Mladi so prihodnost naše kulture CILJI NAŠEGA RAZVOJA NALOGE V LETU 1989 Najvažnejši cilj Železarne Ravne v I. 1989, ki mu morajo hiti podrejene vse naloge, je poslovati brez izgub, z 019 pokrivati rastoče življenjske stroške delavcev ter zbrati dovolj sredstev za najnujnejše investicije ter spet poživiti stanovanjsko gradnjo. To je težka, a ob prizadevanju vseh rešljiva naloga. Proizvajati moramo maksimalno, kolikor dovoljujejo naročila, naše kapacitete in kadri. Pomanjkanje naročil je alarm I. stopnje. Ker moramo najti tudi plačilno sposobne kupce, to gotovo pomeni agresivnejši nastop na tržišču. Letni načrt bomo dosegli le, če bo vsak mesečni cilj pomenil dvanajstino letnega načrta. Pri neenakomerni zasedenosti z naročili moramo najprej izkoristiti vse kapacitete v podjetju in opraviti potrebne premestitve, šele potem iskati pomoč zunaj. Bistveno hitreje kot zdaj moramo z dobrim informacijskim sistemom spremljati razmerja med cenami surovin, energije in naših izdelkov, da se bomo lahko brez izgub prilagajali trendom na tržišču. Mnogo več pozornosti kot doslej moramo nameniti asortimentu. Nazadovali smo zaradi kratkovidnega preudarka, daje laže izdelovati navadne kvalitete, kar je sicer res, a je tu zato konkurenca večja in cene nižje. Zato nujno potrebujemo zahtevnejši asortiment. Internim dobavam moramo dajati vso prednost. Z njimi omogočimo delo vseh tozdov in doseganje skupnih ciljev. Pri nižanju stroškov in izkoriščanju delovnega časa imamo še vedno velike rezerve. Ker nihče ni preklical ukrepov za vzdrževanje delovne in tehnološke discipline, jih moramo izvajati. (Vir: predavanje predsednika PO mag. Žunca 19. I. 1989) Rast in razvoj železarne v preteklih desetih letih kaže, da se nismo povsem ognili značilnostim jugoslovanskega gospodarstva, ki je gojilo bolj proizvodni kot tržni koncept in verjelo v poslovne gigante. Ker smo do leta '85 prodali vse, kar smo izdelali, celo neuspelo proizvodnjo, in so iskali kupci nas, ne mi njih, se nas je polastilo še dodatno (zdaj že lep čas) zmotno prepričanje, da smo ne le veliki, ampak tudi zelo dobri. Ker seje zelo težko posloviti od starih miselnih shem, marsikdo med nami še zmeraj ni dojel, za koliko so se razmere odtlej spremenile. Takšne so nekatere glavne smeri našega prihodnjega razvoja: — Vlagali bomo v dobre, tržno usmerjene projekte, saj še zmeraj tržimo preveč materialov in energije ter premalo znanja in kvalitete. Nenehno se moramo truditi za manjše specifične porabe energije, za zdravo okolje, za boljšo kadrovsko strukturo, vse to pa mora dati tudi skupni cilj večji dobiček. Spet moramo postati tovarna plemenitih jekel, zato moramo v metalurški proizvodnji izločiti vsa navadna in nizko legirana jekla ter preiti na visoko legirana ter na nikljeve in titanove super legure. Taka jekla oz. zlitine moramo potem finalizirati do najvišje možne stopnje; večji del sami ali v povezavi s kooperanti. Tak proizvodni program zahteva seveda veliko fleksibilnost in dobro logistiko. — Strojegradnja naj bi se usmerila v graditev proizvodnih fleksibilnih linij in inženiring ter v robotiko pri opremi, ki jo izdelujemo sami. Naši glavni projekti za prihodnost Specialna jeklarna, brzorezna jekla, konti liv, sekundarna termična obdelava večvrednih izdelkov, valji, rezila (krožna), veliki ležaji, orodja za strojegradnjo. To je seveda le del programa, ki pa je bil na IS SRS ugodno sprejet, in bo naša vstopnica v Evropo '92. Imamo pa že zdaj nekaj programov, s katerimi objektivno spadamo v svetovno kvaliteto, to so: — rezila, valji in armature. Vendar za zdaj zaradi malomarnosti (roki, kvaliteta) še ne dosegamo učinkov, kot bi jih lahko, s tem pa tudi še ne slovesa zanesljivega podjetja, a to je gotovo naš veliki cilj. (Vir: predavanje predsednika poslovodnega odbora) IZ VSEBINE • Sindikat v-navzkrižju interesov • Aktualno — ne le v tem mesecu • Nova doktorja znanosti • Beseda delavcev: Pred novim sistemom OD • Inovatorja železarne 9 December le finančno uspešen 9 Oskrba z energijo • Tovarna, ki hoče biti dobra • Sendzimir nam ponuja roko 9 Kaj smemo vedeti o kromu • Politika + ekonomija = politična ekonomija 9 Inovacije v novembru in decembru 1988 9 Kako sledimo apelu »just in time« 9 Varčevanje z energijo 9 Vsak otrok ima pravico do družine 9 Čuvajmo svoje bogastvo — zdrave roke in noge 9 Kultura 9 Rekreacija in šport 9 40 let Koroške osrednje knjižnice 9 Imena mesecev 9_ Uršljegorski svet IZ DEU SINDIKATA V navzkrižju interesov Če začnem pri prvem možu sindikata v Sloveniji tov. Mihu Ravniku, moram ugotoviti, da je s svojimi javnimi nastopi v januarju presnetil, kajti poleg že prevečkrat izgovorjene fraze »sindikat se mora preleviti iz politične v delavsko organizacijo«, je nakazal možnost, da sindikat izstopi iz SZDL, kajti »sindikat ni organiziran na osnovi ideologije, ampak interesa delavcev«. Tako se sindikat, kot je naglasil Miha Ravnik, poslavlja od vloge politične organizacije, ki je bila samodejni, sestavni in podporni člen sistema odločanja oz. upravljanja oblasti, ta pa mu je v bistvu jemala vajeti iz rok. Posledica je bila, da se je moral sindikat stalno samo braniti, drugi pa so ga nenehno napadali. Zdi se torej, da danes sindikat začenja ustavljati igro. To dela z namenom, da se iz politične resnično prelevi v delavsko organizacijo. Priča eni takšnih konkretnih levitev smo tudi v železarni Ravne. V dokaz lahko navedem vsaj tri primere »rezanja popkovine z oblastjo«. Prvi je s 5. januarja letos, ko so predsedniki sindikatov na skupnem sestanku zaradi teze, da mora delavec za polni delovni čas primerno zaslužiti in zaradi poviševanj v drugih delovnih okoljih sklenili — v imenu delavcev, katerih predstavniki so — da je treba v OD vnesti večji razpon, saj strokovni kader uhaja iz železarne, da je treba zagotoviti ustrezen najnižji OD ter da se mora decembrski OD povečati za inovacijski dinar + 30 % oz. da se poprečni OD v železarni poveča za 50 %. Oblikovali so tudi sklep, da se 9. januarja sestanejo s poslovodno strukturo in skušajo zahteve uveljaviti, nakar »se bomo dogovorili o nadaljnji akciji, tudi o eventualnem organiziranju stavke.« Drugi primer je tudi iz januarja, ko se je v železarni pojavilo anonimno pismo z zdaj že dokazano lažnimi obtožbami na račun zakonitega dela kadrovske službe, in se je sindikat znašel v položaju »kon-tra«, tretjih primerov »kontra« pa lahko naštejem kar več. Dvema je možno določiti skupni imenovalec, ki ga je mogoče razložiti tudi kot nezaupanje v korektno opravljanje dela strokovnih služb. Gre za pripombi na pravilnik o stanovanjskih razmerjih in na pravilnik o letovanju, da se mora »ogled stanovanja vršiti s komisijo odbora za družbeni standard« in da pri raz- porejanju kandidatov za letovanje sodeluje komisija odbora za družbeni standard (v predlogu bi se oboje opravljalo brez komisij, kar v strokovni službi). Kot zadnji primer v kategoriji tretjih pa bi navedla še zahtevo sindikata, da — logično, da spet v interesu delavcev — ne sprejme predlagane podražitve mineralne vode s 50 na 500 din. Zdaj seveda sledi vprašanje, kaj je sindikat z naštetimi pozicijami »kontra«, ki so bile vse v interesu delavcev in s katerimi se je sindikat pokazal kot organizacija varovanja socialnega in gmotnega položaja delavcev, dosegel. To bolj ali manj vemo: v zahtevi po 50% povišanju DO kompromis s PO (plače so se povečale za 30 %), pri anonimnem pismu je potegnil krajšo (očitek, da ni preveril resničnosti vsebine pispia), pri predlogih za pravilnik je delno uspel, za mineralno vodo še danes, ko to pišem, ne vem. Nič posebnega, bo kdo rekel po naštetem; tako malo, da je celo vprašanje, če sploh moremo govoriti o kakšni spremembi. Ampak moremo, kajti pri vsem tem ne smemo pozabiti, da z glavo skozi zid tudi sindikat ne more. Ne more vendar popolnoma ignorirati spoznanj, da so OD odvisni od rezultatov dela, da mora biti politika OD takšna, da bo zagotavljala tudi razvoj podjetja itd. Skratka, da sindikat tudi v novi vlogi pri nas in danes ne more za vsako ceno biti zagovornik vsega, kar si delavec izmisli (anonimnega pisma npr.). Med skrajnostima za in proti je torej kompromis, ki se zdi na poti k samostojnosti sindikata tudi še dobra rešitev, predvsem pa potem, ko je sprejet, za sindikat pomeni, da je bilo mnenje sindikata vendarle upoštevano. To pa je tisto trganje popkovine: žal tudi boleče, tako za sindikat kot za oblast. In če končam pri prvem, možu sindikata v Železarni Ravne tov. Branku Kakerju, moram ugotoviti, da se nanj, kot na svojega predsednika sindikata, v nakazani prenovi lahko zanesem. V škodo delavcev se namreč on ne odloča. H. Merkač Kovinar AKTUALNO NE LE V TEM MESECU Delavski svet železarne je na svoji 8. seji v začetku februarja obravnaval več pomembnih zadev, ki niso aktualne le v tem mesecu, ampak stalno živo zadevajo naše delo oz. poslovanje. Odločitev o nekaterih izmed njih (organizacijske spremembe npr.) je celo dolgoročnega pomena, odločitev o drugih pa je zelo pomembna za letošnje leto (poslovna in kadrovska politika). Ta področja so: a) način določanja mesečne višine OD in kontrolne točke za spremljanje uresničevanja dogovorjene politike OD b) cilji poslovne politike za leto 1989 in zbirnega plana izrabe delovnega časa c) splošna problematika na stanovanjskem področju, posebej v samskih domovih č) cilji in izhodišča za organizacijske spremembe v delovni organizaciji d) kadrovska politika za leto 1989 e) problematika reševanja delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo v 0 delovanje krožkov kvalitete in delo pospeševalcev inventivne dejavnosti. Ker je vsaka točka tema zase, bomo o najpomembnejših še posebej pisali ali v Novicah ali v Fuži-narju. (Vir: gradivo za 8. sejo DS železarne) ZADNJA SEJA DELAVSKEGA SVETA V LETU 1988 V torek. 27. decembra, je bila na Rimskem vrelcu lanska zadnja, slavnostna seja delavskega sveta Železarne Ravne. Na njej so podelili priznanja novatorjem železarne v letu 1988 (dobili sojih Vojko Karner iz Kovačnice, Karel Podlesnik iz Kovinarstva, skupina, v kateri so sodelovali Jožko Kert, Mija Stermec, Mirko Glavica iz K K in Alojz Janežič iz Energije, ter Drago Klemenc iz Strojev in delov za dolgoletno inovativno delo) ter priznanji za dobro poslovno sodelovanje Uniorju iz Zreč in Mašinosavezu iz Beograda. Predsednik sindikata železarne se je zahvalil dosedanjemu predsedniku delavskega sveta Vladu Strahovniku za vestno opravljanje funkcije — ker je postal ravnatelj Kontrole kakovosti, je namreč odslej ne bo več opravljal. Delegatom in gostom je o nalogah v letu 1989 spregovoril predsednik PO Jože Žunec, v duhu časa jim je s prazno malho pomahal dedek Mraz, nakar jim je pevski zbor Hotuljci zapel nekaj pesmi. Sledila je večerja s pogovorom ob zlati kapljici. M. P. NOVA DOKTORJA ZNANOSTI DR. JANKO GNAMUŠ Sredi decembra 1988 je vodja službe za razvoj toplotne obdelave v tozdu RPT Železarne Ravne dipl. inž Janko Gnamuš na Rudarski visoki šoli v avstrijskem Leob-nu postal doktor znanosti. To ni bil samo vrh njegove dosedanje strokovne poti, ampak je bila svečana razglasitev novih doktorjev tudi dogodek leta v tem upravnem središču Zgornje Štajerske, ki leži sredi rudnikov železove rude in rjavega premoga. Saj ne, da promocije ne bi bile svečane tudi v domovini, gotovo so. Ampak tam je vzdušje še posebej slovesno, kakor da je mesto intimno povezano s svojo svetovno znano univerzo, kraj in šola pa s pridobivanjem rud. In znanje, znanost ima v svetu posebno visok ugled. Zato so v nabito polno dvorano razen bodočih doktorjev, njihovih družin in prijateljev prišli tudi vsi predstavniki javnega življenja iz mesta; profesorji, člani komisije, vsi v svečanih črnih rudarskih uniformah. Ob predstavitvi vsakega kandidata so razen disertacije in njenega pomena za določeno vedo popisali tudi življenjsko in poklicno pot novih doktorjev. Janko Gnamuš se je rodil novembra leta 1931 v Kotljah. Ko je obiskoval osnovno šolo, ni mogel niti slutiti, da bo na Ravnah kdaj gimnazija in on njen maturant. Nasprotno, vojna mu je zavrla redno šolanje in so se mu zato odmaknili tudi datumi mature in diplome na metalurški fakulteti v Ljubljani. (Kako nekam težko je danes sprejeti podatek, da je bilo treba na njej opraviti 43 izpitov). Po odsluženi vojaščini se je zaposlil v Železarni Ravne leta 1962 in začel pot, tako značilno za mlade inženirje pri nas: najprej asistent v obratu, nato obratni inženir za termično obdelavo v kalilnici, potem obratovod-ja termične obdelave, glavni tehnolog; od leta 1980 je na‘današ-njem delovnem mestu. Od začetka je torej ves čas pri termični obdelavi, vendar je ves čas delal (in seveda še dela) pri razvijanju uporabnosti jekel. Tudi svojo disertacijo je zastavil in obdelal tako: Vplivi na tehnologijo proizvodnje platiranih ledeburitnih jekel. Iz nje sledi, da lahko izdelujemo npr. vložek za nože iz vsakega orodnega jekla, ki ga proizvajamo v Železarni Ravne. Spojno cono poznamo celo tako dobro, da bi lahko izdelovali tudi karkoli drugega, ne samo industrijske nože. Lahko bi se npr. lotili celo platiranja cevi za naftno industrijo, torej visoke tehnologije, kjer zdaj daleč vodijo ZDA pred Avstrijo. Na tretjem mestu bi se lahko pojavila Železarna Ravne. V kratkem bo s sodelavci predstavil novo tehnologijo lo-tanja in kaljenja. (O njej bomo se- veda pisali, ko bo pravi čas za predstavitev). Ob svojem razvojno — raziskovalnem delu dr. Gnamuš nikoli ne pozabi na tržna načela, ob ekonomskih vprašanjih pa tudi ne na ekologijo. Pri njem je vse povezano tako naravno, da se človek začudi, kako da ni tako povsod. Za Gnamuša je bila od gimnazijskih let naprej zmeraj značilna izredna zavzetost za vse, kar je počel, s čimer se je ukvarjal. Ce ga kaj ni zanimalo, je tisto raje pustil pri miru. Toda stvar, ki se je je lotil, je morala biti v središču pozornosti, njegove in drugih. Tak je ostal tudi danes. Dostikrat pri njem brni telefon in so na drugi strani žice ljudje, ki sprašujejo za nasvet o kaljenju, popuščanju, uporabi elektrod in deset takih reči. Ko Gnamuš spregovori, začne hkrati tudi risati. Tako na papirju v hipu nastane diagram; opremljen s številkami, podpre živo besedo. Živahni način podajanja, z istočasno grafično ponazoritvijo izdaja dobrega predavatelja. Zdi Dr. Dorde Dobi je bil rojen 1952. leta v Novem Sadu; osnovno šolo je obiskoval v Bački Palanki in v Gračanih pri Zagrebu; 1971. leta je končal strojno tehnično šolo v Zagrebu; 1978. leta je diplomiral na Fakulteti za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu na temo »Določevanje lomne žilavosti nekaterih domačih legiranih jekel«. Dr. Dobi se je v Železarni Ravne zaposlil leta 1979, in sicer na področju raziskovanja metodike preizkušanja konstrukcijskih jekel v službi metalurških raziskav. Že leta 1979 je tudi vpisal 3. stopnjo študija na matični fakulteti v Zagrebu, smer Materiali v strojništvu, modul Izbor in raziskovanje materialov. Magistriral je leta 1982 z nalogo »Vpliv nopuščne temperature na menansko obstojnost jekel za poboljšanje«. Maja 1985 je nato prijavil doktorat in ga uspešno opravil 17. novembra Tani na Fakulteti za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu. Naslov njegove doktorske disertacije je »Vpliv strukturnega stanja jekla na lomno odpornost«. Delo je rezultat avtorjevega dolgoletnega ukvarjanja s preizkušanjem ži-lavosti jekla kot dejavnikom za zmanjšanje nevarnosti krhkega loma. Pomen dr. Dobijevega dela, opravljenega za to disertacijo, in rezultati, dobljeni z rjjim, nedvomno presegajo okvire Železarne Ravne in so znanstvenega pomena za stroko, t.i. področje materialov, ne le v Jugoslaviji, ampak tudi v svetu. Dr. Dobi je pri svojem znanstve-no-raziskovalnem delu izhajal iz problema, s katerim se termika alno srečuje: lom v konstrukciji, eprav so ga začeli reševati že v stoletjih pred našim, je problem še se, da ni stvari, o kateri bi hotel govoriti s hladno akademsko objektivnostjo. Zmeraj se za stvar zavema in o njej prepričuje sogovornika. Zelo veliko energije je v njem, najbrž tudi trme. Kako bi sicer pri 51 letih zmogel voljo za šest let garaškega študija in za premnoge poti v Leoben, kjer svoje naloge ni zagovarjal samo enkrat na zadnjem strogem rigorozu, ampak jo je vedno znova, kadarkoli se je sestal s svojima dvema mentorjema. Uspel je z nečim, kar sicer v svetu eksaktnih ved ni ravno pravilo, namreč, da je iz proizvodne prakse s svojo disertacijo dal prispevek k znanosti. Zase pravi, da je rojen optimist, a zadnji čas s kančkom pesimizma, ker pač ne pomni samo vseh številnih sprememb pri nas po vojni, ampak ve tudi, kako so zmeraj isti ljudje za vsako od njih prisegali, daje najboljša - pa ni bila. In tako vse do danes. Korošec ni samo po rojstvu, ampak tudi po prepričanju. Takole pravi o rojakih: Korošci so izred- vedno in, kot je rekel dr. Dobi, »četudi je to le kapljica v uspešno reševanje te problematike, je ta kapljica pomembna.« Tako kot on se doslej še ni kdo lotil problema in vrednost oz. pomen naloge je prav v izvirnosti pristopa. Našel in verificiral je novo metodo (diagram KV-a oz. diagram energije udara), katere bistvo je v tem, da se po njej kvantificira občutljivost na razpoko. Na njeni osnovi se potem izbira nova vrsta jekla oz. toplotna obdelava pri izbranem jeklu, ki mora biti takšna, da je najmanjša nevarnost za krhki lom. Nova metoda bo torej omogočala lažjo izbiro iekla oz. optimalno toplotno obdelavo iekla, da bi bila občutljivost jekla na razpoke čim manjša. DR. DORDE DOBI no brihtni in pridni ljudje, a istočasno tudi mevžiji in silni nevoščljivci. Sam je vesel vsega, kar kak Korošec doseže, pa naj so bili to nekoč Mirko Bavče in brata Pudgarja ali zdaj Pušnikova ali tudi Marijan Smode (dodajmo: ali dr. Janko Gnamuš z gimnazije, ki je sicer že dala nekaj doktorjev, a je on šele drugi iz metalurgije). Zahvaljuje se za finančno pomoč Železarni Ravne, za sodelovanje pa tozdom Kovačnica, Valjarna, Industrijski noži, najožjim sodelavcem, službi MR in dipl. inž. Jožetu Borštnerju. Marjan Kolar Metoda je že predstavljena v ZRN, kjer je dr. Dobi tudli opravljal eksperimente, in po njegovih besedah je pričakovati, da jo oodo na institucijah, ki se ukvarjajo z materiali, uporabljali. Ko bo možnost, jo bomo uporabljali tudi v železarni. Dr. Dorda Dobija sta do zavidljivega naziv_ pitpeljala dva mota. ki ju ima v svojem življenju. Prvi se nanaša na njegov odnos do zna-ma, drugi ožje na odnos do stroke. Za znanje dr. Dobi pravi, da ga je vredno imeti, saj »če ga imaš, ti ga nihče ne more vzeti, četudi konkretnih koristi od njega nimaš. Seveda ni pomembno samo, da znanje imas, ampak ga moraš uporabljati. Zelo pomembno je, da znaš tam, kjer je treba, priti na lastni nivo. Da boš zanje uporabljal (če ga ne moreš, je vprašanje, zakaj ne), pa ne le to, ampak še nadgrajeval, pa veleva tudi obljuba, ki jo moraš dati na promocijam« Gotovo lahko ostane taka obljuba le izrečena. Toda pri dr. Dobiju se tega ni bati. Ima konkretne načrte za delo v prihodnje, ki jih je trdno pdločen izvajati kljub novi delovni zadolžitvi, ko je od decembra lani v.d. vodje mehanskega laboratorija in raziskav za konstrukcijska jekla v tozdu RPT. Drugi njegov moto, zapisan tudi v doktorski disertaciji, da »od materiala lahko zahtevamo toliko, kolikor vemo o njem, vemo pa lahko toliko, kolikor smo ga preizkušali«, mu namreč kljub črnim mislim tu-intam še naprej ostaja bistven in vodilo nri nadaljnjem razvojno-ra-ziskovalnem delu. Helena Merkač (SC) December le finančno uspešen V decembru smo za planom skupne proizvodnje zaostali 13,5 odst. in tako zaključili leto z zaostankom 10,4 odst. Za 12.692 ton prodanih izdelkov smo iztržili 86,95 milijarde din, od tega na domačem trgu 10.179 ton ali 61,15 milijarde din, izvozili pa smo 2513 ton ali za 25,8 milijarde din oziroma za 5,556 milijona S. SKUPNA PROIZVODNJA POD NAČRTOM Dvanajstino letnega plana skupne proizvodnje so v JEKLARNI dosegli 91,9 odst., kar pa je le 83,8 odst. operativnega plana. Plan ni bil dosežen zaradi pomanjkanja naročil v predelovalnih tozdih, saj je 5 t peč obratovala le na dve izmeni, indukcijske peči pa so delale z večjimi zastoji. V jeklarni 2 je obratovala naenkrat le ena peč, vendar forsirano. Zaradi ukrepa čim večjega zmanjšanja zalog je primanjkovalo jeklenih odpadkov, FeCr surafineja z nizkim ogljikom in niklja. Prav tako so nastajale težave pri dobavah samotnih cevi za ponovce in cevi za pihanje. V JEKLOLIVARNI so operativni plan sicer dosegli, vendar pa zaostali za dvanajstino letnega plana za 12,2 odst., v kumulativi 17,6 odst. Za doseganje plana ni dovolj naročil, zadovoljivo je zasedena le livarna težke litine. VALJARNA je plan dosegla 85,9 odst.; pri gredicah 93,4 odst., pri srednjih profilih 79,2 odst. in pri lahkih profilih 53,1 odst. Vzrok nedoseganja plana je pomanjkanje vložka, zaradi česar je prišlo v decembru do blizu 137 ur zastojev. Vzrok nedoseganja plana v KOVAČNICI (saj znaša zaostanek 32,2 odst.) je pomanjkanje naročil. Zato je generalnemu remontu kovaškega stroja sledilo le delno obratovanje. Skladno z nižjo proizvodnjo so v tozdu zmanjšali število zaposlenih. Dostava vložka iz Jeklarne je potekala dobro, tako da težav ni bilo. Največji problem pa še nadalje ostaja pomanjkanje naročil za interne tozde in slab asortiment pri eksternih naročilih. Zelo nizka je bila proizvodnja v JEKLOVLEKU, saj so za planom zaostali 28,9 odst. Tako so plan dosegli pri vlečnem jeklu 82,5 odst., pri luščenem jeklu 58,8 odst. in pri vlečeni žici 71,5 odst., medtem ko je bil plan pri brušenem jeklu presežen za 12,1 odst. V tozdu vedno bolj prihaja do izraza kadrovska problematika.' V decembru nobeden od mehanskih tozdov razen Strojev in delov ni dosegel plana proizvodnje. Večino tozdov pestijo pogoste okvare strojev in pomanjkanje naročil. Tako so v Pnevmatičnih strojih le delno uspeli ublažiti prehud padec proizvodnje, nekoliko boljši finančni rezultat pa so dosegli z večjo odprodajo rezervnih delov. Tako kot je v TRO z naročili prezaseden oddelek krožnih žag, primanjkuje dela za orodje z izvrtino. Veliko dodatnega dela pa jim povzroča slaba kvaliteta pločevine za krožne žage glede na ravnost. Težave pa so tudi s prepogostimi okvarami strojev, ki so povrhu še stari in iztrošeni. PLAN PRODAJE NA DOMAČEM TRGU DOSEGLI LE TRIJE TOZDI V decembru smo količinski plan dosegli 93,6 odst. Dosegli so ga le v Težkih strojnih delih I 10,4 odst., Strojih in delih 120,6 odst. in v Armaturah 253,9 odst. Vsi drugi tozdi so za planom zaostali. V večini tozdov primanjkuje naročji ali pa jih je dovolj le za nekatere vrste izdelkov. Z naročili so sicer nekoliko na boljšem pri nožih, vendar pa imajo zelo neugoden asortiment. Še večje težave imajo v Pnevmatičnih strojih, saj trgovske hiše, ki to orodje prodajajo, nočejo imeti nikakršnih zalog. VLOŽNE SUROVINE VEDNO DRAŽJE Ob zavestnem zniževanju zalog starega železa, ferolegur in ostalih vložnih materialov proti koncu leta se stanje ni bistveno spremenilo niti v decembru. Zalog smo imeli le toliko, da proizvodnja ni bila motena ali kako drugače ovirana. Veliko težji pa je problem že skoraj katastrofalne porasti cen vseh vložnih surovin, ki pa še vedno rastejo. S precejšnjim zaostankom nam je končno le uspelo dobiti tudi prepotrebne elektro motorje za stiskalnice. UVOZ JE BIL NORMALEN Tudi v decembru je bila oskrba z uvoznimi materiali dobra in normalna. Zaloge oscilirajo le pri niklju in vanadiju, to pa zato, ker je cena teh materialov proti letu 1987 poskočila vsaj za 300 odst. in jih nabavljamo le tam in tedaj, ko so najcenejši. Nabave repromaterialov za stiskalnice ZDA so potekale kolikor toliko po planu, težave pa smo imeli pri zagotovitvi ozobljenj, ki naj bi bile rešene v začetku januarja. Fizični uvoz materialov smo tudi v decembru zavirali ter tako pripomogli k nizkemu stanju zalog konec leta. Pozitivne kooperacijske salde, ki so zaradi tega nastali, pa bomo delno uporabili pri uvozu za prodajo. IZVOZ USPEŠEN V decembru je bil izvoz zelo uspešen, saj smo v skupnem izvozili za prek 5,28 milijona $, kar je za več kot 51 odst. nad planom, od tega na konvertibilni trg za 3,19 milijona $. Tudi tokrat so glavni delež konvertibilnega izvoza nosili predvsem metalurški tozdi, medtem ko je bil klirinški izvoz dosežen predvsem v Strojih in delih. DOPUSTI IN BOLEZNI V decembru je znašal izkoristek delovnega časa 81,16 odst., odsotnosti 18,84 odst. in so bile razdeljene takole: - letni dopust 9,43 % - izredno plačani dopust 0,55 % - službena potovanja 0,29% - boleznine 7,21 % - druge plačane odsotnosti 1,23% neplačane odsotnosti 0,13% skupaj 18,84% Ure v podaljšanem delovnem času 1,43 odst. in so se glede na oktober znižale za 0,56 odst. lskrilec ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE TOZD SKUPNA PROIZVODNJA ton ODPREMA ton FAKTURIRANA REAUZACIJA din IZVOZ ■ IZVOZ din DOMAČ dir I TRG zbir zbir decemb. zbir decemb. zbir decemb. zbir decemb. zbir JEKLARNA 91,9 91,9 - - JEKLO LIVARNA 87,8 82.9 81,5 86,2 215,0 101, 1 31,1 129,0 79,7 198,1 235,8 93,9 VALJARNA 85,9 89,1 101,1 99,0 269,9 131,9 155,1 111,3 391,3 151,0 298,9 128, 1 KOVAČNICA 67,7 87,9 78,9 100,2 175,6 121,9 59,0 109,0 199,9 132,3 178,3 120,2 JEKLOVLEK 71,1 88,0 69,6 88,6 297,1 121,7 59,2 87,9 151,3 103,9 276,9 127,3 TEŽKI STROJNI DELI 71,0 80,7 100,7 99,9 251,0 119,8 67,8 68,6 299,6 128,7 ORODJARNA 52,6 69,9 38,9 90,0 93,1 101,2 97,9 79,8 231,3 77,8 90,1 101,7 STROJI IN DEU 119,1 89,0 152,3 87,1 927,9 123,9 269,2 88,9 618,9 125,8 278,6 122,3 - NOŽI, BRZOREZ. OROD. 62,2 69,7 112,1 66,9 299,3 99,8 128,5 63,5 397,0 96,2 159,5 102,9 - GREDICE 55,0 113,3 - INDUSTRIJSKI NOŽI 60,3 80,0 112,3 67,7 295,5 100,9 129,8 69,9 350,6 97,8 153,9 103,7 PNEVMATIČNI STROJI 63,0 76,7 79,0 86,7 182,9 98,0 293,6 129,8 719,5 199,2 159,0 95,8 VZMETARNA 77,1 85,7 63,5 89,6 201,3 137,9 51,1 77,7 120,8 90,1 218,9 197,7 TRO '89,8 99,3 83,1 88,2 195,7 110,5 198,3 119,5 379,7 196,9 161,6 103,8 KOVINARSTVO 88,0 98,8 71,3 96,8 998,8 138,9 2080, 1 2190,1 - 170,9 77,8 ARMATURE 66,2 91,9 103,1 102,7 222,9 131,8 75,8 87,7 199,6 113,7 301,6 183,2 BRATSTVO "PILE 67,0 88,7 76.5 81,9 210,6 102,1 - - - 213,8 103,7 MONTER 55,6 91,3 60,0 87,6 166,1 108,7 196,5 93,1 333,2 127,2 151,3 107,1 KAULNICA 208,0 171,5 208.0 171,5 STORITVE DRUGIH TOZD^)f 231,5 117,1 - - 227,7 119,3 DELOVNA ORGANIZACIJA 86,5 89,6 92, 1 96,9 259,0 122,3 151,1 96.5 377,2 128,5 228,7 120,8 SPOROČILA UREDNIŠTVA Informativni fužinar smo 25 let tiskali na klasičnem knjižnem tisku. Srebrni jubilej torej, ki ga sami nismo obešali na veliki zvon, kdo drug pa tudi ne. Z novim letom 1989 smo prešli na ofsetni tisk in hkrati zmanjšali format. Ta vrsta tiska omogoča večjo pestrost in grafično razgibanost. Ima pa nova tehnika tudi svoje posebnosti in nekaj navad moramo zato spremeniti. Za avtorje člankov je važno predvsem naslednje: — Po novem je načelno vsaka Fužinarjeva stran zaključena celota. Na tako stran gre do 150 tipkanih vrstic besedila, če je v vsaki vrstici 65 znakov (torej nikakor ne računalniških 80). Vsaka fotografija, skica (obvezno tuširana) ali tabela pomeni ustrezno število vrstic manj, npr. dvo-kolonska fotografija in 130 vrstic itn. To morajo upoštevati predvsem strokovnjaki, ki pišejo nasploh predolge članke. Včasih lahko za silo izberemo manjši tip črk, da stlačimo več na eno stran, toda droben tisk ni prijetno branje, zato tega ne počnemo radi. — Zdaj vsako številko načrtujemo dosti bolj natančno kot prej. Zato prosimo avtorje, da svoje prispevke najavijo prve dni v mesecu, oddajo pa jih med 15. in 20. Kdor tega ne bo upošteval, bo nemara čakal na objavo do naslednje številke. — Z upokojenci prihaja kdaj do nepotrebnih nesporazumov glede dostave Fužinarja. Naši nekdanji delavci ga prejemajo brezplačno naravnost iz tiskarne na naslove, ki jih dobimo od kadrovske službe. Kdor se preseli in ne javi spremembe naslova, se pač ne sme jeziti na nas, če ga ne prejema več. Za izboljšanje našega obveščanja je vztrajen predlog, da bi združili Fužinar in Novice v tednik. Ker so pri vsakem predlogu argumenti ZA in PROTI, jih poglejmo nekaj! ZA — Na 8—12 str. bi vsak teden brali novice, stare le nekaj dni. — Vseeno bi lahko vsak teden objavili 10—15 kratkih besedil. — Bolj kot zdaj bi prevladovala kratka besedila. PROTI Nobena bližnja tiskarna ne stiska 7.000 izvodov v 3 dneh. Res aktualne bi bile 2—3 str., vse drugo bi bila »zaloga«. — Ne zgodi se vsak teden toliko novega ali ne pride do nas. Naglica ne daje časa za preudarek: pisati ali počakati. _ — Res, ampak pisali bi jih novinarji. Zunanji sodelavci tako ne znajo ali nočejo. Tako se seveda da še nadaljevati, vendar ne mi, ampak naši bralci — delavci. Če ima kdo kaj povedati na temo FUŽINAR TEDNIK da ali ne, naj to napiše in pošlje ali pa sporoči po telefonu na št. 6304. Vse, kar bo tehtno, bomo objavili in honorirali. Urednik propan butana m bistvenega pomena, saj predstavlja količinska poraba neznatne količine. Večja poraba mazuta pa je bila na račun omejitve porabe zemeljskega plina. Tako je bila skupna porabljena toplota iz ZP + PB + M manjša za 3,6 %. F Poglejmo še nekaj podatkov o specifičnih porabah toplote in proizvodnji. Proizvodnja oziroma blagovna proizvodnja sta bili v primerjavi z lanskim decembrom višji za okoli 11 %, posamezne specifične porabe pa 909°/ V mej ,ansklh> le na skupno adjustirano robo se je povečala za Zelo slabe so specifične porabe vseh toplot v tozdih metalurške dejavnosti, saj je poprečna specifična poraba večja od plana za 17,73 %, v primerjavi z lanskim decembrom pa za 6,41 %. Le tozd Jeklarna in Valjarna sta bila v mejah normale, v vseh ostalih tozdih pa specifična poraba precej presega planirano. Precej so se povečale specifične porabe na račun ogrevanja prostorov, in to predvsem v tozdih TSD, Kalilnici in Je-klovleku, kjer so proizvodnje majhne in zaradi tega spremembe bolj občutne. Razmisleka potrebno je to, da se je kljub manjši proizvodnji v primerjavi s planom, pa tudi z novembrom, poraba energije povečala v decembru za okoli 11 %. Torej bomo morali vsi, od energetikov do porabnikov, poskrbeti, da bomo pri manjši proizvodnji zmanjšali tudi porabo energije, kolikor pač dovoljujejo tehnološki procesi. Količinski in vrednostni pregled porabe energentov v železarni v decembru 1988: 1. Primarni energenti Poraba Stroški v 000 din Elektro energija Zemeljski plin Butan propan Mazut Koks Karbid 19 956 501 kWh 6 304 615 SmJ 26 374 kg 672 750 kg 15 100 kg 4 058 032 3 778 930 33 395 553 598 33 703 2. Sekundarni energenti Poraba Stroški v 000 din nvcuicu lnd. voda Sanitarna topla voda Para Centralno ogrevanje Kisik Komprimirani zrak Cisti dušik Tehnični dušik Argon__________________ 5 273 kg 1 763 946 m5 10 600 m ’ 6 581 780 kg 15 137,200 MWh 644 203 kg 6 248 600 m 212 m 38 000 nv 11 289 m 74 896 297 110 126 744 568 378 499 883 485 694 224 279 I 350 II 888 112 966 Ing. Ferdo Kotnik NOVA STRUŽNICA ZA VALJE OSKRBA Z ENERGIJO V DECEMBRU Nenehna rast cen zdaj eni, zdaj drugi vrsti energije prinaša tudi nenehno rast stroškov porabljene energije v železarni, s tem pa seveda (udi višje proizvodne stroške. K takemu gibanju so v decembru pripomogle višje cene zemeljskega plina, podražile pa so se tudi vse vrste sekundarnih energentov. Po okvirnem izračunu znašajo za december skupni stroški porabljene energije že 9,9 milijarde din. Na tono blagovne proizvodnje znašajo stroški energije 855.236 din, kar je v primerjavi z novembrom porast za okoli 40 %. Na tako visok porast je poleg višjih cen energije v decembru vplival tudi 14 % padec blagovne proizvodnje in večja poraba energije zaradi nižjih zunanjih temperatur. V decembru je bila dobava in oskrba porabnikov z vsemi vrstami energentov zadovoljiva. Delno je bila reducirana poraba zemeljskega plina, ki na smo ga nadomestili z mazutom, ki smo ga v ta namen pokurili 201.820 kg. Zaradi dotrajanja plinovoda tekoče faze propan butana za 1PSEN peči v tozdu lnd. noži je prišlo do puščanja le-tega, zaradi česar smo plinovod obnovili z novim. Pri tem je bilo skupnega zastoja okoli 15 ur. Vsa načrtovana vzdrževalna dela, ki smo jih izveali v decembru na energetskih napravah in omrežju, pa niso vplivala na nemoteno energetsko oskrbo. Za normalno oskrbo porabnikov s kisikom smo zaradi premajhne zmogljivosti lastne kisikove naprave nabavili v Tovarni dušika Ruše 209.210 kg kisika ali 31,9 % od skupno porabljenega. Argon smo v celoti nabavili iz uvoza v količini 13.711 m1,,. Poleg ostale oskrbe porabnikov z energenti smo v železarni zbrali še 8.700 1 odpadnega olja, ki ga nato uporabimo kot kurivo. Iz primerjave porabe energentov je razvidno, da smo planirane porabe prekoračili pri kisiku za 15,4%, pri pari za 16,3 %, pri sanitarni topli vodi za 4,9%, pri hladilni vodi za 6,7 %, pri mazutu za 14% in pri butan propanu za 19,1 %. Vzrok večje porabe sanitarne tople vode, hladilne vode in kisika je enak, kot je bif v novembru, torej zaradi preventivnih ukrepov in spremenjene tehnologije pridobivanja jekla. Procent večje porabe V oddelku valjev tozda Stroji in deli uspešno dopolnjujejo strojni park. Ob koncu januarja so dali v pogon CNC stružnico EMAG USC 31, nasproti nje pa postavljajo še brusilni stroj firme Schaudt. S tem bo zaključen del projekta obdelave srednjih valjev. Na novi stružnci z dvema suportoma bodo lahko stružili valje kvalitete OHV4, dolge do 3000 mm, s premerom 500 mm in težke do 2500 kg. Programi so izdelani tako, da so doseženi visoki režimi dela in s tem kratki časi obdelave, kar pa zahteva zelo dobro orodje. Ce bodo torej v proizvodnji hoteli stroj dobro izrabiti, bodo zanj potrebovali uvoženo orodje in, seveda, serijsko proizvodnjo, torej dovolj naročil, kar pa trenutno, zaradi težav v jugoslovanskem železarstvu, še ni zagotovljeno. Kot je povedal vodja proizvodnje valjev dipl. inž. Niko Sonjak, so z novim strojem zadovoljni, razblinilo se je nezaupanje, ki so ga imeli ljudje zaradi dolgotrajne montaže in usposabljanja stroja, čemur je botroval tudi kratek dobavni rok, pa menda celo zapleti v jugoslovanski družbi. M. P. BESEDA DELAVCEV Pred novim sistemom OD Zaradi vse izrazitejše potrebe po enostavnejšem in učinkovitejšem sistemu OD, izražene v več delovnih okoljih v železarni, predvsem pa zaradi spremembe naše mikroorganizacijske prakse se v Železarni Ravne po borih dveh letih veljavnosti zdajšnjega sistema OD lotevamo novega. Ker so OD zapleteno, danes pa tudi vse občutljivejše področje, smo kljub podrobnim razlagam novega predloga v Vestniku in na samoupravnih delovnih skupinah povabili k besedi tov. Braneta Žerdonerja, člana poslovodnega odbora železarne za družbenoekonomske odnose, in tov. Filipa Rožanca, vodjo službe za oblikovanje sistema OD v Delovni skupnosti KSZ, ter kljub temu, da zapisniki samoupravnih delovnih skupin kažejo mnenje delavcev o predlogu, dali besedo o tej temi še nekaj delavcem. Vsem se za sodelovanje zahvaljujemo. BRANE ŽERDONER, dipl, soc., član PO: SISTEMI VZETI VLOGO, KI JE NE MORE IMETI »Pred dvema letoma sprejeta dolgoročna usmeritev v politiki OD je v Železarni Ravne bila, da naj se sistem od ohlapnih družbenih meril, AOD in individualnih normativov usmeri k čvrstemu merilu poslovne uspešnosti, k strokovnemu razvoju človeka in njegove ustvarjalnosti ter da naj se na teh osnovah bistverfo odprejo možnosti za rast OD. Že štrajk decembra' 1987 pa je opozoril, da zaradi nenenehne rasti življenjskih stroškov OD ne more biti več zgolj motivacijska kategorija, kakor so jo opredeljevale usmeritve, ampak tudi socialna. Zdaj je pripravljen novi predlog sistema OD. Kaj predvsem bo v njem OD: motivacijsko sredstvo, sredstvo za preživetje, ne glede na rezultate, plačilo za opravljeno delo? Katero merilo ga bo bistveno opredeljevalo?« »Mislim, da se predlog novega sistema približuje vsebinskim usmeritvam iz leta 1986, ko gre za prehod k delavcu in njegovi usposobljenosti za delo, ko gre za uveljavitev filozofije, da je treba sistem OD razbremeniti tiste vloge, ki je ne more imeti, to je regulacije in kadrovanja ter reševanja ergo-nomskd-ekoloških problemov. Pri vsaki razpravi pa je treba ločevati vprašanja, ki jih lahko reši sistem, in vprašanja, ki jih lahko reši politika višine OD. Če želimo, da bo živel katerikoli sistem OD s samo toliko konflikti, ki še ne ogrožajo normalne produktivnosti, potem moramo z višino osebnih dohodkov rešiti SOCIALNO PLAT. Zato moramo ustvariti takšen rezultat, ki bo preprečil padanje realnih OD. Sele ko osebni dohodki ne zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov, je mogoče znotraj sistema OD (razpon, variabilni del OD, upoštevanje rezultata dela) iskati motivacijske elemente. Predlog novega sistema OD sledi glavni misli o potrebni razbremenitvi vseh mogočih sankcij, ki so sedaj neposredno vezane na OD, o prehodu na delavčevo usposobljenost ter o poti k enostavnosti (tako z vidika števila elementov kot z vidika tehnike). Pri tem želimo doseči tudi to, da bomo za različne vrste poklicev oz. organizacijskih vlog uporabili različne kri- terije. Novi sistem sam po sebi ne zagotavlja višjih OD, jih pa ZAHTEVA. Žato smo poleg aktivnosti za izdelavo predloga in njegovo uresničitev zastavili tudi aktivnosti za zaustavitev padanja realnih OD, da bi izboljšali oz. zagotovili socialno plat.« »Pripombe delovnih skupin, ki so decembra lani obravnavale osnovna izhodišča novega sistema, so bile številne, kar dokazuje, da OD delavce živo zanimajo. Lahko, prosim, povzamete bistvene? Bodo katere med njimi pomembneje spremenile predlog, kot je bil v razpravi ?« Brane Žerdoner H|»V mesecu decembru smo z javno razpravo predvsem želeli dobiti povratno informacijo o predlogu večjih razponov, ki je leta nazaj nismo želeli niti sprožiti. Normalno je, da so delavci v razpravah, ki so potekale v časi^novih podražitev, poleg teh pripomb posredovali še številne druge. Tilavno ugotovitev bi lahko strnili v naslednjo misel: predlagani razpon ne bo sporen in ga bo možno izvesti, če bomo pri tem ustrezno poskrbeli za najnižji OD. Ker je takšno stališče prisotno tudi pri predlagatelju, lahko rečem. da bomo z zastavljenimi aktivnostmi nadaljevali.« »Kako načrtujete potek nadaljnjih dejavnosti pri oblikovanju sistema OD?« »Do sredine februarja bomo z Vestnikom objavili nadaljnje gradivo predloga novega sistema OD. V njem bomo na kratko povzeli pripombe in usmeritve prve faze razprave, v glavnem delu pa bomo prikazali predlagano strukturo novega istema OD. Na ta način bomo poskušali odgovoriti tudi tistim pripombam, ki so predvsem izražale skrb za ohranitev moči tistih deležev, ki so v preteklosti imeli pomembno vlogo. V nadaljevanju bomo po različnih skupinah zaposlenih izvedli strokovne raz- »Kot dolgoletni vodja službe za oblikovanje sistema OD imate pregled razvoja tega sistema v železarni. Zato zagotovo lahko predstavite bistvene vzroke in posledice sprememb oz. težnje, kaj naj bi OD v posameznih veljavnih sistemih OD bil.« »Sedanji sistem OD smo uveljavili leta 1976 in ga tako uporabljamo že več kot dvanajst let z nekaterimi bolj ali manj uspešnimi dopolnitvami. S sistemom OD pa je razumeti več njegovih sestavin, ki vplivajo na zadovoljstvo delavcev in mnenje o sistemu. Nivo OD in politika delitve je tisto, kar v bistvu največ vpliva na mnenje o sistemu OD. Iz primerjalnih podatkov od leta 1976 je možno ugotoviti, da je bil nivo OD sorazmerno najvišji v 4. kvartalu 1986 in I. kvartalu 1987. Seveda pa je treba pri tem upoštevati tudi poslovni uspeh, ki je bil v tistem obdobju zelo dober in je bil višji nivo OD tudi posledica ugodnih rezultatov. Trenutno je nivo OD bistveno nižji in temu primerno je tudi mnenje o delitvi oz. sistemu OD. Sistema AOD in PPD (analitična ocena dela in posebni pogoji dela) sta pravzaprav glavna elementa sistema OD. AOD v bistvu lismo dosti spreminjali, razen dopolnitve v oceni za fizični napor in odgovornost kar pa je bila pozitivna poteza. PPD počasi zgubljajo na moči OD zaradi drugih novih elementov OD (deficitarnost, izjemne temperature, linearni OD) in je vprašanje, ali so od I. do 3. skupine PPD še aktualni. Minulo delo in OP (osebni prispevek) OD iz minulega dela se je zdel ob uvedbi dobra rešitev, ki pa je v celoti zgubila smisel zaradi slabših rezultatov dela in sploh vprašljivosti M D ob deležu 013 za prave o tistih elementih in kriterijih, ki se tičejo posameznih struktur. Pričakujem, da bo sindikat železarne v vseh razpravah igral aktivno vlogo, saj želim, da bo pravilnik sprejet potem, ko bomo dosegli dogovor o vseh bistvenih vprašanjih.« delovno dobo. Z OP smo želeli vplivati na OD posameznika ali skupine delavcev oz. tozda. To nam ni najbolj uspelo, morda zaradi prevelike razdrobljenosti elementov OP. V OP pa so norme nekaj, kar je v redu tako, kot imamo trenutno rešeno, in s>cer, da je OP iz norm odvisen od produktivnosti. OP za ustvarjalnost je nekaj posebnega, kar bi ob ustreznem vrednotenju dela ne bilo potrebno. Deleži iz razporeditve delovnega časa pa so bolj ali manj stalni in jih uporabljajo vsa podjetja in vsi sistemi. Posebnosti, kot so dodatek za 4. izmeno, deficitarnost, izjemne temperature, izjemni pogoji dela, strokovni razvoj in linearni OD, so deleži, ki so največ vplivali na spremembe mimo sistema OD. Posledica takih rešitev je kompliciranost sistema. To so rešitve, ki smo jih uvedli v izjemnih trenutkih izsiljeni sestanki, grožnje in štrajk. Namesto, da bi iskali rešitve drugje, npr. neurejeno odpraševanje v Jeklarni, nezadostno ogrevanje v čistilnici, nizko vrednoteno delo, kjer ni možnosti dobiti delavcev, nizek najnižji OD in nizko vrednotenje strokovnega dela (povezano z nivojem OD), smo to reševali s temi rešitvami OD. Enostavnost sistema — vedno smo razmišljali, kako poenostaviti sistem, vendar to ni bilo možno zaradi razlogov, ki so navedeni zgoraj — razen tega, da smo nekoliko poenostavili plačilno kuverto in obračun nadur. V tej smeri nadaljujemo npr. obračun bolniške, nadomestil OD za dopust in odprave korekcije VIT) (predlog bo izdelan). Upam, da imamo dovolj izkušenj in v zadnjem času več posluha, da odpravimo vse nepotrebno »v sistemu OD« in ga z novimi predlogi res poenostavimo in naredimo bolj učinkovitega.« FIITP ROŽANC, vodja službe za sistem OD: MNENJE O SISTEMU OD JE ODVISNO OD NIVOJA OD IVAN RISTIČ, žarilec na konti peci v Valjarni: RAZPON 1:5 NI POŠTEN »Če vprašate kogarkoli na 4. izmeni, se ne bo strinjal s takim sistemom, kot je zdaj, ko je izmensko delo preslabo plačano. Zato je treba narediti novi sistem, treba pa je narediti pravičnega, da se vrednoti delo, pri tem pa upoštevajo tudi ciklus in pogoji, v katerih kdo dela. Seveda pa bo s takim predlogom težko uspeti, kajti na referendum gre celotni predlog. Tako odločajo o plačilu 4. izmene tudi tisti, ki se jih to ne tiče, in ker jih je več, nas preglasujejo. Moje mnenje o predlaganem razponu 1:5 je, da ni pošten in da bi moralo biti predlagatelja sram, da je takšnega predlagal. Razpon naj bi ostal tak, kot je zdaj. Nič niso to težnje k uravnilovki, uravnilovka je, če so osnove enake, če pa danes delavec in tehnik zaslužita enako, to ni uravnilovka. Ne more biti, kajti tehnik samo 8 ur dela, drugo — izmene, pogoji itd. — pa ga ne briga. Da razpona ne bi večali, je, upam, mnenje vseh delavcev železarne, kajti danes je v ospredju preživetje. Sem proti teoriji enakih želodcev, toda to, da nekateri niti živeti ne morejo več, ne gre. Še huje se mi zdi, da razlike vedno bolj ločujejo tudi otroke in da mora marsikdo zato, da njegov otrok ne zaostaja za drugimi, prikrajšati sebe. To ni prav. Menim, da je treba izobrazbo vrednotiti, toda šolani se je šolal za položaj, mi pa smo šolani za to delo. Zato prevelikih razlik v OD ne sme biti. Mi samo hočemo, da plačilo izhaja iz dela.« MARJAN KOTNIK, ključavničar v SGV: ZDAJŠNJI SISTEM NI TAKO SLAB »Osebno ne čutim potrebe po novem sistemu OD in ne po drugačnem razponu v OD, kot ga imamo zdaj. V situaciji, v kakršni smo danes, se mi zdi predlagano razmerje 1:5 preveliko, splon če izhajam iz rezultatov tistih, ki bi bili v zgornjem delu lestvice. Menim namreč, da ti do zdaj niso kaj vidnega naredili. Bil bi pa za to, da se izven razmerja nagradijo tisti, ki so resnični strokovnjaki. Ne moremo pa si dovoliti štabov z lepimi plačami, a brez rezultatov. Sploh se mi zdi čudno, da spet spreminjamo sistem, ko pa je oil ob sprejemu tako priznan in pro-, glasen za najboljšega v Sloveniji. Meni se ne zdi tako slab, čeprav je precej zapleten in morda malo premalo motivacijski, ko ni bistvene razlike, če nekdo opravi delo hitro in kvalitetno, drugi pa ne. Kar se tiče števila elementov v njem, pa menim, da ni bistveno število, ampak je pomembno to, da sestavljajo sistem pravi elementi. Danes se res vse pogovarja o osebnih dohodkih, ko pa je tako, da z njimi preživiš le, če jih zelo pazljivo obračaš. Zato ni čudno, da ljudje zahtevajo povišanja ne glede na rezultate. Seveda to ne vodi nikamor, nikamor pa tudi ne vodijo nenehne visoke podražitve.« RAFKO PLESTENJAK, tehnolog materiala v Pnevmatičnih strojih: ŽELODCI NISO ENAKI, ŠE MANJ GLAVE »Da ni motivacije, je slabo, in ni čudno, da si mnogi mislijo: saj je vseeno, koliko delaš, če bodo drugi dobili plačo, jo bom tudi jaz. Čeprav sem prepričan, da večina v podzavesti ve, da lahko imaš le toliko, kolikor pridelaš, to pozabi, ko pogleda družbeno nadgradnjo, ki boljše živi, izhaja pa iz gospodarstva, in si misli, če je za one, mora biti še za nas. Da bi s sistemom OD vse zadovoljili, nikoli ne bo. Prav pa bi bilo, da bi bil takšen, da bi bil vsakemu razumljiv. Ta pa je zapleten. Od začetka sem mu še lahko sledil, potem pa sem ugotovil, da mi po- darstvo, bo predlagani razpon še premajhen. Menim, da bi moral biti pomemben poudarek v sistemu OD na kakovosti, ki je, kot je videti, veliko odvisna od kvalitete opravljenega dela delovodskega in vodstvenega kadra. V novem sistemu bi bila ta struktura bolje nagrajena, a le v proizvodnji, in ne zdi se mi prav, da se je pozabilo na tehnično vo- glabljanje vanj vzame preveč časa, da vendarle to ni moje delo. Vsi preveč časa zgubljamo z njim, z novo kuverto pa se mi zdi, da smo tudi samo zgubo naredili. Razpon, kot je v OD danes v železarni, je premajhen, saj ne daje nobene motivacije, zato ni čudno, da si sposobni iščejo zaposlitve drugje ali postranske zaslužke. Za razpon I : 5, kot je predlagan, pa menim, da je glede na situacijo, kot zdaj vlada med ljudmi, že skoraj prevelik. Gre za zelo globoko miselnost enakih želodcev, toda tudi želodci niso enaki, še manj pa glave. Toda če bo res tržno gospo- denje v PD in v tozdih skupnih dejavnosti. Dodatke za posebne pogoje dela bi tudi morali odpraviti s tem, da bi odpravili slabe pogoje, čeprav je vprašanje, če bi bilo to v zdajšnjih razmerah prav. Takšne stvari vse prepočasi odpravljamo, kar pomeni, da človek že dolgo ni več naše največje bogastvo.« HERBERT G1GERL, oec., načrtovalec informacijskega sistema v Delovni skupnosti za gospodarjenje: ČAS KRAMPOV IN LOPAT JE PREŽIVET »Sem za nov sistem delitve OD, vendar za sistem, ki bo enostavnejši, predvsem pa tak, ki bo omogočil nagraditi delo, ne le prisotnosti na delovnem mestu. To razlagam z naslednjim: - z nenehnim spreminjanjem smo do take skrajnosti zakomplicirali sedanji obračun, da ga brez računalnika sploh ne bi mogli več obvladati - porušili smo razmerja, saj smo nekaterim dopuščali spremembe (praviloma navzgor), druge pa prepričevali, da je pri njih vse prav praviloma se niti en dodatek uporablja le še za dokazovanje, kako je neko delovno mesto podcenjeno v primerjavi z drugim, v bistvu pa OD iz analitične ocene predstavlja še okoli 40 % osebnega dohodka; drugo odpade na dodatke in druge pritikline in končno: razmerje smo spravili na nivp, ki nas nikakor ne mnrr» nrirvoliati /j/v 1 more pripeljati do boljšega jutri temveč obratno; prej ah slej bomo morali doumeti, da je čas krampov zaradi težjih pogojev dela, temperatur in drugih ni ukinil, čeprav je bilo stanje, ki ga je prvotno pogo- jevalo, sanirano _ - skupina zahtevnosti dela se in lopat preživet. Sprejemanje novega sistema nagrajevanja v času, ko se nam slabšajo rezultati poslovanja, zahteva dobro mero korajže in predvsem odločnosti, da ne bo vse zvodenelo v maratonskih diskusijah in končni rezultat ne bo bistveno boljši od sedanjega.« Mag. BOJAN JELEN, dipl. inž. za razvoj energetike v tozdu PII: KAJ JE BILO PREJ. KURA ALI JAJCE »Tehniška inteligenca v železarni ni zadovoljna z veljavnim sistemom OD, pokazalo pa se je, da tudi novi predlog ni ustrezen. V zdajšnjem sistemu elementi osebni prispevek, strokovni razvoj, ustvarjalne naloge, ki bi morali biti motivacijski faktorji, to niso. Tudi razpon je neustrezen, saj je premajhen. Predlog novega razpona 1:5 je nekaj boljši, in če bomo takšnega sprejeli, bo to korak naprej za železarno, čeprav imajo firme okrog nas večjega in nujno bi bilo, da bi bil tudi v železarni večji- Zakaj? Strokovne službe lahko postrežejo s podatki, da podjetja, ki imajo dobre poslovne rezultate, dobro nagrajujejo strokovnjake oz. da skušajo akademsko izobražen kader motivirati tako denarno kot delovno. Kakšen naj bi novi razpon bil, bi težko rekel. To morajo oceniti strokovnjaki, primerjati pa se je treba z drugimi, uspešnimi organizacijami. Na očitke delavcev iz proizvodnje, češ da si razvojni kader ne zasluži bistveno večjih OD. ker od njega nimamo pričakovanih rezultatov, in da naj najprej pokaže rezultate, potem dobi nagrado, bi jaz odgovoril z vprašanjem, kaj je bilo prej: kura ali jajce. Drugače tega ne bi komentiral. V predlaganem sistemu ocenjujem pozitivno vsak korak k poenostavitvi izračuna in to, da bodo iz njega črtani elementi, kot so ustvarjalne naloge, strokovni razvoj ipd. Zanje namreč obstajajo uradno priznane metode vrednotenja (patenti, kadrovanje), pri rednem OD pa naj se ti elementi odrazijo v OP. Sploh s svojega vidika ocenjujem, da bi moral biti v sistemu OD poudarjen OP, ker menim, da je pri delu, kot je naše, človek s kreativnostjo in iniciativo bistven.« Helena Merkač k Ivan Ristič Marjan Kotnik Rafko Plestenjak Herbert Gigerl Bojan Jelen Sendzimir nam ponuja roko V zadnjem času bolj neradi govorimo o naši delovni prihodnosti in o prihodnosti naše tovarne. Raje sklanjamo glavo pod bremenom vseobsegajoče besede KRIZA in razmišljamo, kako si bomo pomagali skozi življenje, ko bomo postali odvečna delovna sila. In tisti, ki z minimalnimi naročili krpajo delovne načrte, se ubadajo s tem, kako bi še zaposlili večino delavcev, kaj bi naredili, da bi bilo čim manj »ibržnih«. V tej zabubljenosti v slabe čase smo pozabili na to, da se svet vrti naprej, da so na njem območja, ki so še slabše razvita od nas in ki se hočejo razvijati, si graditi tovarne, mi pa jim pri tem lahko pomagamo z našim delom, znanjem, tehnologijo. Mogoče ne sami, pač pa s pomočjo in sodelovanjem močnejših, razvitejših. Prav to možnost nam je sredi letošnjega januarja prišel ponudit ugleden gost z one strani oceana — Michael Sendzimir, predsednik firme iz Waterburyja v ZDA. KDO JE SENDZIMIR? Tadeusz Sendzimir, starosta sodobne industrije, se je rodil leta 1894 na Poljskem in je študiral na Tehniški univerzi v Lvovu. Ko so med 1. svetovno vojno Rusi okupirali Poljsko, so ga preselili v Kijev, kjer je delal kot mehanik. Skozi viharje oktobrske revolucije se je s še dvema prijateljema prebil skozi Sibirijo na Kitajsko, kjer je ustanovil svojo prvo tovarno za izdelavo vijakov, žebljev in žice in v njej razvil koncept nepretrgane galva-nizacijske linije. Leta 1930 seje vrnil na Poljsko. Svoj postopek galvanizacije je razvijal naprej, razvil pa je tudi novo metodo za hladno redukcijo jekla. Leta 1931 je na Poljskem že obratovala njegova prva hladna valjarna. Medtem ko je prvotno veljalo, da z majhnimi valji ni mogoče hitro in dobro valjati trših kovin, se v Sendzimirjevih valjarnah dogaja tudi to. Veliko natančnost in zmogljivost valjanja omogoča sistem togega ohišja. Tako je mogoče valjati tudi najtrša legirana jekla. Pomembna Sendzimirjeva inovacija je tudi planetarna valjarna, kjer je par velikih valjev obkrožen s skupinama majhnih, satelitskih delovnih valjev, ki stanjšajo vročo jekleno gredico v pločevino v enem samem hodu. Kasneje je razvil še ekšcentrsko reducirno stiskalnico in valjarno za hladno valjanje nerjavnih gredic v pločevino v enem hodu. To je le nekaj primerov iz Send-zimirjeve inovatorske delavnice, ki pričajo o veličini tega velikega izumiteljskega duha, ki izvira iz slovanskega sveta in se, čeprav se je ustalil v Ameriki, še vedno rad vrača v svoj, tako imenovani vzhodni svet. Inovatorska tvornost se ni končala pri Sendzimirju — očetu, nadaljuje jo sin Michael, ki je za slavnim očetom prevzel firmo v Waterburyju in si dalje prizadeva, da bi na področju valjarstva ostala vodilna firma v svetu. Pripravljajo vedno nove in nove izboljšave za valjarne, njihove projekte pa uresničujejo ugledne tovarne v različnih delih sveta. Med njimi je nam najbolj poznana nemška tovarna Achenbach, za katero že vrsto let izdelujemo posamezne dele za va-Ijarska ogrodja, pa avstrijska firma GFM, iz katere imamo moderen kovaški stroj, ki nas nadvse zadovoljuje. Sicer pa ima Sendzimir kooperante in priznane patente v ZDA, Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji, na Japonskem, Poljskem in v Indiji. Svoje delovanje želi razširiti še na druge dežele Vzhoda in pri tem ponuja roko železarni Ravne. POSLOVNI OBISK V ŽELEZARNI RAVNE Michael Sendzimir je bil poslovni gost Železarne Ravne 13. in 14. januarja 1989. Prišel je, da bi se osebno prepričal o naši proizvodnji in možnostih medsebojnega sodelovanja ter se pogovoril o tem, katere komponente za Sendzimir valjarne bi Ravne poleg doseda- Michael Sendzimir njih še lahko izdelovale in tako sodelovale pri dobavah opreme za valjarne v Jugoslaviji, na Balkanu in v drugih državah. Ko si je ogledal Železarno Ravne, smo ga naprosili za kratek pogovor o njegovem obisku v Evropi in Jugoslaviji, predvsem pa smo želeli, da izrazi svoje vtise o Ravnah in železarni. Povedal je: »V Evropo potujem dokaj pogosto, saj imamo v Franciji lasten biro, kooperante pa v več zahodnoevropskih državah. Ni dovolj, da obiščeš firmo enkrat, kajti ljudje se menjajo, stike pa je treba vzdrževati z njimi. Na tokratnem potovanju sem bil najprej v Italiji, kjer sem preverjal, kako potekajo dela v tovarni, ki jo postavljamo, na Ravnah sem želel ugotoviti, kako bo mogoče sodelovati v prihodnje; od tod se bom podal še v Avstrijo in Belgijo.« »Ste v Jugoslaviji tokrat prvič?« »Ne, bil sem že na Jesenicah 1956. leta, pred nekaj leti pa kot turist na Jadranu. Na Ravnah sem seveda prvič. V Jugoslaviji mi je všeč, ker so ljudje tod prijazni, še posebej tu pri vas. In vaša dežela, pokrajina, je zelo lepa.« »Kaj menite o železarni?« »To je velika tovarna. Drugod so večinoma tovarne s posameznimi dejavnostmi, tu pa je v eni tovarni skoncentrirano vse, od topilnice do raznih vrst predelave in obdelave jekla. Gotovo je tako tovarno zelo težko voditi, ker je delo tako raznovrstno. Težko je sestaviti dobre načrte, plane, voditi orga- nizacijo dela. Delo je odvisno od sposobnosti ljudi, od strojev, od tega, kako jih je mogoče uporabiti, kakšni instrumenti za merjenje so na razpolago. V vsakem primeru pa je to, da je celotna proizvodnja skoncentrirana, velika prednost, ki jo je treba izrabiti.« »Kakšne so torej konkretne možnosti sodelovanja?« »Že dolgo ste znani po valjih, ki jih izdelujete tudi za Sendzimir valjarne. Mi vaše valje priporočamo v vseh novih valjarnah, ki jih zgradijo po naših načrtih, in našim številnim poslovnim partnerjem. To tržišče bi morali obdržati, poskusiti pa prodajati valje še drugje v Evropi, pa tudi v Aziji, Indiji, Avstraliji. Glede na to, kar sem videl, menim, da lahko proizvodnjo razširite še na opremo za Sendzimirjeve valjarne, ki jih nameravamo graditi in posodabljati stare. Lahko delate dele za ogrodja, pa tudi rav-nalce, pogone in drugo. Menim, da lahko Sendzimir in Železarna Ravne veliko naredita skupaj. Stare valjarne je mogoče posodobiti. Kvartno ogrodje je mogoče spremeniti tako, da se montira večje število valjev, tudi 18. To daje starim valjarnam novo življenje. Pločevina se izdela tanjša, ravnej-ša, boljša. Pri nas pripravljamo še veliko drugih, novih projektov. Preučili bomo možnosti našega sodelovanja tudi v zvezi z njimi.« IN Ml? Ponudba je jasna, konkretna in poštena. Ponudnik je ne daje iz zgolj komercialnih namenov, temveč pričakuje delo, ki pa naj bo solidno, kvalitetno, zanesljivo. Če se hočemo znebiti mlinskega kamna, ki nas vleče proti dnu kot vso potapljajočo se jugoslovansko barko, in se povzpeti na krila svetovnega razvoja, jo moramo sprejeti. »Z vztrajnim delom, poglobljenim študijem ter resnim delom v delavnicah se lahko enakovredno vključimo v krog svetovnih proizvajalcev tovrstne opreme. Posamezne dele za te pogone že delamo. Delamo tudi valje in nadomestne dele za druga valjarska ogrodja. Če bi sprejeli to ponudbo, bi lahko razvili celotno novo vejo naših izdelkov, postali specializirani proizvajalci strojnih delov, se povzpeli v višji cenovni razred in se enakovredno vključili v Evropo 2000. Če te poti ne bomo izbrali, lahko samo propadamo,« je dejal strokovni delavec PII, dipl. inž. Marjan Senica. V imenu vseh, ki nam je do prihodnosti Železarne Ravne, lahko torej izrečemo upanje, da ne bomo tudi ob tej ponudbi ostali koroški cincarji, ki jih šele spoznanje, da ni nobene rešilne bilke več, prisili k odločitvi. K odločitvi, ki pa jo je treba vzeti skrajno resno, saj nič ne more biti podarjeno. Vsak posel, vsako delo si bomo morali trdo prislužiti. Če tega ne bomo hoteli, bo lahko naš prvi sklenjeni posel že tudi zadnji. Upajmo torej, da Sendzimirjev prvi poslovni obisk na Ravnah ni bil zaman in da tudi ni bil — zadnji- Mojca Potočnik Natančno delo NA OBISKU V ARMATURAH___________________ Tovarna, ki hoče biti dobra Pravijo, da že na dvorišču spoznaš, v kakšno tovarno si prišel. Kjer imajo pred pragom red, veš, da jim ni vseeno, kakšen vtis naredijo na obiskovalca, in temu je takoj jasno, da tu gospodarijo ljudje, ki vedo, kaj hočejo. Nasprotno pa, kjer te pozdravi zmešnjava na dvorišču, tudi v proizvodnji ne boš našel posebnega reda. O tem sem razmišljala, ko sem odpirala vrata v stavbo, ki ji na zunaj ni videti, da je tovarna. Lahko bi bil hotel. Tudi nasadi pred njo mu ne bi bili v sramoto. Vstop v vežo mi ni porušil dobrega vtisa. Lično oblikovan razstavni eksponat z različnimi izdelki mi je sicer dal vedeti, da sem prišla v tovarno, kjer obdelujejo kovine, ampak red in čistoča sta bila tudi tu in sta se nadaljevala v proizvodni dvorani. Tako mi ni bilo težko stopiti na vrh, v poslovne prostore. Čeprav sem imela smolo, da sta bila odsotna tako ravnatelj kot njegov namestnik, me niso odslovili. Kaj hitro so našli človeka, ki sta mi znala povedati dovolj zanimivosti o preteklosti in sedanjosti tovarne, ki nad naslovom Armature nosi ponosni (?) napis Železarna Ravne. O Armaturah smo tisti, ki delamo znotraj plotu Železarne Ravne, razmišljali že vse mogoče. Kaj nam je te tovarne sploh treba, ko smo že dovolj veliki, saj ne znajo delati (ko smo slišali o njihovih izvoznih spodrsljajih), to je zgrešena investicija (ko so izgubili rusko tržišče, za katero je bila tovarna prvotno zgrajena). Kdo ve, kaj bi storili s tem tozdom, ko se položaj ne bi spremenil. Zdaj so tako daleč, da lahko pomagajo svojemu dobavitelju, Jeklolivarni, k zmanjšanju izgube. Se so neporavnani računi. Velika pošiljka armatur za Bolgarijo je ostala neprodana, poslovanje s posrednikom za zahodnonemško tržišče še ni povsem razčiščeno. Toda tozd, ki je pred osmimi leti začel iz nič in je v tem času popolnoma preusmeril proizvodnjo, se je našel. Sicer sovjetskega tržišča ni izgubil zato, ker zanj ne bi znal ali mogel zadovoljivo delati, ampak zaradi zunanjih dejavnikov, toda posledice so bile navsezadnje za kolektiv pozitivne. Moral se je spoprijeti z zahtevnim zahodnim tržiščem in ker je hotel preživeti, je to zmogel. Glavni tehnolog proizvodnega programa Marjan I.auko je pot preusmerjanja proizvodnje takole orisal: »Težko je bilo v prvih letih, preden smo sploh osvojili in obvladali proizvodno tehnologijo. Resnici na ljubo je treba reči, da je bilo sovjetskega kupca laže zadovoljiti kot naše sedanje odjemalce, ki so večinoma iz Zahodne Nemčije in ZDA. Le malo delamo za domače kupce, za SZ pa komaj toliko, da je omembe vredno. Današnje težave so v bistvu enake kot prva leta, le da jih laže premagujemo, ker je naša proizvodnja utečena. Problemi so pri osvajanju novih izdelkov. Želimo jih delati čim več, kajti moramo se prilagajati tržišču. Marjan Lauko Za proizvodnjo za Zahod smo se usposobili, ker smo bili v to prisiljeni. Drugače ne bi bilo kruha. Ko pa smo enkrat začeli, nismo smeli nazaj. Moram reči, da smo napredovali tudi s pomočjo kupca. Posredoval nam je svoje zahteve in mi smo jih poskušali upoštevati. Reklamacij večinoma ni povzročalo naše delo. Vzroki so bili navadno drugje, večkrat npr. v materialu. Kupci so dajali pripombe tudi zaradi lepotnih napak, šlamparij, estetskega videza. Sprejeli smo njihove zahteve in zdaj smo jih v stanju zadovoljiti. Naš cilj je izboljšanje kakovosti in povečevanje funkcionalnosti izdelkov. Potrebovali bi močnejšo razvojno službo, lasten razvojni oddelek, kajti naša proizvodnja mora biti kar se da fleksibilna, prilagodljiva zahtevam trga. Žal smo tu nemočni. Železarna Ravne nima takega sistema nagrajevanja, da bi z njim lahko privabili strokovnjake. Nasprotno. Imeli smo že v tozdu dobre strokovnjake, pa so odšli, ker so drugod imeli možnost boljšega zaslužka.« Železarna Ravne je pred leti začela graditi tovarno na Muti, ker je želela investirati, ugodne možnosti pa so bile na tako imenovanem nerazvitem območju, kamor radeljsko občino štejejo. Tam naj bi bilo na razpolago tudi dovolj delovne sile. To je bila le ena plat medalje. Delavce iz okoliških krajev je res bilo mogoče zaposliti, toda kovaška in livarska tradicija na Muti je bila premalo, da bi bilo mogoče kar iz zraka vzeti kvalificirane obdelovalce kovin. Kako je bilo s proizvodnjo in kadri v tistih prvih časih, ko so pred osmimi leti Ar- mature začele obratovati, je povedal delovodja Milan Kolar. »Začetek je bil izjemno težak. Prej sem petnajst let delal v železarni na Ravnah, v brusilnici, kjer je bilo delo povsem utečeno. Ljudje so znali delati, šlo je samo za to, koliko se kdo potrudi. Od tam ne bi bil šel, ko se mi ne bi bilo treba tako daleč voziti. Tu so mi dali možnost dobiti stanovanje na Muti, kar je blizu mojega doma. Zato sem prišel. Že v železarni sem bil kaki dve leti delovodja in tudi tu sem dobil to delovno mesto. Toda prva leta sem bil bolj brusilec in učitelj. Brušenje orodja je zahtevno opravilo. Fantje, ki so se tu zaposlovali, ga niso obvladali. Bili so večinoma nekvalificirani. Prišli so, nekateri le toliko, da so se razgledali — in odšli. Bila je tisti čas velika fluk-tuacija. Kako je v takih razmerah mogoče delati, ve le tisti, ki je to doživel. Brez pomoči železarne go- Milan Kolar tovo ne bi šlo. A najbolj smo bili odvisni od nas samih, od lastne volje. Delo z orodjem je bilo še posebno zahtevno in težavno. Izrabljalo se je bolj, kot bi bilo treba, ker tudi delavci pri strojih niso bili vešči dela. Izmišljali smo si vse mogoče, da smo podaljšali njegovo uporabno dobo. Polagoma se je stanje izboljšalo. Tisti, ki so ostali, so se naučili delati in tudi delovne discipline so se navadili. Moj položaj je bil zaradi takih razmer po svoje olajšan. Ker sem znal delati in sem druge učil, moja avtoriteta ni bila vprašljiva. Če ljudje vidijo, da nekaj znaš, imaš veljavo. Zato posebnih težav z disciplino nisem imel. Težko je bilo le v času, ko je primanjkovalo dela. Ljudje se hitro navadijo pohajkovati. Ko je treba potem poprijeti, je nekaterim težko. Tudi tisti se težko utirajo, ki niso prej nikoli delali v tovarni. Toda sčasoma se izoblikuje delovna zavest. Kdor tega ne zmore, odide. Lahko rečem, da se je stanje glede kadrov pri nas doslej že dokaj ustalilo. Lani nam dela ni primanjkovalo, bili pa so sunki, ko včasih nismo pravočasno dobili litine in je bil dobavni rok zelo kratek, v takih primerih je treba ljudi pravočasno pripraviti na dodatno delo. Ker so v moji skupini večinoma mlajši fantje, raje izrabijo te ure kot proste, manj pa jih obračunavajo kot nadure. To, menim, je tudi v interesu železarne. Glede izrabe prostih ur ne delam posebnih omejitev. Če kdo želi biti doma v petek, mu dovolim. Samo da mi je na razpolago tedaj, ko ga v tozdu resnično potrebujem. Meni tozd veliko pomeni. Kadar je kaj nujnega, tudi izven delovnega časa, grem na šiht, čeprav mora zato kako potrebno domače opravilo počakati. Opažam, da so se v teh letih podobnega odnosa navzeli že tudi mlajši sodelavci. Delam z veseljem. Pomoč nekdanjih sodelavcev v železarni bi mi marsikdaj prav prišla, a je žal predaleč. Pomagam si, kakor vem in znam. Ker nimamo ustreznih strojev, je treba marsikaj kombinirati, da narediš tisto, kar potrebuješ. Razmere te pač prisilijo, da se postaviš na lastne noge. Navsezadnje je to dobro. Kdo bi najbrž presodil, da je pri mojem delu tudi precej inovacij. Ne uveljavljam jih. Bolj mi je v zadovoljstvo, da mi nekaj uspe, da gre delo v tozdu naprej, kot denar, ki bi ga s tem pridobil.