zopet pričele delati. Mi pa bodemo povzročili. da začne 75 odstotkov delavcev zopet delati in trupe (vojaštvo) so tukaj, da red in varnost vzdržujejo. Mi zaupamo v boga in smo veseli, da so oblasti tukaj, ki nas ščitijo.”
Guy E. Miller, eksekufivni tira dnik rudarskih zvez. kateri že dolgo in zvesto deluje za zboljšanje položaja delavcev in njih družin. je rekel:
“Ta duhovnik laže, če reče, da se bo 75 odstotkov delavstva zopet na delo povrnilo. Sto odstotkov je organiziranih in stojijo trdno kot en mož za zboljšanje delavskih odnošajev. Le-ta duhovnik ne ve o tukajšnjih razmerah absolutno n j/. On je razmeroma šele pred malo časom sem prišel, da (oznanjuje takozvano “‘božjo besedo”.”
Da se varujejo “verski interesi”, so rudniške družbe delavcem tvo 50c, v nekterih slučajih celo $1.00 na teden od plače odtegnile in denar cerkvam izročile. Na tak način so delavci duhovnike plačevali. Tako prakso je družba rudnikov Calumet-Hekla uvedla,
ki je darovala vsaki cerkvi svet in $1000 za graditev in pa stalno plačuje en del farske plače.
¡V nekem okrožju so radarji protestirali proti odtegu od njihove tedenske plače za farško plačo. Potem je bil ta nezakoniti način odpravljen, toda na to mesto je stopil drug nesramen načrt. — Farji navadno napravijo za cerk venega predstojnika kakega min skega predstojnika ali pa kapitana. Tega je potem dolžnost, da 'kot cerkveni predstojnik, denar kolekta. On izvrši to, ko delavci delajo. On hodi okoli in “fehta” vsgkega da se zaveže za redni prispevek. Tisti, ki se ne zavežejo ža redni prispevek, se kmali znajdejo v rudnim okrožju, kjer ni dela, tedaj brez dela in rodbina v bedi. Ali pa je na drugi način mučen.
To je zopet dokaz za stališče takozvane cerkve — in to sploh brez razlike vseh ver —, ki ga za vzemajo proti delavstvu, kar smo v Glas 'Svobode že neštetokrat pi sali in povdarjali.
¡Seveda je med Slovenci, tu v Ameriki živečimi mnogo takih, ko premorejo par centov in vsled tega že mislijo, da morajo hiti klerikalci in zopet kot taki so nasprotniki delavstva; delavca prezirajo ter se pajdašijo z. najhujšimi sovražniki delavstva z — far-
ji.	—
Torej rojaki, mi vam želimo dobro, in ker vam dobro želimo, vam svetujemo: Obrnite farju hrbet.
SOCIALNA DEMOKRACIJA.
KakoN^emokracija nastopa, če enkrat socialpolitično ravna, kaže sedanje postopanje Zdr. držav proti Express-kompanijam. Pet mož tvori meddržavno prometno komisijo Zdr. držav in trije zamo rejo ukreniti obvezne sklepe. Ta komisija je ravnokar Express kompanije “uredila” in sicer na način, da je pristojbine, katere smejo od pošiljatev zavojev ali paketev zahtevati, tako prikrajšala, da bodo kompanije vsako leto 26 milijonov dolarjev manj dohodkov imele. Sedaj znašajo po prečni dobički teh kompanij 17 do 20 procentov na leto. ‘Toda obenem si so znale še vse posebej po magati; namreč da so poleg dobičkov, katere so delničarjem pla čevali, tudi nabirali velik sklad, ki znaša do 20 milijonov dolar jev, katere razdelijo kot posebno dividendo. Razentega so v raznih časih proglasile “Stock-dividende, to se reče, da so delničarjem dali nove delnice, ne da bi morali kaj zanje plačati. Ta način je v tej deželi zelo priljubljen, da se vi-sočina profita pokrije na faktič no vplačeni kapital.
Koliko je od teh 26 milijonov dolarjev letnih prijemkov čistega profita, katere je komisija kom-panijam odrezala, riemoremo ve-diti, toda če bi bili samo štirji milijoni (kar pa je bržkone v.ee), tedaj pomeni to zaplemba 80 ali 100 milijonov dolarjev na kapita lu kompanijskim.Kajti za toliko bo padla cena njih delnic; občutno padanje je že pričelo.
Mi povdarjamo, da nobena monarhična moč na svetu se ne bi spiela tvegati, na tak način postopati s skupino mogočnih kapitalistov. Samo demokracija zna to. O-na zna to storiti, ker tukaj ljudstvo samo nastopa. Tudi ni nobenega. ugovora proti tej naredbi, ne v kongresu, ne po časnikih. Še pred par leti so Express-kompani-je v osebi senatorja Platt iz New Yorka imele odločnga zastopnika v zveznem senatu in o tem ne bi bilo niti misliti, da bi se znalo takrat tako ukreniti, kakor se je sedaj. Toda mrtvici brzo jezdijo v tej deželi. —
To je bil dragi udarec proti Express-kompanijam. Prvi je bil z osnovo paketne pošte v Zdr. državah. Tudi v tem se je pokazala spreobrnitev časa. Y vladi predsednika Harrison, je bil John Wanamaker generalni poštar. Trudil se je ustanoviti nekakšen vladni brzojav. Pri tein je tako oprezno postopal, kakor je le znal. O tem pa ni bilo govora, da bi se ustanovil samostojn vladni brzojav; vse kar je bilo, je bilo to, da je Wanamaker skušal skleniti po godbo med vlado in — kompani-jami. Toda tudi tega ni mogel do-sečti, prav nič ni znal dosečti. In pri vsem tem je bil Wanamaker znamenita, oseba.
Dvajset let kasneje ni bilo več nikakoršnjega pogajanja z Ex-
press-kompanijami. Tudi ni govora o kakšnem odkupu. Vlada je kratkem potom ustanovila svojo paketpošto, katera konkurira Ex-press-kompanijam in jim odjemlje obrat. In sedaj, ko se je pokazalo, da vladna paket-pošta uspešno deluje, se bo z današnjem dnem delokrog vladne pošte, na stroške kompanij, zopet razširil. Istočasno jim Zvez. vlada vzame z navadnim poveljem od njih dohodkov za 26 milijonov dolarjev na leto v meddržavnem prometu. Stoji pa že na preži več držav, da bi jim v notrajno-državnem obratu na isti način prišle do živega. V Ca-liforniji se je taka akcija že začela. Najlepši časi so za Express-kompanije pri kraju in sedaj je vprašanje, če bodo sploh mogle še dolgo obstati. Kazenska sodba naroda je prišla nad te lopovske izkoriščevalce.
Avstrijski ministrski predsednik Metternich, kateri je sicer sam zabredel v blato, drugače pa je imel bistro glavo in bil dober opazovalec, je rekel povodom medsebojne vojne v Zdr. državah: “V Ameriki pustijo ogromne napake narasti, potem se pa zavzame ves narod, da iste odpravi.” Na tem je veliko resničnega. Tudi kapitalizmu se je tukaj pustila neomejenost, kot v nobeni dragi deželi; toda obračun pride ravno tako, kakor se je svoječasno obračunalo s sužnjedržei. Začelo se je z Express-kompanijami in po tem načrtu se bo nadaljevalo, v isti meri, kakor bo javno naziranje zrelo za daljne korake.
Razlastitev razlastiteljev se tu ne bo, ali pa samo v malem obsegu vršila. Pustila se jim bo njih “krama”, ustanovi se novo ter se jih z močjo države pobije do smrti. To je Louis Blaine-jev sistem razlagan pred 70timi leti.
KRIŽEC ČASTNE LEGIJE.
Da je rimokatolička cerkev z “Devico Orleansko” (Joan d’ Are) velikanski “švindel” uganjala, tega nemore nihče tajiti. Najprej jo je “edino zveličavna eerkev” kot čarovnico na grmadi sežgala, in potem, da se srbo-ritim Francozom, ki so rimokatoličke zajednice in trote pognali iz dežele, zopet prikupi, pripoznala je nezmotljiva cerkev, oziroma pripoznal je nezmotljivi rimski Dalaj Lama, da se' je s sežiganjem Joan d’ Are. zmotil ter jo za odškodnino nasilne in barbarske smrti, proglasil “blaženim”!
Ako ni to višek nesramnosti, potem ne vemo kaj je sploh nesramnost.
“Dobro verno ljudstvo” ne premisli nič; veruje vse kar mu natvezi kakšen prefrigan pop in tudi nepremišljeno moli in časti ma-gari kako “čerovnieo”. Prevara, vse prevari, tudi če je tako debela, da jo slepec vidi.
Sicer pa je vprašanje: Je li bila Joan d’ Are edina ženska, kise je odlikovala v vojni? Francoska zgodovina pravi, da ne.
O “Devici Orleanski” si so poročila nasprotujoča. Eni zgodovinarji pravijo, da je bila navadna pustolovka; drugi pravijo, da je vojaške hlače ljubila in zopet dragi pa pišejo, da je baje res v vojni bila, toda njena bojevitost in hrabrost, kolikor jo je imela, ni tolikega pomena, da bi se jo moralo predstavljati kot neko čez-naravno bitje. Ona je “zaslovela” šele potem, ko se jo je polastila farška zbeznela druhal, znaua pod naslovom “sveta inkvizicija”. Po tej rabeljski instituciji je Joan d’ Are postala zanimiva ženska, katero je farška podivjana druhal spoznala krivo čarov-stva in jo obsodila v grozno smrt na grmadi.
¡Groza obide vsakega poštenega človeka, ko premišljuje toliko zlobnost, katero je izvršila tista laška druhal, pod pretvezo “v čast božjo in izveličanje duše” nad nedolžno žensko! In potomci tiste “svete inkvizicije”, bi še danes radi netili grmade ter na nje metali vse svobodomiselee, socialiste in vse tiste poštene žene in dekleta, kater se ne udajo njihovi živinski pohotnosti.
Da Joan d’ Are ni bila — če je že bila — edina junakinja, nam svedoči francoska zgodovina. Na primer gospa de Rosthorn, katera se je z veliko hrabrostjo odlikovala pri obrambi francoskega poslaništva v Pekingu. V prizna-
nje njenih zaslug, jo francoski predsednik Loubet ni izročil “sveti inkviziciji,” marveč jej je podelil križec častne legije. Dotična dama ni edina inozemka, ki je odlikovana s tem visokim redom. Prva imejiteljica “zvezde hrabrosti” je bila neka 'Belgijčan-ka, katera je živela in se bojevala pod 'Napoleonom I. Zgodba pr ve odlikovane je pikantna in zapisana v zgodbi častne legije.
Junakinja se je imenovala Marija Jeanne Schellinek, rojena 25. julija 1757 v Gentu. S 35temi leti je 15. aprila 1792 kot prostovoljka stopila v 2. belgijski bataljon. Imenovana za desetnika (korpora-la) dne 15. junija 1792, se je v vrstah armade Dumouriez udeležila vojne pred Jemmapes, v kateri je bila s sabljo šestkrat ranjena. Kmalu, ko je ozdravela, se je v Belgiji udeležila vojne 1. 1793 in leta! 1794 kot seržant (narednik a-li feldvebelj); 1795 se je bojevala na Holandskem; od tam je maršala v Italijo, kjer se jej je javno izrazilo častno priznanje za njeno vzgledno obnašanje pri Ar-cole v bitkah 15., 16. in 17. novembra.
