Razvoj govora in posebnosti v razvoju govora v najzgodnejšem otrokovem obdobju
Razvoj govora ni pomemben samo za oblikovanje in razovj človeka kot posameznika, ampak je pomemben tudi pri vzpostavljanju socialnih sti-kov. Danes si zelo težko predstavljamo človeka, ki bi se brez govornih sposobnosti uspešno vključeval v življenje, delo in družbo.
V razvoju govora, ki poteka vzporedno z razvojem gibanja in mišljenja ločimo dve fazi: pripravljalno fazo in jezikovno fazo. Takoj po rojstvu novorojenček zakriči. Ta krik je refleksnega značaja, novorojenček naz-nani, da živi. Prve mesece življenja otrok sam od sebe proizvaja glasove. Predno se glasovi kombinirajo v besede s pomenom se pri štirih mesecih otrokove starosti pojavijo skupine glasov v obliki beblanja. Otrok ponav-Ija zaloge kot npr.: MA, PA, BLA. TA. Čeprav se včasih zdi, da gre za besede, takšni zlogi še nimajo pomena. Bebljanje je vezano na čustveno razpoloženje otroka, to še ni prava beseda s pomenom. Prva beseda mora imeti določen pomen. Običajno se pojavi v enajstem mesecu. S pojavom prve besede preide otrok v govornem razvoju iz pripravljalne faze v jezi-kovno fazo.
V šestem mesecu pričenja otrok posnemati glasove iz okolja. kot npr.: MAMAMA. AMAM.
Težko je prepoznati kdaj se pojavi prva beseda, običajno je to v enaj-stem mesecu. Pri nekaterih otrocih je to MAMA, pri nekaterih TATA. pri nekaterih pa celo AVTO. Ko so otroci stari eno leto, govorijo povprečno tri besede.
Ob koncu drugega življenskega leta otrok že zna povezati dve besedi v stavek kot sta: »mama prišla«, »pil mleko«. Kmalu potem prične otrok sestavljati stavke s tremi besedami.
Že pred končanim prvim letom je potrebno otrokov govorni razvoj vzpodbujati. Med vsakdanjim negovanjem otroka naj se starši z njim čim več pogovarjajo. Oglašajo naj se mu, sodelujejo naj pri njegovem beb-Ijanju.
Vendar se govor ne razvija pri vseh otrocih enako hitro. Vzroki za zapoznel govorni razvoj so številni. Že med zdravimi otroki so velike individualne razlike. Pri nekaterih, ki so povsem zdravi se prva beseda lahko pojave veliko pozneje kot v enajstein mesecu, kot posledica govorne nezrelosti.
Ta je velikokrat družinsko pogojena, običajno se govor kasneje povsem spontano normalizira. Poleg običajne govorne nezrelosti lahko otrok kasni v svojem govornem razvoju zaradi fizioloških vzrokov (okvare ali motnje sluha in govornega aparata, motnje v delovanju živčnega sistema). psiholoških vzrokov (večkratnaoddajanje otroka v bolnico, ločitve otroka iz družine iz kakršnihkoli drugih razlogov, strahovi pri otroku), socialni vzroki (alkoholizem v družini, težki družinski pogoji). Vzrokov je pravza-prav še veliko več.
Opisali bi vam dva primera običajne govorne nezrelosti iz naše prakse.
Nina je prvič prišla v mentalno higienski oddelek pri dveh letih in pol. Pri 15. mesecih je uporabljala besedi ATA in MAMA, pozneje veliko čebljala, novih besed pa ni in ni bilo. Pregledi pri pediatru. otorinolaringo-logu in foniatru so pokazali, da ni fizioloških razlogov za zakasnel govorni razvoj. Pri psihološkem pregledu smo ugotovili, da je živahna, čustveno lepo odzivna, zelo aktivna in spontana v igri. Ugotovili smo nekoliko upočasnjen razvoj na vseh področjih dekličinega razvoja. zato je razum-Ijivo, da se tudi govor počasneje razvija. Sčasoma bo deklica ujela svoje vrstnike na vseh področih, tudi na govornem. Drugi primer je podoben. vendar ne gre za počasnejši razvoj ampak za neharmonični razvoj. Jure je prišel v metalno higienski oddelek pVi dveh letih in pol. Pri 11. mesecih je deček uporabljal prve besede, potem pa se je nehal oglašati. Pregledi pri specialistih so pokazali, da deček nekoliko slabše sliši zaradi zamašenih sluhovodov. Vendar tudi po izpiranju sluhovodov otrokov govorni bil boljši. V starosti 2 lel deček ni izgovarjal nobene besede, sporazumeval se je s kretnjami. Razumel je tudi velikoenostavnih navodil. Pri psihološkem pregledu smo ugotovili da otrok na vseh področjih. razen na področju govornega razvoja dosega svoje vrstnike. Tudi pri [em otroku se bo govor z razvojem in dozorevanjem normaliziral.
Takšnih primerov je sicer veliko, vendar svetujemo staršem, da so pozorni na vsak zaostanek v govornem razvoju. V primeru, da nc gre za običajno govorno nezrelost, je pomembno da čimprej ugotovimo vzroke in ustrezno ukrepamo. Dragi bralci!
Upajmo, da boste ponujeno roko sprejeli. Pišite nam, vsaka pobuda oziroma vaše izkušnje nam bodo dobrodošle, na naslov: ZDRAVSTVENI DOM ULBUANA SlSKA služba za zdravstveno varstvo otrok Menlalno-higienski uddelek Oerčeva 5, Ljubljana Al.l
UREDNIŠTVO »JAVNA TRIBUNA« - glasilo SZDL Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana