AICJT ]D) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE OKVARA PRED OBRATOVANJEM Včeraj je bilo predvideno, da bi spustili v poizkusili pogon termoelektrarno Šoštanj III. Namen graditeljev pa je preprečila nepredvidena okvara, ki je nastala na regulirnih elementih napajalnega rezervoarja v noči na soboto, ko so nameščali naprave. Ta večja okvara je terjala, da so preložili začetek po- PREVLADUJOČ VPLIV DELAVSKEGA RAZREDA! V ponedeljek, 7. februarja so se v Velenju zbrali politični sekretarji območja medobčinskega sveta ZKS Celje. To je stalna oblika dela sekretarjev, saj se sestajajo ob vsakem pomembnejšem vprašanju ali problemu ter uskladijo svoje naloge v posameznih občinah. Delovni dogovor sekre- ko pomembnejši zaradi na-tarjev, prvi po II. seji kon- log, ki jih je konferenca ference ZKJ, je bil še toli- sprejela. Sekretarji so v do- Smuk za Partizansko puško na Kozjaku Na Paškem Kozjaku bo 20. februarja v počastitev 28. obletnice pohoda XIV. divizije spominsko smučarsko tekmovanje SMUK ZA PARTIZANSKO PUŠKO. Tekmovanje prireja smučarski klub Velenje pod pokroviteljstvom odbora domicila Tomšičeve brigade Ljubljana in pododbora Ve- lenje. Poleg številnih smučarskih organizacij se bodo tekmovanja udeležili tudi tekmovalci JLA slovenskih garnizij na čelu z jugoslovanskim reprezentantom Blažem Jakopičem. Pred startom smuka ob 10. uri bo pri spomeniku padlim borcem XIV. divizije priložnostna svečanost, izkusnega obratovanja za nekaj tednov. V tem času bodo kar najhitreje popravili poškodovane naprave, posebna strokovna komisija pa bo preučila vzroke. poldanskem delu najprej proučili akcijski program II. seje konference ZK Jugoslavije. Ugotovili so, da je osnovna značilnost tega programa boj za prevladujoč vpliv delavskega razreda in se morajo komunisti na vseh ravneh zavzeti za realizacijo te naloge. Zato so sekretarji konkretizirali naloge konference ZKJ za posamezne občine in se dogovorili za roke, v katerih bodo te naloge uresničili. (Dalje na 2. strani) ki jo bo pripravila mladinska organizacija. Spominske prireditve na Paškem Kozjaku se bodo udeležili tudi najvišji predstavniki JLA iz Slovenije — generalpolkovnik Stane Potočar — Lazar, generalpolkovnik Franc Hočevar, predsednik odbora domicila Tomšičeve brigade general Vlado Mišica-Miha. Povabili pa so tudi komandanta splošnega ljudskega odpora za SRS Alberta Ja-kopiča-Kajtimira in druge vojaške in družbenopolitične osebnosti. POSVET 0 KULTURNEM SODELOVANJU IN IZOBRAŽEVANJU Te dni je bilo v Velenju dvodnevno zvezno posvetovanje predsednikov prosvetno kulturnih zborov republiških in pokrajinskih skupščin, ki ga je sklical dr. Avguštin Lah, predsednik prosvetno-kulturnega zbora Zvezne skupščine. Na posvetovanju, ki je bilo v sejni dvorani občinske skupščine, so udeleženci razpravljali o medrepubliškem in mednacionalnem kulturnem sodelovanju, družbenopolitičnem in idejnem izobraževanju mladine, tehničnem sodelovanju z deželami v razvoju ter o reformi univerze in znanstvenih akademij. Poleg tega so udeleženci proučili šolski sistem v rudarskem šolskem centru, ki jim ga je obširno objasnil direktor Ivo Jamnikar. O-gledali pa so si tudi stari jašek, šolske delavnice, Gorenje in termoelektrarno. Popoldne pa so obiskali muzej slovenskih premogovnikov, galerijo in knjižnico. Udeležence posvetovanja je v Velenju sprejel tudi podpredsednik republiške skupščine dr. Jože Brilej. Tretji dan so odšli v Maribor, med potjo pa so se ustavili še v Slovenj Gradcu in si ogledali tamkajšnjo galerijo. ČESTITKE DOLANCU Stanetu Dolancu, ki je bil izvoljen za sekretarja izvršnega biroja predsedstva ZKJ, so komunisti velenjske občine poslali naslednjo čestitko: »Komite občinske konference ZKS Velenje, komunisti iz delovnih organizacij in s terena naše občine ter komunisti izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Velenje, ti ob izvolitvi za sekretarja izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije najiskreneje čestitamo! Želimo, da bi novo funkcijo kar najuspešneje opravljal.« TEŠ: referendum 15. marca Tudi šoštanj ska termoelektrarna bo razpisala referendum za združitev slovenskega elektrogospodarstva. Referendumi bodo 15. marca v vseh delovnih ko- lektivih, ki naj bi se združili. V ponedeljek, prihodnji teden, pa bo delavski svet termoelektrarne šoštanj razpravljal o razpisu referenduma. DANES SLAVJE V ŠOLI BIBE BOCKA Danes zvečer ob petih, večjo avlo za prireditve in bodo v Šoštanju odprli pri- stalno likovno razstavo, zidek osnovne sole Biba n , r- ■ . Ročk. šola bo pridobila Dela so financirali iz štiri učilnice, garderobne sredstev sklada za negospo-in sanitarne prostore ter darske investicije. 11. februar 1972 — Leto VIII. 2 (154) — Cena 0,30 din NADALJEVATI Z REVOLUCIONARNIMI SPREMEMBAMI Komite občinske konference ZKS je v Velenju pripravil sestanek razširjenega občinskega političnega aktiva na katerem so obravnavali naloge po II. seji konference ZKJ z ozirom na razmere v naši občini • Na sestanku sta bila tudi Andrej Marine, sekretar sekretariata CK ZKS in Kristian Hrastel, član konference ZKJ. Andrej Marine je dejal, da pomeni II. seja konference ZKJ zaključek nekega obdobja v katerem so prevladovale mnoge nega- tivnosti na ekonomskem, političnem in družbenem področju. Zaradi tega je v razvoju stagniral samoupravni sistem in samo- Rudniška mladina o svojem delu Po dveh letih, ko je na pobudo organizacije Zveze komunistov v velenjskem rudniku ponovno začela z delom mladinska organizacija, so se pred dnevi zbrali na volilni konferenci delegati aktivov ZMS iz organizacij združenega dela. Na mladinski konferenci pa so bili navzoči tudi predstavniki uprave in družbenopolitičnih organizacij, kar kaže, da imajo v tem podjetju pravilen odnos do mladinske organizacije. Na konferenci rudniške sedstvo mladinske organi- mladine so ugotovili, da je zacije si je prizadevalo, da bilo njihovo delo v zadnjih skupaj s člani, vodstvom dveh letih uspešno. Pred- podjetja in samoupravnimi upravni odnosi. Ta stagnacija se je odražala v delovnih skupnostih, tako v gospodarskih kot v negospodarskih organizacijah. Zato druga konferenca predstavlja zaključek obdobja, ko smo zlasti po zaslugi 21. seje predsedstva CK ZKJ zaustavili najbolj grobe negativnosti v naši družbi. (Dalje na 2. strani) organi rešijo marsikatero vprašanje, ki večkrat ni bilo samo mladinski problem. Uspešno so sodelovali v akciji 75, organizirali izobraževalne seminarje in več problemskih konferenc. Mladi so na konferenci predvsem razpravljali o fluktuaciji mladih delavcev, pripravništvu, medsebojnih odnosih, družbenopolitičnem izobraževanju, vprašanju invalidnosti, delu mladih komunistov, nadaljnjem razvoju rudnika, rekreaciji in o problemu mladinskih prostorov namenjenih za družabno živ- Odjuga že pobira belo opojnost, ki so jo bili najbolj veseli otroci. V zimskih počitnicah je zapadlo dovolj snega, da so lahko prišli na svoj račun vsi, otroci in starejši zahtevnejši zmučarji. Zdaj pa vremenoslovci napovedujejo otoplitev. Sneg se bo stalil in zime bo konec Proslavili smo Prešernov praznik (Dalje na 2. strani) V velenjski občini smo svečano proslavili kulturni praznik slovenskega naroda. V dvorani kulturnega doma Velenje je bil 8. februarja folklorni večer, ki ga je pripravila šaleška folklorna skupina. Večer je bil za vse udeležence svojevrstno doživetje. Ob plesu ljudskih plesov in petju, je večer nudil dovolj sproščenosti in duhovne rekreacije, šaleški folklorni ansambel se je tokrat prvič predstavil velenjskemu občinstvu. Po prireditvi so pripravili sprejem za vse povabljene kulturne delavce. V Prešernovem mesecu bodo še druge kulturne prireditve. Tako bo imela koncert rudarska godba, ob koncu februarja pa bo v Velenju srečanje slovenskih oktetov. To prireditev bodo izvedli le, če bodo lahko zanjo krili finančne stroške. Tudi v Šoštanju bodo proslavili Prešernov praznik z otvoritvijo prizidka pri osnovni šoli Biba Ročk. Prizidek bodo odprli v pe- tek, 11. februarja ob 17. uri in otvoritev povezali z bogato proslavo. Ob tej priložnosti bodo izdali v 3.000 izvodih tudi posebno knjižico. V njej bodo poleg barvnih slik iz Napotniko-ve galerije še članki o Ka-juhu, razvoju šolstva v tem mestu ter o razvoju Šoštanja. V knjižici bodo tudi besede o narodnem heroju Bibi Rocku. Prešernov praznik so svečano proslavili tudi v nekaterih drugih prosvetnih društvih in v šolah velenjske občine. — Poštnina plačana v gotovini (Nadaljevanje s 1. strani) NADALJEVATI Z REVOLUCIONARNIMI SPREMEMBAMI GORENJE NADALJUJE Z EKSPANZIJO Druga konferenca je začetek novega obdobja, ki se bo oblikovalo predvsem po vrsti drobnih, pa vendarle pomembnih bitk za nadaljnji razvoj samoupravnega socializma in samoupravnih odnosov v naši družbi. Zdaj so politične sile v Jugoslaviji ponovno v ofenzivi. V Jugoslaviji revolucija še vedno traja, napredek v naši družbeni skupnosti pa je mogoč le takrat, če bomo nadaljevali z revolucionarnimi spremembami. Zavedati se moramo, da gradimo samoupravni socializem, zato moramo takoj nastopiti proti slabostim kot so opor-tunizem, ležernost in samo-zadovoljstvo, ki že sami po sebi pomenijo stagnacijo v vsaki družbi, zlasti pa v naši. Zatem je Andrej Marine povedal, da je bila v vseh razpravah na II. seji konference ZKJ prisotna misel, da moramo v naši družbi imeti takšne odnose, v katerih bo delavski razred imel prevladujoč vpliv v delovni sredini in tudi na drugih nivojih. Cilj naše družbe mora biti večanje materialnih osnov in obenem graditev humane in resnično samoupravne družbe. V uvodni razpravi je sodeloval tudi Kristian Hra- stel, ki je opozoril predvsem na neposredne naloge komunistov. Menil je, da morajo organizacije ZK v velenjski občini sprejeti takoj svoje akcijske programe. Komunisti velenjske občine so na razširjenem se- stanku političnega aktiva s konstruktivno razpravo podprli uvodne misli Andreja Marinca in Kristiana Hrastla ter opozorili zlasti na slabosti v svoji sredini. V občini Velenje komunisti niso čakali na napotke. Že pred 21. sejo so opozarjali na napake v organizacijah ZK in na vseh ostalih področjih samoupravne ureditve. Poudarili so, da so komunisti krepili samoupravljanje izven delovnih organizacij in so zato v občini Velenje vidni dosežki na vseh nivojih, pa tudi življenjski pogoji so dobri. Na koncu so sklenili, da bo komite občinske organizacije ZKS Velenje opredelil naloge komunistov in jih vnesel v svoj akcijski program. Gorenje bo letos preseglo že 200 starih milijard, na tuje pa naj bi prodali za 27 milijonov dolarjev izdelkov • Še obrat za skrinje (hladilnike) za globoko zmrzovanje PREVLADUJOČ VPIIV DELAVSKEGA RAZREDA Poleg tega je bilo dogovorjeno, da bodo takoj proučili socialno strukturo posameznih organizacij ZK in strukturo vodstev družbe-no-političnih organizacij, predvsem z ožirom na zastopanost neposrednih proizvajalcev. V zvezi s tem so se dogovorili za ustanovitev aktivov neposrednih proizvajalcev, ki bodo metoda dela komitejev. Politično izobraževanje bo v prihodnje mnogo širše kot doslej, saj smo na tem področju storili premalo. Tovrstno izobraževanje mora zajeti kar največji krog komunistov, pospešiti pa je potrebno razne oblike družbenega izobraževanja tudi v sindikatih, v SZDL, v ZMS itd. O teh vprašanjih in še o drugih, o katerih so spregovorili sekretarji, bodo razpravljale občinske konference in komiteji, ki bodo sprejeli programe za njihovo rešitev. Deš RUDNIŠKA MLADIM 0 SVOJEM DELU ljenje. Ugotavljali so, da je fluktuacija mladih delavcev, predvsem tistih, ki pridejo iz drugih republik, velika. Menili so, da so vzroki predvsem v tem, ker so mladi delavci prehitro razporejeni na težka delovna mesta in ker nimajo primerno urejeno življenje v prostem času, ki brez dvoma vpliva na splošno razpoloženje mladih ljudi. Dejali so, naj bi pripravništvo postalo bolj življenjsko in se zavzeli, da bi na rudniku za vse stroke pripravili programe za uvajanje pripravnikov. Tako bi bilo lahko pripravništvo krajše. Za pripravnike bi moral nekdo skrbeti, usmerjati njihovo delo in s praktičnimi izkušnjami pomagati oblikovati pripravnika v dobrega strokovnjaka. Ugotavljali so tudi, da je problem invalidnosti in zaposlovanja invalidov na primerna delovna mesta zelo pereč. Povedali so, da je potrebno starejše delavce prekvalificirati, ker so primeri, da delajo na zunanjem obratu kvalificirani ali celo visoko kvalificirani delavci na neustreznih delih, ki zahtevajo nižjo kvalifikacijo in imajo zadelj tega določene komplekse. Vsekakor pa bo potrebno v rudniku bolje upoštevati predpise, ker se lahko le na ta način zmanjša invalidnost. Hladi so na svoji konferenci ocenili neaktivnost dela mladih komunistov. Dejali so, da morajo mladinci, ki so člani Zveze komunistov, predstavljati naj-progresivnejši in najaktivnejši del v Zvezi mladine. Na konferenci so delegati dali priznanje za uspešno delo dosedanjemu predsedstvu, zlasti pa predsedniku rudniške mladine Viliju Jelenu, ki je uspešno vodil mladinsko organizacijo. Za novega predsednika so izvolili Jožeta Mastnaka, za sekretarja pa ponovno Milana Kneževiča. Občinska konferenca SZDL Velenje bo tudi letos za 27. april — dan ustanovitve OF, podelila srebrne značke OF. Zato občinska konferenca SZDL objavlja razpis za podelitev PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA in poziva krajevne organizacije SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti in občane, da podajo predloge. Priznanje OF se podeljuje posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam za posebne družbenopolitične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. Priznanje OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z-drugimi osebnimi kvalitetami prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema, socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in vseh oblikah družbenega življenja. Občinska konferenca SZDL sprejema predloge za podelitev Priznanj OF do vključno 20. marca 1972. Pozneje prispelih predlogov ne bo upoštevala in obravnavala. S konference so poslali protestno pismo avstrijskemu konzulatu v Ljubljani, v katerem so obsodili sojenje študentu Marjanu Stur-mu. J. K. Gorenje bo tudi letos nadaljevalo s svojim skokovitim razvojem, z velikopotezno poslovno politiko, ki preseneča domače in tuje gospodarstvenike. Proizvodni in finančni načrt podjetja kaže, da gre podjetje naprej po svoji začrtani poti, hkrati pa tudi znova dokazuje, kaj je mogoče tudi pri nas storiti, čeprav se gospodarstvo otepa s številnimi težavami. O letošnjih načrtih Gorenja smo se pogovarjali s pomočnikom generalnega direktorja Avgustom Jeriho, ki je odgovoren za marketing. Vprašanje: Kolikšno vrednost proizvodnje ste dosegli lani in kaj načrtujete letos? Odgovor: Po še nepopolnih podatkih (zaključnega računa še ni) je Gorenje kot celota dosegla v minulem letu okrog 160 milijard starih din celotnega dohodka. Od tega odpade na samo Gorenje približno 127 milijard, na Sever 23,5 milijarde, na Muto pa tudi kakih 8 milijard. Letošnji načrt je tak, da bi podjetje doseglo skupno 210 milijard din, tj. 50 milijard več. Pri tem bi z gospodinjsko opremo (Velenje z Nazarjem) dosegli 160 milijard, na Muti naj bi poskočili na 11 milijard, Sever naj bi dosegel že 35 milijard in Fecro iz Slove-njega Gradca okrog tri milijarde. DVA MILIJONA GOSPODINJSKIH APARATOV Vprašanje: Govorili smo o milijardah, povejte še prosimo, koliko bo to gospodinjskih aparatov? Odgovor: Samo Gorenje bo v tem letu predvidoma izdelalo okrog 2 milijona gospodinjskih aparatov in 6 tisoč kuhinjskih garnitur. Proizvodni program je tak, da izdelamo 650 tisoč štedilnikov in peči na olje, dalje 350 tisoč pralnih stro- AVGUST JERIHA, pomočnik generalnega direktorja v Gorenju jev, 350 tisoč hladilnikov, 40 tisoč televizijskih sprejemnikov in 600 tisoč malih gospodinjskih aparatov. To so kuhinjske tehtnice, sušilne havbe za lase, mikser-ji, kavni mlinčki, vlažilci zraka, električni rezalniki za mesne izdelke in na novo še električni rezalci za meso. Kakor veste izdelujemo te drobne aparate v kooperaciji z nemško tvrd-ko KRUPS. IZVOZ BODO SKORAJ PODVOJILI Vprašanje: Ali bo mogoče tako povečano proizvodnjo tudi prodati? Kakšen je položaj na tržišču? Odgovor: Domači trg z gospodinjskimi aparati še ni zasičen, predvsem ne v takem pomenu besede, kot je to v zahodnem svetu. Naš načrt je, da bi na domačem tržišču v glavnem samo ohranili že doslej doseženi obseg prodaje. Naj dodam, da z našimi pralnimi stroji krijemo že 80 odstotkov jugoslovanskih potreb, razen tega pa tudi že okrog 60 odstotkov vseh pri nas prodanih hladilnikov nosi ime našega podjetja. Vprašanje: To torej pomeni, da boste dodatno proizvodnjo predvsem usmerili na tuja tržišča? Odgovor: Načrt Gorenja je, da letos izvozimo že za 27 milijonov dolarjev. To je skoraj enkrat več kot lani, ko smo dosegli okrog 15 milijonov dolarjev. Usmeritev izvoza je takšna, da bo šlo za okrog 20 milijonov dolarjev na zahodna, to je konvertibilna tržišča, za 7 milijonov dolarjev pa na Vzhod. Zlasti s Poljsko in Madžarsko smo že močno razvili sodelovanje, verjetno pa bo do enakih pogodb prišlo tudi s Ceho-slovaško. Na Vzhod prodajamo tudi licence. V zahodnem svetu bo še dalje naš najpomembnejši partner Zvezna republika Nemčija. V VELENJU BODO GRADILI ŠE EN OBRAT Vprašanje: Gorenje je že vrsto let nenehno v izgradnji. Ali bo tudi letos kaj novega? Odgovor: Tudi sedaj pripravljamo še postavitev novega obrata za izdelavo skrinj (hladilnikov) za globoko zmrzovanje. V načrtu imamo proizvodnjo teh skrinj za potrebe gospodinjstev. Izdelovali bomo skrinje več velikosti, in to od 130 do 300 litrov prostornine. Takšne skrinje bo mogoče tudi izvažati. Vprašanje: Kaj pa novi kooperanti? Znano je, da ima Gorenje okrog sto kooperantov za proizvodnjo posameznih delov in da je glede na velika naročila, velike serije marsikdo zainteresiran, da postane član velike družine kooperantov Gorenja. Odgovor: Koliko kooperantov točno imamo, na pamet ne vem, znano pa je, da v strukturi proizvodnje odpade na kooperante o-krog 69 odstotkov. To je nekaj več, kot jc običajno pri podobnih tujih firmah. Izkušnje s kooperanti so zelo različne. Nekateri so kar lepo razvili tehnologijo, dosegli ustrezen tehnološki nivo za velikoserij-sko proizvodnjo, s tem pa tudi zmanjšali stroške proizvodnje. Gorenje ima stike še z raznimi možnimi kooperanti, težko pa je napovedovati, kako se bodo pogovori končali. Med drugim se pogovarjamo tudi o novem kooperantu v Murskem središču v Medjimur-ju, kjer bi zaradi ukinjanja premogovnika lahko razvili proizvodnjo bojlerjev. Vprašanje: Znano je, da ima Gorenje nedvomno najbolje organizirano servisno službo od vseh podjetij v državi. Nedvomno je tudi zaradi te službe povpraševanje po velenjskih izdelkih tako veliko. Ali bo na tem področju še kaj novega? Odgovor: Servisna služba nas sicer precej stane, vendar pa jo bomo še dalje razvijali v korist naših kupcev. Na novo nameravamo uvesti še montažo kuhinjskih elementov, kuhinjske opreme. Znano je namreč, da imajo posamezni kupci z montažo precej težav, da težko dobijo človeka, ki bi to znal strokovno izpeljati. Naši monterji ne bodo poskrbeli samo za solidno montažo, temveč bodo znali tudi svetovati glede razporeditve kuhinjskih elementov. Nasploh pa lahko rečem, da jugoslovanski uvozniki tujih aparatov kaj malo skrbijo za rezervne dele in servisno službo, tako da so kupci nemalokrat prepuščeni sami sebi. Mislim, da bi morala država v tem pogledu naložiti uvoznikom in prodajalcem večjo odgovornost. J. V. POGOVOR S ČLANOM KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE KRISTIANOM HRASTELOM Z DELOM ZAVZETO IN ODGOVORNO UPRAVIČITI UGLED ZKJ gKjS 7 ^^ M gi 1 llliik ^ mk iiililliiiiiil KRISTIAN HRASTEL, član konference ZKJ Kristian Hrastel, dipl. politolog, je bil na II. seji konference ZKJ, ki je bila od 25. do 27. januarja v Beogradu. Zaprosili smo ga, da za bralce šaleškega rudarja odgovori na vprašanja o delu konference in o neposrednih nalogah, ki stoje pred komunisti v velenjski občini. • ŠALEŠKI RUDAR: Tovariš Hrastel, katere razmere so terjale sklic druge seje konference ZKJ in kaj je po vašem mišljenju značilno za njen potek, oziroma, katerim vprašanjem so razpravljale! dali poudarek? KRISTIAN HRASTEL: Mnoga nerešena vprašanja na ekonomskem, političnem, samoupravnem in socialnem področju, posebno pa zadnji dogodki na Hrvaškem, so zahtevali nujno, vsestransko in poglobljeno analizo sedanjega stanja in odnosov v Jugoslaviji. Sklicana je bila 21. seja predsedstva ZKJ, ki je pomembna posebno zaradi tega, ker je nakazala način, pota in nosilce razreševanja konfliktov in problemov v družbi in v Zvezi komunistov. Odločno je bilo podčrtano, da so tu ZKJ in druge napredne subjektivne sile, ki so edino sposobne in odgovorne, da uresničujejo to zgodovinsko vlogo. Druga konferenca ZK Jugoslavije je bila sklicana ravno v času naj intenzivnejših razprav in izvajanja akcij v zvezi s sklepi in stališči 21. seje predsedstva ZKJ. Zato ni nič čudnega, da so bila v mnogih razpravah udeležencev konference močno prisotna stališča in odločne zahteve po učinkovitejšem, odgovornejšem in hitrejšem razreševanju odprtih družbenih problemov pri nas. Mnogo bolj kot doslej je na tej konferenci prišla do izraza napredna, revolucionarna orientacija v družbi in Zvezi komunistov. Bil je dan velik poudarek, tako v razpravah kot v sprejetem dokumentu, zahtevi, da mora biti delavski razred tista odločujoča in povezovalna sila v družbi, ki ne bo dovolila, da bi pretirano nacionalistično poudarjanje izpodrinili razredni interes. Zato ni slučajno, da je konferenca tako enotno in odločno nastopila proti nacio- nalizmu. Izražajoč takšno usmerjenost in interes so se tudi udeleženci v razpravah osredotočili bolj na razredni kot na nacionalni pristop. Obnašali so se kot komunisti, manj pa kot pripadniki posameznih narodnih skupnosti. Zveza komunistov Jugoslavije je tako ponovno dokazala, da je sama sposobna razreševati še tako težka notranja nasprotja brez pomoči od zunaj in da kriza nekega vodstva še ne pomeni krizo ZK v celoti. So morda zato bili razočarani doma in v svetu tisti, ki so pričakovali, da bo napravljen na tej konferenci obrat v »levo«, ker so mislili, da se bomo vrnili nazaj na centralizem, da bomo odstopili od samoupravljanja kot temeljnega odnosa v družbi? Taka pričakovanja se niso uresničila. Nasprotno! Samoupravljanje kot temeljni družbeni odnos z odločujočo vlogo delavskega razreda, je bilo v središču zahtev od temeljne organizacije združenega dela pa tja do federacije. Nastopilo se je proti raznim oblikam odtujevanja preseženega dela in razpolaganja s celotnim ustvarjenim dohodkom, kar je ključno vprašanje vsake revolucije. Tisti, ki razpolaga s presežnim delom in odloča o družbeni reprodukciji, ima dejansko tudi oblast v rokah. Pri nas je to lahko le proizvajalec v združenem delu, torej v temeljni organizaciji združenega dela. • ŠALEŠKI RUDAR: Katera so osrednja vprašanja akcijskega programa? Je ta dokument dovolj stvaren, da bomo lahko komunisti v sredinah, kjer delujemo in živimo, takoj izpolnjevali naloge? KRISTIAN HRASTEL: Konferenca gotovo ni mogla dati vse rešujočih receptov. Sprejela je akcijski program, ki je dovolj jasen in obvezujoč. Pred- stavlja pomemben korak dalje v pogledih na vrsto ključnih vprašanj, kot so naloga države v samoupravni družbi, vprašanja razrednega in nacionalnega interesa, osnove in socialna vsebina politične oblasti, vloga ZKJ v družbi in s tem v zvezi vprašanja demokratičnega centralizma. V zvezi s temi osrednjimi vprašanji akcijskega programa se bomo morali v prihodnjem obdobju komunisti v vseh sredinah, kjer delujemo in živimo, zelo dosledno in odgovorno zavzeti, da bodo uresničena in uveljavljena v praksi stališča in sklepi IX. kongresa ZK Jugoslavije ter drugi dokumenti, ki so bili sprejeti po tem kongresu, posebno ustavni amandmaji. Akcijski program je dovolj konkreten, jasen in obvezujoč, da lahko vsaka sredina neposredno v njem najde tiste naloge, ki jih mora takoj začeti uresničevati. • ŠALEŠKI RUDAR: Na-štejte, prosimo, vse tiste naloge komunistov, ki zahtevajo takojšnjo akcijo? KRISTIAN HRASTEL: Med naloge, ki zahtevajo takojšnjo akcijo komuni-nistov, spadajo predvsem: Uveljavljanje v praksi u-stavnih amandmajev XXI., XXII. in XXIII. Pri uresničevanju teh amandmajev ni potrebno čakanje na drugo fazo ustavnih sprememb. Nemudoma je potrebno pristopiti k oblikovanju normativnih aktov v katerih je potrebno dosledno zagotoviti, da bodo organizacije združenega dela resnično odločale o vseh oblikah samoupravnega združevanja na podlagi svobodno izraženih ekonomskih interesov neposrednih proizvajalcev. Pri tem je treba zagotoviti, da bodo organizacije združenega dela imele pravico odločanja o skupnem dohodku podjetja. V organizacijah združenega dela se je potrebno zavzemati za krepitev materialne podlage samoupravljanja z večjo produktivnostjo in preko nje za večji dohodek in sredstva akumulacije ter za smotrno koriščenje sredstev in pravilno delitev dohodka. Na ta način se bo povečala možnost samofinanciranja razširjene reprodukcije in zagotovilo samoupravno odločanje o njej. Splošno potrošnjo je treba spraviti v okvire realnih možnosti financiranja. Potrebno jo je dati pod nadzor združenih proizvajalcev na podlagi načela enakega družbeno ekonomskega položaja delavcev na vseh področjih družbenega dela. Najodločneje se moramo zoperstaviti vsem družbeno neupravičenim socialnim razlikam od organizacije združenega dela do družbenopolitičnih skupnosti. Še posebno pa njihovim vzrokom, ki med drugim izhajajo tudi iz neenakopravnih pogojev u-stvarjenega dohodka; v neučinkoviti davčni politiki, v dohodkih, ki niso rezultat za bogatenje posameznikov ali skupin. Stabilizacija gospodarstva je prva in najvažnejša naloga članstva ZKJ in je predpogoj za nadaljnjo krepitev socialističnega samoupravnega sistema. Zato smo se v delovnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih dolžni dosledno zoperstaviti težnjam po zadolževanju. Saj je nelikvidnost zajela že takšen razmah, da je marsikje resno ogrožen normalen tok produkcije in reprodukcije. V zvezi s tem bomo morali pristopiti k usklajevanju srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih programov delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. Programi morajo realno zagotavljati hitrejši gospodarski, politični, samoupravni in socialni razvoj, temelječ na principih stabilizacije. • ŠALEŠKI RUDAR: Kaj moramo storiti v občini, kot temeljni samoupravni skupnosti, da bomo izpolnili naloge, ki jih je v zvezi z nadaljnjim razvojem politične ureditve, sprejela konferenca? KRISTIAN HRASTEL: V nadaljnjem razvoju političnega sistema se moramo zavzemati za materialno krepitev občine. Občina mora omogočiti in vzpodbujati neposredno povezovanje delovnih ljudi in u-stvarjati pogoje, da bodo občani demokratično in samostojno odločali o obsegu ter načinu koriščenja sredstev za splošno in skupno potrošnjo. Druga konferenca nas zadolžuje, da se resnično zavzemamo za odpravo politično predstavniškega značaja našega skupščinskega sistema in da se reorganizira sedanji način samoupravnega delovanja v občini. Nov sistem samouprave v občini mora biti zasnovan na delegatskem sistemu, kjer bodo nosilci vseh oblik samoupravnega dogovarjanja delovni ljudje preko svojih delegatov — delegacij. Delegati združenih proizvajalcev bodo odločali o najpomembnejših vprašanjih, posebno materialnega značaja, delitve in potrošnje preseženega dela ter o drugih problemih s področja komunalnih, političnih in socialnih odnosov v občini. Še hitreje bomo morali razvijati in izpopolnjevati že začete oblike samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja tako v delovnih organizacijah, med delovnimi organizacijami, kakor delovnih organizacij z drugimi samoupravnimi mehanizmi v družbenopolitičnih skupnostih. Na področju nadaljnjega uveljavljanja vodilne idejno politične in revolucionarne vloge ZK Jugoslavije stojijo pred nami naslednje najpomembnejše naloge: • hitreje spreminjati socialni sestav Zveze komunistov v korist neposrednih proizvajalcev; • voditi takšno kadrovsko politiko, da bodo na vodilnih mestih družbenopolitičnih organizacij in v predstavniških organih bolj zastopani politično aktivni neposredni proizvajalci; • uveljavljati prakso, da se pred vsako važnejšo odločitvijo organizirajo razprave med ko- munisti, neposrednimi proizvajalci in je potrebno takšno prakso uveljavljati od delovne organizacije do družbenopolitičnih skupnosti. Morda bi v ta namen kazalo v družbenopolitičnih skupnostih ustanavljati aktive neposrednih proizvajalcev; • krepitev in dosledno uveljavljanje principov demokratičnega centralizma. Uveljavljanje tega principa je posebno pomembno zaradi tega, da se bodo dosledneje uveljavljala demokratično sprejeta stališča in sklepi ter se povečala odgovornost za njihovo izvajanje; • iz ZK sproti odstranjevati nosilce tuje ideologije in politike, začrtane na 21. seji predsedstva ZKJ, tiste, ki zlorabljajo ZK, ki se ukvarjajo s korupcijo in prisvajajo pravice delovnih ljudi itd.; • temeljito proučiti sedanje oblike organiziranja in jih tako izpopolniti, da bodo omogočale vsakemu članu ZK vsak trenutek sodelovati pri oblikovanju odločitev (poleg zborov in konferenc uveljavljati aktive in druge oblike dogovarjanja); • izboljšati metode in vsebino idejno političnega usposabljanja na marksističnih osnovah. Na ta način bomo bolje razumeli vsebino in bistvo sodobnih problemov in idejnih gibanj v naši družbi. • ŠALEŠKI RUDAR? Kaj morajo storiti organizacije ZK, da bodo izpolnile neposredne naloge? In še zadnje vprašanje, tovariš Hrastel. V preteklih dneh ste sodelovali na večih sestankih političnih aktivov na katerih so komunisti razpravljali o drugi konferenci in sprejetih dokumetih. V čem se kažejo dosedanje razprave komunistov? KRISTIAN HRASTEL: Izhajajoč iz neposrednih nalog, M jih postavlja pred nas akcijski program II. konference, bi morale organizacije Zveze komunistov izdelati lastne akcijske programe, vsaka za svojo sredino v kateri deluje. V delovnih programih je posebno pomembno konkretno določiti, kdo ali katere skupine komunistov na posameznih področjih so dolžne izvršiti določene naloge — torej določiti nosilce nalog, postaviti roke in nadzor. S takšnim pristopom bomo dosegli ustrezno odgovornost za izvajanje demokratično postavljenih nalog. Brez odgovornosti gotovo naša samoupravna družba ne more opravljati svojega revolucionarnega zgodovinskega poslanstva. Dosedanje razprave o dokumentih II. konference so pokazale, da med delovnimi ljudmi obstaja precejšnja mera zaupanja v resnično pripravljenost za razreševanje odprtih družbeno ekonomskih, političnih in socialnih problemov v naši družbi. Ponekod je sicer še nekaj nezaupanja, ki je pogojeno z dosedanjim načinom našega dela. Srečujemo se tudi z že poznanimi težnjami, da bo nekdo izven nas, od »zgoraj«, mimo našega prizadevanja razrešil tudi tista vprašanja, na katera imamo vpliv v delovnih organizacijah in občina. Takšna mišljenja so sicer v manjšini. Menim, da moramo v celoti izkoristiti ugodno politično razpoloženje in z vso resnostjo, zavzetostjo ter odgovornostjo vsak na svojem področju napraviti vse, da bomo opravičili u-gled, ki ga ima Zveza komunistov Jugoslavije v naši družbi. Gostinsko podjetje PAKA Velenje vabi na veselo tradicionalno pustno rajanje • Maškarada bo v vseh prostorih hotela Paka na pustno soboto in pustni torek. Najlepše maske bodo nagradili. • Rezervacije so brezplačne v vseh prostorih, razen v baru. Priskrbite si jih lahko v recepciji hotela, tel. 85-133. • Oglejte si zanimiv in pester barski spored. V tem mesecu nastopajo izvirni artisti in barske plesalke. • Pustno rajanje bo tudi v restavraciji JEZERO. Vstop prost. • Še ena zanimivost! Za vaš obraz bodo prodajali razne pustne rekvizite. PUSTNI POZDRAV! Se želite smučati na višini 1.100 metrov, na dolgo zasneženih in urejenih smučiščih? Pridite v BAD KIEIMIRCHHEIM v sosednjo Avstrijo, nedaleč stran od meje. Tu vas pričakuje s solidno postrežbo in sauno HOTEL KAISERBURG Prenočišče in zajtrk staneta od 90 do 140 Sch. Informacije in rezervacije: Hermann VVindisch 9546 Bad Kleinkirchheim Bach 74 Tel. 04240/365 POPOTNI VTISI VIKTORJA KOJCA ZA PARIZOM ŠE SARAJEVO (5) Vse bolj in bolj vidno smo se po serpentinah navzdol od-mikali od Mokre Gore in Sar-gan planina je ostajala daleč v ozadju. Tudi hropenje avtobusnega motorja je postopoma pojenjalo, ko smo se približali vzhodni Bosni. Ze res, da mi Bosna ni bila povsem tuja, vendar se od te strani še nisva srečala — zato je pričakovanje bilo tem večje. Bil sem vznemirjen, medtem ko so domači potniki mirno dremali, kar je pospeševala ; popoldanska vročina in niti brnenje motorja ni moglo bistveno vplivati na to kolektivno smrčanje. Vozili smo se že ves popoldan, ko sem končno izza nekega ovinka le zagledal prvega bosenskega znanilca — vitki minaret podeželske džamije, ki je stal na miajhni v/.petini kot vojak na mrtvi straži. Torej, bili smo v Bosni in po nekaj kilometrih dolinske vožnje smo se ustavili v majhni gostilnici, ki so predvsem ria podeželju določene za avtobusna postajališča. Šofer, ki se je' ozrl po avtobusu, poljem rt"cmajočih "ootnikov .te zaklical: »jma li neko za Do-brun?« To je mali zasčlek pred VišegradOm. Izstopil je mlad fant s potovalko in videti je bilo, da je prišel domov na dopust. Par korakov stran od avtobusa se je ustavil, obračal glavo na vse strani, kakor da želi z očmi objeti bližnjo in daljno okolico ter svoj domači kraj. Toda že po nekaj trenutkih uživanja bosenskega pejsa-ža in domačega zraka se je zdramil iz sanj, s prožnim zamahom zavihtel potovalko na ramo in se s hirimi koraki oddaljeval proti bližnji vasi. Odbrzeli smo po slikoviti pokrajini in vijugasti, a vendar gindki cesti, ki je tu asfaltirana, dalje proti bližnjemu Višegradu. pravzaprav nekdanja turška kasaba (mesto) niti ni tako veji liko, zagotovo pa je znano v vsem kulturnem svetu po svojem čudovitem in., enkratnem mostu, ki ga je v letu 1571 začel, oziroma ukazal zgraditi sam veliki vezir na turškem dvoru, Mehmed paša Sokolo-vič. Most sam po sebi ne bi bil toliko znan, če ga ne bi v romanu »Most na Drini« opisal naš pisatelj in prvi jugoslovanski . Nobelov nagrajenec dr. Ivo Andrič, ki je otroška leta preživel v Višegradu in enajsto šolo pod mostom ob Drini. Spominjam se, s kako veliko vnemo sem čital roman »Most na Drini« v originalu pri vojakih v Zajcčaru, leta 1948, ko je knjiga doživela ?e četrti ponatis. Kljub cirilici in neznanim turškim izrazom, ki so verjetno zaradi folklore In o-riginalnosti vpleteni v roman, me je le-ta vedno znova očaral tako, da sem si zaželel vsaj enkrat v živlenju ogledati kraje, ki jih je pisatelj tako mojstrsko opisal. Čeprav se mi je ta želja uresničila šele po 23 letih, sem bil vendarle srečen, ko sem se z velikim nemirom v srcu približeval Višegradu. Bolj, ko se je avtobus bližal zgodovinskemu mestu, bolj se je stopnjevala radovednost in nenadoma smo bili tu. kjer se je vsaj zame začel popolnoma nov in drugačen svet. Tik pred mostom ob lepem, novem, v modernem slogu grajenem hotelu se je avtobus polagoma ustavil in šofer je v žargonu povabil na »kofe pouzo«. Seveda mu tega nihče ni oporekal, pa čeprav je bilo Sarajevo še zelo daleč in so vsi, razen mene, vožnjo nadaljevali. Za hip mi je bilo skoraj žal zapustiti udoben sedež v avtobusu, še posebno zaradi prijetnega sopotnika. Možakar, ki je med vožnjo delal družbo, je bil pravcati visok in koščen Hercegovec iz okolice Mostarja. Pripovedoval je. da je bil v Gornjem Mi-lanovcu pri sinu, ki služi vojaški rok. Iz Mostarja se je podal na pot z vlakom preko Beograda, sedaj pa se vrača z avtobusom zato, da bo lahko obiskal sestro nekje v okolici Foče. Želel si je predvsem spanja. saj je bil že tretji dan na poti in ni Aitisnil o.česa. V Gornjem Milanovcu pa tudi ni dobil prenočišča. Ker v avtobusu ni mogel dremati je pripovedoval o svojem življenju in težavah, ki jih ima kot go-jitelj tobaka za katerega pa zadnja leta odkupna cena žal ni dovolj stimulativna. Ko je zvedel, da sem iz Slovenije, doma iz okolice Celja, je navdušeno pripovedoval, da je kot partizan tudi on prišel ob osvoboditvi 7, neko dalmatinsko brigado do Celja. Kljub utrujenosti je bil dovolj juž-njaško gostoljuben, saj me je takoj povabil na kavo, čeprav je sam raje pil pivo. Ko sem ga vprašal zakaj, je dejal, da sicer zelo rad pije kavo, da pa je 20 minut, kolikor se bo avtobus tu zadržal, za pitje turške kave premalo. Baje se bo-senskim očancem in starim Turkom nikoli preveč ne mudi, še posebno pa ne ob nedeljah popoldne. Ko pridejo v »kafano« celo radi vidijo, če morajo nekaj časa čakat', nato pa molče, včasih ne glede na družbo, sedijo ure in ure s cigareto v ustih pri turški kavi — verjetno razmišljajoč o kisetu (usedi), ali pa morda tudi o povsem navadnih rečeh. Prostor pred hotelom je bil poln vozil tujih registracij, katerih vozniki so uživali na kavarniškem vrtu ob pogledu n-most in zeleno Drino, srebajoč pravo turško kavo z obvezno dodanim ratlukom, slaščico narejeno iz riževe moke, slad korja in dišečih olj. Med tujimi gosti so se na glavah domačih muslimanov v poznem popoldanskem soncu lepo odražali karminsko rdeči fesi. k pa jih nosijo le še starejši možje, morda daljni potomc nekdanjih turških begov, ki sr nekoč gospodarili v tukajšnjih turških beglukih in pašaluKih. Tu in tam naletiš tudi na kakš. nega hadžija, ki je bil na romanju v svetem mestu Meki rojstnem kraju velikega Mohameda, ter mu je v zadošče nje in ponos, da lahko ima rdeč fes ovit s snežnobelim svilenim trakom. Le tako zunanje obeležje »svetega« popotnika brez dvoma vpliva na spoštovanje, ki mu ga izkazujejo vsi pravoverni muslimani prežeti z željo, da bi tudi sami nekoč obiskali svete kraje pre roka Mohameda v daljni Arabiji, 7la. kar pa je potrebno precej denarja — saj moderni romarji ne potujejo več s karavanami, ampak z letali. Ker nisem imel veliko časa, da b posedal in užival ob turški kavi, sem se hitro podal na most ki je znan najmanj tako, ko' sloviti »most vzdihljajev« v Benetkah. Zdi se mi, da je primerjava vsekakor upravičljiva saj bi lahko rekel, da je tuu višegrajski most nekakšen simbol. pa čeprav drugačnega trp. ljenja bosenskega in srbskeg? IJudslva, ki je delalo kulu! pri dolgoletni gradnji mostu. Hitra Drina je pri Višegradu pomenila začetek konca nenehnega žalovanja bosanskih mater, ki so se na obali Drine morale za vedno posloviti od svojih sinov. Turški okupatorji so namreč vsakih nekaj let pobirali v bližnjih kristjanskih vaseh dečke v starosti od 10 do 15 let kot danok (krvni davek). IŠČEMO IMENA NOVIM ULICAM — POMAGAJTE Veliko povpraševanje po prostoru za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš je pripeljalo do tega, da je Skupščina občine Velenje pred leti odprla zazidalni okoliš za gradnjo hiš na področju dela nekdanje Stare vasi, tj. med Koroško in Kidričevo cesto ter železniško progo do Vegradovega samskega doma in jarka ob toplovodnem rastlinjaku. Obenem pa se je napravila tudi dopolnitev že obstoječega zazidalnega načrta za Šmartno I s tem, da se je odobrila zazidava še nekaterih parcel nad Gubčevo cesto v Velenju. Zaradi tega je nastalo več novih cest, ki pa morajo dobiti tudi svoja imena, da bi se tako lahko opravilo oštevilčenje hiš, saj so se nekateri graditelji že vselili v novo zgrajene hiše. Zato vabimo vse zainteresirane, posebno pa še bodoče stanovalce, da pomagajo izbrati ustrezna imena teh cest. Za lažji začetek je strokovna komisija za urejanje hišne numeracije pri Skupščini občine Velenje predlagala nekaj imen cest kot osnovo za razpravo. Tako je njen predlog, da bi cesto, ki pelje od križišča Koroške ceste s Kidričevo cesto, na vrhu Gorjanovega klanca, in ki pelje vzporedno s Kidričevo cesto do toplovodne vrtnarije, imenovali »Cesta pod parkom«, zaradi bližine mestnega parka. Za bodočo cesto pod Koroško cesto in med železniško progo tj. zahodno od nove toplovodne postaje, pa se predlaga, da bi nosila ime »Toplovodna cesta«. Cesta, ki vodi od Vegradovega samskega doma do skladišča »DINOS« (odpad) in gre vzporedno z železniško progo, naj bi dobila ime »Cesta ob železnici«. Cesta, ki teče severno od »Ceste ob železnici« tj. od Koroške ceste zahodno, naj bi dobila ime »Subotiška cesta« (zaradi tesnega sodelovanja Velenja z mestom Subotico). Cesta, ki pelje pod obstoječim elektrarni-škim blokom, to je zahodno od toplovodne vrtnarije in je v pretežni večini zazidana s stanovanjskimi hišami, last zaposlenih v TGO »Gorenje« v Velenju, naj bi nosila ime »Gorenjska cesta«. Za novo cesto, ki je nastala z zazidavo nekaterih parcel nad Gubčevo cesto pa je predlog, da bi dobila ime »Cesta po vrhu«. Z izgraditvijo novega bančnega poslopja podružnice Ljubljanske banke v Velenju, nasproti pošte, je nastala potreba, da dobi cesta, ki teče severno od semaforja do pošte, svoje ime, saj dosedaj tega ni imela. Predlog je, da bi nosila ime »Rudarska cesta«. Na to cesto bi bile vezane stavbe, ki imajo vhod iz te ceste tj. upravna zgradba rudnika lignita Velenje, nova bančna stavba, hotel »Paka« in stanovanjski blok s poslovnimi prostori (ERA) šaleška 14. Vse, ki želijo s svojimi predlogi pri izbiri imen cest sodelovati, vabimo, da predloge pošljejo strokovni komisiji za ureditev hišne numeracije pri Skupščini občine Velenje v 15 dneh po objavi v »šaleškem rudarju«. Strokovna komisija za označevanje imen naselij, ulic, trgov in hiš pri S. O. Velenje KAJIHOV DOM ŠOŠTANJ • Vabi na ples vsako soboto in nedeljo. Igra ansambel »šaleški fantje«. • Prireja veselo PUSTNO RAJANJE na pu stno soboto, 12. februarja in na pustni torek, 15. februarja, obakrat od 19. ure dalje. Najboljše maske bodo nagrajene. Rezervacije — kon-sumacije so že v prodaji po 25 dinarjev. • Vabi vse poročene in neporočene s svojimi izbranci na ples za praznik DNEVA ŽENA — 8. marec. Igra ansambel »šaleški fantje«. Vstopnine ni! Za obisk se priporoča gostinsko podjetje KA-JUHOV DOM Šoštanj. KAJUI10V DOM OBVEŠČA Gostinsko podjetje KAJUHOV DOM Šoštanj obvešča, da bife Ježov-nik ne bo odprt. Vse avtomate za igranje in poslovanje pa So za nedoločen čas prestavili v bife Ograjšek. Bife je odprt od 8. do 22. ure. Ljubiteljem igranja na razne avtomate priporočajo obisk pri Ograj-šku. Naši alpinisti o sobi PtSE DUŠAN KfKOvpr V načrtu sem imel, da zle-zeva čim višje na police nad Danijem, tpda uštel sem se, ko sem iskal primerno mesto za bivak. Kjer sem pred leti videl na tistem mestu kopno: skalo in lepe police za bivakiranje, je sedaj bil sneg in led. Bik) mi je skoraj žal, ker sijlo "vstopili tako pozno popoldne, ker za bivakiranji! i>r bilo primernega pro-sttora. pa riisva hotela, ker pri Daniju ni bilo prostora V E C.IR N1KOL! VI Č ,^'Vaj; sem opazil, da z n,n"ijetn ni vse v redu. Zv> č'"' -nn-ra je sam "zd''pal. da :;e -o počuti najbolje. Dani se je odločil, da ostane čez noč v Hekmajerjevem bivaku, to je v enem izmed najbolj varnih bivakov pred Hinterštoserjevo prečnico. Z Janezom sva plezala naprej, toda z vrvjo sva ostala še Vedno povezana z Danijem. 7.:v tri osebe. Tako sva noč prečepela na majhnem izpostavljenem kanci ju. Noč sva prebedela, saj so nama, padajoči kamni odvračali misel na spanje. Nikjer ni bilo primernega mesta, da bi se lahko zakrila pred kamni. Tako sva čepela, kamnov nisva videla, zato se ni imelo smisla odklanjati. Telesa sama pa so se nama refleksno krčila, da bi bila tako čim manjša tarča. Lezla sva sama v sebe. Toda noč je bila brez »buške«. Bil je prvi svit, ko. sem potegnil za vrv, ki naju je vezala z Danijem. Moral sem ga zbuditi, da se ob tistem lepem in ugodnem bivaku pod nama ne bi predolgo zaspal. Zaklical sem mu: »Kako S" počutiš?« toda odgovora ni bilo. Čez nekaj trenutkov se je vrv zatresla, rahlo m jo potegnil in ob tem zn.č itil, da se je Dani od-■ v.al, na vrvi je bilo prive-z-inih nekaj klinov in sponk. Dani je odstopil... Spustil se je ob fiksira-nih vrveh japonske direkti-sim<\ ki je ob tem bivaku nrečila našo smer. Tako je imel olajšan in varen sestop. Opazila sva ga, ko se je že spuščal. Moral je imeti svoje razloge, da je odstopil. O vzrokih njegovega odstopa takrat nisva dosti razmišljala, pa tudi čas in razdalja nam nista tega dopuščala. Zaklicali smo si le: »Srečno in na svidenje v dolini!« V srcih pa nam je bilo vsem hudo. Slovo od tovariša v steni ni lahko! (Dalje prihodnjič) PlSE FRANC VERKO ima že staro navado, preplezati kakšen težaven de-talj kar na prosto. No, ker se dobro razumeva, me je ubogal. Pogosto je dajal komande. Popusti belo vrv, zategni rdečo ali pa obratno. To je pomenilo, da hitro napreduje. Po dobri uri je prispel do varovališča. Zamenjala sva položaj. On varuje, jaz ležem kot drugi. Z žemarji je možno res hitro napredovati. Imel sem občutek, da goljufam prijatelja, ki je V SEVERNI STENI GORE STRAHOV Lepo ga je bilo gledati, ko si je v stopni zanki oddahnil, zatem pa začel z večjo moralno oporo in s hitrejšim plezanjem. Razpoka se je širila, tako da je proti varovališču moral kombinirati vzporedno »Dušanove pik ase« z lesenimi zagoz-dami. Vedel sem, da zna biti zelo drzen, predvsem, če ga skala ujezi. Moral sem ga večkrat opozoriti, naj zabije, če se le da, ker moral kot prvi tako trpeti, jaz pa lahkotno hodim po vrvi in izbijam kline. Med plezanjem sem po Ivčevem vriskanju sklepal, da ima odlično varovališče. Ko pa sem prišel do njega, je visel na gladki plošči kot netopir. Od tu naprej so se začeli najtežji raztežaji te smeri. Klini so bili redki, pa saj se jih ni dalo kam zabiti in še ti so bili majavi. Varovališče je bilo tako slabo, da sva zaradi varnosti zavrtala ter zabila svedrovec in ga tako malo ojačala. Za nadaljnji raztežaj sem bil jaz na vrsti kot prvi. Hitro sva si menjala opremo in se križala. Splezal sem do prvega klina v katerem je visel konec stare vrvi. Kar gledam, kje se gre naprej. Stojim v stremenih in se razgledujem. Skala je nad mano videti mokra in spolzka. Odločil sem sc kar preko previsne sluzaste žniule, nad katero se je videla ozka razpoka. Ko sem že splezal kakšnih 10 metrov, sem bil še vedno prepričan, da nisem več v pravi smeri, ker v takšnih težavah bi morali biti v steni zabiti klini. Posvetoval sem se s prijateljem. Odgovoril je, da po opisu smeri kratka razpoka in nato navpična 100-meLrska stena popolnoma ustreza. Nadaljeval sem z delom. Nekaj časa je že šlo, vendar poč je postajala vse ožja. Malo se počijeva, nato pa zopet bašem naprej. (DALJE PRIHODNJIČ) ZA SPOMENIK NOB SO PRISPEVALI V šaleškem rudarju smo že dvakrat objavili seznam delovnih organizacij in posameznikov, ki so dali denarni prispevek za gradnjo osrednjega spomenika NOB v Velenju. Občinski odbor ZZB NOV še vedno zbira denar. V prodaji so vrednostni boni. Zdaj teče akcija med kmeti, upokojenci in gospodinjami. Pri zaposlenih in zasebnih obrtnikih pa bodo zbiranje prispevkov kmalu zaključili. MLADI SE ZANIMAJO ZA GOSPODARJENJE Za spomenik NOB so še prispevali: zasebni obrtniki: — Olga Aljaž, frizerka, 200 din; Franc Atelšek, av-toprevoznik, 1.000; Vlado Bizjak, krojač, 150; Amalija Bitenc, cinkanje, 1.000; Silvo Goršek, traktorist, 200; Ferdo Grmič, avtoprevoznik, 600; Franc Hočevar, zidar, 500; Anton Hrnčič, zidar, 500; Džafcr Ibrahimi, slaščičar, 400; Albert Jan, avtoprevoznik, 1.000; Jože Jelen, elektroinštalater, 50; Vinko Koprivnik, Žagar, 200; Ilija Kuprešak, zidar, 300; Dominik Lipnikar, prevoznik, 200; Berta Me-ža, gostilničarka, 50; Vlado Miklavžina, avtoprevoznik, 200; Ivan Novinšek, mizar, 100; Anton Oštir, servis, 300; Martin Podlesnik, avtoprevoznik, 1.000; Alojz Račič, teracer, 500; Alojz Rožič, traktorist, 200; Friderik Strmšek, mizar, 100; Vanlentin Stakne, slikople-slcar, 300; Jože Stropnik, Žagar, 300; Jože Silovšck, taksist, 50; Elizabeta Sag-meister, drobni predmeti, 100; Jože Šket, pečar, 100; Stane Šmajdl, gostilničar — dodatno 200; Marija Volk, gostilničarka, 400; Glin Nazarje, 405; »Oljka« Šmartno ob Paki, 600; bolnica Topolšica, 850; KZSZ — podr. Velenje, 250; prosvetni delavci Velenje, 1.455 din; prispevki delovnih organizacij — občinski sindikalni svet Velenje, 20.000; občinska konferenca ZMS Velenje, 500; občinska ZPM Velenje, 500; občinsko sodišče Šoštanj, 500; TGO Gorenje Velenje, 70.000; rudnik lignita Velenje, 40.000, ERA Velenje, 15.000; izdelovalnica gumiranega papirja Velenje, 3.000; komunalno obrtni center Velenje, 20.000; Služba družbenega knjigovodstva Šoštanj, 500; gostinsko podjetje »Pod gradom« Velenje, 5.000; hotel Paka Velenje, 5.000; kleparstvo-vo-dovod Šoštanj, 5.000; zdravstveni dom Velenje, 6.000; rudarski šolski center Velenje, 10.000; »Vino« Šmartno ob Paki, 3.000; tovarna usnja Šoštanj, 5.000; bolnica Topolšica, 2.500; Zarja Šoštanj, 5.000; gostinsko podjetje »Kajuhov dom« Šoštanj, 2.000; Veterinarska postaja Velenje, 140; Avto-moto Celje, 500; Can- Na nedavnem seminarju za vodstva mladinskih aktivov iz delovnih organizacij velenjske občine, so se med drugim seznanili tudi z uspehi gospodarjenja v preteklem letu. Seminariste sta o gospodarstvu seznanila podpredsednik občinske skupščine Drago Tratnik in Hermina Klančnikova. U-gotovili so, da je gospodarska moč naših kolektivov precejšnja, vendar bi morale nekatere manjše delovne organizacije hitreje napredovati in upoštevati boljše programe ter novejšo tehnologijo. Mladinci so se na seminarju seznanili tudi z gradnjo negospodarskih investicij iz sredstev krajevnega samopraspevka in združenimi sredstvi delovnih organizacij. Ker nekatere delovne organizacije še vedno niso prispevale zavezani delež v sklad negospodarskih investicij, so bili mnenja, da morajo te obveznosti čimprej poravnati, če hočemo v velenjski občini z izgradnjo nekaterih planiranih objektov nadaljevati. Pogovarjali so se tudi o nadaljnjem razvoju šolstva v naši občini in podprli formiranje srednjega šolskega centra. Menili so, da bi lahko združevali tudi osnovno šolstvo in tako prihranili sredstva. Tudi nekatere manjše ustanove bi lahko razmislile o določenih skupnih službah. Razpravljali so o sodelovanju družbenopolitičnih organizacijah znotraj ko- marsikje še nezadovoljivo. Odnos mladih do organov samoupravljanja mora postati odgovornejši. Naša mlada generacija se mora zavzemati, da ustavni a-mandmaji, ki določajo nadaljnji razvoj samoupravljanja, postanejo stvarnost. PREGLEDALI SO DELO KLUBOV OZN Na nedavni seji občinske konference klubov OZN Velenje so ugotovili, da je delo v nekaterih klubih le formalno. Najboljše delajo klubi OZN na osnovnih šolah, kjer je večja pomoč mentorjev. Po drugi strani pa so nekateri menili, da delo klubov OZN na nekaterih šolah zapostavljajo in večjo pozornost posvečajo delu aktivov Zveze mladine in pionirske organizacije. Zato so se zavzeli, da bi izboljšali sodelovanje med mladinsko organizacijo in klubi OZN. Občinska konferenca klubov OZN bo morala odigrati večjo vlogo pri delu klubov na terenu in vanje pritegniti več mladine. Najvažnejša naloga klubov OZN v letošnjem letu bo borba proti onesnaženju zraka in okolja. Na eni izmed prihodnjih sej se bodo konkretno pogovorili, kaj lahko v organizaciji klubov OZN naredijo s to akcijo v velenjski občini. Na seji konference so izvolili novo vodstvo, za predsednika občinske konferen- Na seminarju so se dogovorili o konkretnih nalogah, ki jih bodo uresničili v aktivih Zveze mladine. V tem času imajo že sestanke v posameznih kolektivih na katerih se dogovarjajo o skupnih akcijah, zlasti pa kako bodo v tem času or- ganizirali izobraževanje. Aktivi Zveze mladine bodo pripravili tudi razgovore z vodstvi podjetij o uspehih gospodarjenja v preteklih letih in letošnjih delovnih načrtih. Tam, kjer imajo vajence, pa bodo pripravili posebne razgovore z vajenci o njihovih problemih. Pred mladinskimi aktivi je dosti nalog. Prav gotovo pa bodo dosegli tudi uspehe, če bo pri delu sodelovalo čim več mladincev. DOM IVA SLEMENU vabi cenjene goste vsako soboto in nedeljo na lovske specialitete Cesta je plužena! karjeva založba Ljubljana, Jože Zirnšek, krojač, 100; 500; Izletnik Celje,, 1.000;. lektiva, ker ja.dogovjmjarjje ce klubov OZN pa Janka> Tinka Zaje, gostilničarka, Sanatorij Ravne," 500; sin- med subjektivnimi silami'' I3dtfrfe'fja. : •r ' ' Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Podjetju za PTT promet Celje objavlja prosta delovna mesta PISMONOŠ pri pošti Velenje in Šoštanj Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — popolna osemletka — strokovni izpit Posebni pogoji: — vozniško dovoljenje A kategorije Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 10 dni po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Podjetju za ptt promet Celje, 63001 Celje, poštni predal 171. 300; Marija Zaje, gostilničarka, 100; David Zibero-vič, slaščičar, 500; Stane Firšt, ključavničar, 500; Ferdo Ježovnik, avtoprevoznik, 300; Milan Štimac, zobozdravnik, 150; Ingeborg Bolič, 100; Marjeta Gorlov, frizerka, 100; Marija Pavlin, šivilja, 50; Alojz Ogradi, avtoklepar, 100; Jože Pirh, gostilničar, 500 din; člani delovnih kolektivov: — rudarski šolski center — dodatno 980; gostinsko podjetje »Pod gradom« Velenje, 335; komunalno obrtni center Velenje, 1.500; ERA Velenje, 2.000; Lekarna Velenje, 200; Zavod za zaposlovanje Velenje, 200; Polypex Šoštanj, 835; Lesna Šoštanj — dodatno 55; Toper Šoštanj, 275; tovarna usnja Šoštanj, 770; železniško prometna sekcija Šoštanj, 249; kleparstvo-vodovod Šoštanj, 250; prosvetni delavci Šoštanj, 670; dikat TGO Gorenje, 20.000; sindikat elektrarne Šoštanj, 6.000; učenci osnovne šole Bele vode, 100; Primožič Martin, Šoštanj, 200; zbral Jože Ževart, Velenje, 600; zbral sodnik Drago Šinkar, Šoštanj, 170 in zbrano v pisarni ŽZBNOV, 285 din. Na občinskem odboru ZZB NOV smo izvedeli, da še nimajo dovolj zbranih sredstev za vsa opravljena in dodatna dela. Zato vabijo občane, da po svojih močeh prispevajo denar za spomenik NOB. Denar lahko nakažete na tekoči račun 5074-8-344, Zveza združenj borcev NOV — občinski odbor Velenje ali pa vplačate z gotovino v pisarni občinskega združenja. Občinski odbor ZZB NOV se zahvaljuje vsem darovalcem za prispevke in za razumevanje, ki so ga pokazali pri gradnji spomenika. Obvestilo postaje milice Delavci postaje milice so našli več simbolov — znakov avtomobilov, različnih znamk, ki so bili verjetno ukradeni v Velenju. Lastniki, ki simbole pogrešajo, jih lahko dobijo na postaji milice. Imajo naslednje znake: Simca, BMW, Fiat, Audi, Fiat 124, NSU, Lancia ir še druge. Trgovsko podjetje » nucli od 14. do 19, februarja ZARJA JJ Šoštanj izredni 10% popust na vse vrste tekstila in tekstilnih izdelkov. CV/V. P m m t! i ii P * #75 #T5 ^ yM m m #3 (M VjfA ggte #5 S! yi>T3 ¥ vfe n n B i m >M Mi>T3 ELEKTROTEHNA TRGOVSKO, UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM NUDI v svojih prodajalnah: • 1 > • . . CELJE - Stanetova ulica 16 VELENJE - Prešernova ulica SLOVENJ GRADEC -- ves clektroinstalacijski material - elektromotorji, hidroforji - vodovodni in sanitarni material - keramične ploščice - akustika, radio in TV sprejemniki z nadomestnimi deli kuhinja GORENJE - gospodinjski aparati: hladilniki, štedilniki, pralni stroji VABIMO VAS K UGODNEMU NAKUPU! #T3 yM m 7M H i I (M m B 0 '■um B I H #3 yM #|3 #r3 #73 i b I i B g! II ff B Mi>T3 >4T3 !i>T3 yM Vi)T3