« Nočem reči, da imajo že vsi delavci Armatur tako delovno zavest kot naš sogovornik. Marsikateri je nikoli ne bo imel, mnogi bodo še odšli. Toda če bo vsaj nekaj tistih, ki bodo ostali, tako gledalo na svojo tovarno kot Milan Kolar, se nam za Armature ni bati. Kolikor še ni — to bo dobra tovarna. Mojca Potočnik Z OPTIMIZMOM V NOVO LETO Po podatkih ravnatelja Alojza Karničnika so v Armaturah leto 1988 zaključili uspešno. Načrtovano realizacijo so prekoračili za okoli 120 %, v primerjavi z letom 1987 so jo povečali za več kot 70 %, fizično proizvodnjo prejšnjega leta so presegli za 22 %. Za leto 1989 so pridobili dovolj naročil, največ izvoznih kljub temu, da so izgubili avstrijskega ‘partnerja. Schmidt seje namreč zaradi nesporazuma s tozdom Jeklolivarna odvrnil tudi od njih. Zato pa se bo kar za 30 % povečal izvoz v ZRN, precej tudi v ZDA. Nekaj naročil so pridobili v Bolgariji. Sovjetska zveza pa je zaradi trgovinskega primanjkljaja z Jugoslavijo naročila v Armaturah še zmanjšala. Precej naročil za leto 1989 so Armature pridobile tudi na domačem trgu. INOVATORJA ŽELEZARNE V LETU 1988 Medtem ko smo v prvi letošnji številki predstavili inovatorja Vojka Karnerja in skupino, ki jo je vodil Jožko Kert, tokrat poravnavamo dolg še do preostalih dveh dobitnikov priznanja »inovator železarne« v letu 1988. KAREL PODLESNIK Je tehnolog proizvodnje zobatih vencev v tozdu Kovinarstvo. Priznanje inovator železarne je dobil za spremembo tehnologije izdelave zobatih vencev. To je njegova prva inovacija. »Zobate vence so prej delali v Železarni Ravne. Odkar jih delamo v Kovinarstvu, smo tehnologijo izdelave že izboljševali, moja inovacija pa pomeni precejšen korak naprej. Gre za izboljšavo pri gretju in kalibriranju. Prej smo vence toplotno obdelovali v pretočni peči na nafto. Pokurili smo veliko naf- te, imeli velike stroške, dosegali pa slabo kakovost. Zdaj smo to peč odstranili, namesto nje uporabljamo elektro peči, vence pa kalibri-ramo v hladnem, s čimer smo dosegli, da dimenzijskih odstopanj ni več. Z inovacijo smo tako dosegli boljšo kakovost, dimenzijsko natančnost izdelkov ter prihranek v proizvodnji zobatih vencev.« Kljub temu avtor tej inovaciji ne pripisuje ne vem kakšnega pomena. Meni, da je to nekaj, kar je bilo pač treba narediti, ker po starem ni bilo v redu. Priznanje je zato vzel bolj kot spodbudo za nadaljnje delo. »V Kovinarstvu imamo veliko zamisli, predlogov in idej, nam pa velikokrat zmanjka moči, da bi jih uresničili. Navadno je vsak predlog povezan z napravo, torej z denarjem. Ker ga ni na razpolago, se je treba predlogu odreči. Zamisel je treba nekje preizkusiti. Ker za to nimamo posebnih strojev, moraš posegati v proizvodnjo. To povzroča take težave, da raje vse skupaj opustiš. Tako ostane veliko predlogov neizpolnjenih, kar je največja škoda za proizvodnjo. Imamo večinoma stare stroje; izboljšave na njih so možne in nadvse dobrodošle, pravzaprav nujne, če jih bomo hoteli še naprej uporabljati. Bomo jih pa morali, saj denarja za nove nimamo.« Karel pravi, da sicer delavci takim poskusom in posegom ne nasprotujejo. »Tu je majhen obrat, vsi se poznamo med seboj, vsak ve za drugega, kaj dela. Zato tudi nasprotovanja med proizvodnjo in pisarno ni. Četudi je moje delovno mesto v pisarni, sem vsak dan v proizvodni hali in spremljam delovni proces. Zato vem, kako se dela, in tudi to, kaj bi bilo treba še storiti.« Veliko mu je do tega, da bi njegovi tovarni dobro šlo. Kot pred leti, ko jim je železarna pomagala iz težav, bi potrebovali pomoč tudi zdaj. A ne v starih, odpisanih strojih, ki delajo iz tovarne muzej, ampak v sodobni opremi, s katero bo tudi njihova proizvodnja postala konkurenčna, osebni dohodki pa bolj zadovoljivi kot zdaj. Predvsem pa bi bili rešeni strahu pred tem, da bodo ostali brez dela. V tozdu jim namreč primanjkuje tudi dobrih, tržno uspešnih proizvodnih programov. Poleg zobatih vencev, za katere imajo zagotovljen trg, izdelujejo še stroje za razrez, ki so jih razvili sami in so z njimi na trgu tudi že uspeli, razvijajo pa še poseben kopač za rudnike. Kako se bo obnesel, še ni mogoče reči. Kakor tehnologijo tako so tudi opremo za proizvodnjo zobatih vencev v Kovinarstvu dobili iz ravenske železarne. Izdelek je perspektiven, saj ga prodajajo doma in na inozemskem tržišču, v Nemčiji. Žal pa tu niso konkurenčni. Zaradi zastarele opreme in predolgih časov izdelave ne dosegajo svetovno priznane cene. Da bi jo, bi morali posodobiti celotno proizvodno linijo. Sami, ob sedanjih visokih uvoznih dajatvah, tega ne zmorejo, nerentabilne proizvodnje pa tudi ne morejo nadaljevati. Ali bo treba program opustiti ali pa se bo le izkazala pomoč in solidarnost železarne. Rešitev bi bila tudi v razširitvi proizvodnih programov. Potrebovali bi dobre razvojne strokovnjake, ki pa jih je v majhno tovarno, kjer je tako delo veliko bolj na očeh kot v velikih sistemih, težko privabiti, v Kovinarstvo pa še posebej, ker Železarna Ravne nima stimulativnega sistema nagrajevanja strokovnjakov. DRAGO KLEMENC Priznanje železarne je dobil za dolgoletno inovativno dejavnost. V Informativnem fužinarju smo ga kot inovatorja predstavili že pred dobrimi štirimi leti (IF 1984, št. 8, str. 12), ko je dobil za svojo inovativno dejavnost občinsko priznanje. Kot delavec inovator se od tedaj prav gotovo ni spremenil. Zadolžen je za mehansko obdelavo valjev in poskuša narediti vse, da bi delo potekalo gladko. Če orodje ali delovna priprava ne ustreza, jo je treba izboljšati, prilagoditi, narediti novo. »Človek ostane tisto, kar je,« pravi. »Če se ozrem vase in se vprašam, kako je z mojim življenjem,'si odgovorim, da nekaj sem dosegel. Oče mi ni imel dati drugega kot vcepiti delovne navade. V številni družini sem bil prvi, ki je prišel do poklica. Mislim, da sem v šoli pridobljeno znanje v praksi dobro uporabil in izpopolnil. Po tridesetih letih dela sem šel v delo-vodsko šolo, da ugotovim, ali sem se še sposoben kaj naučiti.« Ponosen je na svoje praktično znanje, ve, da ga komaj kdo prekosi, zaveda pa se tudi njegovih okvirov. »Nisem tu med najstarejšimi delavci, vendar imam precejšnjo de- lovno prakso. Moti me, da ne pride v proizvodnjo več mladih inženirjev. Od mene in drugih bi namreč lahko veliko pridobili, vsi skupaj pa bi za proizvodnjo naredili več kot mi sami. Ko se jaz odločim za kakšno izboljšavo, me pri zamisli ovira pomanjkanje teoretičnega znanja, premalo vem o posledicah sprememb za varnost dela in podobno. Inženir ima o vsem tem znanje, ki ga je pridobil na fakulteti, lahko nakaže idejne rešitve, mi pa jih dopolnimo z možnostmi praktične izvedbe. Tako sodelujemo z našim inženirjem Sonjakom. Kar je v oddelku valjev, je svoje bogato teoretično znanje dodobra oplemenitil s praktičnimi izkušnjami. Zdaj je, žal, na tem, da odide iz tozda, kar bi bila za proizvodnjo velika izguba. Novi inženir bi se moral spet učiti praktične abecede.« Drago se do dna zaveda vrednosti in potrebe po znanju v proizvodnji. Tudi svoje vodstveno delovno mesto bi bil pripravljen prepustiti strokovnjaku, če bi to pripomoglo k ureditvi razmer pri proizvodnji valjev. Sam je za to proizvodnjo storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Razmišljal je včasih dan in noč, ko je iskal rešitve, nosil je valje na ro- kah od stroja do stroja, da so naredili res takšne, kakršne je zahteval kupec. In so uspeli. Prebili so se na zahtevno tuje tržišče kljub pomanjkljivi tehnološki opremljenosti delavnice. Zdaj pa doživljajo reklamacije, izgubljajo zahtevna, a zanje tako dobrodošla naročila. Pokazalo se je, da je samo njihovo prizadevanje premalo, da je mehanska obdelava le člen v proizvodni verigi izdelave valjev. Čeprav le-to v glavnem obvladajo, to ne pomeni veliko, ko pa metalurški del, predvsem toplotna obdelava, ni tehnološko dovolj dobro opremljena, zaradi česar nastaja večina reklamacij, in če zaradi sla- be organizacije dela v železarni ni mogoče poslovati na svetovnem trgu. »Lepo je, če prt delu uspeš, nič ti ni pretežko narediti. Hudo pa je, če vidiš, da tvoja prizadevanja ne rodijo sadov. Ob vsem, kar se pri proizvodnji valjev dogaja, sem zato tega priznanja nadvse vesel. Če so me izbrali izmed 7000 ljudi, pomeni, da moje dosedanje delo le nekaj velja. Toda v kolektivu ni dovolj, če si prizadeva eden ali nekaj ljudi. Dobro moramo delati vsi. Le tedaj bomo kot tovarna, tozd ali oddelek uspešni, le tedaj bomo preživeli in se prebili naprej.« št. 2/1989 Iz česa so nerjavne posode, šobe gorilnikov, okovja ladijskih bivalnih prostorov, ladijski propelerji, naftne ploščadi na mrzlih morjih, notranje opore poškodovanim človeškim kostem? Gotovo iz nerjavnih ali ognjeob-stoinih jekel. Cisto kromova nerjavna in temperaturno obstojna jekla vsebujejo poleg železa in zelo malo ogljika še okoli 2 % aluminija in prav toliko silicija ter okoli 25 % kroma. Taka jekla so čisto feritne strukture in so zelo obstojna proti vročim plinom, ki vsebujejo žveplove spojine. Niso pa obstojna feritna kromova jekla proti marsičemu drugemu. Ohlajanje visokokromovega fe-rita skozi temperaturno mejo 475° C namreč povzroča t.i. 475° C — krhkost. Ta bolezen napade jeklo s 25 % kroma že, če je ogreto samo nekaj minut na temperaturi 475° C. Žilavost pade, trdota pa zraste. Domnevno zadelj krhkega (k prvotni strukturi enako razvrščenega in z njo zraščenega) izločka, zapletene kromove spojine. V tem smislu se moramo bati karbidotvornih elementov (C, N, Cr, Ti, Nb), ki posredno napeljujejo k tej bolezni s tem, da izločajo iz osnove karbide in prav tako tudi krom. Na srečo se moremo 475°—krhkosti rešiti tako, da izdelek (odkovek) ogrejemo nad 600° C in ga hitro ohladimo, t. j. v vodi ali vsaj olju. Drugi elementi, kot so Mn, Ni, Si ali Mo, nam ne hodijo na roke v tem feritnem jeklu zato, ker ovirajo difuzijo in tako omogočajo av-stenitu, da se potuhne in ostane celo po ohladitvi (toplotna obdelava) v feritnem jeklu. Veliko večje težave, t. j. razpoka-nje že kar med kovanjem, nam povzroča črv, ki se vtihotapi med 600 in 800“ C. Ime mu je sigma faza in ga vidimo po mejah med feritnimi in avstenitnimi zrni ali znotraj ferita. Odplaknemo ga šele z visokim žarjenjem tako, da se zalega ne vrne več in da ne škoduje. Boljše pa je seveda, da se izognemo vsemu, kar prikliče na svet sigma fazo! Eden takih izzivalcev je hladna deformacija, drugi je navidez skromni silicij, ki povabi sigma fazo že v nizkokromovih jeklih. Tako imamo še izgovor več, da silicija ne sme biti v nerjavnih jeklih niti 4 %, kaj šele 8 %. Spisek bolezni feritnih jekel pa še ni končan. Ena od velikih sitnob je delta ferit, šibek kot vsak fe-rit, ki se prikaže pri visoki temperaturi. Preidimo k drugačni vrsti jekla. Širše uporabna kot feritna so tista ognjeobstojna jekla, ki jih imenujemo avstenitna. Imajo avstenitno zrno. Take strukture pa jim ne priskrbi krom, saj je feritotvorec. On jim zagotavlja le temperaturno obstojnost. Avstenita oz. gama faze ne bomo našli v nobenem jeklu pri sobni temperaturi, če ni navzoč gama element, npr. mangan ali nikelj. Avstenitnih (t. j. nemagnetnih) kromovih jekel ni, so pa krom-manganova, krom-nikljeva in lahko bi imeli krom-kobaltova ali krombakrova. V resnici opažamo v kobaltovih hitroreznih jeklih precej avstenita in tam imamo kar dosti opravkov, da se ga rešimo — ni namreč zaželen. Sodobna nerjavna visokotrdna martenzitna izločilno utrdljiva jekla sicer tudi vsebujejo baker, vendar le za tvorbo izločkov. V ognjeobstojnih avstenitnih jeklih nastopajoči nikelj (za tvorbo avstenita je boljši od mangana, povzročitelja krhkosti, ki ga pomeni par krom — mangan po popuščanju) ne prinese samo talentov, ki jih kaže avstenit. Žal podlega kemikom dobro znanemu vztrajnemu nagnjenju niklja do žvepla. Kjerkoli je jeklen izdelek podvržen visoki temperaturi in žveplovim spojinam, je pomembno, da ni iz jekla, ki vsebujejo nikelj. Drugače pa so taka avstenitna jekla zelo priročna: odlično se dajo preoblikovati, obstojna so proti koroziji in visoki temperaturi (1150° C) ter proti zarezam oz. njihovemu napredovanju pod vplivom napetosti. Vendar je izdelek neodporen proti zarezam, če le-te niso izdolbene s pritiskom, ki povzroči hladno deformacijo. Avstenit stabiliziramo s poviševanjem ogljika in dušika (celo do 0,5 %) in z deformacijo. Ce po deformaciji še žarimo na 400° C, se avstenitnemu jeklu lepo poveča trdnost. Ne smemo žariti nad 400" C, ker se tedaj iz avstenita tvori ferit, ki ima majhno trdnost. Trdnost moremo povečati tudi s toplo deformacijo (700—800° C), ki povzroči utrjenje z izločki (npr. drobnimi karbidi). Zmerom ne moremo izdelka deformirati, hladno kovati ali valjati. Tedaj nam ostane le izbira, ali želimo zelo žilav in ne preveč trd izdelek ali zelo trd, ki ne bo preveč žilav. Prva že- lja se nam uresniči, če žarimo na temperaturi nad mejo topnosti karbidov, druga, če žarimo pod to mejo. S poskusnimi žarjenji vzorcev (majhnih kosov) tega jekla ter z metalografskimi pregledi odkrijemo to mejo. Iz jekel z 18% Cr, 10 % Ni in 0,9 % Nb lahko s hladnim valjanjem in poznejšim žarjenjem na 400° C dobimo izdelke neverjetne trdnosti 2100 N/mm1. Raztezki so za take trdnosti tudi visoki: 10 %. Prav ko nalašč za letala in hitra vozila. Celo navadno jeklo z 18 % Cr in 9 % Ni ali 9 % Mn vzdrži pri 600° C natezno silo 300 N/mm2 in še več. Šele nad 600° rajši ne bi uporabljali teh jekel, posebno ni-kijevega ne, ker mu pade do 800° C zmožnost raztezanja za 80 %, t. j. na 7 %. Ta jekla se očitno ne bojijo pekla, saj so pripravljena prestati obe hudi skrajni temperaturi. Nič jim ni, če morajo prenašati silo, opravljati delo pri + — 100°C. Tedaj so še bolj trdna kot pri visokih temperaturah. Gre za hladilne naprave in napeljave ali cevovode na Alaski, v Sibiriji ali še bliže kateri od Zemljinih čepic. Natezni trdnosti I lOON/mm' dela družbo odličnih 35 % raztezka in še več vrednih 140 J žilavo-sti (l)VM zareza). In če pomislimo, da ima tako jeklo z manj kot 0,1 % C in z 18 % Cr in 9 % Ni podobno žilavost še pri 600 C in da ima največjo 180 J pri 800“ C! Prav podobno žilavost in še večjo trdnost kaže jeklo s 14 % tr in 9 % Mn ker pa vsebuie nekai delta ferita, je pri - 180” C čisto prekrhko (žilavost 10 J). Avstenitna jekla so nepogrešljiva za nizkotemperaturne naprave, ki morajo biti obstojne tudi proti tresenju, t. j. žilave. Terja pa izdelava takih, proti mrazu obstojnih, žilavih jekel posebno skrb — ne smejo vsebovati delta ferita. Pod mikroskopom nedolžno svetleči traki, ki jih more biti celo do 30 % površine (in prostornine), dopustnih pa je le 5 %, so kaj nevaren led, na katerem spodrsne vsakemu kovaču. Ne dopuščajo krčilnega kovanja izdelek razpoka, metalurg pa občuti huje, kot če bi padel na ledu. To je ena slaba stran sodelovanja kroma z manganom. Poleg tega samo z manganom ne moremo izdelati, čeprav bi želeli, čisto avstenitnega jekla, kadar omejujemo vsebnost kroma. Nekateri raziskovalci so ugotovili, da delta ferit ni zmerom neroden, ampak včasih tudi koristi: v jeklu z 18 % Cr in 8 % Ni je do 3 % ferita zaželenega, ker zmanjša občutljivost izdelka proti vročini (npr. v jedrskih reaktorjih) in s tem izboljša varnost proti vročemu lomu. Prikupen je tak majhen odstotek ferita tudi zato, ker omogoča prilagajanje napetosti. To je zelo pomembno. Ce namreč teh nečistosti evtektske sestave, ki se tvorijo med varjenjem, ne bi odstranili (ali vsrkali), bi podpirale nastanek razpok v prehodni coni zvara. Omenimo dve jekli, ki se uporabljata v naftni industriji in medicini. Prvo vsebuje poleg železa 0,04 % C, 18 % Cr, 7 'hi Ni in 0,3 'hi N in služi večinoma kot nemagnetna objemka svedra za kisle naftne vrtine. Oblikujemo ga lahko le z natančnim kovanjem, npr. s sodobnim kovaškim strojem. Med drugim zato, ker je možno kovati samo v ozkem temperatur- nem območju. Končna temperatura je 750-800° C Drugo avstenitno jeklo našega časa vsebuje čimmanj ogljika, 22 % Cr, 10 % Ni, 3 % Mo, 0,3 % Nb in 0,5 % N. Tak velik dušik služi utrjenju z izločanjem spojin v osnovno jeklo. Izdelki so trdni do 920 N/mm2, če pa jih hladno vlečemo, so še enkrat vzdržnejši ne da bi se jim zmanjšala korozijska obstojnost (trdnost je namreč brat ogljiku in ta ima, žal, rad korozijo). To jeklo ne pozna strahu pred sigma fazo in tudi ni karbidov, ki bi povzročali krhkost. Zavoljo tega smemo izdelovati iz njega gradbene dele velikih prerezov (naftna industrija, ladijske osi, črpalke), ne da bi imeli zaradi velikosti kaj zmanjšano žilavost. Primerna je ta zlitina tudi kot nadomestek določenih človekovih kosti, če je treba. Zdravniki jo poznajo pod imenom Rex 734. Tretja vrsta korozijsko obstojnih jekel so tista iz obeh struktur: feritne in avstenitne. So sicer manj korozijsko obstojna od čisto avstenitnih, toda varna so pred interkristalno korozijo, zavoljo česar jih po varjenju ni treba toplotno obdelovati. Tudi ta lahko zbolijo za 475° C krhkostjo (ferit), žilavost in mejo lezenja imajo zelo majhno. Toda natezno trdnost imajo še kar lepo, četudi vsebujejo blizu 10 % niklja. Kadar imajo 20 % kroma in le 6 % niklja, je trdnost zelo veloka, ker je struktura predvsem martenzitna. Jeklo z 20 % Cr in‘ 3 % niklja vsebuje zelo veliko ferita in se pusti zato odlično raztegovati, t. j. ima velik raztezek pred raztrgom, kar pomeni veliko varnost pred zlomom. Če kdaj naletimo na krom—manganovo ognjeobstojno ali korozijsko obstojno jeklo, se zavedajmo, da je veliko bolj kot krom-nikljevo občutljivo za sigma— tazo. l a spojina mangana in železa razkraja jeklo med kovanjem in slabša žilavost izdelka med uporabo, če do nje sploh pride. Krom manganova jekla pa so lahko tudi bolj raztegljiva in trdnost ob prenehanju elastičnega raztezanja je nasproti raztržni trdnosti večja kot pri krom-ni-kljevih jeklih. Povzamemo lahko, da so feritna nerjavna in ognjeobstojna jekla zelo ogrožena od sigma faze, delno tudi od delta ferita, so pa edina obstojna v okolici žveplovih spojin. Avstenitna lahko po želji utrdimo ali pa obdelamo na veliko žilavost. Primerna so za nizkotemperaturne naprave, ki so podvržene tresljajem ali udarcem, ker so zelo žilava tudi še pri 100“ C. Potrebujejo jih izdelovalci naftnih vrtalnih naprav na visokem severu. Avstenitno feritna jekla so odvisna od razmerja kroma in niklja v njih. Izdelamo lahko trdnejša ali manj trdna, pa zato dobro raztegljiva. Radi jih uporabljamo, ker po varjenju ni toliko skrbi z njimi kot z drugimi, medzrnski koroziji podvrženimi jekli. Mag. Franc Uranc POPRAVEK V članku Kaj smemo vedeti o kromu (Informativni fužinar št. I, 1989) se na str. 12 konec drugega odstavka v drugem stolpcu pravilno glasi: Vzemimo zlitino z manj kot 0.1 % C in z 12 % Cr, 40 % Ni, 5 % Mo, 4 % Co, 3 % Ti, I % Al, 0,01 % B in ostalo železo. Po ohladitvi s 1100° C ima trdoto 150 HB (500N/mm2), z nadaljnjim staranjem pri 750° C/100 ur doseže 360 HB (1200 N/mm2). Uredništvo FUŽINAR ZA RAZVOJ KAJ SMEMO VEDETI O KROMU Prednosti in hibe treh tipov nerjavnih ali temperaturno obstojnih gradbenih jekel POLITIKA + EKONOMIJA = POLITIČNA EKONOMIJA BANKA — je organizacija, ki zbira razpoložljiva denarna sredstva po nižjih obrestnih merah (pasivne obresti) in jih potem posoja po višjih obrestnih merah (aktivne obresti) in na ta način ustvarja profit. Danes poznamo predvsem dvostopenjske bančne sisteme, ki jih tvorijo: — centralna banka, ki je osrednja institucija v vsakem denarnem sistemu, — poslovne banke ti dve vrsti organizacij se od ostalih finančnih institucij razlikujeta po tem, da lahko kreirata dodatni denar (prva teoretično neomejeno količino, druga pa omejeno količino denarja). Z letom 1976 smo pri nas razvili naslednji sistem bank: interna banka, ki pi poslovna banka, ker ne izvaja emisije knjižnega denarja. Je pravna oseba, ki zbira sredstva od različnih subjektov združenega dela in jih plasira naprej po nalogu združenega dela. Če velikost posla ne zahteva družbeno pravne osebe, zakon omogoča ustanovitev posebne finančne službe. temeljna banka je poslovna banka, ki opravlja dve temeljni funkciji: zbira in nalaga sredstva ter izdaja knjižni denar. V temeljne banke se združujejo OZD, SIS, interne banke . . . — združena banka je poslovna banka, sestavljajo jo temeljne banke, ki lahko nanjo prenesejo nekatere funkcije npr. izvajanje mednarodnega plačilnega prometa. — Narodna banka Jugoslavije predstavlja in vrši vlogo centralne banke, sestavljajo jo NB republik in pokrajin. Po pooblastilu skupščine SFRJ vodi kreditno monetarno politiko v našem narodnem gospodarstvu, izdaja primarni denar, kreditira poslovne banke in federacijo, vstopa v poslovne odnose s tujino, kupuje in prodaja zlato in devize ter vrednostne papirje, vodi nadzor nad mednarodnim plačilnim prometom. BANKOVEC — je papirnat denar, ki seje razvil v 17. in 18. stol. v Londonu, ko so varčevalci bankirjem prinašali v varstvo zlato in zanj dobili posebna papirnata potrdila. Nekoč so bili bankovci zamenljivi za zlato, danes pa te zamenljivosti iz različnih razlogov ni več nikjer na svetu. BILANCA STANJA je vrednostni prikaz stanja premoženja OZD v danem trenutku. Ima obliko črke T. Na levi strani je aktiva, ki izkazuje premoženje, ki OZD omogoča delovanje, na desni strani pa je pasiva, ki kaže, od kod to premoženje izvira. Temeljno načelo bilančnega izkazovanja je, da mora biti aktiva vedno enaka pasivi. BONITETA kreditna sposobnost OZD, iz- ražena s sposobnostjo te OZD, da bo pravočasno poravnala svoje obveznosti. Zajema likvidnost, ekonomičnost in celotno poslovno sposobnost OZD, ne samo v danem trenutku, ampak tudi v prihodnosti. BORZA — je organizirano tržišče homogenega produkta, ki se na tem tržišču prodaja ali kupuje. Glede na produkte ločimo produktno borzo, denarno devizno in efektno borzo. CARINE — so eden izmed najčešče uporabljanih instrumentov v politiki protekcionizma. Z njimi država zaščiti domače proizvajalce pred tujo konkurenco, kar pa ima lahko tudi določene negativne posledice. CENA — teorija delovne vrednosti pravi, da delo že samo po sebi ustvarja vrednost in da je cena denarna oblika vrednosti, v resnici pa je izhodišče menjava, saj brez cene ni vrednosti. Cena se v tržnih gospodarstvih oblikuje na trgu na osnovi ponudbe in povpraševanja po določenem blagu, v centralno-plan-skih gospodarstvih pa jo določa država. DEFICIT — primanjkljaj, kadar ima določen subjekt višje odhodke od prihodkov. DEFLACIJA — je zvišanje kupne moči denarja. Z enako količino denarja lahko kupimo večjo količino blaga. Ima prav tako negativne posledice na narodno gospodarstvo kot inflacija, saj se pri deflaciji zmanjša agregatno povpraševanje, proizvajalci ne najdejo več kupcev in ne morejo prodati blaga, zato zmanjšajo investicije, kar pripelje do zmanjšanja gospodarske rasti. DEVALVACIJA — je v splošnem posledica inflacije in hkrati generira dodatno inflacijo. Je dejanje države, ki zmanjša vrednost domače valute glede na vrednost denarnih enot ostalih držav, na ta način se stimulira domač izvoz in destimulira uvoz. DELO — je zavestna človekova dejavnost, katere namen je ustvarjanje uporabnih vrednosti. DEV1ZA je širši pojem od valute, je vsaka terjatev do tujega narodnega gospodarstva, vključuje knjižni denar in druge oblike terjatev, plačljivih v tujini. Deviza vključuje valuto, obratno ne velja. DELNICA — je lastniški vrednostni papir, ki omogoča lastniku, da sodeluje v upravljanju podjetja, katerega delnic je lastnik. Delničar tudi sodeluje v delitvi profita, ob koncu leta dobi izplačano dividendo. Delnice se kupuje in prodaja na borzah. DEPOZIT — je shranjevanje denarja, vrednostnih papirjev ali dragocenosti pri bankah, ki se obvežejo, da jih bodo varovale pod določenimi pogoji in jih po določenem času tudi vrnile. DOHODEK - je novoustvarjena vrednost, ki jo v poslovnem letu ustvari OZD in jo realizira na tržišču. -- shema za ugotavljanje in delitev dohodka in čistega dohodka: CELOTNI PRIHODEK - materialni stroški - amortizacija DOHODEK - pogodbene, zakonske in samoupravne dogovorjene obveznosti Cisti dohodek sklad za širjenje materialne osnove dela sredstva za osebne dohodke - rezervni sklad - sklad skupne porabe DRUŽBENA LASTNINA — produkcijski odnos, za katerega naj bi bilo značilno: da je prevladujoč odnos sprva med delavci, kasneje pa med vsemi člani družbe (potreben pogoj) — da je ta odnos enakopraven, toda znotraj prve lastnosti (zadosten pogoj). Gre za enakopravnost glede na produkcijska sredstva in rezultate dela. DUMPING izvoz blaga v tujo državo po cenah, ki so izrazito nižje od svetovnih cen. Cilj takšnega izvozp je osvajanje novih tržišč in izrivanje ostalih konkurentov. Takšen način konkurence je danes prepovedan in se tudi ostro sankcionira. EKONOMIČNOST ali gospodarnost nam pove razmerje med doseženo vrednostjo proizvodnje in porabljenimi sredstvi — torej stroški: ^ dosežena vrednost proizvodnje porabljena sredstva (stroški) EKONOMSKA KATEGORIJA — je posplošitev — abstrakcija določene kvalitete produkcijskega odnosa. Takšne kategorije so npr. vrednost, kapital, profit . . . 8274 Predpisi o graditvi objektov ; gradbena pogodba. Lj 1987 8275 Arhitekt Jože Plečnik 1872—1957 : razstava v Ljubljani 1986. Ljubljana 1986 8276 Sozialistische Republik Slo-vvenien : Exportmoeglichkei-ten. Belgrad 1987 8277 Jugoslovenski poslovni telefonski imenik radnih organizacija : 1988. Knj. I, 2. Bgd 1988 8278 Vesič, I. : Analiza rada čeli-čana jugoslovenskih željeza-ra u 1987. godini. Bgd 1988 EKONOMSKI ZAKON — so stalnejše splošne strukturalne vzročno posledične zveze med ekonomskimi kategorijami. EKSPLOATACIJA — v splošnem pomeni izkoriščanje naravnega bogastva. Eksploatacija človeka po človeku pomeni prisvajanje presežnega dela delavcev s strani posameznikov ali skupine ljudi. EMISIJA DENARJA — je izdajanje denarja, ki ga v dvostopenjskem bančnem sistemu izvajajo centralna banka (primarni denar) ter poslovne banke (knjižni denar). FAKTURA — listina, ki jo prodajalec izroči kupcu, v njej so navedeni: cena, količina in pogoji plačila (račun). FETIŠIZEM — je pripisovanje lastnosti stvarem, ki jih le te sploh ne morejo imeti; npr. blagovni fetišizem, ko se odnose med proizvajalci razlaga kot da gre za odnose med stvarmi in ne odnose med ljudmi. FIKSNI STROŠKI — so stroški, ki jih ima OZD ne glede na to, ali posluje ali ne. Niso odvisni od obsega proizvodnje,, npr. najemnina za prostor, ki ostaja enaka ne glede na to, ali OZD proizvede 10 ali pa 1000 enot nekega proizvoda. FINANCE — osnovna naloga financ je spraviti prihranke od subjektov, ki imajo presežke (suficitne celice), k subjektom, ki potrebujejo presežke (deficitne celice). FISKALNA POLITIKA — je davčna politika in je poleg monetarne politike najpomembnejša oblika ekonomske politike. Usmerjena je v pridobivanje sred-tev za državni proračun s pomočjo različnih davkov. HIPERPRODUKCIJA — proizvodnja prevelike količine blaga, ki privede do tega, da del blaga ostane neprodan in se kopiči v skladiščih. Slabši proizvajalci utrpijo velike izgube ali celo pro- Padejo. NDEKS CEN je prikaz gibanja cen v določenem obdobju in je zelo pomemben instrument za spremljanje inflacijskih pritiskov in gibanja življenjske ravni prebivalstva. 8279 Tehničar. (II. izd). 5 : Gra-devinski priručnik. Bgd 1987 8280 Tanaskoski, D. & B. Brda-revski & V. Jankovič: Priručnik dBase III plus. Bgd 1988. (Mikro knjiga) 8281 Kotnik, J. : Slovensko-angle-ški slovar. (10. izd.). Lj 1987 8282 Hudej, F. : Odločanje v gospodarskih organizacijah. (I. natis). Lj 1988. (Posebne izd./Delavska enotnost) 8283 Kolbah, D. : Priručnik za ke-mičare. 3. preradeno izd. Zgb 1986. (Izdanja kemije u industriji) NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI POT V INOVATIVNO DRUŽBO POVZETEK PREDAVANJA DR. M. MULEJA: OD RUTINSKEGA POSLOVANJA IN INVENTIVNE DEJAVNOSTI K INOVATIVNEMU POSLOVANJU IN DALJE V INOVATIVNO DRUŽBO 1. ŠTIRI FAZE PREHODA V INOVATIVNO DRUŽBO V naših razmerah je inovativna družba cilj, za katerega smo se v zadnjih letih opredelili s stališči skupščine in DPO. V praksi se ni premaknilo nič bistvenega, le večja je postala pozornost informativnih medijev. Pod vplivom gospodarskega položaja in ukrepov državne ekonomske politike si poslovodni kadri pač ne vzamejo časa za aktiviranje v tej smeri. Ta pot ima štiri osnovne faze. 1. Pretežno rutinersko poslovanje, ob katerem lahko obstaja nekaj MID (množične inovativne dejavnosti) brez resne poslovne pomembnosti, ločeno od nje pa eventualno nekaj RR (razvoj-no-raziskovalne) dejavnosti ali celo nekaj sodelovanja z inštituti in visokim šolstvom na področju temeljnih in aplikativnih raziskav, ločeno od njiju pa so zametki marketinške usmeritve poslovanja. 2. Krepitev povezav med MID, RR in marketingom, da postanejo soodvisne sestavine in se razvije invencijsko-inovacijska dejavnost kot celovitejši koncept. 3. Razširitev invencijsko-inovacijske dejavnosti na vsa področja poslovanja, ne več le proizvodno področje, tako da se uveljavi obnašanje praktično vseh delavcev po logiki naslednjih trditev: načelno ni neogibnih stroškov dobro in slabo poslovanje se tiče vsakogar zato namensko, povsod in nenehno iščemo možne novosti, da bomo pametne izmed njih uvedli in s tem krepili svojo konkurenčnost in kakovost življenja. To je prehod v inovativno poslovanje. 4. Prehod v inovativno družbo postane mogoč, ko se inovativno poslovanje razširi na pretežni del organizacij v dani družbi in prevlada. 2. DVA OSNOVNA DRUŽBENA POGOJA ZA PROCES PREHAJANJA V INOVATIVNO DRUŽBO Konec mešanja sociale in socializma, zožitev pravice do družbene podpore. — Inovacijski dohodek se ne uvede le knjigovodsko, ampak postane bistven kriterij, ko banke in SDK ocenjujejo boniteto poslovanja in se odločajo za kreditiranje. 3. DVAJSET TIPOV INOVACIJ IN NJIHOVA SOODVISNOST Mednarodno običajen pojem inovacije je omejen na tehnično-tehnološke, kot da je mogoče smiselno opredeliti »know-how« pred »know-what« in le tega pred »know-why«, torej izvedbeni način pred ciljem in le-tega pred smotrom. V naši praksi pa je pojem inovira-nja pretežno zožen še bolj, na zgolj drobne in amatersko (mimo službene dolžnosti) narejene inovacije. V resnici je bolj smiselno sprejeti širšo opredelitev, ki se uveljavlja tudi v svetovni praksi, da je inovacija vsaka smiselna novost — vse, kar vodi v porast konkurenčnosti, kar dviga produktivnost, ekonomičnost in kakovost (izdelka, postopka, uporabe, delovnega in siceršnjega življenja). Če z vidika poklica avtorjev inovacij lahko govorimo o poklicnih (v skladu s službenimi dolžnostmi, da se namensko iščejo in uveljavljajo možne novosti) in o amaterskih, z vidika dosega posledic o korenitih in drobnih, potem z vidika vsebine govorimo o petih tipih inovacij: 1. programske (poslovni predmet, trg) 2. tehnično-tehnološke (proizvodne sile, proizvodi, postopki) 3. organizacijske (proizvodni odnosi urejanja, poenostavljanje in posodabljanje dela in sodelovanja kjerkoli) 4. upravljalske (uresničevanje proizvodnih odnosov, da nadomestimo odnos »eni mislijo, drugi delajo« s sodobnim odnosom »vsi mislimo, vsi delamo«, seveda ne namesto strokovnjakov in vodij, ampak njim v pomoč in s področja, o katerem vemo največ po svoji specializaciji znanja in izkustva) 5. metodološke (način uresničevanja upravljanja in s tem izvajanja inovira-nja — ustvarjalno sodelovanje vseh). Glavna pozornost je doslej veljala najmanj vplivnim amaterskim drobnim tehnično-tehnološkim. Ni čudno, da se toliko resnim ljudem ni zdelo vredno posvetiti inovacijam več pozornosti! V resnici pa so močno soodvisne: če upravljalske inovacije ne spremenijo načina uveljavljanja proizvodnih odnosov, se ne morejo posodobiti, metodološke inovacije pa lahko takšno poso- dobitev podprejo. Iz tega bo izšlo povečanje števila inovatorjev, iz njega inovacijska kultura sodobnejšega tipa, iz nje podpora za poklicne inovatorje, iz skupnega uspeha pa ne le nadaljnje posodabljanje inovacijske kulture, ampak ludi znanje in sredstva za programske inovacije, ki običajno potrebujejo tudi investicije. Napačno je čakati na investicije, saj nikakor niso edino bistvene. 4. OSREDNJI DEJAVNIKI INOVI-RANJA: POSLOVODSTVO, RAZVOJNO-RA-ZISKOVAI.NA IN DRUGE STROKOVNE SLUŽBE, INVENCIJSKO-INO-VACIJSKA SLUŽBA IN Dl ATI Kdo naj se ukvarja s širjenjem inovi-ranja? Sindikat se je pred mnogimi leti pojavil kot DPO, ki je dajala interes delavskega razreda v najširšem smislu pojma, da aktiviramo svoje neizrabljene sposobnosti, da okrepimo, kar je nujno in mogoče, da bi bili konkurenčni in bi živeli kar se da dobro. To je bila in je samo pobuda in oza-veščanje, saj je inoviranje strokovna, ne družbenopolitična dejavnost. Zato se morajo za praktično pospeševanje ino-viranja aktivirati predvsem poslovodstvo in strokovne službe. Pomembno pomoč njim in sebi pa lahko nudi tudi strokovno-stanovska organizacija inovatorjev DIATI. Če to ni sporno, se odpre vprašanje, kako (ob vseh že zadanih nalogah), da ne bo prenaporno in bo dovolj uspešno. Njihova skupna naloga je najprej spoznati in premagovati ovire, ki so le delno objektivne narave, pretežno pa v miselnosti in navadah ljudi, zato pa je treba načrtno ustvarjati okoliščine in pogoje, da se invencijsko-inovacijska dejavnost širi v vseh delih kolektiva, tako da se uveljavlja postopno tudi inovativno poslovanje. Ker je operativni nosilec tega procesa invencijsko-inovacijska služba Proti zahodu Tovor je pripet (= IIS), se za hip ustavimo pri njej. Znano je, da dela v IOS v OZD Slovenije kakšnih 200 delavcev, številne OZD pa IIS še nimajo. To je seveda znak. da njihova poslovna politika ni sodobna, saj ne upošteva svetovne izkušnje, da ostaja v ljudeh veliko neakti-virane ustvarjalnosti, ker niso upoštevani kot ustvarjalni sodelavci, ne le kot (govoreče!?) orodje šefov, le-ti pa so za vse odgovorni kar sami (tak odnos seveda pri podrejenih povzroča pravico do neodgovornosti, s tem pa slabo delo in zato slabo konkurenčnost in kakovost življenja). Podobno je, če IIS sicer obstaja, a se po njenem organizacijskem statusu vidi, da ni štela za pomembno strokovno službo. Tako je najpogosteje, kadar je njena aktivnost omejena na čakanie. ali bo kdo kaj predlagal (kar sam od sebe), pravilnik in še bolj praksa pa pojem inovacije omejujeta na amaterske drobne tehnično-tehnološke, ustvarjalne pa SPP ( = sistem posamičnih predlogov), brez organiziranega ustvarjalnega sodelovanja mnogih. (Je zašel kdo v težave, ker ni predlagal ničesar novega?) Spodbujanje s članki, razpisi problemov ipd. je korak naprej, a še vedno premajhen, da bi inovacijski dohodek postal poslovno resna kategorija, IIS pa zato upoštevana strokovna služba. Možni avtorji so še vedno prepuščeni sami sebi. Opozoriti velja, da je /a njihov odziv zelo pomembno, ali so razpisi sestavljeni po anketi, kaj vidijo delavci kot zanimive probleme svojega dela. ali pa samo iz ocene ozke vodstvene skupine (pa če je še tako strokovno močna in ima prav), saj slednja (po običajnem pojmovanju ljudi) vsiljuje . Bolje je upoštevati dejstvo, da mnogo inovacij nastane, ne da bi bile registri rane (avtorji si z njimi lajšajo doseganje norme, vsakdanje delo. ipd.). ISS naj na javno pobudo poslovodstva, da bodo nagrajene in ne bodo povzročale spremembe norm, začne take inovacije registrirati (npr. \ sodelovanju s službo tehnoloških sprememb). Tako se bo pokazalo, da najbrž inovatorji niso le red ke »bele \rane«. IIS pa ima s kom delati. Krog inovatorjev se bo na taki podlagi laže začel širiti. To pa bo uspelo še bolj, če se začno uvajati metode ustvarjalnega sodelovanja /a inoviranje. Kolikor več bo registriranih inov atorjev, toliko laže bo doseči podporo /a poklicno raziskovanje in razvoj in uve- ljavljanje novosti. Toliko pomembnejša bo tudi vloga IIS in toliko bolj prav bo, da postane IIS štabna služba poslovodstva, njen vodja pa član K PO (vsaj v razširjenem sestavu). Kadrovski sestav IIS je odvisen od širine prevzetih nalog in njihove obveznosti, ne kar od števila zaposlenih v OZD (razen če se omejuje IIS na Ml D po SPP, pa še to kar pasivno). Če gre: le za uveljavljanje pravic avtorjev tudi za pomoč avtorjem pri ustvarjanju tudi za širjenje invencijsko-inova-cijske dejavnosti in uvajanja metod za ustvarjalno sodelovanje tudi za patentno in drugo inovacijsko informatiko, ki prenaša tuje znanje v OZD, njegov nakup ipd. tudi za patentiranje in drugo glede prodaje znanja, transfer industrijske lastnine iz OZD, varstvo industrijske lastnine ipd. za potrebo po prevajalskem jezikovnem znanju in dovolj tovrstnega dela za uporabo računalniške podpore pri delu IIS ipd. V vsakem takem in podobnih položajih bo vsebina dela bistveno vplivala na kadrovski sestav in število delavcev v IIS. Vplivala pa bo seveda tudi običajna dognanost podanih predlogov za inovacije, stopnja samostojnosti inovatorjev (posameznikov in/ali krožkov) pri uvajanju ustvarjenih inovacij v praksi, stopnja neposredne aktivnosti vodilnih in vodstvenih delavcev pri oblikovanju in uresničevanju inovacijskih delovnih ciljev in spremljanju dosežkov ipd. Glede znanja delavcev IIS pa kaže upoštevati, da imajo veliko opraviti z odraslimi ljudmi, ki pretežno rabijo kakšno pomoč, razumevanje ipd. Zato bi delavci IIS morali imeti poleg svojega specialnega znanja (kot tehniki, ekonomisti, pravniki ipd.) še solidno andragoško znanje. Pri nagrajevanju pa bi kazalo sprejeti predlog J. Jana, da bi njihova variabila morala biti vezana na inovacijski dohodek, tako da bi se npr. en odstotek le-te-ga razdelil delavcem IIS. 5. INOVACIJSKA POLITIKA? INOVACIJSKI DELOVNI CIUI IN ORGANIZACIJSKA RAZPOREDITEV NALOG - PODLAGA ZA AKTIVIRANJE KOLEKTIVA, ODBOR ZA POSPEŠEN ANJE INOVIRANJA KOI NJIHOV ORGANIZACIJSKI IN I E-GRATOR Da bi prešli iz danega stanja, ko je v primerjavi z možnostmi in gospodarskimi potrebami inoviranja zelo malo. v sodobnejše stanje, ni bistveno investiranje, ampak aktiviranje ljudi. Za uveljavljanje nekaterih inovacij, pa tudi za ustvarjanje nekaterih inovacij bo investiranje seveda neogibno, vendar nikakor ni tako zelo izključna pot v boljše poslovanje in živ ljenje, da bi pomanjkanje sredstev in dovoljenj za investiranje smeli vzeti za izgovor, da bi križem rok in zaspanih možgan kar čakali, kaj bo / nami. Številne svetovne znane študije so jasno pokazale, da je v ljudeh ogromno neizrabljenih sposobnosti, da / drobnimi in večjimi inovacijami pri speva jo k porastu konkurenčnosti in kakovosti živ ljenja. Prav tako je v družbi in v vsaki OZD potrebna inovacijska politika, ki pomeni politiko ustvarjanja, pridobivanja in uporabe znanja in ustvarjalnosti, zato pa prevzema vse dejavnosti poslovanja. Inovacijska politika je zato sestavni del dolgoročne, srednjeročne in tekoče razvojne in poslovne politike, je sinteza strokovne podlage in avtentičnih interesov kolektiva. Inovacijska politika se seveda ne uresničuje sama. Brez aktivnosti vplivnih, zlasti vodilnih in vodstvenih, pa tudi strokovnih delavcev vseh strok ostaja kos papirja / bolj ali manj lepimi željami. Oni rabijo dolgoročno usmeritev (pri katere nastajanju so sami aktivni in vplivno sodelovali!), a tudi kratkoročne cilje. Zato smo opredelili kategorijo inovacijski delovni cilji. To so naloge, ki jih bo kdo poskušal izvesti v naslednjem kratkoročnem obdobju, da širi število inovatorjev in inovacij in dviga inovacijski dohodek. Imenujejo se i. d. cilji, ker so opredeljeni na njegov predlog, ne z vsiljevalnim poveljem. Kaj mora biti usmeritev koga izmed vplivnih glede na njegov položaj v delitvi dela v OZD, ko gre za uresničevanje inovacijske politike in zato tudi za opredeljevanje inovacijskih delovnih ciljev, smo tudi opredelili v (I prispevek C. Paluca). V kakšni organizacijski obliki bi poslovodstvo neposredno »poganjalo« inoviranje, da bi bilo aktivno stalno in ne preobremenjeno? V praksi se je izkazalo, da je najbolje ustanoviti odbor delavskega sveta za pospeševanje inovira-nja. Sestavlja ga celotno poslovodstvo, vodstvo 11 S, delegat Dl ATI in delegat vodstev DPO, predseduje pa mu direktor (predsednik K PO) osebno. Sestaja se enkrat na tri mesece (ko se inovativno poslovanje uteče, lahko tudi na šest mesecev). Dnevni red: poročilo IIS o dosežkih (inovacijski dohodek, število inovatorjev, število inovacij) za preteklo trimesečje, priznanja najuspešnejšim enotam in variabilni OD njihovim vodjem, a podpovprečnim se postavi naloga: »Dokaži, da v tvoji enoti ni problemov! Če so, ni razloga, da zaostajaš glede inoviranja!. Dokler zaostajaš, dobivaš negativen variabilni OD.« Tretja točka dnevnega reda je uskladitev in potrditev predlogov vseh vodilnih, vodstvenih in strokovnih delavcev, kakšni bi bili njihovi inovacijski cilji za naslednje trimesečje (kot jih je zbrala IIS, ki opravlja tudi tajništvo odbora DS za pospeševanje inoviranja). Da bo inovacijsko politiko lažje opredeljevati, dojemati in uresničevati, je razen omenjenih organizacijskih ukrepov koristno vsaj še naslednje: 1. informiranje kolektiva (od kroga najvplivnejših postopoma v vse širše kroge sodelavcev), da je bistvo dandanašnjih problemov pravzaprav v zastarelem odnosu do inovacij v najširšem smislu pojma, zato pa je začetek poti iz krize v njegovi posodobitvi, 2. posodobitev nagrajevanja za inovacije, zlasti: priznanje vsaj simbolične nagrade tudi za invencije, ki so obetavne, a nedognane, ukinitev degresivnih lestvic pri nagrajevanju za inovacije (ne pa tudi razlike faktorja za kakovost inovacije in faktorja za službeno dolžnost (21), razširitev pojma soavtor na vse, ki pomagajo izvesti celoten proces od na-stanka invencije do uspešne prodaje izdelka (a z vnaprejšnjim dogovorom 0 % za vsakogar), razširitev nagrajevanja na vse soavtorje. samoupravno delovno skupino soavtorjev, celoten kolektiv in (npr. drugo polovico inovacijskega dohodka) sklade OZD, upravičenost KR. tehnoloških in vseh drugih strokovnih delavcev potencialnih poklicnih inovatorjev na status inovatorja (seveda s tehtanjem opisa delovnih dolžnosti), odvisnost variabilnega dela OD vodilnih in vodstvenih delavcev od dosežka inovacijskega dohodka enote, V letno spremljanje inovacijskih dosežkov v DPO, SO itd., da bi se laže ustvarjala inovacijska kultura, enak smisel ima tudi javno poročanje o dosežkih, 4. nenehno usposabljanje mnogih (/lasti tistih, ki ne izpolnjujejo zahtevane izobrazbe), tudi iz dela (npr. eno uro na dan med delovnim časom ipd.) . 5. organiziranje krožkov za ustvar- jalno sodelovanje, da bi namensko iska- li možne novosti (usposabljanje in delovanje po dogovorjenem programu eno uro tedensko med delovnim časom. 6. tJSPOSABIJANJE, OSVEŽEVA-NJE ZNANJA IN DOMISELNOST, VPOGLED V DOGAJANJA - POGOJI ZA SPREMINJANJE INVENTIVNOSTI IN INOVATIVNOSTI IZ LASTNOSTI V DEJAVNOST Znano je, da so študije pokazale, da osnovna izobrazba poveča delovni učinek za 79 %, srednja za 235 %, visoka za 320%. Tako ni čudno, da mladih odhaja v visoko šolo v ZDA 49%, pri nas > 13,5%, v Nigeriji 0,1%. Sodobno * inovativno poslovati je pač mogoče le z mnogo znanja mnogih. Vsaj enako pomembna pa je tudi svežina znanja, domiselnost in zato prej omenjeno nenehno usposabljanje mnogih. Zato ni čudno, da npr. Siemens vodi podlago svoje uspešnosti v dobri kadrovski in finančni politiki. Hierarhijski odnos (eni mislijo, drugi delajo) domiselnost uničuje, sodelovalno-dovoljevalen (vsi mislimo, vsi delamo) jo pospešuje. V praksi skupine za USOM ID na Ekonomskem centru Maribor pa se je pokazalo, da tudi ob izpolnitvi navedenih pogojev tvegamo, da sc bomo Ukvarjali z navideznimi, ne z resničnimi problemi, če ne vemo dovolj točno, kaj se dejansko dogaja. Razen tega se je pokazalo, da je ljudi laže pritegniti k inovacijskemu sodelovanju, če najprej z njimi ustvarjaš vpogled, ob fem pa nastajajo spoznanja, kaj in kako bi inovi-rali. Podrobneje se na taki podlagi lotijo inoviranja kasneje. To pomaga tudi spoznati, da ni res, da v starejših letih dojemamo manj, ampak je tako le, če se preveč polenimo. Iz tega izide naslednji nevaren proces : 1. Iz naravnih razlogov pozabljam, kar sem se učil, a znanja niti ne obnavljam niti ne osvežujem. 2. Pozabim, da sem pozabil, in si več ne mislim, da bi moral obnavljati in osveževati znanje, saj imam izkušnje. Da Obstaja novo znanje, me več ne zanima. 3. Domiselnost zato odstopa prostor domišljavosti. 4. Izkušnje mi postajajo vse bolj dovolj, ljudje z novim znanjem in svežimi, inovativnimi zamislimi neprijetni in celo nevarni za naš mir, zato celo vredni preganjanja. Tak proces seveda zelo izrazito in pospešeno vodi v neokolonialno odvisnost in afriško saharski standard. 7. USTVARJALNO SODELOVANJE MNOGIH PO SODOBNIH METODAH IN IZHOD IZ TEŽAV LASTNEGA VSAKDANJEGA DELA - POGOJ ZA PRAKTIČNO AKTIVIRANJE SPOSOBNOSTI IN ŠIRIENJE KROGOV INOVATORJEV Študije so pokazale, da metoda »sistem posamičnih predlogov«, do nedavna edina znana metoda za množično inventivno dejavnost, zmore aktivirati zelo dragocene, a žal preveč izjemne ljudi, da bi pritegifila dovolj široke kroge in s tem bistveno pomagala, da preidemo v inovativno poslovanje in potem v inovativno družbo. V skupini, ki šteje 5 12 kolegov, se uspešno aktivira pre- cej več ljudi kot posamično. Če jih sistematično organiziramo, jih lahko, tako so pokazale izkušnje, aktiviramo tudi prek 90 "n (po SPP do 30 "e, v slovenski praksi mnogo manj). Če jih vplivni povabijo, da sami opredelijo probleme in jih pomagajo reševati v tistem okviru, o katerem vedo največ, bo aktiviranje uspelo še bolj verjetno. Seveda pa jih moramo za to najprej usposobiti in motivirati. (Po predavanju povzel Malic Tasič) INOVACIJE V NOVEMBRU IN DECEMBRU 1988 TOZD JEKLARNA Antonu Konečniku in Norbertu Gin-terju je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 1,247.880 din za izboljšavo pomika elektrod. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 13,865.374 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Stanku Kovačiču in Francu Gostenčniku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 1,463.141 din za spremembo obzidave dna na ponovci na 5 t EOP. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 32,514.253 din. Pri delitvi sta udeležena Kovačič s 70 ter Gostenčnik s 30 odstotki. Antonu Bregu je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 2,561.830 din za izboljšavo držala elektrod. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 28,464.816 din. Antonu Pungartniku in Ivanu Prazniku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 3,184.080 din za izboljšavo na zamašnih drogovih. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 70.757.366 din. Pri delitvi sta udeležena Pungartnik s 70 ter Praznik s 30 odstotki. Stanku Triglavu in sodelavcem je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 311.478 din za spremembo formata ingotov jekla iz PK 2 sp iz V-13 na V-20. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 6,921.724 din. Pri delitvi so udeleženi Triglav, Rozman, Karada in Škalič z 20 ter Kovač in Pušnik s po 10 odstotki. Alojzu Hrastniku, Stanku Rihtarju in Mirku Verdniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 5,383.470 din za rekonstrukcijo pogona za most na dveh 750 KN žerjavih v jeklarni II. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 271,821.120 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Vinku Pušniku in Milanu Švajgerju je bilo dodeljeno enkratno pavšalno nadomestilo v višini 40% poprečnega OD, to je 290.220 din za zamenjavo uvoženega jedavca z domačim prahom. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Darku 2vikartu je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v višini 150% poprečnega OD, to je 1,487.060 din, za uporabo vibratorja pri obzidavanju sten VF peči. Ludviku Ošlovniku, Štefanu Klepu in Viljemu Štifterju je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 2,659.060 din za zaščito venca na vakuumskem oboku. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 59,090.225 din. Pri delitvi so udeleženi Ošlovnik in Klep s 40 ter Štifter z 20 odstotki. Ludviku Ošlovniku, Jožetu Kosmaču in Viljemu Štifterju je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 4,966.789 din za rekonstrukcijo doiirnega lijaka oboka vakuumskih ponovčnih peči. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 132,600.468 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Vinku Pušniku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 236.455 din za spremembo tehnologije izdelave pinov. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 5,254.564 din. TOZD JEKLOLIVAR- NA Ljubiši Topaloviču in Jožetu Skledarju je bilo dodeljeno peto zadnje nadomestilo v vrednosti 4,489.298 din za zamenjavo podložnih plošč v žarilnih pečeh. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 137,500.000 din. Pri delitvi sta udeležena Skledar s 60 ter Topalovič s 40 odstotki. Francu Mešnjaku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 927.300 din za ukinitev peščenih livnih čaš pri samostrjevalnem formanju. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 12,295.179 din. Janku Trstenjaku in Ljubiši Topaloviču je bilo dodeljeno peto zadnje nadomestilo v vrednosti 3,958.974 din za izboljšavo toplotne obdelave plošč. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 87,977.190 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Rudiju Kamniku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 1,323.540 din za usposobitev stroja za ravnanje jedrnih skeletov. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 14,706.000 din. Maksu Urnautu, Jožetu Sedelšku in Juriju Glavici je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 4,459.704 din za uvedbo izkoriščanja rezalk 0 600 v J PL. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 103,658.625 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Albinu Čreslovniku in Silvu Kordešu je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 497.360 din za izboljšavo stiskalnic za lepljenje mask. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 11,052.480 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Ivanu Hajnžetu, Rudolfu Sulerju in Srečku Vdoviču je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 99.000 din za izboljšavo transporta peska. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 1,100.000 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Lovru Mačiču in Antonu Ažniku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 422.816 din za spremembo spoja transportnega traka na magnetni odvzemalec pri stresalki v pripravi peska. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 9,395.915 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Horslu Kasperju in Petru Dobrovniku je bilo dodeljeno tretje pavšalno nadomestilo v višini 60% poprečnega OD, to je 345.360 din za izdelavo podložnega jedra za eksotermne nalitke. Pri delitvi sta udeležena Kasper s 70 ter Dobrovnik s 30 odstotki. Srečku Naberniku, Stanetu Lenasiju in Mirku Okrogelniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 5,374.260 din za izboljšanje kvalitete obstojnih CRH litin. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 141,307.172 din. Pri delitvi so udeleženi Nabernik s 50 ter Lenasi in Okrogelnik s po 25 odstotki. Marjanu Gorenšku, Danijelu Lipov-niku, Ivanu Plošniku in Teodorju Do-brodelu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v višini 180% poprečnega OD, to je 1,382.347 din, za predelavo vpetja mehanske gume na FA. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Darku Žvikartu je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 3,151.090 din za uporabo vibratorja pri obzidavanju sten VF peči. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 116,805.851 din. Srečku Naberniku in sodelavcem je bilo dodeljeno prvo pavšalno nadomestilo v višini 230% poprečnega OD, to je 2,280.160 din, za osvojitev izdelave vzmeti. Pri delitvi so udeleženi Nabernik, Petovar, Kokalj in Kos z 20 ter Se-delšak in Cehner s po 10 odstotki. Mitju Šipku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 1,700.000 din za UZ kontrolo odlitkov za namensko proizvodnjo. TOZD VALJARNA Marjanu Popiču, Branku Vidrihu in Ivanu Kacu je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 1,558.905 din za ojačitev vodil stolpa na kleščnem žerjavu. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 17,321.168 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Vitu Petriču je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 2,086.800 din za predelavo tokovnega odjemalca za žerjave. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 46,373.308 din. Marjanu Popiču, Branku Vidrihu in Ivanu Kacu je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 8,126.198 din za izboljšavo reduktorja na kleščnem žerjavu. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 108,614.428 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Etbinu Melanšku, Dominiku Naberniku in Zdenku Kraševcu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 1,420.414 din za predelavo amortizacijskega vzmetenja valjčnic na ogrodju. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 35,386.508 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. TOZD KOVAČNICA Francu Oderlapu in sodelavcem je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 1,562.080 din za izboljšavo izolacije žarilne peči. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 34,712.870 din. Pri delitvi so udeleženi Oderlap, Hrnčič s 25, Kotnik z 20 ter Vrečič, Vehovar in Žganec s po 10 odstotki. Dragu Klančniku in Alojzu Ferku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 2,007.046 din za rekonstrukcijo na vodilnih tekalnih kolesih voza na ogrevnih pečeh. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 44,858.956 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Štefanu Pečniku, Kristijanu Knezu, Albinu Čebularju in Jožetu Kovačcu je bilo dodeljeno peto-zadnje nadomestilo v vrednosti 3,315.640 din za izboljšavo transportnih odkovkov v avtomatski kovačnici. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 36,840.470 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. TOZD JEKLOVLEK Jožetu Zorčiču in Mihaelu Juraku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v višini 10% poprečnega OD, to je 81.180 din, za izdelavo dodatne izvrtine z navoji na ravnalnih valjih. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Janku Rutarju, Danilu Krevhu in Alojzu Lipovniku je bilo dodeljeno prvo pavšalno nadomestilo v višini 50% poprečnega OD, to je 483.699 din, za izdelavo naprave za dodajanje palic. Pri delitvi so udeleženi Rutar s 30, Krevh s 15 ter Lipovnik s 55 odstotki. TOZD KALILNICA Maksu Paradižu, Valentinu Bastlu in Štefanu Matavžu je bilo dodeljeno peto-zadnje nadomestilo v vrednosti 4,778.082 din za izboljšavo vpenjanja in kaljenja prečnikov za REK Velenje. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 53,089.800 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Miranu Vesligaju, Antonu Krejanu in Francu Turjaku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v višini 140% poprečnega OD, to je 1,136.530 din, za izdelavo naprave za avtomatsko javljanje okvar električne energije (kontrolnik). Pri delitvi so udeleženi Vesligaj s 40 ter Krejan in Turjak s po 30 odstotki. Janku Gnamušu in sodelavcem je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 6,404.283 din za spremembo tehnologije obdelave in odpravo deformacij med prehodom avstenitne v marten-zitno strukturo pri senzimir valjih. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 258.702.970 din. Pri delitvi so udeleženi Gnamuš z 20, Urnaut, Lasnik in Barbič z 18, Kren-ker z 12, Repnik z 8, ter Kosec, Gradišnik in Fužirjeva s po 2 odstotkoma. TOZD STROJI IN DELI Stanku Žibretu, Danilu Soviču in Hubertu Stermcu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 55.149 din za izdelavo priprave za montažo tlačnih cilindrov. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 612.768 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Stanku Žibretu, Danilu Soviču in Hubertu Stermcu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 220.596 din za izdelavo priprave za zarisovanje regulacije tlačnih cilindrov. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,451.072 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Hubertu Stermcu in Ivanu Repoto-čniku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 187.991 din za spremembo tehnologije pri stiskalnici DE 315. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 4,177.572 din. Pri delitvi sta udeležena Stermec s 60 ter Repotočnik s 40 odstotki. Ivanu Cegovniku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 1,924.160 din za spremembo tehnologije obdelave torzijskih osovin. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 42,759.208 din. Benu Jelenu in Blažu Oblaku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 6,240.754 din za spremembo vpenjanja valjev v kalilni stroj ACEC. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 69,341.717 din. Pri delitvi sta udeležena Jelen z 80 ter Oblak z 20 odstotki. Adolfu Pustoslemšku in sodelavcem je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 830.390 din za izdelavo diskov 0 1600. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda KAKO SLEDIMO APELU »JUST IN TIME« Janez Veržun, dipl. oec., izhaja pri svojem delu v Delovni skupnosti za gospodarjenje iz dveh izredno pomembnih spoznanj sodobnega poslovanja oz. iz nove upravljalske in proizvodne filozofije v svetu. Prvo spoznanje se nanaša na apel »v pravem trenutku na pravem mestu« (JUST IN TIME), ki pomeni, z aspekta zalog, da mora biti material pri roki takrat, ko se rabi, na zalogi imeti pa se ga ne splača, kajti vsaka zaloga je strošek. »Jutri bo situacija še bolj zaostrena in niti preživeti ne bo mogel, kdor ne bo spoznal, da je treba zaloge maksimalno urediti. To je na Zahodu znano dejstvo,« poudarja tov. Veržun. Obračanje zalog je torej pomemben faktor, ki ga morajo upoštevati predvsem v tistih OZD, v katerih je delež materialnih stroškov v celotnih poslovnih stroških visok. Takšen je tudi v Železarni Ravne. Zato v zadnjem času posvečamo materialnemu poslovanju vso pozornost. Prav tov. Veržun je ob svojem prihodu iz Lesne v železarno pred dobrim letom dobil konkretno zadolžitev s tega področja in danes lahko zapišemo, da je projekt v bistvu končan oz. zastavljen tako, da bo uspešno realiziran. Rezultat bo banka podatkov oz. katalog matičnih zapisov za materialne postavke. Bralci se bodo mogoče spomnili, da smo o tem, ven- dar le o delu projekta, pisali v lanski zadnji številki Informativnega fužinarja v članku z naslovom Kako do reda iz nereda55 000 pozicij (pogovor s tov. Dragom Horjakom in tov. Antonijo Šegel). Delo je bilo organizirano v obliki timskega, tov. Veržun je bil vodja projekta. V osnovnem timu sta bila poleg njega še s področja standardizacije tov. Berta Grešovnik ter s področja AOP tov. Mirko Kristan. Ta tim je na osnovi sodelovanja s strokovnimi delavci pripravil navodila za zapis matičnih stavkov — tovarniški standard D 24, na osnovi sodelovanja z verifikacijskimi timi pa pripravil za vsako skupino nabavljenih materialov katalog vzorčnih matičnih zapisov (za strojegradnjo, za kemijo npr.). Tako je dejansko dal orodje v roke t. i. projektnim timom, ki so začeli urejati matične stavke. Posnetek stanja, kot je bilo v železarni pred izvajanjem projekta, je namreč pokazal, da so bili matični stavki pomanjkljivi (niso bili enoumni) in podvojeni. »Določenim vodjem verifikacijskih timov, kot je tov. Mirko Berložnik v kemiji, in sodelavcem, kot je Bernarda Kastivnik v nabavi, bi se rad še posebej zahvalil, ker imajo veliko zaslug, da je projekt zaživel,« je poudaril tov. Veržun. »Tako je danes delno urejenih že 15.555 matičnih stavkov, povsem urejenih % 11.603, skupaj v banki pa je 51.449 stavkov.« »Glavno je, da je projekt uspel in tovarniški standard D 24 v železarni zaživel in živi,« pravi Janez Veržun, »čeprav bo do popolne ureditve še treba spodbud in naporov. Toda jasno je, da bomo z eksaktnim zaključkom te naloge, ki je osnova, lahko naredili nadgradnjo informacijskega sistema, ki mora biti takšen, da nam bo dajal informacije za pravilne poslovne odločitve.« In prav na to — pravilne poslovne odločitve — se nanaša drugo Veržunovo spoznanje, ki mu je tudi usmeritev pri delu. Gotovo namreč ni treba poudarjati, da je predstavljeno delo tega našega strokovnjaka ozko vezano na računalnik. »Kot organizator izhajam iz tega, da danes računalniška oprema ni več problem v tem smislu, da zaradi nje ne bi bilo možno česa narediti, kot tudi programska oprema ne, pač pa je predvsem problem, kako učinkovito uporabiti tehnologijo, ki je na voljo, in dati uporabniku prave informacije. Za odločanje na različnih ravneh so namreč potrebne različne informacije. Vprašanje je torej, kaj dati komu, da bo rezultat dobra poslovna odločitev, ki je v našem interesu, in da bo čas med tem, ko je nastala potreba po odločitvi, in sprejeto odločitvijo čim krajši. Naša naloga je zato pripravljati take programe za uporabnike, da si bodo lahko z njimi pri delu kar največ pomagali oz. da bi bili z aplikacijami, ki smo jih zanje pripravili, zadovoljni.« Tako širše, konkretno pa je treba pri predstavljenem projektu naglasiti še, da njegov pomen ni le v tem, da bo zdaj materialno poslovanje v Železarni Ravne urejeno, pač pa tudi v tem, da bo ustvarjena banka podatkov osnova za raz-vojno-razjskovalno delo. Brez nje namreč okoliščinam primernega razvojno-raziskoval-nega dela ne more biti. Seveda pa jo je za te namene še treba dodelati, kar bo med drugim tudi skrb tov. Janeza Veržuna v prihodnje. Helena Merkač za 15,299.907 din. Pri delitvi so udeleženi Pustoslemšek s 40, Kamnik s 25, Gnamuš in Šušel s 15 ter Senica s 5 odstotki. TOZD TSD Stanku Voglu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 1,042.380 din za izdelavo priprave za vpenjanje pri obdelavi poklopca. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 23,163.923 din. TOZD PNEVMATIČNI STROJI Ernestu Kljuglerju je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 262.480 din za spremembo tehnologije izdelave zračnega motorja 3 KW. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,916.396 din. TOZD TRO Jožetu Lapuhu, Petru Kobovcu in Milanu Podojsteršku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 862.204 din za spremembo tehnologije izdelave tobačnih nožev. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 19,160.092 din. Pri delitvi so udeleženi Kobovc s 50,Lapuh s 30 ter Podoj-steršek z 20 odstotki. Martinu Novaku in Vladu Medvej-šku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 861.870 din za spremembo tehnologije rezkanja za rezila za kopirne stroje. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 19,152.663 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. TOZD KOVINARSTVO Petru Ribiču in sodelavcem je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 455.790 din tza spremembo tehnologije barvanja žag UKŽ 130 in UK2 130 AP 700. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 11,354.992 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. TOZD ARMATURE Bojanu Krautbergerju in Eriku Krambergerju je bilo dodeljeno enkratno pavšalno nadomestilo v višini 10% po- prečnega OD, to je 81.110 din za spremembo načina mazanja valjastih pip. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Benu Brezniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v višini 10% poprečnega OD, to je 81.180 din za čeljusti za čeljenje ravnih in poševnih ventilov. Ivanu Repatcu, Zvonku Kukovcu in Jožetu Grateju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 789.645 din za izdelavo posebne priprave namenska čeljust. Z inovacijo je bil ustvarjen enkratni povečani dohodek, ki znaša 9,675.840 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. TOZD MONTER Alojzu Javorniku je oilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 259.270 din za spremembo tehnološkega postopka pri struženju ekscentričnih čepov. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 5,761.500 din. Jožetu Kadišu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 2,004.750 din za izdelavo priprave za sestavo levih in desnih nosačev za objekt »K«. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 44,550.000 din. TOZD ENERGIJA Francu Oderlapu in sodelavcem je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 3,764.540 din za uporabo odpadne toplote kovaških kladiv za ogrevanje tople higienske vode. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 83,656.368 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake de-le. Silvu Miklavcu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 15.650 din za predelavo v črpalni postaji mazuta. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,497.539 din. TOZD RPT Marjanu Arnoldu in Dragu Žvikartu je bilo dodeljeno tretje pavšalno nadomestilo v višini 130% poprečnega OD, to je 1,257.620 din, za izvedbo posodobitve VF peči ACECAd pri prestavljanju iz topilnice v JPL. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Bojana Vrhovnik VARČEVANJE Z ENERGIJO UPORABITE DIMNIKARSKE USLUGE 1 mm saj na steni pomeni 6 % večjo porabo goriva Situacija nas sili v to, da se veliko pogovarjamo, na kak način bi izkoristili čim več vložene energije, saj vsakodnevno zasledimo, da se energija draži. Smo prepričani, da smo premalo seznanjeni o uslugah, ki nam jih lahko nudijo dimnikarji ravno na področju varčevanja z energijo. So usposobljeni in opremljeni s sodobnimi instrumenti, s katerimi lahko naredijo meritve na kotlu in vam predočijo, kje delate napake pri kurjenju s kotlom na trdo, tekoče ali plinasto gorivo, da ima kotel tako nizek izkoristek. S tem prispevkom želimo na primerih vzpodbuditi k razmišljanju, da so še velike možnosti pri varčevanju z energijo in ohranjanju čistega okolja. VAŽNI PODATKI, DOBLJENI PRI MERITVAH DIMNIH PLINOV Bistveni kazalci, ki se dobijo pri izgorevanju, so: 1. OGLJIKOV DIOKSID (C02) Delež COi v dimnih plinih nam pove kvaliteto zgorevanja. Predpisane vrednosti za COi maks., kurjene na: — kurilno olje 15,4% — premog 18—20% — zemeljski plin 12% 2. IZGUBE ZARADI PRESEŽKA ZRAKA Teoretično lahko izračunamo, koliko zraka rabimo, da zgori I kg kurilnega olja ali drugega goriva. V praksi dodamo še rezervo zraka oziroma kisika za zgorevanje, to se pravi, da zgorevanje poteka s presežkom zraka. Visok presežek zraka je pomanjkljivost, ker pri takem zgorevanju nastane velika količina plina, ki prevzame toploto in jo odnaša v dimnik. Kako velik presežek zraka imamo, dobimo iz. količin COi v dimnih plinih. KAKO IZRAČUNAMO PRESEŽEK ZRAKA Meritev nam pokaže, da imamo v dimnih plinih ogljikovega dioksida (CO2) 10,3 %. Dovoljena maks. vrednost CO; pri kurjenju s kurilnim oljem je 1,4 %; iz tega sledi, da je presežek zraka: _ CO; teoretično _ 15,4 _ . -n CO2 izmerjeno 10,3 ’ Zgorevanje se v tem primeru odvija z 1,5-kratno količino zraka oziroma s 50 % presežkom zraka. PRESEŽEK ZRAKA PRI KURJENJU NA: premog 1,6—2,0 (60—100 %) tekoča goriva 1,2—1,4 plin — atm. gorilnik 1,25—1,5 plin — tlačni gorilnik 1,05—1,2 1,5 % PRESEŽEK ZRAKA NAD MEJNIMI VREDNOSTMI JE ZA 1 % VEČJA PORABA GORIVA Presežek zraka vpliva na toploto dimnih plinov. Zgorevanje z majhnim presežkom zraka ima za posledico visoko temperaturo v kurišču. S sevanjem na površino kotla lahko plamen odda več toplote. Dimni plini tečejo počasneje, se dalj časa zadržujejo v kotlu in to ima za posledico, da dalj časa oddajajo toploto. Zgorevanje z večjim presežkom zraka hitro zniža temperaturo plamena in zmanjšuje pri tem sevanje toplote na ogrevno površino kotla. To se pravi, da je pri večjem presežku zraka nižja temperatura v kurišču in temperatura dimnih plinov v dimniku je višja. 4. IZKORISTEK KOTLA. Nam pomeni razmerje med vloženo energijo in pridobljeno energijo. Ce nekemu zgorevanju dovedemo 100% gorilne energije in se pri tem prenese 85 % toplote na medij, govorimo o 15 % izgubah ali da ima kotel 85% izkoristek. = 1,25 PRAKTIČNI PRIMERI MERITEV DIMNIH PLINOV 1. PRIMER kurjeno na zemeljski plin kotel z atmosferskim gorilnikom Pribitek zraka = CO: teoretično _ J2_ CO: izmerjeno 9,6 25 % pribitek zraka Iz analize se vidi, da je pribitek zraka v mejah za zemeljski plin z atmosferskim gorilnikom (1,25 do 1,5) in je izkoristek kotla 87,5%. 2. PRIMER - kurjeno na zemeljski plin kotel s tlačnim gorilnikom Pribitek zraka = CO; teoretično , 12,0 9.3 COi izmerjeno 29 % pribitek zraka Iz analize se vidi, da je pribitek zraka za 9 % več, kot so mejne vrednosti za zemeljski plin s tlačnim gorilnikom (1,05- 1,20). Izkoristek kotla je 87,2 %. Iz tega sledi, da kotel porabi 6 % več goriva. 3. PRIMER kurjeno s kurilnim oljem Pribitek zraka = CO; teoretično _ 15,4 CO2 izmerjeno 10,7 44 % pribitek zraka = 1.44 Iz analize se vidi, da je pribitek zraka za 4 % več, kot so mejne vrednosti za kurilno olje (1,2—1,4). Izkoristek kotla je 86,8 %. Iz tega sledi, da kotel porabi 2,7 % več goriva. Robert Jamšek ANALIZA PLINA-DIMA Uri J eme: j a t u nt i 08:24 = 1,29 iJ Urs ta moriva : Zemrii plin tl. T-di ma 2 5 9 G R D T-sobe 14 “C 02 4.4 v CO 6? PPM SO 2 0 PPM N0x 43 PPM c n C| T m/ Eta .ois' Pod tlak ’ C . f.T . . hPa Dimni b ANALIZA PLINA-DIMA ANALIZA PLINA-DIMA Nastajanje saj je posledica pomanjkanja zraka pri zgorevanju. 3. TEMPERATURA DIMNIH PLINOV Pri nestrokovnih ocenah se navadno upošteva kot izguba le visoka temperatura dimnih plinov. C ^7 Sodoben merilnik dimnih plinov Uri j eme: 07:34 Uri Jeme: 07: 49 Datum : 11.01.89 Datum : jL jL • L S- m O U r s t a g 0 r i o a : Ursta goriva : Zemni plin atm. Loz ulje EL T-dima : 287 GRD T-dima : 240 GRD T-sot-e : 14 "C T-sobe : 18 "C 02 : 6.2 >. 02 : 6.2 X CO : 3 PPM C0 : 14 PPM SO 2 : 1 PPM S 02 : 46 PPM N0x : 98 PPM N0x : 54 PPM C02 9.6 ‘4 C02 : 10.7 X Eta : C' r ■ j Eta : 86. 8 a . _ . Pod11 a k : hPa P 0 d 11 a k i- J?.lh J. h P a D i m n 1 5 r 0 J . 0' Dimni broJ: Pogovor s socialno delavko Borislavo Repotočnik s centra za socialno delo Ravne Vsak otrok ima pravico do družine >Če bi rekli ljudem, naj se pogo- katerih psihofizični razvoj je v tovi v tem, da bodo tega otroka lah varjajo o strojništvu, bi to odklonili z izgovorom, da stroke ne poznajo, o sociali pa se pogovarjajo suvereno, le da ji žal večinoma pripisujejo slabe stvari ali vsaj izražajo nezadovoljstvo z njo. Kako je to videti z druge strani?« »Za precej ljudi ima beseda >so-ciala< še vedno prizvok nečesa slabega, nečesa, kar naj ne bi nikdar vstopilo v njihovo življenje. Ob besedi sociala takoj pomislijo na razne ljudi z asocialnim vedenjem (brezposelne, alkoholike, agresiv-neže), ki jih srečujejo v svoji okolici. Bolj malo pa vedo o tem, da pomeni sociala predvsem pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski, katere sami ne morejo ali ne znajo rešiti. Sociala so tudi otroci, ki so ostali brez staršev, otroci, ki jih lastni starši zanemarjajo, so stari in bolni in onemogli ljudje, ki nimajo nikogar, da bi zanje skrbel. So posamezniki, ki so jih neurejeni odnosi in pomanjkanje ljubezni v družini pognali na stranska pota (vzgojni domovi, zapori). Vse to in še veliko več je sociala. Vendar pa lahko ima socialna dejavnost svoje pravo mesto samo v družbi, ki ji ni vseeno, kako ljudje živijo, družbi, ki ji je pomemben človek. V naši občini ljudje, ki kreirajo socialno politiko, nimajo pravega posluha za človeka in njegove stiske, zato (udi socialna dejavnost nima tistega mesta, ki bi ga morala imeti. Ostajamo marginalna dejavnost. Za vsak dinar, ki ga potrebujemo za svoje delo, moramo razloge svojega obstoja presneto dobro utemeljevati. Od centra za socialno delo, ki je izvajalska del. org. na področju soc. skrbstva, pričakujejo in zahtevajo uvedbo novih in kvalitetnejših ohlik in metod dela, programu o financiranju takega dela se pa izmikajo. Pri vsem tem pa se življenjski pogoji ljudi iz dneva v dan slabšajo. Zaskrbljujoče je, da je poleg upokojencev vedno več delavskih družin, ki ne dosegajo dogovorjene ravni socialne varnosti. Človeku, ki potrebuje za preživetje sebe in svoje družine denar, pa zgolj beseda socialnega delavca ne zadošča. Pri nas pa je tako: manj ko je denarja, bolj zaostreni so pogoji. da se pridobi kakršnakoli socialna pomoč, zato teh pomoči ne dobe vsi, ki so,jih potrebni.« »V zadnjem času je opazna težnja vašega centra za soc. delo, da bi svoje strokovno delo in probleme v zvezi s financiranjem predstavili širši javnosti. Ker delaš na področju rejništev, skrbništev za mladoletne in posvojitev, te prosim, da predvsem predstaviš rejništvo. Kaj to sploh je?« »Rejništvo je posebno družbeno varstvo otrok, ki nimajo svojih staršev ali pa iz različnih razlogov ne morejo živeti pri njih, in otrok. okolju, kjer živijo, ogrožen. Rejništvo je samo začasen socialno varstveni ukrep, kar naj bi pomenilo, da se bodo otroci lahko nekega dne vrnili k svojim staršem.« »Rejniška družina je torej nadomestna družina. Kako jih pridobivate?« »Težko. Danes se ljudje vedno bolj zapirajo v svoj mikro svet. Niso več tako pripravljeni opaziti dogajanja okoli sebe, denimo otrok, ki nimajo tega, kar njihovi lastni imajo, vse preveč prevladujejo materialne vrednote. Pripravljeni so predvsem sprejemati, ne pa tudi dajati. Otroku pa je treba predvsem dajati. Seveda razumem, da Borislava Repotočnik se ljudje bojijo odgovornosti, kajti vzgoja otroka je zelo odgovorno delo, ki velikokrat tudi prizadevnim staršem ne uspeva najbolj, vendar pa menim, da je v življenju večine ljudi le malo stvari, ki se lahko primerjajo z vrednostjo dobre vzgoje otroka, ki ni tvoj lastni otrok. Kaj je lahko bolj dragoceno kot to, da daš nekomu dom, toplino in ljubezen, da mu povrneš vero v ljudi, da ga naučiš, kako se spoprijeti z življenjem, da ga vzgojiš v človeka?« »Kakšna mora biti rejniška družina. Kdo so ljudje, ki se za to odločajo?« »Okvirni pogoji so določeni z zakonom. Poleg teh pa je v ospredju sposobnost imeti (tujega) otroka rad, ga sprejeti, mu dati dom. skratka to, kar potrebuje vsak otrok za normalen psihofizični razvoj. Odločitev za prevzem vloge rejnika oz. rejnice mora počasi zoreti in dozoreti. To mora biti enakovredna odločitev vseh članov rejniške družine. Vsi morajo biti go- ko sprejeli in ga imeli radi. Treba je namreč vedeti, da gre za otroka, ki ima predvsem slabe, negativne izkušnje o ljudeh in svetu, ki ga obdaja. Za rejništvo se odločajo predvsem starejši ljudje, ki so jim otroci že odrasli, do takih brez lastnih otrok, vdov, osamljenih, sorodnikov. Precej teh ljudi je s kmetov. Polovica je popolnih (rejnik, rejnica), polovica nepopolnih (samo rejnica) družin.« »Bi lahko za vse rejniške družine, ki jih trenutno imate, rekli, da so res dobre?« »Imamo dobre, zelo dobre in tudi take rejniške družine, ki bi lahko bile boljše. Vendar pa dejstvo, da niso takšne, kot bi si to želeli mi in tudi one same, ni samo ali predvsem njihova krivda. Zavedamo se, da ni dovolj imeti otroka rad, potrebno je tudi znanje o tem, kako ga vzgajati. V današnjem času tudi starši vedno bolj posegajo po strokovni literaturi o vzgoji. To pa pomeni, da moramo tudi rejnice izobraževati, če jim želimo pri njihovem delu pomagati. To zaenkrat zaradi preobilice drugega dela (mi smo še vedno predvsem birokratska družba) ne poteka tako kot bi želeli. V letu 1987 smo organizirali več srečanj rejnic, kjer smo se pogovarjali o določenih problemih v zvezi z vzgojo. V preteklem letu pa je to nekoliko zastalo, imeli smo le eno srečanje. Dobra stran pri tem je, da so rejnice to opazile in izrazile potrebo, da se to nadaljuje kontinuirano. Načrtujemo tudi skupinsko delo z otroki, ki se enako kot rejniki srečujejo z mnogimi problemi in dilemami.« »Je rejništvo družbeno ustrezno ovrednoteno?« »Kot družba veliko govorimo o otrocih, o tem, kaj je treba zanje storiti, do parol, da so naša prihodnost. V resnici pa jim je treba dati pogoje in možnost, da to res tudi postanejo. Delo, kot je rejništvo, se materi alno ne da ovrednotiti, enako kot se tudi delo staršev ne da. Delo rejnic zaenkrat družbeno še ni dovolj priznano, ni ovrednoteno verjetno zato, ker premalo razmišljamo o tem, kaj pomeni vzgojiti nekega otroka v človeka. Dejstvo pa je, da otroci, ki imajo za sabo težke družinske razmere, zaslužijo, da končno zaživijo v nekih normalnih pogojih. Od rejnikov pa ni mogoče pričakovati, kot se je že dogajalo, da so morali za oskrho otroka poseči v svoj žep, zato ne hi smelo biti vprašanje, ali se bo rejnina zvišala ali ne, to delo se tako ali tako ne da plačati.« »Govori se o poklicnem rejništvu. Je to sploh mogoče opravljati kot poklic?« »Da je kdo lahko poklicni rejnik, mora imeti v rejništvu tri otroke, ki niso moteni v razvoju, ali dva v psihofizičnem razvoju motena otroka ali enega hudo prizadetega otroka. Ostali pogoji so enaki. Za tako delo dajemo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zdravstveno zavarovanje, kar pomeni, da ti ljudje lahko uveljavijo pokojnino.« Želimo si, da hi bilo več družin, ki bi sc odločile za to obliko rejništva, žal pa glede na sedanje ekonomsko stanje tudi sami ne vemo, koliko je to zanesljivo, da bi sploh šli v pridobivanje ljudi za to, čeprav jih zelo potrebujemo. Takim ljudem je namreč treba zagotoviti enako socialno varnost, kot jo imajo, če so zaposleni, zato je to za zdaj še zelo odvisno od tega, če ljudje sami čutijo, ali bodo to zmogli ali ne. V nekaterih drugih slovenskih občinah je poklicno rejništvo že dobro zaživelo, saj se tam očitno ne postavlja vprašanje, ali denar za rejnine bo ali ne, ker mora biti.« »Od kod do kod segajo tvoje pristojnosti v primeru rejništva?« »Moja naloga je najti primerno rejniško družino. Ko ugotovim, da je zadoščeno zakonskim določilom, si poskušam pridobiti o družini mnenje ožje in širše okolice ter strokovnih služb, potem pa je tu še lastna presoja. Enostavno je treba začutiti, ali neka družina bo ali ne bo dobra rejniška družina, zato te ljudi vabim na razgovore, jih obiskujem, da bi spoznala pravi razlog za njihovo odločitev, njihov način življenja in njihove medsebojne odnose. Poskušamo si predočiti pričakovanja enih in drugih. Če po vsem tem ni dovolj trdnega občutka, se za tako družino ne odločim oz. se ne odločimo. Ko v neki družini nastopiš kot socialna služba, se pogosto zgodi, da jih je strah, so v zadregi, se počutijo nelagodno, ker vedo, da jih presojam, zato delujejo precej nenaravno. Pri takih je treba več časa, da ugotovim njihovo primernost. Ko je otrok nameščen v rejniško družino, ji pomagam z nasveti, jo obiskujem, vodim nadzor nad vzgojo in varstvom, urejam stike med rejencem in njegovimi starši, povezujem se z drugimi strokovnimi službami (VVZ, šola, zdravstvo . . .), da bi s skupnimi močmi čim bolje reševali probleme, ki se pojavljajo.« »Ker sva omejeni s prostorom, prosim samo še za morebitno splošno sporočilo.« »Želim, da naše delo v javnosti ne bi ostalo brez odmeva, pač pa da bi ljudje razmišljali o tem, da med nami odraščajo otroci, ki nimajo možnosti živeti pravega otroštva, ki so ogroženi v svojih temeljnih pravicah, da bi pomislili, ali nimajo mogoče oni dovolj ljubezni in prostora v svojih družinah zanje. Pomislili na to, kako pomembno je vrniti tem otrokom vero v ljudi, v smisel bivanja in vztrajanja že zato, da si bodo nekoč sami sposobni ustvariti družine in imeti nekoga radi.« Zlatka Strgar Čuvajmo svoje bogastvo - zdrave roke IN NOGE okončine, pošljemo iz kirurške ambulante splošne bolnišnice z rešilnim avtomobilom v UKC v Ljubljano, kjer im»jo ustrezno usposobljeno ekipo, operativne mikroskope in ostalo opremo. V slovenj- £e je celotni predvideni tran- graški bolnišnici žal nimamo nobe- šport do Ljubljane krajši od ene nega operativnega mikroskopa, če- ure> amputirane okončine ni treba prav bi ga v mnogih primerih, ne hladiti. samo pri amputacijah, še kako po- KaJjni rezul(ati replantacijskih in tre vova revaskularizacijskih posegov so ob Dokončno odločitev o replanta- pravilni indikaciji in korektni iz- ciji da ali ne izreče kirurg replanta- vedbi sicer dobri, vendar običajno cijske ekipe UKC v Ljubljani. ne morejo povsem enakovredno Transport amputiranca naj bo nadomestiti funkcije nepoškodo- čim hitrejši, vendar moramo imeti vane zdrave okončine, vedno pred očmi splošno stanje Zato — ČUVAJMO SVOJE BO- bolnika, ki je pomembnejše od hi- GASTVO — ZDRAVE ROKE IN trega transporta. K hitremu Iran- NOGE! športu nas sili najdaljši čas hladne brezkrvnosti amputirane okončine, ki ga prenese tkivo in ki po dosedanjih izkušnjah traja za zgornji in spodnji ud z obilico mišičja 6—8 Mag. sci. dr. Mihael Zajec NAROBE SVET IN ZIMSKE POČITNICE Saj poznate tisto Levstikovo o narobe svetu, ko «... grah je v klasju, bob v lateh, riba drsa po smučeh, kaže vidra sedem nog, maček nosi kozji rog . ..« Smešno, nemogoče, kajne? Toda smešno je to samo, dokler je v pesmi. Ko je letos narobe svet, seveda na drugo temo, postal resničnost, pa je bil kar lepo žalosten. Zimo je namreč zamenjala pomlad. Zimske počitnice sploh niso bile zimske, čemu so sploh bile, »smotane«? Tako je bila žalostna večina otrok in niti užitek pred televizorjem ni mogel biti tolikšen, kot je, če se po dričanju po prvem zasneženem hribčku pred blokom ali razigranem kepanju ali smučanju na smučišču s pravo vlečnico vsedeš predenj. Pa sprehodi? Oh, sprehodi, saj so prijetni, ampak ne januarja spomladanski, da ne veš, ali bi se cvetoče trobentice ob poti razveselil ali zjokal nad njo. / V tem narobe svetu pa je bilo vendarle ponekod vse prav. V nicinah namreč. Na Ivarčkem je bila prava zimska pravljica. Na bregih nad jezerom se je dalo (peš) smučati in sankati, na zaledenelem jezeru drsati. Kakšen raj, ustvarjen sam od sebe! V njem se na srečo pozabi na narobe svet odraslih, v katerem ni koga, da bi zbil ali dal zbiti štiri deske za led sredi Javornika ali pri stadionu. Saj mraz smo pa med zimskimi počitnicami imeli! Hočem reči, da bi v prihodnjih zimah, če spet ne bodo prave, morali našim otrokom ponuditi nove možnosti za preživljanje počitnic, alternativne programe, je rekel nekdo. Ne le športnih, tudi kulturne in zabavne. H. M. V praksi ugotavljamo, da je velikokrat nevednost ljudi kriva za slab izid neke bolezni ali poškodbe. Nedavno sem bila priča odtrganim palca desne roke (in možak je bil desničar), ki bi se lahko verjetno dokaj uspešno končala, če bi poškodovanec prinesel s seboj odtrgan prst. Ta dogodek je dal idejo za današnji prispevek, ki ga je napisal kirurg naše bolnišnice v Slovenj Gradcu. PRVA POMOČ PRI POŠKODOVANCU Z ODTRGANIM (amputiranim) UDOM V sodobnem kmetijstvu, gozdarstvu in industriji uporabljamo veliko strojev. Zaradi višjega življenjskega standarda imamo tudi v gospodinjstvih poleg klasičnih ostrih orodij (nož, sekira) številne gospodinjske strojčke in orodja iz hobby programa (različne vrste žag, kotne brusilke itd.) Vsi ti sicer koristni pripomočki lahko ob slabo organiziranem varstvu pri delu povzročijo številne hude poškodbe. Še veliko večja nevarnost za hude poškodbe obstaja takrat, ko se vključi v delo še ALKOHOL. AMPUTACIJA UDA je lahko popolna, ko so prekinjene vse strukture in je ud popolnoma ločen od telesa, ali pa nepopolna, ko je ud z eno ali več strukturami (npr. z živci, tetivami) povezan s telesom, prekinjena pa je prekrvitev uda. Operacija, s katero se poskuša obnoviti kontinuiteta prekinjenih tkiv in povrniti prekrvitev, se imenuje REPLANTAC1JA. Če pa pri nepopolni amputaciji obnovimo kontinuiteto prekinjenih tkiv in vrnemo okončini prekrvitev, govorimo o REVASKULAR1ZAC1JI (ponovni prekrvitvi). Prvo pomoč na kraju amputacije ali LAIČNO pomoč nudijo poškodovancu z amputirano okončino običajno naključno prisotni. Kako ravnamo s poškodovancem? 