problematiko družbenogcografske regionaliza- eije. Na tretji sekciji so govorili o prebivalstvu in naseljih kot elementih regionalnega razvoja. Četrta sekcija je obravnavala sodobne proble- me pouka geografije. Tako kol pri vseh ostalih sekcijah tudi pri sodobnih problemih pouka geografije niso bili prisotni vsi referati. Uvodni referat je podal dr. Vujadin Rudič. Govoril je o vlogi geografi- je Jugoslavije kot šolskega predmelapri razvo- ju Jugoslovanskega prostora in jugoslovanstvu. Referat je vzbudil nekaj pomislekov predvsem zaradi trditve, da je treba vzgajati učence najprej v jugoslovanstvu, šele nato v narodno- stni pripadnosti. Mag. Slavko Brinovec je predstavil referat Naravoslovni dnevi oblika interdisciplinarne dejavnosti. Referat je vzbu- dil veliko pozornost zaradi tega, ker take obli- ke vzgojnoizobraževalnega dela v drugih repu- blikah enostavno ne poznajo. Dr. Jurij Kuna- ver je prestavil razvoj didaktike geografije kot univerzitetnega predmeta v Sloveniji. Dr. Stamenkovič je govoril o geografskih vsebinah v nižjih razredih osnovne šole v Srbiji. Zelo zanimiv je bil referat dr. Ivana Malkiča v Gauss - Kruegerjevi kartografski projekciji kot primer fakultativnega pouka geografije v srednji šoli. V tem delu je Slavko Brinovec predstavil računalnik kot bazo podatkov pri pouku geografije Jugoslavije. Medtem, ko drugih pomembnejših referatov ni bilo. Tretji dan je bil geografski kongres organi- ziran v obliki okroglih miz. Načrtovanih je bilo kar osem okroglih miz, ki naj bi delale ves dan. Prva okrogla miza je imela naslov Osnove geomorfološkega kartiranja, druga Ekologija in problemi okolja, tretja Turistična geografi- ja, četrta Prometna geografija, peta Politična geografija, šesta Migracije prebivalstva, sedma Geografija in regionalno planiranje in osma Didaktika in metodika pouka geografije. Ker je bilo referentov premalo, so dve ali več okroglih miz združili. Samo šolska geografija je ostala razdeljena, vse okrogle mize so s svo- jim delom končale dopoldan. Pri didaktiki in metodiki pouka geografije je dr. Šerif Maljokov govoril o idejnolilozofski oziroma marksistični orientaciji pouka geogra- fije. Nekateri avtorji pa so opozorili na inova- cije vzgojnoizobraževalnega procesa geografi- je. Vse te novosti so v Sloveniji že dolgo po- znane. Po zaključku okroglih miz je bil zaključek 13. Jugoslovanskega geografskega kongresa s sprejetjem deklaracije in izvolitvijo organov Zveze. Sedež. Zveze geografskih društev Jugo- slavije se za naslednja štiri leta seli v Sloveni- jo. Zvezi predseduje dr. Mirko Pak, predsed- nik nacionalnega komiteja je dr. Jurij Kuna- ver, predsednik Komisije za geografsko vzgojo je mag. Slavko Brinovec. Želimo, da zveza opravi svoje naloge tako kot je načrtovano in da jo zaključi z jugoslovanskim zborovanjem šolskih geografov in 14. jugoslovanskim geo- grafskim kongresom. DRUGI SVETOVNI GEOMORFOLOSKI KON- GRES "GEOMORFOLOGIJA IN GEOEKOLOGIJA", Frankfurt ob Majni, 3. - 9. september 1989 Karel Natck Drugo svetovno zborovanje geomorfologov, šnjo samostojnost znotraj Mednarodne geogra- ki so se ravni) na tem zboru odločili za precej- 1'ske zveze, je tako po organizacijski kot vse- 34 binski plati prijetno presenetilo mnoge udele- žence, tudi pisca tega poročila. Čeprav je že prvi tovrstni kongres pred štirimi leti v Man- chestru nakazal odpiranje geomorfologije proti ostalim geografskim in drugim strokam, je bila odločitev nemških organizatorjev (predvsem Inštitut za fizično geografijo frankfurtske univerze pod vodstvom dr. Arnoja Semmela), da dajo na zborovanju poudarek vlogi geomor- fologije pri reševanju sodobnih vprašanj člo- vekovega okolja, zelo primerna. To je dalo kongresu veliko večjo širino, saj je bilo poleg "čistih" geomorfoloških referatov še veliko prispevkov o vlogi reliefa oziroma geomorlnih procesov v sistemu ostalih naravnih in t udi družbenih procesov na Zemlji, pa (udi večjo odmevnost tako v pokrajini Hessen kol v celo- tni ZR Nemčiji. Okrog 950 udeležencev iz 67 držav vseh celin je v štirih dneh slišalo 10 referatov na plenarnih zasedanjih in 361 v devetih sekcijah ter si ogledalo 247 posterjev, od katerih so bili mnogi več kot vzorno pripravljeni. Da bi lahko vsaj delno prikazal pestro vsebino refe- ratov oziroma področja, s katerimi se ukvarja- jo geomorfologi po svetu, so v tabeli I pred- stavljene sekcije ter število referatov in poster- jev. Tabeli11: Število referatov in posterjev po sekcijah Š t e v i l u Š t e v i l o SEKCIJA r e f e r a t o v p o s t e r j e v Geomorfologija in geoekologija 7 1 5 1 Aplikativna geomorfologija 3 7 1 2 Geomorfoloika teorija, koncepti in metode 1 8 6 Neotektonika in strukturna geomorfologija 4 0 2 8 Klimatska geomorfologija 7 1 4 4 Fluvialna geomorfologija 5 5 4 0 Obalna geomorfologija 4 1 1 9 Kras 1 5 1 1 Vrednotenje prostora, geomorfoloSko kartiranje in daljinsko zajemanje podatkov 1 3 3 6 S k u p a j 3 6 1 2 4 7 Po vsebini in vzorni pripravljenosti so bili zelo vabljivi plenarni referati, ki so bili delo- ma posvečeni deželi gostiteljici (A.Semmel, Frankfurt z okolico z geoekološkega vidika in H.Bremer, Relief Srednje Evrope), predvsem pa širšim pregledom stanja v geomorlologiji nasploh (D.Barsch, Geomorfologija in geoeko- logija; D.Brunsden, O desetih geomorfoloških "zapovedih"). Poleg teh so bili zanimivi še ostali referati o pomenu ter možnostih geo- morfologije kol moderne znanosti pri reševa- nju sodobnih problemov človeštva (A.Goudie, Vpliv človeka na okolje in geomorfološke spremembe:sedanjost in prihodnost; D.Coates, Perspektive geomorfologije okolja; A.Pissart, Napredek v periglacialni geomorlologiji; L.Starkel, Fluvialno okolje kot odraz geoeko- loških sprememb; M.Kirkby, Pokrajina, gleda- na skozi modele in S.Kaizuka-Y. Ota, Tekton- ska geomorfologija aktivnih kontinentalnih robov). Tudi velik del referatov v sekcijah je bil geoekološko usmerjen. To je bilo prisotno predvsem pri referentih iz razvitih dežel zaho- dne in južne Evrope, kjer pri urejanju in varo- vanju človekovega okolja morajo sodelovati vse stroke. Na mnogih primerih iz različnih geomorfoloških panog je bil prikazan velik pomen geomorfološkega znanja pri proučeva- nju in ravnanju z večino gcockoloških siste- mov, predvsem pri kroženju vode in odpadnih snovi v tleh, eroziji prsti, fluvialni dinamiki, permafrostu, procesih na morskih obalah, prenašanju materiala v rekah idr. Drugi vtis zadeva velike razlike v razvitosti geomorfologije med bogatimi deželami Zaho- da in, do neke mere, vzhodne Evrope ter deže- lami Azije, Afrike in, samo deloma. Latinske Amerike. S pomočjo nemške vlade, ki je z denarno podporo omogočila udeležbo na kongresu mnogim geomorfologom iz dežel v razvoju ter iz socialističnih dežel, je bilo sicer precej referentov tudi iz dežel v razvoju, vendar pa je bila geoekološka komponenta 35 precej bolj v ozadju. Še bolj je to izstopalo pri mnogih referentih iz razvitih dežel, ki so si za predmet proučevanja izbrali "eksotične" geo- morfološke probleme iz tropskih in subtrop- skih dežel in je bilo zelo očitno, da je geomor- fologija teh klimatskih pasov šele v fazi prepo- znavanja oblik in procesov. Velike spremembe so ludi pri uporabi kvan- titativnih metod. Čista kvantifikacija geomor- fologije je preteklost, a resno raziskovalno delo ni več možno brez uporabe računalnika in različnih kvantitativnih metod. Pri mnogih referatih so bile uporabljene statistične metode proučevanja pojavov, na nekaterih področjih pa je kvantifikacija že doseglo višjo raven s simulacijami procesov in modeliranjem. Po drugi strani se že pojavljajo prvi geomorfolo- ški informacijski sistemi, ki se uspešno vklju- čujejo v geografske informacijske sisteme. Do neke mere me je presenetilo, da v geomorfologiji zaenkrat ni širšega zanimanja za možnosti računalniško podprte tematske kartografije, pa tudi metode daljinskega zaje- manja podatkov niso imele takšnega mesta na kongresu kot sem pričakoval. Razlaga je razmeroma preprosta: splošnega geomorfolo- škega kartiranja ne izvajajo nikjer več po svetu, čeprav je metoda kartiranja na terenu ali s pomočjo letalskih posnetkov neizogibno potrebna pri identifikaciji proučevanih oblik ali procesov v pokrajini. Namesto tematskih kart se po zaslugi računalnikov vse bolj uve- ljavljajo informacijski sistemi, za katere ni potrebno nič več dela kot za tematske karte, so po veliko bolj priročni, fleksibilni in lažje razumljivi. Drugi svetovni geomorfološki kongres je bil lepa predstavitev mesta geomorfologije v današnjem svetu, nakazal pa je ludi številne nove razvojne možnosti, ki so predvsem v geoekološki usmeritvi, to je v proučevanju reliefnih oblik in geomorfnih procesov, ki je bolj povezano z ostalimi naravnimi in družbe- nimi elementi okolja, tako na globalnem nivo- ju kot tudi v bolj aplikativnem proučevanju manjših območij ali ožjih problemov. Kongres je odlično uspel tudi z organiza- cijskega vidika, kar je v veliki meri zasluga glavnih organizatorjev (D.Barseh iz Heidelbe- rga in A. Semmel iz Frankfurta) ter obeh geografskih inštitutov. Poleg glavnega kongre- sa s strokovnimi in družabnimi srečanji so organizirali še vrsto pred- in pokongresnih ekskurzij v vse različne nemške pokrajine, od Baltiškega morja do Alp, ki zaradi visokih stroškov sicer niso bile posebno množične, a toliko bolj intenzivne. Tudi s pomočjo nemške vlade so uspeli zbrati množico geomorfologov iz vsega sveta ki so se večinoma vračali domov polni lepih vtisov in optimizma o nadaljnem razvoju svetovne geomorfologije. Eden od rezultatov tega optimizma in samozavesti je tudi nova organiziranost geo- morfologov. V Frankfurtu je bila ustanovna skupščina Mednarodnega geomorfološkega združenja (International Geomorphological Association), ki bo avtonomno delovalo zno- traj Mednarodne geografske zveze). Med ustanovnimi članicami je tudi Jugoslavija. Naslednji geomorfološki kongres bo 1993.1eta v Washingtonu, ZDA. In za konec še o jugoslovanskem zastopstvu na kongresu, ki je bilo zaradi težavnega finan- čnega položaja geografskih raziskovalnih usta- nov žal zelo skromno. Kljub bližini kongresa smo bili samo štirje udeleženci, trije iz Slove- nije (dr.Peter Habič, Matej Gabrovec in pisec poročila) ter eden iz Srbije (dr. Dušan Gavri- lovič). Edini referat je imel dr.P.Habič (Pedi- menli na dinarskem krasu), dr.D.Gavrilovič pa poster (Morfogenetski razvoj omrežja dolin v Modrageju, Tibesli, Čad). Za dober zgled bi nam lahko bili naši sosedje Madžari, ki jih je prišlo okrog 20. Prispevali so 4 referate in 7 posterjev, obenem pa na profesionalen način pripravili odmevno razstavo domačih znan- stvenih dosežkov v geomorfologiji in prodajo publikacij, ki so večinoma v angleškem jeziku. 36