Spomladi 1797 so jo Avstrijci zajeli in odvedli v jetništvo, iz katere se je povrnila na Francosko, po sklepu mira v Čampo Fur-mio dne 11. junija 1798. Leta 1800 je zopet v tabora v Italiji in 1804, potem ko se je Napoleon odločil, da ne pojde na Angleško, marveč v Nemčijo, se je feldvebelj Marija Schellinek bojevala v vrstah hrabrih, katerim se je Napoleon imel zahvaliti za zmago pred Slavkovem (Austerlitz). — Tam jo je v stegno zadela krog-lja, toda vzlic temu si je na bojišču izbojevala naramnice podčastnika. Tičoči patent jej je bil vročen 1. 1806 in kot častnik se je 1. 1806 udeležila praske vojne ter bila 15. oktobra ranjena pri Jem. Leta 1807 je bila še enkrat v vojni na Poljskem.
Sedaj je pa pričela pehati, in trpljenje ter bolezen jo je prisililo, da je morala iti v zaslužen pokoj. Bila je takrat stara 52 let, i-mela je 17 službenih let, udeležila se je 12tih vojsk, bila je osemkrat ranjena in imela za seboj častno priznanje hrabrosti. Cesar jo ni hotel odsloviti, ne da bi jo izvenredno odlikoval. Dne 20. junija 1808 jej je lastnoročno izro-j čil križec častne legije: “Madone”, jo je nagovoril, “jaz Vam podarim 700 frankov penzije in Vam podelim križ častne legije. Vzemite iz moje roke “zvezdo hrabrosti”, katero ste junaško zaslužili.” In obrnivši se k svojim častnikom, je dodal: “Moja gospoda, priklonite se prespoštlji-vo pred to junaško gospo!”
Zvezda od cesarja pripeta na u-niformi ženske-vojaka, je čisto naravo zbudila živo ljudsko fantazijo; tako še ni ta prizor pozabljen med ljudstvom. Ko je Napoleon I. z Marijo Louiso leta 1811 prišel v Gent, bil, ali pravo bila je cesarici predstavljena podčastnik Schellinek. Cesarica jej je podarila svilnato obleko, eno brožo in par uhanov.
Stari Gentčanje se še dobro spominjajo stare Sehellinck, ki je bila naročena v gledališču in se ponašala z zvezdo častne legije, katera se je bliščela na državni o-bleki, katero jej je podarila cesarica.
Umrla je v Moninu leta 1840 v visoki starosti 83 let. Od tega časa nima nobena inozemka križ častne legije.
Tu smo podali sliko, katera daleč prekaša delovanje Joan d’ Are. In vidite čudo: “Edino zveličavna cerkev” se zanjo niti ne zmeni; jo ne proglasi za copernieo in rimski Dalaj Lama jo ne povzdigne med “blažene” in jo ne pošlje v “nebesa” kot “svetnico”.
Da, humbug mora biti po nazorih rimske hierarhije, kajti to nese, toda sami pri tisti armadi, ko še spi duševno spanje in si mislijo : Gospud so rekli tako, in tako je! Nam je prav, nimamo nič proti temu, če se dajo farbati in striči, sicer bi ne bili “bravci”!
POZOR DEKLETA!
Dekle, katero veseli služiti v salonu proti dobri plači, naj se pismeno obrne na
John Mlakar,
Box 224	Scofield, Utah.
NOV S. S. PARNIK “BELVEDERE”.
V Cantiere Navale Triestino, ladjedelnici v Tržiču na Primorskem v Avstriji (blizo Trsta) so začeli v začetku leta 1912 graditi nov osobni parobrod dražbe Av-stro-Americana, V vodo so ga spustili na spomlad tega leta in ga imenovali po cesar Franz Jožefovem gradu na Dunaju “BELVEDERE”.
Njega deviška vožnja bo 30. avgusta iz Trsta v New York in iz New Yorka v Alžir, Patras v Trst pa 24. septembra ob 3. uri popoldne.
Parobrod je 418 čevljev dolg, 54 visok in 37 čevljev širok ter opremljen z najnovejšim napravami in velikim promenadnim prostorom.
“BELVEDERE” ima 11,000 ton peze in nese 14,390 ton, ter plovi 15 do 16 vozlov na uro. Računa se da bo prevozil iz Trsta v New York v 16 do 17 dneh.
Prostora v kabinah bo za 250 in v medkrovju za 1500 ljudi.
Cena vožnji iz New Yorka v Reko in Trst 24. septembra je $34 v medkrovju in $50 v kabinah.
PHELPS BROS. & CO.
Austro-American S. S. Co.
2 Washington St.
New York,	N. Y.
(Advertisement)
“THE SIXTH CITY”.
Cleveland je industrijelno mesto. Malo je mest na svetu, ki bi se mogli ponašati s takim razvojem. Tam, kjer je še pred dobrim stoletjem pela sekira drvarjev, se dviga danes ponosno mesto s
700,000	prebivalci. K temu je največ pripomogla lega kraja, ki je jako ugodna razvoju industrije. Cleveland je pa tudi zajedno največja slovenska naselbina. Število Slovencev cenijo do 20,000 duš. Večina izmed njih si služi svoj vsakdanji kruh v tovarnah. Dragi se bavijo s trgovino. Jako dobro uspeva tudi Slov. Zadružna Zveza, ki se je v kratkem času svojega obstoja lepo razvila. Tudi marsikateri obrtniki si je pridobil sicer skromno, toda dostojno eksistenco. Mi se bavimo z izdelavo moških, kakor tudi ženskih oblek. Cena moških oblek je odi $15 dalje. Popravljamo, likamo, čistimo in barvamo vsakovrstne moške in ženske obleke. Jamčimo za vsako delo. Prepričajte se!
I. SMUK, krojač,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
HIŠA NA PRODAJ.
Prodam hišo; v pritličju je prodajalna, kuhinja in klet. V nadstropju je 5 sob. Poleg hiše je vrt, nasajen s sadnim drevjem, z vinsko trto in kuhinjsko zelenjavo.
Hiša se nahaja med štiri premogovnimi rovi, tedaj na jako dobrem prostora.
Kupci se naj zglase pri
MARTIN POTISEK,
Box 119	Darragh, Pa.
OPOMBA!
Opetovano opominjamo vse o-ne, ki zahtevajo od nas pismen odgovor ali naslov tega ali onega naročnika, naj prilože poštno znamko; sicer ne bomo odgovarjali-	Uprava Gl. Sv.
Princ je pobegnil, ženska kot priča pa v luknji.
Seattle, Wash. —- Načrt zvezne oblasti, da parnik “Express of Russia” od Canadian linije vstavijo in aretirajo princa Stanislava Sulkowskija, se je izjalovil,, ker je kapitan parnika svojo pomoč odrekel.
Washington. — Naselniški u-rad je izdal zaporno povelje proti gospej Clara Melcher v Los Angeles, da bo pričala proti bivšemu avstrijskemu častniku, princu Stanislava Sulkowski, kateri se je s svojo mlado ženo, hčer milijonarja Freese iz Los Angeles, odpeljal v Vzhodno Azijo. Gospa Melcher bo glavna priča vlade proti princu. Sulkowski, ki se ima zagovarjati proti obtožbi trgovine z dekleti.
POSEBNA PONUDBA.
140 akrov rodovitne zemlje v Obippewa County, gorenji Michigan, po $9.25 aker. Ena tretjina se takoj uplača, ostanek pa na letne obroke. Tu je priložnost priti do dobre in rodovitne farme z: malim denarjem. Ta kos prodamo samo v celoti, vendar se lahko zbere več rojakov, da ga kupijo-in si ga potem razdelijo med seboj kakor jim drago. Natančen popis in pojasnila na zahtevo.
A. MANTEL.
133 W. Washington St.
Chicago, Dl.
NE OZIRAJTE SE NA TO, KAR DRUGI POVEDO
ampak pridite in prepričajte se-sami
KAKO LETINO IMAJO FARMARJI
na farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wausaukee, Wise... ampak tudi v Crivitzu in povsodi kjer imamo zemljo na prodaj.
Math Hren, kateri je bil tukaj’ in videl kako dobro letino imajo farmarji v tej okolici je rekel: Kobi eden vaju prinesel vzorec zemlje in potem vzorce kaj raste na Vaših farmah, Vam ne bi nikoli vrjel in nikoli ne bi šel gledat zemlje.”
Tako so nam povedali tudi dragi razumni možje, vsak pa kateri pride pogledat si svet in kraj ne more prehvaliti podnebje in dobre, kot kristal čiste in zdrave pitne vode.
Sedaj je čas, da si priđete pogledati ta svet, ravno sedaj ko je malo žito v klasju, ko koruza gre v klas, ko je draga košnja skoro zrela in ko. vidite kako drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati. Južne države so-puste, pašniki so vničeni, koruza je kilava, otava slaba. Dežja nimajo, šuša je. Tu v Marienette County ni suše, dežja smo imeli celo leto dovolj. Trava je lepa zelena, rž, pšenica, ječmen, oves izgleda kot valovito morje in koruza je temno zelena. Živina je debela, lepa gladka in farmar pridno vozi smetano v mlekarno.
Kdor misli kupiti svet, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila.
SKUBIC & MANTEL
133 W. Washington St.
Soba št. 1007	Chicago, III.
Telefon Franklin 1800
(Advertisement)
VABILO NA SLAVNOSTNO VESELICO!
— katero priredi —
SLOV. IZOB. IN DRAMATIČNO DR. “VIHAR"
DNE 1. SEPTEMBRA, T. L. v lastnem domu Dunlo, Pa.
Otvoritev veselice od 2 uri popoldne. — Pričetek programa ob 7 uri zvečer.
PROGRAM:
1.	Pozdravni govor: govori predsednik Pr. Bavdek.
2.	Prolog k enoletnici otvoritve doma deklamacija.
3.	V zadnji uri: deklamacija.
4.	Pariška komuna: Živa slika.
5.	“Anarhist”: burka v dveh dejanjih. — Osebe:
Golčar, župan.................................................. Aug. Samec
°ebevec’ • 1 .................................................. Vinko Pivk
Zevnik, ... ! občinski svetovalci, .............................. m. Štritof
Capuder, kmet................................................... ,v Hribar
Žitnik, tajnik................................................... L steHe
Martinek, občinski sluga, ........................... pr Bavdek
Valdbaun, glavar....................................."!!!”!■!.. Q, Naglič
Kozmina. agent................................................... j. Hrlbar
Po igri se vrsi ples ter prosta zabava. Program bode nudil izvrstno zabavo zlasti burka “Anarhist” je (kaj šaljiva. Uljudno se vabilo vsa slov. Dr. v Lloydell, Onnalinda, Saint Michael, South Forh, Portage, Johnstown Conemaugh, Franklin, ter tudi posamezne rojake iz okolice da se iste udeležiti blagovolijo.	Kličemo vam: Iskreni dobrodošli
Dame proste.	Vstopnina $1.00	pjvo prosto.
Za točno postrežbo, hladilne pijače, sladoled, itd. Ter i-zvrsten prigrizek, bode skrbljeno.	.	ODBOR
UIJLB HVOWUUË
Slovenska Delavska Podporna in
Družba
Penzijska
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
16. marca 1910.
HADISON, PENNSYLVANIA
«LAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Coajetnoisgh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Cohmfcoa, Kama. TAJNIK: Job. Hauptman, Box 140, Darragh, 'Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, Ul.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, HI.
NADZORNI ODBOR:
JALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH PETRLOH, L, Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, Wash.
ALBERT ŠVAJGAR, n. Box 146, Livingston, HI.
JOHN GOMELAR, HI., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMP®, Box 130 Adamsburg, Fa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Goo. Boehm, Arona, Pa.
Glaaiio je “Glas Svoboda"
Vsem druitvam osiroma dr. uradnikom na snanje, da ▼ posloj pošiljajo denar &a sedanjega blagajnika.
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE”
3622 W. 26. St., Chicago, 111.
Agitator ....................11.00 Premaganci ...............
Amerikanci in povesti ...........50 Pri Jugoslovanih .........
Andersenove pravljice ...........50 Prilike patra Bonaventure.
.	.30
.	.50
.	.40
Avstralija in nje otoki................50 Pri stricu .............................40
Babica.................................50 Pimčiika ...............................20
Bajk« in	povesti, I.	zvezek.75
n	.	. H*	».	....
»	»	- IH-	 75
MM». IV. M ............ *7®
Razporoka........................$1.00
Reformacije in socialistični boji
slovenskih kmetov ................ JO
Reliefi ........................... 75
Blagor na vrtu cvetočih breskev .50 Rječnik hrvatskoelovenski..........60
Berite Novice, Politični listki ..$1.25 Rodbina Polaneških v 3 delih_$3.50
Boj za pravico.....................40
Bolnik .........................  .50
Brambovci: zg. roman ..............40
Brez dogme......................$1.50
Brodkoveki odvetnik ...............75
Bolgarija in Srbija............  .50
Barvaste črepinje.................30
Človek in. pol .................$1.25
Črtice ........................... 50
Črtice z ogljem ................. .50
Deteljica. ...................... ,30
Dim ...............................40
Džungl..........................$1.00
Elizabeta .........................30
Etiketa in politik»................15
Gospa Judit.......................75
Gospod Janez, Kmetske slike 1 dr.$2.00
Humoristični leksikon .............30	Tilho	in	drugi
Jara gospoda, Očetov greh ....$1.00
Igračke...........................75
Igralec, iz spominov mladeniča.
Rošljin in Vrjanko .............$1.00
Rusinja ...........................50
Ruska modema....................$1.58
Sami med seboj. Učenjak............25
Skrivnost najdenke ................30
Skrivnosti srca ...................60
Slučaji usode .....................76
Socijallzem in moderna veda...	.50
Spake .............................76
Štiri ruske slike (vezana)...........	50
Štiri ruske slike (broširana)...	.30
Straža..........................$1.00
Tajnosti španske inkvizicije,	zv.. 05
Taras Buljba .................... .75
Tartarin iz Taraskona..............50
Tiberius Pannonicus; Kuzovjci;
vita vitae meae ..............$1.25
................75
Tolstoj in njegovo poslanstvo...	.30
Turki pred svetim Tilnom (ve. zana ......................... 1.00
Roman ....................... .75 : Ukrajinske dume .................16
Ilijada............................50
Islandski ribič....................50
Ivan Solnce; Grajski pisar ....$1.25
Izdajavec.......1..................50
Iz dnevnika malega poredneža.. .75 Izlet g. Broška _v XV. stoletje...	.75
Jagok .............................60
Jan Marija Plojhar, roman ....$1.75
Jurkica Agičeva ................ 1-00
Kako vzgaja usoda................ .40
Kacijanar..........................50
Karamfil s pesnikovega groba..	.25
Kazaki...........................  75
Kitajci in Japonci.................50
Knjiga za lahkomiselne ljudi----$1.00
Križana usmiljenost ...............40
Križ na gori; Spomini gospoda
Ignacija Brumna .................40
Krvava noč v Ljubljani----------- 35
Kultura in politika................10
Lutrski ljudje, Testament ......$1.00
Uux in tenebris lucet .............50
Mali ljudje ....................$1.50
Mali lord........................ .7*
Mali vitez v 3 delih............$2.50
Malo življenje.....................50
Med knjigami in ljudmi..........  .25
Mina ..............................50
Mir božji ......................$1.00
Mladost............................<0
Momenti.........................$1.25
Mož Simone......................
Najhujši sovražniki ...............30
Na bojišču.........................*0
Na krivih potih....................40
Narodne pripovedke soških planin ........................... L60
Na Žerinjah ....................$1.00
Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec in dr. .75
Novel« in Crtice, (vezana)......$1.50
Obsojenci ....................  $1.00
Ob tihih večerih .............  $1-50
Ob zori...........«.............$1.00
Oče naš............................50
O kulturnem pomenu slovenske reformacije .....................50
Undina ............................45
Uporniki...........................40
Utrinki.........................$1.00
Vaška kronika......................75
V	delu Je rešitev................. M
Veliik punt .......................75
Veliki trgovec ....................50
Vinjete . . ....................$1.00
V	kamnolomu ......................30
V	naravi..........................50
V	Študentovskih ulicah ......... .75
Vstaja Škenderbergova (vezana) .40
V	znamenju življenja..............75
Za bratoljubje ....................40
Zadnji rodovine Benalja ...........75
Za križen.......................$1.00
Za srečo ..........................40
Za staro pravdo .................. 50
Za vozom:	Izgnanci; Študent
Lojze; Fenny; Klanec siromakov ........................40
Zgodbe iz doline, šent florjanske .75 Zgodovina avs tri jelko jogrefce monarhije ...........................25
Zimski večeri ..................
Zlatokopi .........................30
Zlatarjevo zlato...................75
Zmaj Iz Bosne......................50
Znanci ............................75
Življenja trnjeva pot..............40
Življenje in smrt Petra Novljana; Ella ........................40
Naročilom Je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po «n ali dva centa. . Poštnina je pri vaeh teh cenah ž« všteta.
Velika železniška nesreča. Iz
Kodanja poročajo, da je skočil s tira ekspresni vlak Kodanj-Esb-jerg. 16 oseb je bilo usmrčenih,
ŠTIRI CVETKE IZ PAPEŽEVEGA VRTA.
Duhovnik se zanaša na zajčjo nogo.
20 težko ranjenih in mnogo lahko
mati .....................40 | ranjenih. Katastrofa se je pripe-
Pripovesti o Petru velikem.......I« tila 5 kilometrov pred Esbjergom
in .sicer vsled tega, ker so se trač-
Postrežba bolnikov .............
Peter Prostak (vezana).............40
Pol litra vlpavca..................75
Pogreb, Blrez rvolje. črtice. Im
druge povesti ...................50
Politično življenje Slovencev... .30 Pod spovednim pečatom; prva
knjiga ......................   125
Pod spovednim pečatom; druga
knjiga ....................... 7.00
Pot spokornikov, in drugo..........50
Pot za razpotjem, (vezana) -----$1.50
niče zaradi prevelike vročine skrivile. Vlak, ki sta ga vozili dve lokomotivi, je padel čez železniški nasip. Vsi vozovi so se razbili. — Med mrtvimi je tudi socialno-de-mokratični poslanec -Sabroe. Od železniških uslužbencev ni bil
Pofop ......................$1.25 I
Povesti Maksima Gorki.........75,mhee poškodovan.
Na podlagi zapornega povelja, ki je bilo proti njemu izdano v Sabring pri Youngstown in v katerim je obdolžen, da ne skrbi za svojo rodbino, bil je duhovnik Virgil B. Slater, v trenutku, ko je v nekem misijonskem zborovanju na Troy in Valley ulici nameraval pričeti božjo službo, aretiran. — Slater ima v Sabringu ženo in dva otroka v starosti 9 in 15 let in dobrodelna družba je že nekoliko dni imela zaporno povelje. — Siaterja bodo v Sabring nazaj odvedli. Ko so ga preiskali, so v njegovem levim hlačnem žepu našli zajčjo nogo, katera, kakor znano, ima prinesti srečo, toda pri aretaciji je čarovno moč izgubila. V žepu suknje so pa našli fotografijo neke ženske, katera je vzrok vsega “trubla”. Je že vrag, ko se ljubezen niti z zajčjo nogo ne da “panati”, pregovor pa pravi, “z vrčem se hodi k vodnjaku, dokler se razbije”.
Najlepše je to, ko taki lopovi priprostemu ljudstvu trobijo nekaj o vsegamogočnemu bogu, a sami se pa zanašajo na zajčjo nogo!
Zažiganje čarovnic.
Pred kazenskem sodiščem v Florenci na Italijanskem so stali štir je strogo katoliško verni kmeti iz Arnotole pod težko obtožbo, da so nameravali neko žensko sežgati. Oni so namreč bili trdno uverjeni, da je pohabljena Faustina Bulli copernica ker je baje neko kmetico v vasi Gravilla, s čaranjem o-slepila.
Nekoč ste se obe babnici sporekle in med prepirom je Bulli zaklicala : “Bog te naj s slepoto u-dari!” in neko žalostno naključje je hotelo, da je zarotena žena res oslepela. Namesto, da bi bili poiskali naravni vzrok nesreče, pripisali so to čarovni umetnosti eo-pernice, in ko je Bulli neki dan šla mirno hiše slepe kmetice, pri jel jo je nje mož ter zahteval naj odvzame čarovni učinek.
Vsa divja-je slepa upila: “Ti si mene začarala! Sedaj moraš zopet storiti da vidim!”
Zaman se je Bulli rotila, da je pri vsem nedolžna in da jej z najboljšo voljo vid nemore dati. Mož slepe jej ni veroval ter poklical tri sosede. Vsi štirji so nato “čarovnico” zavili v rjuho in šo bili baš pri tem da jo porinejo v razbeljeno peč, ko je bilo slišali upitje reve. In tako je bil preprečen zločinski načrt onih šterih kmetov.
Sodnidvor je za olajševalno u-pošteval, da so obtoženci duševno manj vredni (obiskovali so rimokatoličke farne šole, kar je olajševalno), zato jih je milostno obsodil. Bili so obsojeni vsaki v šestmesečno ječo, vzlietem da je državni pravdnik predlagal petkrat toliko kazen.
To se je zgodilo leta 1913 v bla ženi Italiji, kjer papizem zaduši a sak napredek in vsako duševno razsvetljenje.
Nepokvarjeni duhovniki so redki.
“Menace”, list, kateri neustra-šeno navaja imena in kraje, in ožigosa pokvarjenost cerkve, oziroma njene služabnike, priobčuje pismo škofa F. H. Krautbauer, Green Bay, Wis., na duhovnika P. A. Seguin, kateri je še imel to liko moralične zmožnosti da je iz cerkve izstopil, predno je bilo prepozno. Dotično pismo se v prevodu glasi;
“Častiti P. A. Seguin.
Častiti in ljubi gospod!
Pred poldrugim letom sem visokega škofa v Montrealu, Canada, prosil, naj tej škofiji posodi e-nega kanadskega duhovnika, ki i-ma dobre vrline. Toda odgovoril je, da nima nobenega, katerega bi znal meni priporočiti. Taki duhovniki so redki.
Sedaj sem pač, preskrbljen. Jaz sem dobil enega kanadskega duhovnika iz Rimonski, Canada, tu di enega jezuita. Izventega bodem prihodnji mesec dva duhovniki dobil iz Ameriškega semenišča v Lourainu.
Razentega sem storil zaobljubo, nobenega duhovnika več v škofijo namestiti, katerega ne poznam.
Jaz celo šolskim tovarišem sprejem odklonim.
Pravzaprav bi jaz moral celo vrsto duhovnikov, radi nemoralič-nega obnašanja, odstaviti. Toda jih rajši obdržim, kot da bi jih drugim škofom na vrat obesil.
F- H. Krautbauer, škof.”
Tedaj, ker posvečen duhovnik do smrti duhovnik ostane in njegov “sveti”' čin nikoli ne izgubi, tako morajo katoliške občine ne-moraliene duhovnike mimo pridržati, — seveda če jih policija ne vzame.
Župnik zabode z nožem detektiva.
Pri poizkusu, da aretira Ed-warda Bell, župnika južne High St. cerkve v Akronu dne '29. julija ponoči, je tajni policaj Schumacher z nožem dobil več sunkov.
Župnik Bell je ob železnični progi nesel neko mizo in je bil od detektiva Inman pridržan, toda protivil se je ž njim iti, marveč je policaja treščil na tla in na to zbežal. Kmali potem se je vrnil v spremstvu nekega železničarja, ter izjavil, da je bilo nanj dvakrat streljano. Sedaj se je pojavil tajni policist Schumacher in je hotel župnika aretirati. Pop se je postavil v bran in detektiva večkrat z nožem zabodel, vsled cesar je ta ves krvav na tla padel. Konečno je bojevitega farja policaj Inman ukrotil. Tako poroča “Akron Germania”.
MIR PRI JEDI.
Kdor hoče imeti pri jedi tek, naj se varuje razburjenja. Jeza in žalost tek pokončata. — Nervozni vplivu napravljajo pomanjkanje želodčnega soka in vsled tega slabo prebavljanje. Pregovor pravi: Se celo pes ima pri jedi rad mir.’ Želodec namreč prebavlja slabo tudi psu, če se med jedjo jezi. S tem je nekdo napravil poizkušnjo na ta način, da je izmeril proizvajanje želodčnega soka, ko je bil pes miren, in je naštel soka v petih minutah 285 kubičnih centimetrov. Ko je pa drugič začel pes jesti, mu je držal pred glavo mačko, nad katero je pes ves čas renčal, in sedaj je izmerilželodšnega soka v petih minutah samo tri kubične centimetre.
NAROČNIKOM V CLEVELANDU.
Večkrat se zgodi, da ta ali oni naročnik ne prejme kakega iztisa lista, ali da se mu list ustavi do cela. Temu je največkrat kriva pošta, napravi se pa lahko tudi pomota drugje. Da se enake neprilike odpravijo za vedno, naj se vsak naročnik, ki mn list prihaja neredno, zglasi z dopisnico pri upravništvu, oziroma se zglasi pri meni. Da se izognejo vsakega neredno prejemanja lista, naj blagovolijo naročniki to vpoštevati.
Na razna vprašanja, kedaj da izide Gl. Svobode kot dvotednik, moram izjaviti, da je to odvisno v prvi vrsti od naročnikov samih. Ako Vam list ugaja, morate skrbeti v prvi vrsti sami, da se Vam dvakrat na teden dostavlja na dom. To pa storite stem, da agitirate za list, ter mu skušate pridobiti kaj največ novih naročnikov. Naročnino novih naročnikov lahko pošljete na uredništvo, ali pa pridite osebno k meni! — Kdo pride prvi??
I. Smuk zastopnik.
4706 St. Clair Ave. Tel. Cub. Central 4627—L
Severovo Gothardsko olje.
(Severa’s Gothard Oil) Cene 25 in 50 centov. Priporoča se za zdravljenje bolečin, katere povzroča revmatizem, hromost ali po-kostnica, za zdravljenje bolečin v hrbtu, bokih ali v prsih, odrg, oteklin, okorelih sklepov ali mišic in drugih poškodb, kjer se more rabiti mazilo. Naprodaj je v vseh lekarnah ali ga pa lahko dobite od nas W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
( Advertisement)
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
kVV, i NOVI PAROBRODI gl vT VOZIJO iz AVSTRO*
OQERSKE V NEW ŠL \/ YORK In OBRATNO
PARNIKI PLUT«TO IZ NEW YORKA:
^aura’.......23 augusta i Kaiser Franz Joseph I, 3. sept
Argentina, ..30. augusta 1 Martha Washington, 13 sept.
BÜX*»“/* 0d »Ujei° T*dn0 °b 'redah °b 3- uri	pri*..««.
“ h • Store«, Pier N«. 1 n» koncu 50te ceste t South Brooklyn.
Žele^iikecen« «a teh oreml j ah najceneje in imenomnnprietnnlM*
Phelp’s Bros. & Co.,
" AMERIK«»
2 Washington 8t.,	N«w York, N. Y.
K. H. Kompf glavni Sas«, n« zapad u 190 N. La «all« St. Chicago.
PROŠNJA1
Vse naše cenjene zaupnike in
zastopnike, ki so imeli ali še imajo za razpečavo naše knjige “Škof proti župniku”, najvljudneje prosimo za obračun, da uredimo naše knjige.	Uprava Gl. Sv.
NIKJER V TEM VELIKEM MESTU NE DOBITE TAKO VELIKE IN RAZNOVRSTNE IZBERE
Možkih in mladenič-kih modernih oblek
kot so te, katere prodajamo mi po $7.00, $10.00, $12.00, $16.00, $18.00 $20.00 in $25.00
Z veseljem vam jih razkažemo in Vas vljudno vabimo na ogled.
HING®
Vogal Blue Island ave. in 18. ceste
Prodajalna je odprta vsak večer razen ob sredah in petkih. Ob ne-daljab je odprta dopoldne.
»NAJVECJA SLOVANSKA M TISKARNA V AMERIKI JE «*«
NARODNA TISKARNA
2146- 50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TEUCANAL 448
MI tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
Možjeozdravljeniv5dneli!M
Ozdravim v&aoega, k<bor trpi na Varicocell, Structuri; dalj« ozdravim nalezljivo zastrupljanje, živčno nezmožnost, vodenico la bolesni tičočich se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš^o zdravili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praks v vam je na razpolago in jamči popolno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice In neprilike v Jetrih.
(Za
TAJNE MOŠKE BOLEZNI
GUBA NAGONA, B01.EZ-ZIVLEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za «talno in tajno. Živčen© orne-mogtofcti, slabost, na. por, zastrupljanj« te zguba vod«.
PLJUČ A naduho, Bronchltie. srčne bolezni ta pljučne zdravim po moji najn» veJM metodi
Krnet zastonj.
STALNO OKREVANJE
sdravljenje nt treba plačati)
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
im vseh drugih kožnih bolezni, kakor prtftče tocije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine r oza ture, garje, otekline, podju im druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE
DR. ZINS, 183
med ftandolpb £ 4*; Chicago
°dprto od S s) utro J do 8 zvečer. Ob nodeljoh od 8 z j utr. do 4 pop.


DOPISI
Gary, Ind.
Priloženo Vam pošiljam dve nove celoletne naročnine za list Glas Svobode. Dovoljujem si obenem tudi par vrstic kot zagovor.
'Slučajno sem v roke dobil Jo-lietski Žakelj štev. 54. ter opazil dopis iz Gary, Ind. z napisom “Čestito ured. Am. Slovenca”. — 'To je pisal neki gospodine P. Rupe. On je zastopnik omenjenega Žaklja. Med drugim .piše, da se tu človek kot zastopnik zastonj trudi, da je dosti obšel pa nič ne naredil. Seveda g. Rupe! Danes smo v dvajsetim stoletju, se ljudje več mepustijo v temo tlačiti. — Kdor zastopa list ka-koršen je Vaš, gotovo ne rabi hoditi z njim okolu delavcev. Delavci lista kakoršen je Jolietski Žakelj ne rabijo za drugo, kot za gotove namene — če jim ravno v roko pride —.
Nadalje g. Rupe piše, da je tu kakor divji kraj, da niti slovenske cerkve ni. Stermite rojaki in pomislite, pri 70 Slovencih, koji se tukaj nahajamo, se omenjeno človeče zgraža, da ni slov. cerkve! — Ali je nam delavcem cerkve najbolj potreba? Jaz mislim da ne. 'Nasprotno pa, vsi tukajšni rojaki brez male izjeme, gojimo željo, če nas bode kaj več in ka dar nam bode mogoče, da bi zgradili Slov. izobraževalni dom, ali kaj enakega. Za cerkev pa še nikomur na misel ne pride.
Žal, da je pa v Gary cerkva vsili narodnosti še preveč, tako da si tg. Rupe duševno žejo lahko uteši.
On tudi piše, da ljudje eden za dražega ne znajo in da če katerega najde, je pa socijalist in da i ma svoje socijalistične liste. Se veda g. Rupe to ste ravno pri meni naleteli, ko sem Vam pokazal “Glas Svobode” in “Proletarca” ter Vam izrazil svoje mišljenje. Opomnil sem Vas tudi, da Am. Slovenec je najslabejši slovenski list v Ameriki in da ga ni treba delavcem siliti, ker njih koristi ne zastopa. Enako srečo mislim ste imeli povsod, z razliko le, da so drugi z Vas norce brili, kar jaz nisem hotel.
To je blamaža g. Rupe. ko opisujete kraj in narod za divji, kar ni resnica. Resnica pa je, da je kraj zelo prijazen in ljudje dosti dobro izobraženi, če ravno ne po Vašem kopitu. Lahko bi bilo še bolje kar je tudi upati; Kolikor več delavskega časopisja bo prihajalo v naselbino, toliko bolj bodejo delavci izobraženi. O tem naj za sedaj zadostuje.
Delavske razmere so tukaj dokaj povoljne, dela se povsod s polno paro, tako da vsak lahko delo dobi če le hoče. iSeveda, dela so različna in največ težka po jeklarnah.
V nedeljo dne 10. avgusta, smo tukaj pokopali, mater obče znanega slovenskega gostilničarja g. Ivan Ivanič-a v starosti 78 let.
Koncem dopisa pozdravljam vse napredne Slovence in Slovenke širom Amerike.
Frank Tomažič.
Lorain, O.
Pred kakimi 38timi leti se je farna cerkev Vipavskega trga nahajala v silni tesnobi. Mimo cerkve vodi od ene strani državna, od druge strani pa deželna cesta. Ob teh cestah tik cerkve je stalo pet siromašnih poslopji ob katerih je bil zgrajen zid kot cerkvena ograja, skozi katere'ga so bili trije vhodi k cerkvi. V poletnem času, ko se spravlja seno in krma ter se vozi domu, je bila tu med temi poslopji in med cerkvijo na cesti taka tesnoba, da se dva voza nikakor nista mogla srečati. Kadar sta se imela srečati, vselej je moral eden počakati, da se ja drugi izognil. Pretila je v takih slučajih velika nevarnost, ako bi se konji splašili.
Spoznalo se je, da se more prostor razširiti in občina je kupila dotičnih 5 hiš. Podrli so hiše in zidno ograjo ter dohili zadosti prostora in tudi cerkev veliko lepše izgleda.
Vse to se je vršilo za časa, ko je v Vipavi dekanoval pokojni kanonik Juri Grabrijani. V dobi tega moža je bilo vse dobro; ni se vtikal v posvetne zadeve, o-pravljal je edino svoje pastirova-nje; na kratko rečeno: bil je duhovnik, kakoršnjiih je silno malo. Toda prišla je neizprosna smrt ter mu prestrigla nit življenja. Njegov pogreb je bil veličasten in n,i ga bilo očesa da ne bi pretakalo solze. Vsaki mu je voščil in
mu še vošči, da naj ¡v miru počiva.
Bili smo nekaj časa brez dekana. Prišel je iz Šturje, v vipavski dolini, v trg Matija Rejavc (Erjavec?) na dotično mesto in postal je dekan Vipavske fare. Ta mož je seboj prinesel do tja nepoznano besedo “liberalec”, in slišal sem od veliko ljudi, ki so popraševali, kaj ta beseda pomeni. Farani, če so prav opravili svojo versko dolžnost ter po večkrat v letu pristopili k mizi gospodovi, bili so ob času volitev takoj “liberalci”, ko hitro niso tako volili, kakor je zahteval dušni pastir!
V trgu je bila čitalnica, v katero so zahajali duhovski in državni uradniki; toda kmali se je pričel razdor in čitalnica sp je morala razdvojiti. Postali ste dve, namreč “liberalna” in klerikalna.
Neko nedeljo je kaplan — seveda po navodilu dekana — grozno udrihal na vse povprek, a drugo nedeljo je dalo županstvo preklicati kaplanovo besedičenje in primerno pojasnilo zadevo. Ko je kaplan slišal županski oklic, mu je vroče postalo in hitel k županu ter vskliknil: “Kje imate tisto krtače, ki tako drgne in riblje po meni?” Župan mu je mirno pojasnil vso zadevo in bila sta skupaj celo uro; konečno je kaplan rekel: “Od mene ne boste slišali besede več. Ako ima tebant kaj na srcu, naj sam stresava kakor hoče.” Bili so večkrat neprijetni krščanski nauki, toda neubrane besede so puhtele le od dekana.
Ko je nekoč omenil, da bo napravil železno ograjo okoli cerkve, češ, da se ne spodobi, ko žival hodi po posvečenih tleh, mu je županstvo takoj stopilo na prste in pričela se je pravda, ki se je vlekla več let in stala več tiso-čev goldinarjev. Dekan je imel dva odvetnika, župan pa Božiča iz Podrage, dekanu je tudi pomagal škof Ljubljanski, a županu, oziroma Božiču pa dr. Tavčar iz Ljubljane.
Zanimivo je, kako so ljudje raz-motrivali zadevo. Rekli so, res je župan bodil v šolo, toda tako visokih šol nima kot jih ima dekan in potem pa še škof, ki mu pride na pomoč! (Op. ur. Isto kakor je tuk. slovenskimi “bravci”, ki imajo neveniče za silno učene ko-štrune). Ko je včasih župan šel na lov in prišel med ljudi, so ga popraševali, če se ne boji, da ga bi dekan, “izmašoval”, a on je odvrnil, da bo skočil čez grapo katero mu bo dčkan “začaral”.
Občina je plačala svet za pokopališče, ona je plačala omenjenih 5 poslopji, da se je razširi prostor, ljudje na tlaki opravljali so vso delo in kar ga je bilo zidarskega, plačala je občina. In vrhu vsega je mislil dekan si prisvojiti svet in vse kar je na njem.
Kar je premožnih faranov, i-majo na pokopališču plačene prostore (grobove) ki stanejo po 200 kron. A ko je videl ljudi na pokopališču — last občine — mu že ni bilo prav. In da svojo zlobnost pokaže, ni na vernih duš dan hotel opravljati navadne molitve in tudi kaplanu je to zabranil. Rekel je, da naj gre župan opravljat molitve namesto njega.
Komaj je bila prva pravda končana, že je radi pokopališča naperil drugo, in seveda tudi pogorel.
Kar se tiče dekanove nasilne smrti, sem že svojeeasno poročal, dostaviti imam le še. da bi imel o tem dekanu še veliko poročati, toda ker je mrtev, naj bo mrtev.
'Naročnik Gl Sv.
Warrensville, O.
Ker iz tega kraja ni nič slišati in citati v časopisih, Vam hočem jaz malo popisati tukajšnje razmere. Warrensville, ali takozvani City Farm of Cleveland, leži 10 milj od mesta Cleveland, kjer ima mesto zavetišče za stare in o-nemogle. Nekoliko proč pa je tudi Tuberculosis 'Sanatorium, kjer :se tudi jaz nahajam. Obe zgradbi stanete mesto ogromnega denarja; vendar je pa mesto lahko ponosno na tem, ko ima tako lepe in nad vse potrebne zavode, naj si bo za stare in onemogle, kakor tudi za nesrečne jetične bolnike, katerih se vse boji in ogiblje. Taki dobijo tukaj stanovanje in hrano ter v mnogih slučajih celo brezplačno.
Tukaj v Tuberculosis (Sanatorium nas je okrog 140 bolnikov vseh narodnosti. Beli in črni, stari in mladi, ki smo si prišli sem zdravja izkat, katerega pa žalibog vsak ne dobi.

Tukaj nas je 8 Slovencev, ki se prav dobro razumemo in zabavamo. Seveda, nesmte misliti da pri ječmenovcu. mi se namreč zabavamo nad Sweethearti, katerih je tudi veliko tukaj. Oj, kako je človeku toplo pri srcu, ko pride na cilj, da se lahko maščuje. Spominjamo se starega kraja, ko smo na vasi prav zaljubljeno gledali pod oknom Sweethearta, kje se bo prikazala; dasi ravno se je včasih prikazalo vse kaj druzega, namreč glava mamice, ki je dala svoj blagoslov iz polnega škafa vode na mojo glavo, predno sem jo mogel popihati. Gd takrat sem vedno trdil s Ribničanom:	“Le
počakajte, se bo že zaobrniu. Bo že bog dau, da bo tudi v naši cerkvi enkrat žegnanje”.
INo, in, “zaobrniu” se je že. Sedaj smo mi zgoraj iSweet Sight pa spodaj, in ko bi Vi g. urednik vedeli, kako nas zaljubljeno gori pogledujejo! Dostikrat bi se kateri usmilil in jej po Express poslal poljubček, ko se ne bi bal policaja v osebi gospodične Nurse.
Tega, prosim g. urednik, ni treba obesiti na veliki zvon, da ne bi zvedel Trbovcev Tone, kajti če jo on primaha sem, nam bi gotovo pokvaril vso slast, z njegovo smolnato zaljubljenostjo. Oh! ko bi on zagledal celo kopico Sweet Sight, potem bi gotovo brez premisleka iztresel iz njegove Miss Bakse vso svojo zaljubljenost. Bila. bi pa tudi nevarnost, da bi mednje skočil skozi okno ter si polomil svoje grešne kosti.
Skoraj bi bil pozabil še nekaj povedati. Sem pride veliko rojakov nas obiskat, kar je po eni strani zelo lepo. Toda žal, ko jih več pride samo past svojo radovednost, in se takorekoe zabavajo nad nesrečo druzih. So eni tudi taki fanatiki, katerih je prvo vprašanje, če kaj molimo. Seveda sem odgovoril, da tisto delo ni pisano v hišnem redu. toraj ni molitev neobhodno potrebna. Zopet drugi so pa taki bojazljivci, da ko vidijo Sanatorium od znotraj, že mislijo da jib bo takoj vrag vzel.
Meni so kar enostavno dali ime “Socialist”, sedaj pa nevem sem li res, ali ne.
Vidite ig. urednik, čeravno smo takorekoč od sveta odtrgani, se vseeno tukaj dogodijo zelo interesantne reči, kakoršne bi moral drugod, izkati.
Ko Vam to pišem, ležim na postelji in premišljujem usodo sina mojega očeta. Amen.
Tukaj Vam pošiljam 2 dolarja za mojo naročnino itd.
George Urbas.
Livingston, Ul.
Nekoliko pojasnila iz naše naselbine in sicer po pregovoru ‘stara navada, je železna srajca’.
Prvo je to, ko najdemo nekje v Jolietu precej staro srajco, katera je taiko veleučena, da tukajšnji Slovenci uganjamo humor iz nje! Toda pustimo enkrat za vselej pri miru ljudi, ki slišijo travo rasti in ki učijo ter morda tudi verujejo, da je nekdo kroglo ustvaril, katero imenujemo svet, katera je pa tako obsežna, da jo sam stvarnik prizdigniti ne more. Potem pride še “paradiž” ali “raj”, iz katerega je Adam, iz strahu pred veliko kačo, s šilom in kopitom nekam odkuril. ISeveda. kedo bo jedel jabolka, ako so kače po drevju takih paradižev!
Pridružimo se rajši naprednim klubom, kateri ne blufajo s takim maslom. Tam se ličimo hoditi po začrtani poti do edinstva in bratstva. To je cilj tukajšnjih Slovencev !
Že se tudi pripeti, da si dva petelina nasproti stojita, kar se pa po večurnem spanju drugi dan zopet pozabi in drug drugemu nič ne zameri.
Pozdrav vsim naprednim Slo-vencom!
Anton Vnučko.
Louisville. Colo.
Primoran sem poročati, da je tukaj štrajk že tri leta. Zatoraj ne svetujem rojakom za delom sem hoditi, ker ga še sami nimamo zadosti. Nektere kompanije so se že podale, a druge pa še delajo z odjedalei svojega kruha in kruha svojih otrok. Toda kakor se kuha, se bodo skebi morali kmali nam podati, ker nas linijskih delavcev je čez 6000 a ske-bov pa samo nekaj čez 300, kateri so se morali skrivati po kompanijskih kempah na prvega avgusta. ko nas je šlo čez 5000 moških in žensk na union-piknik.
ss
Šli smo v zelo lepo zeleno in s rožnim cvetjem napolnjeno mesto Lafajette, Colo. Dospevši na kolodvor, nas so lepo sprejeli z u-nijsko godbo in pesmi:
When the strike is Won The scabs will leave the town “Stick to your Union”.
Stick to your Union lad, don’t be a knave
Show every tyrant that you won’t he a slave,
Obey your aged father, God bless you now my son;
Stick to your Union till the strike is Won.
Konečno moram še opozoriti, da se ne dajte varati od agentov, ■kateri vam pravijo, da tukaj ni štrajka. Torej cenjeni rojaki, ne dajte se zvabit na limanice.
Kadar bo štrajk končan, vam bodem že poročal.
George Volk.
Washoe, Mont.
Deževna voda nas dan na dan 'blagoslavlja, neoziraje se na krasne poeitkaželjne nedelje. Poletni meseci v našem skalnem pogorju so prav zviti, kot sušeč v spomla-dni sezoni. Piha nam vedno arktična burja, razveseljujoč nas s svojim muziciranjem v vsakem poljubnem času. Resnično uživamo, vse sladkosti severnih polarnih krajev. No, medvedom kosmatincem, je ta divja gorata pokrajina prav primerna za njih brloge, človeškemu bitju bi pristojala bolje ravan, kot jo nudi. skalno pogorje s svojo lepokotno planoto.
Prenesla bi se že vsa puščoba valovite prerije, samo da bi nam dal velemogočni moloh več svetlih amerikanskih bogov na teden, kot jih nam sedaj priznavm. Z dvema dnevi delavnega časa ter s par dolarji dvotedenske plače, nam ptički nič kaj 'veselo ne pojo. — Vkljub temu se naši rojaki prav izvrstno zabavajo po naselbinah. Čas je sedaj primeren, za par veselih nr, ne pozimi, ker se mora trdo garati pod zemljo noč in dan.
Ptica štorklja, kaj rada gnez-duje na slemenih posameznih hiš, ter se rada ¿glasi spomladi in jeseni. Kraj je jako mikaven za vesele pirnate pevce.
Moderna metoda skrajšati si' nit življenja, tudi poganja svojo mogočno korenino. Tu čuješ o za-strupljenju, tam o streljanju. V tem se lahko razvidi, da nezaosta-jamo za dragim narodi v fantaziji!!
Svobodomiselni pozdrav, svobodno mislečim!	Mihcev.
Junction Citv, Colo.
Malo je dopisov iz našega kraja, kar mora biti vzrok, ko nas je tu malo Slovencev in še ti smo večinoma vposljeni v premogovnikih, kjer se trudimo in delamo za naše potrebe. Da 'bi pa kateri mogel (kaj prihraniti, to pa kar ni mogoče, kar je vsakemu znano, da kompanije ne gledajo na nas, če moremo kaj zaslužit, ali pa nič; samo da kompanistom dobro gre.
Res je, da je nas Slovencev malo tukaj, pa venhar, ko nimamo nobenega podpornega društva, bi bilo dobro ko bi se skupaj zbrali in ustanovili podporno društvo. Nekteri smo se že o tem pogovarjali, toda resnega zaključka še ni.
Torej ne opustimo tega koraka, marveč nastopimo resno, da se prepotrebna stvar uresniči. Res je da je tupatam kteri vpisan v kako društvo, a veliko več nas pa je, ki nismo pri nobenem.
Podporno društvo bi bilo za nas velikega pomena in to temveč, ko se koristi takega društva niti preceniti ne more.
Torej začnimo, prekoračimo vse zapreke in dosegli bodemo naš cilj. Dobimo v Oak Creek potreben prostor, kjer se snidemo in potrebno ukrenemo. Toliko za danes.
Kar se pa neke osebe tiče, ki se kompanijam prikupuje in, laže, tedaj ni vredno, da bi se to po listih pisalo in čitalo o taki nizkotni ničli, ko niti ni vreden najslabšega imena kar se jih med skebe prišteva, Le-ta ljulka med našem čistim žitom se je valjala že po Montani, po Wyomingu in po S. Coloradi, in na vsezadnje ga je veter sem zanesel, ker so ga morali povsodi pognati. Od samih laži izgleda, kakor zrnrzla goba.
Stari naročnik.
Vprašajte po Vac. Donat sodo-vici, je najboljša na trgu, 1529 W. 19th St., Chicago, 111.
■M"»


i OBVESTILO!
&^s svoSOo<,
3622 W. 26. Street, Chicago, lil.
i
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
1 Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
1 dr uJ t V ena pravila in pr e V ode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”	?
II	dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko m
za 2c se naj priloži za odgovor.
DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z
Naši safety razorji so izdelani iz najboljše kovine, imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti odlikujejo od'vseh. drugih izdelkov te vrste.
Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v kratkem radi svoje kakovosti svetovno znana.
Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, 'kateri se razlikujejo le v tem, da ena vrsta od druge obstoji iz boljše kovine in finejšega izdelka in sicer:
Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo in niklasta glava z 7 rezili v lepi
škatulji ............................................. $1.oo
Št. 2. Močno posrebrnjeno držalo In pozlačena glava z 13 rezili v f|-
nej škatulji ..........................................$2.00
Št. 3. Fino Izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo in glava, z 25 rezili	v elegantni škatulji.......................$3.00
Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto.’'
BENKO RUS (8l CO.
11250 Indiana Are. Chicago, Illinois
razor-jem
Benko Rus & Co.
Compagnie Générale Transatlantique
lx New York ▼ Avstrijo ¿ex Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih dražba, snažne postelje, vin« is rasna nesna
jedila.
Rristaoi&e 57 Hortl River vzooije I5tb St., Hew Yerk ar»
HITRI PO&TNI PARNIKI odpluje)0 «»k četrtek ob le, ari z jutr»jt
8. S. France nov dvori jak)	8. S. La Prerane«
S. S. La Lorraine	8. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. mrredu-
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochas*beau (nov, dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touratae
G lavni z atop na 19 State St., New York.	MAURICE W. lOZlHSH,
glavni zastopnik »a zapadu, 139 N. Dearborn St. Ghiraf«, ID.
Najstarojša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Centre Ave„ Chicago. 11!.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči M pristnost in okusni izdelek naročenih potroMOn.
Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik.
Solidna slovenska t
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-■ pada v to stroko. Popravljam tedi ure in drugo.
V	zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK, funinn
6034 St. Clair Ave.
Pošiljamo denar v Domovino
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave CHICAGO, ILL,
RAZNO IN DRUGO
KRANJSKO.
V prepad je padel. Dne 24. m.
m. sta našla dva pastirja na Čr nem Vrhu v nekem prepadu moško truplo, ki je moralo že par dni tam ležati. Obvestila sta takoj žandarmerijo, ki je dognala, da je neznanec najbrže zdrknil s 50 metrov visoke skale, s katere je padel v globino, kjer je obležal pri priči mrtev. S precejšnjim trudom so prišli do trupla. Pri njem so našli za blizu dve kroni drobiža in delavsko knjižico, glasečo se na ime 58 let starega Jožefa Gradiška iz Kamnika na Kranjskem. •Zdi se, da je hotel Gradišek za delom in da si je hotel okrajšati pot v Podbrdo, pa je pri tem ponesrečil. Pokopali so ga v Bači.
Žrtev alkohola. Hlapec Ignacija Muellerja, tobačnega založnika v Črnomlju, je vozil dne 19. julija iz Novega mesta proti domu polno obložen voz z mavcem. Ker se je pa preveč napil, je na potu proti Štrekljevcu padel z voza tako nesrečno, da mu je šlo kolo čez prsi in je ostal na mestu mrtev. Voz pa je pripeljal neki Strekljevec h gospodarju.
Jeseniške novice. — Delovodji Čubru je priletel železni drobec v desno oko in mu razklal punčico. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico. — 25. julija ob petih zjutraj je trčil iz Beljaka prihajajoči vlak št. 765 ob tovorni vlak, ki je bil namenjen v Ljubljano. Be-1 jaški vlak je imel vsled tega tri najst voz prav močno poškodovanih, sedem voz je manj poškodovanih. Od osobja ni. nihče; poškodovan. Vzrok nezgode je \ pomanjkanju prostora na jeseni škem kolodvoru. Postaja je vse premajhna za veliki promet.
Nezgoda. Dne 25. m. m. zvečer se je dogodila pred gostilno Mihaela Žiberta v Tupaličah težka nezgoda.. Mizar Janez Gašperlin je zapeljal pred gostilno visoko z deskami naložen voz in je skočil z voza, še preden so se konji popolnoma ustavili. Padel je tako nesrečno na kamnita tla, da si je zlomil desno nogo v stegnu prav nevarno. Z večernim vlakom so prepeljali ponesrečenca v ljubljansko bolnišnico.
Žrtev alkohola. Pretečeno ne deljo se je upijanil z žganjem mizar Janez Skubic v Smrečju, o-kraj Kamnik. Okolo desetih zvečer je hotel iti spat na seno, vsled popolne pijanosti je padel 2 metra globoko in zadobil tako tež ke poškodbe, da je kmalu nato umrl.
PRIMORSKO.
Statistika o ribjem lovu v avstrijskem Jadranskem morju pravi, da je bilo leta 1912 vlovljeno vsega skupaj 6.7,003,685 <rib, ki so tehtale skoro 13 milijonov kilogramov in stale malone deset in pol milijona kron.
V Pulju so aretirali policijskega inšpektorja ¡Carlina radi gnju-snega zločina, storjenega na 6 letni deklici. Lepa je bila ta, da je zločinec Carlin iskal zločinca . . . slednjič se je pa izkazalo, da je on storil zločin. Mož je zagrizen nasprotnik Slovanov.
Potop tržaškega parnika. Paro-brodna družba Gerolimich i. dr. v Trstu je dobila brzojavno obvestilo, da je nasedel njen parnik “Klara Camus” pri rtu Vilano na skalovje. Parnik se je sam rešil s pečine in je odplul proti El-Ferro-lu. Med vožnjo je vdrla voda in parnik se je na nekem zelo globokem mestu potopil. Moštvo se je rešilo.
Izgubil se je gospod Martin Nemanič, župnik v Brusnicah. Že pred več kot tednom dni je nekam izginil. Baje je nekam odšel z nekimi Marijinimi devicami. — Farani so v strahu, da se mu je kaj hudega pripetilo.
Strašen samomor. V Trstu in sicer na cesti Molino a vapore je našel iRudolf Kravs v svojem stanovanju svojega brata v mlaki krvi za vratmi. Imel je prerezan vrat, v levih prsih pa mu je tičal skoro do ročaja velik kuhinjski nož. Poleg njega je ležala britev. Pri mrtvecu so našli pismo, iz katerega se zve, da je izvršil fant samomor, ne pove pa pismo zakaj se je umoril.
Smrtna nesreča na železnici pri
Ijah raz hodnik železniškega voza, v vlaku, ki je peljal iz Nabrežine v Trst, delavec Geršič, ki se je vračal s svojimi tremi otroci iz izleta v Nabrežino. Padel je vpričo svojih otrok, ki so videč ponesrečenega očeta, pričeli klicati pomoč. Toda bilo je zaman, vlaka niso mogli ustaviti ,ker ta voz ni imel zavore. Ko je pripeljal vlak na kolodvor, so poslali iskat ponesrečenca. Našli so ga nedaleč od Barkovelj popolnoma razme sarjenega na progi. Glava mu je bila popolnoma odtrgana. Mož za pušča ženo in sedem otrok.
Roparski napad. V Strunjanu v L t ri sta napadla dva Bosanca ne ko gospo, ki je tam na letovišču in jo oropala. Zasačila sta jo b1 žjem gozdu, kjer se je sama sprehajala. Žena se je roparjema sdno branila in je med borbo u griznila enega močno v roko. U braniti se jima seveda ni mogla roparja sta jo vrgla na tla in j vzela denarnico, v kateri je ime la žena čez 3000 kron denarja.
KOROŠKO.
Nesreča pri strelnih vajah. Po
vodom ostrega streljanja na Gli njah se je splašilo in utrgalo 80 huzarskih konj, ki so zbežali pr ti ciljem. Med begom je padM en konj v jarek in obležal mrtev. 10 konj pa je nevarno ranjenih
Poroka na smrtni postelji. V Starem dvoru se je poročil na predvečer smrti 501etni vpokoje ni železničar Valentin Fiškolnik s svojo gospodinjo, ki je bila pri njem že več let in s katero ima 3 otroke. Drugi dan je mož umrl.
Žrtev stave. Ključavničarski pomočnk pri Mosserju v Beljaku Fr. Libošek je stavil z nekim monterjem za en liter pive, da preplava Dravo. iSkočil je pri tovarni za sodavico v vodo in je plaval precej časa navzdol. Pod kavarno “Drau” pa je naenkrat izginil v valovju in se ni več pokazal. Šli so ga takoj iskat, toda do sedaj ga še niso našli. Libošek je bil letošnji nabornik in bi bil moral iti v jeseni k vojakom.
Utonila je v Eberndorfu pri Sv. Andreju 91etna šolarica Kristina Linče. Šla je čez brv, ki obstoji iz štirih okrogličastih tramov, čez narasli potok nad mlinom. En tram se je obrnil in de kle je padlo v vodo.
Požar. V Grabnu je pogorel ve lik mlin Franca Grudnika, po domače Grobelnika. Zgorel je tudi en del zaloge moke in žita. Ko je izbruhnil ogenj so domači spali. Prebudila sta jih šele prasket ognja in dim in sicer komaj pravočasno, da so se rešili. Škodo cenijo na 16,000 K, zavarovalnina znaša 14,000 K. Kako je nastal o-genj še ni znano.
Novo korno poveljstvo v Celovcu. V vojaških krogih se širi vest, da bodeta ustanovljeni še letos dve novi korni poveljstvi in da pride eno kot 17. v Celovec. Obenem z ustanovljenjem korne-ga poveljstva se bo močno pomnožila tudi celovška garnizija.
Detomorilka,. V okolici Kraškega mosta je zakopala 171etna dekla posestnika. Dulnika svojega novorojenega otroka v kup sena, kjer se je otrok zadušil. Ko so deklo prijeli, kje ima otroka, je sama povedala, kam ga je djala, toda bilo je že prepozno. Otrok je bil že mrtev. Mater so zaprli.
ŠTAJERSKO.
Zopet nesreča pri trboveljski družbi. Dne 28. m. m. je določil paznik Kraner delavcu sodrugu Lesičarju za nedeljo čezurno delo in mu ukazal, da popravi na Gvidu v ižbi za visoko napeti električni tok tri rožene izolatorje, ki so se pokvarili vsled zemeljskega stika. Sodrug Lesičar je slušal in stopil na železni oder, na katerem so izolatorji, da jih popravi. Tok pa ni bil izločen. Lesičar ni vedel tega in komaj se je dotaknil izo-lačnega roga, ko je bil že mrtev. Če bi bila podstavka, na katero morajo delavci stopati pri popravkih, lesena, gotovo ne bi bilo Lesičarja ubilo. Da se pa trboveljska družba pouči, da morajo biti taki odri leseni in izolirani, je treba najprej človeške žrtve.— Sodrug Lesičar je bil dolgoleten član rudarske podružnice v Trbovljah, politične organizacije in konsumnega društva, ter soustanovitelj “Delavskega doma”. — Star je bil 48 let in zapušča vdo-Barkovljah. Padel je pri Barkov-jvo ter šest otrok; med temi sta
dva še popolnoma nepreskrbljena.
Drobne novice. Iz Celja. Zaprli so 181etnega delavca Rudolfa Gajšeka. Poskušal je v farni cerkvi s polimano palico prazniti nabiralnike. — Iz Radgone poročajo, da je zadnje dni prestopila Mura svoje bregove in poplavila mestni vrt ter en del nižje ležečega predmestja Untergries. Tudi v okolici je napravila reka s poplavo polja in travnikov veliko škodo.
RAZNO.
Reši nas, o Gospod! Sedaj ima še gospod bog opraviti s socialnimi demokrati. Klerikalci so uvideli, da sami ne opravijo ničesar proti vedno naraščajoči armadi zavednega proletariata, zato so mobilizirali še boga. V baden-skern mestecu Moerschu morajo moliti prvoobhajanci litanije, katerim je dostavil župnik Kirch-gaeffner še naslednje tri “prošnje”: Pred strašno šibo — socialno demokracijo — obvaruj nas, o Gospod! Pred svobodomiselstvom — reši nas, o Gospod! — Pred svobodnimi telovadnimi zvezami — reši nas, o Gospod' — To je molitvica, ki jo morajo otroška usta pošiljati k nebu. Res najboljše tolmačenje Kristovega nauka “Ljubite svoje sovražnike!” Okrogli župnik bi seveda postavil socialne demokrate, svobodomislece in telovadce svobodnih zvez (v teh zvezah so namreč delavci) na srednjeveško natezalnico ali pa vse skupaj sežgal na grmadi na večjo, čast in slavo božjo. Sveta inkvizicija, vrni se!
Strela udarila v družbo planincev. Iz Inomosta poročajo, da je udarila strela na Brandjohu v družbo planincev. Bilo jih je 20. 251etni litograf Weller iz Draž-dau je obležal na mestu mrtev, 8 je težko opečenih, ostali pa so odšli s strahom.
Rodbinska zveza med Romunsko in Rusijo. “Figaro” beleži vest, da je v najkrajšem času pričakovati zaroke najstarejšega sina romunskega kralja, 201etnega princa Karla z najstarejšo hčerko ruskega carja Nikolaja, veliko kneginjo Olgo.
Proti izseljevalnim agentom. \
zadnjem času se je vršilo v Galiciji več kot 50 obravnav proti izseljevalnim agentom družbe Canadian Pacific zaradi prestopka izselniškega zakona. V največ slu čajih gre za posredovanje izšel jencev, ki še niso zadostili vojaki dolžnosti.
če hočete zgubiti prijatelja sodite mu deear I Kedar prosi, zlata usta nosi, Kedar vrača, hrbet obrača!
Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako ee hočete Izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim na-pačmm prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonoeno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes.
Ameriška Državna Banka
1825 1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, 111. hraniteljica vladnih poštnih vložkov
GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00
JAN KAREL, predsednik,	j, F. ŠTEPINA, blagajnik,
c^9ToroltaeYo°S?re	^ d° 9 U're Zvečer’ °b nedel‘
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.
Pater Mačoh umira. Iz Varšave poročajo: Menih Damaz Mačoh ki je bil obsojen zaradi umora svojega, svaka in zaradi oropanja samostanske cerkve v Čenstoho-vu, je v petrikovski ječi zbolel na tuberkulozi. Pravijo, da bo kmalu umrl.
Letošnji pridelek na Ogrskem.
Poljedelsko ministrstvo v Budimpešti ceni letošnji pridelek na O-grskem za nekoliko boljši, kot je bil lanski. Pšenice in ovsa bo po poročilu ministrstva precej več, kakor izkazuje lanski pridelek, rži in ječmena bo nekoliko manj, pridelek turšee bo deloma dober, deloma po nekaterih krajih vsaj zadovoljiv, tudi pridelek krompirja bo vsaj tolik, kot je bil lansko leto.
Nemški cesar milijonski dedič.
‘Berliner Tageblatt” poroča, da je zapustil veleposestnik in trgovec v Pauschvvitzu Herman Knorr, ki je pred kratkem umrl vsled srčne kapi, celo svoje premoženje, katerega cenijo-čez dva milijona kron, nemškemu cesarju Viljemu. Svoji ženi je zapustil Knorr letno rento 800 mark, drugim sorodnikom pa nič. Zena in sorodniki so vložili tožbo proti o-poroki.
Samomor. V “Brigittenauer-laende” na Dunaju se je ustrelil ob bregu Donave neki mladenič in se je vrgel po strelu v Donavo. Samomorilec je pustil na bregu zgornjo obleko, v kateri so našli delavsko knjižico glasečo se na i-me Josip Steinšek roj. 1. 1892., kovaški pomočnik od Sv. Florjana, okraj ptujski na Štajerskem. Poleg pisma so našli tudi zaklenjen kovček, na katerem je bil pritrjen listek z napisom: “Prosim pošljite kovček mojemu bratu Alojziju na Pragersko.” Trupla samomorilca še niso našli.
9®#®# mmmm m
• Ovirano delava n «v
S	Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in
da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi
• in močni, Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
as*.	_ _ Toda cel° največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-
vSiP	n*h ah Pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati
hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
• Trinerjcvo ameriško zdravilno grenko vino.
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kaki h bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE,
NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri	i
JOS: TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111
ft® ©Ht®®®®»® • ®®®®®®®#®@@®
J
'®®®®®C
LURŠKI ČUDEŽI.
. Menda bo pod božjim sokicem jnalo narodov, ki bi jim bila bo seda. “Lurd” tako domača — kot nam Slovencem. Vprašaš gospo-da, vprašaš kmeta ali delavca, kje in kaj je “Lurd”, vsak bo na mah vedel odgovoriti, da je to o-ni čudotvorni kraj, o katerem gre po svetu govorica, da se v njem in njegovi vodi po božji volji gode nad bolnimi in nadložnimi čudeži, potom kterih na mah dobe — telesno zdravje. Kdo bi preštel vse one sloje in ljudi med našimi ljubimi rojaki, ki se zatekajo v sili k čudotvorni lurški M. IB. o-ziroma, ki uporabljajo v svoje zdravljenje čudotvorno moč — lurške vode. Na tisoče in tisoče jih je, ki plačujejo s težkim, pre mnogokrat krvavo zasluženim denarjem steklenieice z ono bajno, čudotvorno vodo, ki pa vselej v odločilnem trenotku ostane — brezmočna, brez one čudežne sile. A vseeno: “Gospod so rekli, da pomaga — in mora pomagati.” A ravno v tem “mora” tiči, kot bodemo videli, glavno one čudežne sile, kajti vse ostalo, kar kroži v vseh plasteh našega in tudi dru gih narodov, je in ostane — brezvesten humblg, se brezvestnejše, ljudstvo izkoriščajoče duhovščine, koje je “Lourd” — nikdar vsahljivi vir denarnih dohodkov.
Pred tedni je prirejal po Štajerskem zdravnik dr. Aigner iz Monakova celo vrsto predavanj ki so imela Vsa le na men, pokazati vsem plastem ljudstva, kako brezvestno igro počenjajo z njini oni krogi, ki gospodarijo v “Lourdu”. — Trezno mislečemu človeku se je morala krčiti duša, ko je slišal vsa ona, globoko strokovnjaško zasnovana predavanja, sad osebnega studiranja onih ‘čudežev’ v Lourdu samem.
Eno takih predavanj — prvo na Štajerskem — se je vršilo dne IG. m. m. v Mariboru, v obsežnih prostorih pivovarne “Goetz”. — Ljudstva je bilo blizu 2000 in vse je sledilo izvajanjem z napeto pozornostjo in živahnimi znaki pritrjevanja. Dr. Aigner je izvajal:
Po vsem civiliziranem svetu, zlasti pa ob Porenju (Rhein) se je v zadnjih letih započelo z živahno agitacijo — proti Lourdu in njegovim čudežem. Povod k temu je bil dan v dejstvu, da so trume onih nesrečnikov — bolnikov, kojim zdravniki sami že niso bili več v stanu pomagati, postajala vedno večje, a to z željo
—	priti v Lourd in iskati tamkaj čudežnega ozdravljenja. Broječe včasih po več sto glav, so se te trume bolnikov — težkih — napotile tja, zbravši zadnji denar in —- zadnje ostanke zdravja, oziroma zadnje, slabe sile telesa. Šli so ti bolniki, pretrpeli neskončno mnogo trpljenja — a vrnili so se
—	še bednejši kot. poprej. Ne le
telo, marveč tudi duh jim je bil bolan ob povratku, kajti z neo-zd ra vi j enim telesom je izginilo tudi upanje na zdravje. Ker pa temu ni bilo priti v okom, je sklenil on, dr. Aigner, da odide sam v Lourd in tamkaj opazuje. Kar je videl, je bilo vse preje, kot “čudotvorno”. Zgodilo-se je pač, da je prišel ta ali oni bolnik v zdravniško preiskovalnico v Lourdu, ves razburjen, z plamtečim pogledom in dejal: ‘Zdrav sem!’ Pa kako je bilo par ur pozneje? Bolezen je bila zopet tu — v hujši meri kot preje! A kaj je bilo krivo, bolnikovim besedam? Nič druzega, kot:	Ves zunanji sijaj
cerkvenih obredov (ceremonij) je pripravil reveža in reveže v nek položaj — verske blaznosti, nad-kriljujočo celo telesne bolečine. V tem položaju je nesrečnik — po samolastni sugestiji, koje pa se ni zavedal — za trenutek s samoprevaro pozabil bolečine! Ko je prišel pred zdravnike, so ti seveda — brez točnejšega preiskovanja — vzeli njegovo zatrdilo na zapisnik in “čudežno” ozdra,vljeni je zopet odšel. Ko pa mu je minila prva razburjenost verske samoprevare, je prišla tudi zopet z zavestjo — bolezen v polni mnogokrat pa v še hujši meri! Tega pa ti zdravniki v Lourdu seveda ne jemljejo na zapisnik.
Med drugim je videl neko žensko Rouchel iz Metza, ki je bolehala na takozvanem “lupusu” o-hraza (gnjiloba). Ta je trdila, da ;je — zgodilo se je to nekega dne kar nenadoma! — zdrava. Zdrav-
niki so jo fotografirali, a bili so žejo previdni! Levo stran obraza, ki je bila od bolezni razjedena, so pustili na sliki popolnoma v temi! Predavatelj sam je govoril z gospo Rouchel — a o zdravju ni bilo ne duha ne sluha! Za ta slu čaj se je zavzemal, prav toplo ne ki župnik Hoppe v Gor. Holabrun nu na Gor. Avstrijskem in razpi sal je celo 1000 K nagrade one mu, ki bi bil v stanu dokazati, da to ni bil čudež. Predavatelj sam se mu je ponudil. Oba sta hotela imeti nepristransko sodišče. Dr Aigner je predlagal, naj se v to izbere kakega nemškega rim. kat škofa. Župnik je odklonil. Predla gal je sodnijo. Sedaj pa je «postal g. župnik naravnost žaljiv in dr Aigner ga je tožil radi žaljenja časti. Porotniki so obsodili župni ka na skoro — 1000 K. Od ta krat je miren. Po Bavarskem, Wuertemberškem so kazali maš niki nekega moža, ki je trdil, da je čudežno ozdravel v Lourdu. Mož je imel zlomljeno nogo, ki se mu je nenadoma zacelila. Trdil pa je ta mož po 28 shodih, da se ga dr. Aigner ni upal preiskat. Tudi tu je nastopil predavatelj tožbo. Med obravnavo, ki je bila zelo burna, kajti sodnik je šel ču dežno ozdravljenemu kaj energično do živega, se je pa pokazalo, da je bilo vse to ozdravljenje le — nesramna duhovska goljufija, Prečastiti gg. so bili seveda tudi v tem slučaju blamirani in obsojeni Včasih se zgodi, da ta ali oni za trenotek ozdravi (navidezno), včasih nadaljna bolehanja morda res prekinejo. A vprašanje je, kako da pride do tega. Stvar zopet obstoja na čisto navadnem sugeriranju mas! Zbero se tisoči onih nesrečnikov pred cerkvijo Lourdu, iz katere prihaja procesija, 'njej na čelu seveda mašniki v težkem bleščečem ornatu. Vsa ta množica poje eno in isto: “Ho sana!” Ta hosana se vedno bolj stopnuje, a množica poje z mašniki. Vsi pogledi tisočev so uprti v ta pompozni sprevod. V vseh o čeh je videti nek čuden ogenj zamaknjenja in — verske polblaz-nosti. Pod učinkom tega grozne ga versko duševnega pritiska, pozabijo se bolečine in kar naenkrat zavpije nekje v množici človek: Zdrav sem!” Vse dere k njemu i, verska polblaznost se izpre-ineui — v versko pobesnelost. — Služabniki odneso “zdravega”, a glejte — drugega dne je ozdravljeni zopet bolan. Par slučajev, ki jih je videl predavatelj sam: Oče pride z lOletnim sinčkom — hrom-eem. V očesu mu blesti čuden si jaj. Mož trdi:	“Moj sin je
zdrav!” Zdravniki stopijo k fantu, mu primejo noge, jih spuste in — noge klecnejo brez moči v svojo prvotno lego. Deček jih z velikim naporom sam giblje. Iz-prememba je oči vidna, a ne za zdravnika! In glejte, naslednjega dne se pokaže, da fantu ni možno, nog niti najmanje uporabljati. — Bila je sugestija INeko dekle je imelo kostno tuberkulozo na levi roki. Hipoma jo minejo bolečine, pride in izjavi:	“Ozdravljena
sem”! Vsem to pripoveduje, zdravniki jemljejo “čudežno o-zdravljenje” na zapisnik, a že prihodnji dan — so bolečine zopet tu. In slučaj je sledil slučaju...
Vprašanje pa nastane: Kako to, da je potem brati vsako leto o čudežih v Lourdu?
Odgovor je čisto enostaven.
Vsak slučaj, v katerem se ta ali oni človek vsled sugestije za trenotek iznebi bolečin, raznesejo brezvestni klerikalni časniki s pomočjo brzojava v ves svet že v onih trenotkih, ko se to zgodi. Pozabijo pa te slučaje preklicati, ko se par ur pozneje po “ozdravlje-
privatne razprave.” Obrnil se je na monakovsko nuncijaturo. Od govor je bil: “Lourd ne spada v področje monakovske nunciature in zato vam ne moremo dati odgovora!” — Obrnil se je na knezoškofijski ordinarijat v Regensburgu in je priložil znamke za odgovor. In ta je bil: “Potem, ko smo prečitali vsebino vašega pisma, vam vračamo priložene znamke” — Nikjer se niso upali, podati se v stvarno razpravljanje.
Po prvem delu predavanja, se je oglasil kot kontra govornik dr. A. Medved in iz svojega stališča (kot duhovnik) zavračal predavateljeva izvajanja. I njemu je sledila publika pazno, kajti govoril je z prepričanja polnimi besedami. Dr. Aigner sam mu je priznal, da je on — dr. Medved — prvi, ki se mu je po 22 shodih odzval k polemiki. Seveda, izvajanja dr. Medveda niso bila v stanu, dr. Aigner j evih besed in izvajanj podreti. Dr. Medved se je potem o-brnil še proti dvojemu: prvič da Vatikan sam ne išče dobička v Lourdu in, da se je več let upiral romanju ter, da ne propagira in ne pomaga razširjevati onih vesti, o čudežnem zdravljenju. Drugič — da niti Vatikan, niti vodstvo Lourd a ne vidijo v onih o-zdravljenjih “čudežev”, marveč le “ozdravljenja na nenavaden način”. — Če Vatikan ne propagira Lourda, zakaj ga pa potem ne prepove? Se li to ne pravi, izkoriščati žepov nerazsodnih Iju-dij?! Če — nadalje — Vatikan ne vidi v teh slučajih “čudežev”, zakaj pa duhovščina — ki se ravno proti besedi “čudežev” tako upira — o onih “nenavadnih” o-zdravljenjih, vedno in povsodi govori in piše le kot o — čudežih?! Je Vatikan in duhovščina res zelo previdna ! Ta razlaga je stara menda že toliko let, kot sam Lourd. Kadar se je treba braniti lastne kože., takrat pride to v veljavo — drugače pa ne. In še eno smo opazili: Gg. kontragovorniki predbacivajo dr. Aignerju vedno, da je “pristranski”. Mož je res poln ironije in pekočega sarkazma. Ni to za govornika — strokovnjaka dobra lastnost, ozir, čednost. Stvar sama naj bo zadostna. A vprašanje je, kakšni so kontragovorniki? Nič holjš Nasprotno: oni govore le iz knjig, o papirju pa vemo, da je potrpežljiv. Taki dokazi so precej šepavi.
Pristranski pa mora biti vsak govornik — duhovnom nasproti ki se bavi s takimi raziskovanji in izvajanji. Stvar sama po sebi je naperjena z vso silo proti obstoječemu. Iz klerikalnega stališča je torej — in logično, mora biti — pristransko, dasi se o-glaša že vsepolno mislečih duhovnov — visokih dostojanstvenikov! — da se mora stvar že enkrat dognati. Strokovnjaško, iz stališča zdravnika medicinca, pa se nam zdi — nepristransko, ra-zun onih par govorniških hib.
n ju” spremeni stvar v staro nadlego In zakaj se to ne prekliče?! Ker bi se to moralo potem zgoditi vsak dan parkrat, a to bi Lourdu in cerkvi seveda silno škodovalo, kajti v Lourd pride vsako leto od 60 do 70 milijonov frankov! Na eni strani torej nezaslišana prefidnost klerikalnih časnikov in njihovih poročevalcev, na drugi strani pa — spekulacija duhovnikov samih. Dr. Aigner je šel v tem oziru še korak dalje. 0-brnil se je na razne rim. kat. škofe v in izven Nemčije, želeč, stopiti ž njim v stvarno, mirno polemiko, da bi jim ovrgel javno to, kar pišejo o luršk. čudežih. Pa kaj je dosegel? Škofje so mu odgovorili, da se “ne spuščajo v
Listu v podporo so dali:
Fr. Petelin, 20c, zato ker nisem na farškem pikniku hotel drva nositi; John Zobec, 25e, ker nisem bil lačen na fantovskem kot na farškem pikniku; Neimenovan, 10c, zato ker je pokazal svojo izobrazbo — —; John Mihelič, lOe, ker sem plačal 25c na farškem pikniku; John Bože, 25c, zato, ker me je mislil katoličan ustreliti; Fr. Mihelič, 25c, ker imam fi ne fante, vrlo zapojemo; Jakob Skala, 20e, zato ker so se na far-škim pikniku klerikalci kregali; Fr. Tomšič, 10c, ker bi se rad ženil, pa me dekle nemara; John Buehar, 25c, zato ker sem prišel iz Waukegan v Pueblo, kjer je dosti deklet, pa nobene nemorem dobit; Chali Kogovšek, 10c, zato, ko rad pijem, pa denarja nimam; John Bachar, 10c, zato, ker grem v “Grove” z denarjem, nazaj pa sph pridem; Joe Latučar, 10c, ker se vedno ženim, pa nemorem nobene dobit; John Nahtigal 25e, zato ker sem bogatih staršev; oče je bil mlekar, mati pa žandar. — Skupaj $2.25. Hvala!
Op. ur. Besedilo smo izjemoma priobčili. Že mnogokrat smo pisali, da to nima nikake koristi, zatorej tudi priobčujemo samo imena podpirateljev lista Gl. Sv.
— M. Poterbin $1. J. Petek 50c. C. Stopar 25c, namesto Sojarju za orgle. A. Lenhart 25c.
Naznanilo.
Slavnemu slovenskemu občinstvu, kakor tudi Slovencem, ki so od mene kupili farme v Crivitzu ali pa ki mislijo farme kupiti od mene naznanjam, da sem se odločil postaviti na trg
Več tisoč akrov rodovitne zemlje
v bližini prijaznega in cvetočega mesteca
CRIVITZ, Marinette Co., Wis.
kjer je letos in lansko leto kupilo farme veliko število Slovencev in kjer jih je že veliko naseljenih in se prav dobro počutijo kot začetniki na svoji lastni grudi.
Ob enem naznanjam, da sem izročil glavno zastopništvo med Slovenci in Hrvati, Vašima rojakama
SCUBIC & MANTEL
katera bodeta od sedaj naprej na razpolago vsakemu rojaku, jim pokazala svet in zemljo in tudi v vseh ozirih pošteno postregla
Za nadalnje informacije, pojasnila in tudi knjižico, Id popisuje farme v Crivitzu, pišite na sledeči naslov:
Skubic and Mantel,
133 W. WASHINGTON ST.
CHICAGO, ILL.
THEO KERSTEN, lastnik
Cena akru je od $10 do $30.00.
MLADI MOŽJE
STARI MOŽJE
MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi tl možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljanje krvi ali sifilis, trlper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne^ moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, Jetra, mehur In ledvične bolezni.
50,000
KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
< Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moc in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne čitate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. USTER & CO.
Au,. 301, 22 FIFTH A VE., CHICAGO.
GOSPODJE:—.Zanima me ponudba, s katero nudite VaSo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME..........................................
NASLOV..............................
Kadar ne morete dobiti pra vega Richter Pain Expeller-ja od vašega lekarnarja, potem pišite na F. Ad. Richter & Co., 74—80 Washington St., New York, N. Y.	9

Dajte zdelati svoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST
1825 Loomis St.
Cene zmerne
Telefon Canal 1015
9—	Delo solidno
“SPRAVEDLNOST”
ATLAS BREWING CO.
aloje na dobrem glasa, kajti ona prideluje najbolj« piv« le češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGBR
PRIJATELJ, nagovori vsakega rojaka, ki ga srečaš, da se naroči na list Glas Svobode. $2 na leto $1 na šest mesecev.
I
MAGNET
r
GRANAT
1
Razvaža plyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do naa, kajti mi te bodemo zadovoljili.