1. Vsem amputacijskim poškodbam je skupen problem krvavitev, ki je lahko večja ali manjša, vedno pa jo je treba čim prej ustaviti. Tisti, ki nudi prvo pomoč, naj s prsti pritisne glavno arterijo, ki dovaja kri od srca v poškodovani ud, ob kost na enem od tipičnih krajev (digitalna kompresija): — za zgornje okončine na nad-lehti, v komolčni jami, na zapestju — za spodnje okončine na stegnu, v kolenski jami ali v gležnju, pač glede na mesto amputacije.,' 2. Drugi član ekipe, ki nudi prvo pomoč, naj medtem poišče obve-zilni material ter rano prekrije s sterilnim kompresijskim povojem. Esmarchova preveza ni primerna, saj močno poslabša možnost za re-plantacijo, ker lahko okvari krvne žile in živce. 3. Amputacijskega krna in amputirane okončine ne čistimo. Krn prekrijemo s sterilnim povojem in ga kompresijsko povijemo ter dvignemo. Amputirano okončino zavijemo v sterilno gazo in jo vtaknemo v čisto polivinilno vrečko, ki jo zalepimo z lepilnim trakom. Amputirana okončina mora biti suha, da preprečimo maceracijo. V dve polivinilni vrečki natresemo ledene kocke ali kose zdrobljenega ledu ali pa čist sneg in vrečki zalepimo. Vrečko z amputirano okončino položimo na vrečko z ledom in jo pokrijemo z drugo vrečko z ledom. Tako je amputirana okončina na suhem, obenem pa na primerni temperaturi talečega se snega. Vse tri vrečke zavijemo skupaj v brisačo ali v drug kos blaga in jo vtaknemo v četrto vrečko, ki jo dobro zalepimo. Zdravniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, kjer izvajajo zahtevne operacije prišitja odtrganih okončin, odsvetujejo pri transportu uporabo hladilnih vrečk iz hladilnih torb za piknike, ker dosežejo prenizko temperaturo in tkivo zamrznejo, kar ima za tkivo kasneje ob tajanju hude posledice. 4. Ce je amputacija nepopolna in je ud še s posameznimi tkivi povezan s telesom, oskrbimo rano s kompresijskim povojem in okončino imobiliziramo. 5. Poškodovanca zatem prepeljemo do najbližjega zdravstvenega doma in kirurške ambulante, kjer ga bodo natančno pregledali, mu nudili STROKOVNO PRVO POMOČ in oskrbeli morebitne dodatne poškodbe. V kirurški ambulanti splošne bolnišnice se opravi osnovna tria-ža. Za replantacijo niso primerne zmečkane odtrgane okončine. Stanje je ugodnejše takrat, ko je am-putacijska površina ostro odrezana in ko je poškodovanec mlajši. Vse poškodovance, pri katerih bi bila možna in smiselna replan-tacija odtrganega dela ali celo KULTURA RAZVESELJIVA VEST V MESECU KULTURE NA PREVALJAH SO SE LOTILI PRENOVE ORGEL Ob koncu 1. 1988 je stekla akcija za prenovo orgel v prevaljski farni cerkvi. Sedanje so dotrajane in že dolga leta so na Prevaljah razmišljali, kako do novih orgel. Letos bo pričela v Mariboru delovati nova orgelska delavnica - v sodelovanju z nemško firmo SANTNER, ki velja za eno boljših tovrstnih tovarn v Evropi. Ker orgel ne bodo uporabljali le za potrebe cerkve, temveč tudi za koncerte, so se na Prevaljah lotili akcije v sodelovanju s kulturno skupnostjo in z drugimi predstavniki DPO v kraju in občini. Že sedaj je bilo na Prevaljah več koncertov, prenovljen instrument pa bi kulturno ponudbo še izboljšal. Vzporedno bodo tudi razširili kor, kjer bo dovolj prostora za zbor in orkester. Ob taki prenovi se torej lahko nadejamo lepih glasbenih dogodkov, ki so nam doslej bili nedostopni. Prenova orgel bo obsegala zamenjavo piščali, razširitev registrov, orgle naj bi bile dvomanual-ne, obdržali pa bi vse, kar je pri sedanjih orglah še v dobrem stanju. Tudi prenovljene orgle bodo mehanske, saj se je to izkazalo kot najboljše. Prenova orgel in preureditev kora bosta seveda povezani z veliki- mi stroški. Ustanovljen je bil odbor, ki si je zadal nalogo, da ob podpori kulturne skupnosti izvede kar najširšo akcijo zbiranja denarne pomoči (ali pomoči v materialu). Ker je celotna akcija širšega pomena, računajo na Prevaljah na razumevanje pri vseh delovnih organizacijah in ustanovah, da bodo V št. 1/1989 Informativnega fu-žinarja beremo, da je ta koledar presenečenje za naše okolje, toda trdim, da ne samo za naše okolje, ampak tudi širše, vendar v negativnem smislu. Imel sem stike v tistem času, ko se je koledar delil, s številnimi predstavniki firm iz Hr-vatske, Srbije, Slovenije in nihče ni bil zadovoljen z njim. Take izkušnje pa imam tudi v našem okolju. Da pa je široka množica občinstva nezadovoljna s koledarjem, je tudi popolnoma razumljivo. Ta zadeva je odlična samo za tiste, ki študirajo fotografijo oz. fotografiranje in še za nekatere, za večino pa ne. To bi morali avtorji tega projekta vedeti — upoštevati in koledarja ne bi smeli vsiljevati šir- kljub trenutnim neugodnim razmeram pomagale pri uresničevanju zastavljenega cilja. Prednost prenove prevaljskih orgel je tudi v tem, da bodo ob pričetku obratovanja nove delavnice delo nadzirali in pri njem sodelovali tudi mojstri iz matične firme in da bodo med prvimi tremi orglami prišle na vrsto prevaljske. Ce bo delo potekalo tako, kot si zamišljamo, bomo ob izteku letošnjega leta že lahko prisluhnili zvokom novih oziroma prenovljenih orgel. To pa je vest, ki bo razveselila vse ljubitelje glasbene umetnosti in jih pritegnila, da bo tudi vsak po svoji možnosti prispeval delež za prenovo orgel. Jožko Kert ši javnosti. Ta javnost ne želi komunicirati s takšnim koledarjem, ker je preprosto ne zadovoljuje, je ne sprošča, ne poučuje in tudi ne zabava. Nasprotno pa imamo vse te učink^, če imamo na koledarju: krajine, živalstvo, tihožitja, arhitekturo, skratka realno likovno umetnost. Torej moramo priznati univerzalno povpraševanje. Takšne so pač še vedno komunikacijske potrebe množice. Da bo vsa stvar še bolj razumljiva, si poglejmo nekaj primerov: FILMSKA UMETNOST (pojavi se film, ki ne polni dvoran). GLASBENA UMETNOST, SLIKARSTVO, KIPARSTVO, GLEDALIŠČE, PLES. Vse te dejavno- Tako nam ni všeč sti imajo tudi izvedbe, ki so »užitne« le za tiste, ki študirajo poklicno ali amatersko določeno zvrst umetnosti. Zaradi tega pa seveda večina ni plehka in prazna, ampak si upam trditi, da je še kako polna, plemenita in pristna. Ob tej priliki naj dam tudi pripombo na slikarsko kolonijo na Ravnah, namreč, naj se v njej ne slikajo abstraktne slike. Torej, resnica je ta, da je ob tem množica razočarana, ker je pod pritiskom in ker je vsa stvar preveč sebična. Avgust Knez O OKUSIH NE GRE RAZPRAVLJATI Osnovni namen darila je razveseliti obdarovanca. Tako ravnamo vsi, kadar koga obdarujemo. Ker je koledar novoletno darilo, bi pač moral bolj upoštevati okus tistih, ki jim je bil namenjen. Čeprav je po merilih stroke inovativen in nas ga pred svetom ni treba biti sram, ima tovariš Knez do tu prav. S posploševanji na širša področja umetnosti se stvar bistveno spremeni. Tu obstaja cela vrsta drugačnih mnenj, in to ne na podlagi različnih okusov, o katerih razprava ni smiselna. Eno mnenje je takšno: ni treba fakultet za razumevanje še kakšnih stilov v umetnosti razen realizma. Že šole v kraju dajejo dovolj osnov za to. Kulturi (umetnosti) namenjamo tudi precej pozornosti in denarja (vem, da dosti premalo). Zato bi bila klavrna in krivična taka kulturna pplitika, ki bi sicer na široko odpirala vrata v galerije, knjižnice, gledališča itn., obenem pa bi se sprijaznila z delitvijo ljudi na nekakšne elitne poznavalce ter na vse ostale. Na srečo ni tako. Marjan Kolar KULTURA NAD 1000 M Sedma tradicionalna kulturna srečanja na Uršlji gori, kijih pripravlja Planinsko društvo Prevalje oz. njegova prizadevna članica tov. Ivanka Komprej, bi 21. in 22. januarja letos morala biti zimska, a so zaradi skopnele snežne odeje in gorkih sončnih žarkov bila pomladna. V takšnem se je zdelo, da so bila odtajana še srca. Kako sicer razložiti navdušenje večsto obiskovalcev nad posredovanim, ko je vendar bilo vse skupaj čisto amatersko, pa še slavljenec, »koroški Krjavelj« Blaž Mavrel, čisto navaden verzekovec, bukovnik? Za Vres, ki je pel drugi dan v nedeljo, se za amaterstvo malo opravičim, za soboto pa res: mešani pevski zbor KUD Strojn-ska Reka pod vodstvom tov. Marijana Gerdeja še niti leto ne poje in recitatorji so samo priložnostni, dva še osnovnošolca. Toda vsi so rekli, da seje za tak kulturni dogodek splačalo celo na vrh Gore. Pa kaj je v planinah, da so ljudje tam tako drugačni? Nič. Vse je v ljudeh! H. Merkač ŠE KOLEDAR SLOVENSKIH ŽELEZARN ZA LETO 1989 REKREACIJA IN ŠPORT ČEBULJ IN PUŠNIKOVA NAJBOLJŠA ŠPORTNIKA LETA 1988 Strokovni svet za vrhunski šport pri ZTKO občine Ravne je opravil izbor za najboljše športnike v obči ni za leto 1988. To sta alpska smučarja Katjuša Pušnik in Pavli Čebulj. Katjuša Pušnik iz Črne, članica naše A reprezentance, je bila tokrat že tretjič zapored izbrana za najboljšo športnico. Njen najimenitnejši uspeh je osvojitev drugega mesta na prvem slalomu za svetovni pokal v sezoni 1988/89 v Al-tenmarktu. Kasneje seje odlikovala še z uvrstitvijo na 16. mesto v veleslalomu za svetovni pokal v Valzoldani. Visoka mesta je v lanskem letu osvajala na tekmovanjih FIS in v tekmah evropskega pokala. Zmagala je tudi v veleslalomu na državnem prvenstvu med starejšimi mladinkami in bila tretja v super VSL. Pri moških si je naslov najboljšega športnika pridobil alpski smučar Fužinarja in član državne B reprezentance Pavli Čebulj. Njegov največji uspeh je osvojitev zlate kolajne v veleslalomu na balkanskem prvenstvu v Romuniji, medtem ko je v slalomu dosegel četrto mesto. Med njegove lanske pomembne dosežke lahko štejemo tudi dve zmagi na mednarodnih tekmah FIS v veleslalomu na Kaninu. Najboljše športne ekipe za minulo leto tokrat prvič niso razglasili, kajti nobena članska ekipa ni dosegla odmevnega oziroma vrhunskega uspeha, ki bi bil vsaj na ravni II. zvezne lige. Prav to je bil vselej primer v preteklih letih. Pohvalili pa so nekatere ekipe, ki so napredovale iz druge v prvo republiško ligo, kot so moška in ženska rokometna ekipa Fužinarja, ženska kegljaška ekipa Korotana s Prevalj ter ženska ekipa NTK Fu-žinar, ki se je uvrstila v I. republiško ligo A. ODBOJKA Na Ravnah so 7. januarja dostojno proslavili visok jubilej 60-obletnico igranja odbojke v tem kraju. Ob tej priložnosti je odbojkarski klub Fužinar organiziral močan turnir, nanj pa povabil večkratne državne prvake odbojkarje Mladosti Monterja iz Zagreba in edino slovensko prvoligaško ekipo Stavbar MTT iz Maribora. Na turnirju so zlahka zmagali Mariborčani, ki so zelo dobro zaigrali proti sicer okrepljeni, a dokaj neuigrani domači vrsti. Za Fužinar so namreč poleg odbojkarjev, ki sedaj nastopajo za klub, občasno zaigrali še Rožanc, Filipančič, Spanžel in Ban, bivši odbojkarji ravenskega kolektiva. Drugo mesto na turnirju so osvojili domačini po presenetljivi zmagi nad Zagrebčani, ki pa so nastopili močno oslabljeni, brez svojih najboljših igralcev. Ob koncu turnirja je bila krajša slovesnost. Posebno priznanje so podelili Marjanu Banu, ki je več kot 20 let nastopal v dresu Fužinarja in se je tokrat uradno poslovil od aktivnega igranja odbojke. Priznanja je bil deležen tudi dolgoletni športni delavec in odbojkarski sodnik Dominik Kos. Na družabnem srečanju v hotelu Rimski vrelec pa so podelili okoli 40 priznanj in prav toliko knjižnih nagrad zaslužnim odbornikom in igralcem Fužinarja. Posebna priznanja ZTKO Ravne pa so prejeli: Peter Mihelač, dolgoletni najuspešnejši predsednik OK Fužinar, ter trenerja Štefan Filipančič in Damjan Pogorevčnik. ZTKO Ravne je ob jubileju dodelila tudi zlato plaketo ravenskemu odbojkarskemu klubu. Ob praznovanju 60-obletnice odbojke na Ravnah so izdali tudi zajeten almanah. V njem je prikazan celoten razvoj te športne igre od leta 1928 do današnjih dni. KEGLJANJE Kegljavke Korotana s Prevalj so izpustile iz rok veliko priložnost, saj bi lahko bile po 5. kolu prve republiške lige uvrščene prav na vrhu prvenstvene lestvice. Po presenetljivi zmagi v Izoli so namreč na domačem kegljišču nepričakovano izgubile v naslednjem kolu proti ekipi Rudarja iz Trbovelj. Gostje so bile boljše za vsega tri keglje, to pa je bilo dovolj, da so Prevaljčan-ke izgubile načrtovani točki. Rezultata: 4. kolo: Izola—Korotan 2316:2325, 5. kolo: Korotan IPOZ Rudar 2259:2262, 6. kolo: Konstruktor—Korotan preloženo. Najzaslužnejša za zmago v Izoli je bila Sabljarjeva s 420 keglji, proti Trboveljčankam doma pa je bila najboljša Verboletova s 403 keglji. Moška ekipa Fužinarja, ki nastopa v II. republiški ligi, je v 4. kolu 7. januarja doživela svoj drugi poraz. V Trbovljah jih je z veliko razliko premagal domači Rudar. Naslednja dva nastopa na domačem kegljišču sta bila za Ravenčane veliko uspešnejša. Rezultati: 4. kolo: Rudar -Fužinar 5299:5060, 5. kolo: Fužinar Gradis Maribor 5144:4918, 6. kolo: Fužinar—Tekstilna 5221:4952. Najboljši pri Ravenčanih proti Rudarju: Belaj 869, Golob 851, proti Gradisu: Belaj 878, Paradiž 864 in proti Tekstilni iz Prebolda: Paradiž 900, Borovnik 898 podrtih kegljev. Kegljavke Fužinarja prepričljivo vodijo po 6. kolu tekmovanja v II. republiški ligi. Doslej so v vseh srečanjih zmagale in so najresnejše kandidatinje za vrnitev v enotno slovensko ligo. Po uspehu nad Branikom in Slovenj Gradcem so v januarju sledile še zmage nad Šentjurjem v gosteh in Miklavžem ter Impolom iz Slovenske Bistrice doma. Rezultati: 4. kolo: Šentjur—Fužinar 2166:2300, Fužinar—Miklavž 2396:2328, Fuži- nar—Impol 2386:2309. Najboljše v fužinarjevi ekipi so bile proti Šentjurju: Merkač 398, Lečnik 391, proti Miklavžu: Lesnik 420, Gostenčnik 414 in proti Impolu: Lečnik 408, Cigler 405 kegljev. PLAVANJE Tik pred iztekom minulega leta so mladi plavalci Fužinarja dosegli imeniten uspeh na tradicionalnem mitingu PK Vračar v Beogradu. Miha Hribernik, Peter Naglič, Saša Kovač in Eva Breznikar so osvojili 1. mesto med ekipami letnik 1977. V kopališču Pristan v Mariboru je bilo predtekmovanje republiškega prvenstva pionirjev do 12 let. Tekmovali so plavalci in plavalke ravenskega Fužinarja in domačega Jekla Branika. Pri starejših pionirjih so bili boljši Ravenčani, predvsem Eva Breznikar, ki je na 400 m kravl plavala celo bolje od najboljšega pionirja. V konkurenci mlajših tekmovalcev so imeli več uspeha Mariborčani. Eva Breznikar in Miha Hribernik sta bila najboljša med fužinarjevimi plavalci, saj sta zmagala po trikrat. Po eno zmago sta si priplavala še Peter Naglič in Saša Kovač v konkurenci starejših pionirjev in pionirk. Med mlajšimi sta po enkrat zmagala Borut Dežman in Grega Paternoster, prvo mesto pa si je priplavala tudi Fužinarjeva štafeta pionirjev v disciplini 4 x 50 m kravl. SMUČARSKI TEKI Na izjemno težki progi na Voglu je bil 30. memorial Tomaža Godca. Med okoli 170 tekmovalci in tekmovalkami iz vse Slovenije so nastopili tudi štirje smučarji tekači iz Crne. Še najbolje je tekla reprezentantka Nataša Lačen, ki je bila med starejšimi mladinkami druga za Grašičevo iz Kokrice. Kljub januarskemu pomanjkanju snega v Sloveniji so v Črni uspeli pripraviti letošnjo prvo tekmo v smučarskih tekih za prvenstvo severovzhodne regije Slovenije. Nastopilo je 68 tekačev in tekačic iz šestih klubov, največ uspeha pa so imeli domači tekmovalci. Trojno zmago so Črnjani slavili pri mladinkah, kjer je zmagala La-čnova pred Jernejevo in Slivnikovo, ter pri starejših pionirjih, kjer je bil najboljši Mrdavšič pred Pumpasom in Lačnom. Anita Mežnar iz Črne je bila najhitrejša med starejšimi pionirkami, Janez Pumpas pa drugi med mladinci. Uspešna sta bila tudi tekmovalca iz Fužinarja, saj sta Peter Merkač in Nika Horjak osvojila drugi mesti med mlajšimi pionirji oz. pionirkami. Letošnji 25. jubilejni Rožičev memorial v tekih na smučeh je bil v Ratečah. Med I I I tekači in tekačicami so tekmovalci iz Črne dosegli naslednja mesta: Nataša Lačen je bila 3. med starejšimi mladinkami, Jernej Darja 7. med mlajšimi mladinkami in Janez Pumpas 9. med starejšimi mladinci. V pionirski reprezentanci Jugoslavije v smučarskih tekih, ki je sodelovala v Castello di Siene v Italiji na tekmovanju »topolino«, je nastopila tudi Anita Mežnar in se uvrstila med pionirkami na odlično 2. mesto. SMUČARSKI SKOKI V začetku januarja je bilo v Kranju tekmovanje starejših pionirjev v smučarskih skokih za pokal cockte. Med 56 tekmovalci je bil Ravenčan Jože Zagernik 7. Za mlajše pionirje pa je bilo tačas tekmovanje za pokal cockte v Ljubljani. Tu sta se tekmovalca Fužinarja slabše odrezala, med 72 skakalci je bil Andrej Zagernik 17., Aljoša Krivograd pa 22. Trojica mladih skakalcev Fužinarja Pečnik, J. Zagernik in Švab, ki so člani perspektivne selekcije Jugoslavije, pa so tačas trenirali v Planici na 90-metrski skakalnici. NAMIZNI TENIS 14. januarja je bilo v Ljubljani tekmovanje v namiznem tenisu za Jaklov memorial, ki ga štejejo za enega najmočnejših turnirjev v Sloveniji. Nastopilo je tudi nekaj igralcev in igralk Fužinarja, najbolje pa se je uvrstil Bogdan Tušek, ki je bil med 80 starejšimi pionirji 4. Skupina mlajših pionirjev, kjer sta igrala Bač in Rožič, je bila najštevilnejša, toda oba sta bila uspešna z uvrstitvijo med 16 najboljših igralcev na turnirju. Med pionirkami se je Mlakarjeva uvrstila med osmerico najboljših. ALPSKO SMUČANJE V letošnjem januarju je občutno pomanjkanje snega onemogočilo marsikateremu prireditelju izvedbo smučarskih tekem. V Sloveniji so bila na voljo le tri umetna smučišča, in sicer v Kranjski Gori, v Mariboru in novo zgrajeno na Rahtelu pri Slovenj Gradcu. Smučarski poligon na Rahtelu je bil tudi prizorišče dveh slalomov FIS v okviru koroške turneje. Prvega so organizirali smučarski delavci iz Slovenj Gradca 14. januarja, drugega pa naslednji dan SK Surovina Fužinar. Na obeh mednarodnih tekmah je nastopilo okoli 100 tekmovalcev iz petih držav, Kanade, ZR Nemčije, Avstrije, Finske in Jugoslavije. Na obeh slalomih je premočno zmagal član naše A reprezentance Urban Planinšek iz Maribora, od koroških smučarjev pa so se uvrstili: I. slalom: 2.-3. C'uješ .. .5. D. Žagar ... 8. Čebulj ... 13. Pepevnik (vsi Fužinar), 2. slalom: 3. Čuješ .. . 8. D. Žagar ... 17. Pepevnik, itd. Katjuša Pušnik, reprezentantka iz Črne, je po lanskem odličnem nastopu v Altenmarktu tudi v letošnjem januarju nadaljevala z uspešnimi uvrstitvami na tekmah svetovnega pokala. V Mariboru je na slalomu za »zlato lisico« bila 6., v Grindel-vvaldu pa v slalomu 9. V švicarskem GrSchnu je bila v super VSL za evropski pokal 4. Na drugih tekmah se je uvrščala slabše. Uspel turnir ob jubileju Čuješ je na turneji po Franciji dosegel od dveh slalomov za evropski pokal le eno uvrstitev na 23. mesto. V Mariboru je bil v slalomu starejših pionirjev za pokal coca-cole Mežičan Pustoslemšek 2. Ivo Mlakar MEDNARODNI KARATE TURNIR RAVNE '88 18. 12. 1988 je naš klub priredil mednarodni karate turnir v počastitev 20-letnice karate športa na Koroškem in v Sloveniji. Sodelovale so ekipe Weiz iz Avstrije, Cr-vena zvezda iz Beograda in selekcija Slovenije. Drugi povabljeni iz različnih razlogov niso mogli priti, vendar je turnir kljub temu v celoti uspel. Jubilej je bil na najlepši način proslavljen, prikazan pa kvaliteten športno tekmovalni in tradicionalni karate. Naš klub kot organizatorje ogromno prispeval pri popularizaciji športa, ki je še neznan in ki tudi po 20 letih še vedno naleti tudi na nerazumevanje kot v svojih začetkih. Ambient v športni dvorani je bil čudovit, pozdravljena je bila vsaka dobro izvedena tehnika ali demonstracija. Publika je bila zelo disciplinirana, tribune zasedene do zadnjega kotička in ni bilo niti stojišč (po podatkih prek 700 gledalcev). Tu se je dokazalo, koliko več je vredno vzdušje, ki so ga doživljali tekmovalci in publika, kot sama zmaga. Za višek razpoloženja je poskrbela plesna skupina Gaudeamus in domači člani z demonstracijami in ekshibicijami. Na turnirju so bili zbrani tudi nekdanji trenerji in člani kluba, med njimi dr. Ervin Pečnik in Bruno Borovnik, pionirja karateja v Sloveniji. Za konec zahvala vsem pokroviteljem, ki so pomagali pri organizaciji, še posebej Železarni Ravne. Rezultati — kata moški:: I Marjan Videnšek, Slovenija. 2. Duško Sopčič, C. Zvezda, 3. Alfred Frie-senbichter, Weiz, 4. Roman Breznik, 5. Mladen Vrtarič, 6. Ivan Mravljak, vsi Slovenija. Kata ženske: I. Metoda Podpečan, Slovenija, 2. Tatjana Petrovič, 3. Brigita Bošnjak, obe C. zvezda, 4. Irena Andrini, 5. Natalija Arlič, 6. Rozika Čekon, vse Slovenija. Borbe ekipno: I. Crvena zvezda, 2. Slovenija, 3. Weiz. Leta 1990 bo na Ravnah spet živahno. Priredili bomo novoletni shovv, na katerem bo tekmovanje v demonstracijah in ekshibicijah. Vabljene bodo ekipe iz 8 držav. MEDNARODNI KARATE SEMINAR BEOGRAD 1988 Karate zveza Jugoslavije je od 8. do I I. decembra 1988 organizirala mednarodni karate seminar pod vodstvom prof. Hidetake Nishiya-me 9. DAN. Udeležilo se ga je prek 250 karateistov iz Jugoslavije, Nemčije, Italije, Turčije, Švice in Madžarske. Poleg Nishiyame sta bila inštruktorja še dr. Ilija Jorga - 7. DAN in dr. Vladimir Jorga — 7 DAN. Na tem seminarju je bil izveden tudi mednarodni karate turnir v borbah in katah. Slovenijo sta zastopala Roman Breznik in Marijan Videnšek. Prof. Nishyama je na treningu zajel naslednje teme: fizika človeškega telesa izvor sil v človeškem telesu vpliv psihologije v borbi in vpliv le-te na sile teorije udarcev in blokad pravila sojenja — najnovejša pravila ITFK in primerjava z WU-KO pravili tehnika gibanja in nožni udarci Nishiyamovo predavanje in demonstracije so bila nadgradnja oz. nadaljevanje seminarja, ki ga je imel januarja v Kruševcu. S svojo visoko starostjo in avtoriteto je to fenomenalno izvedel in dokazal, da je vrhunski pedagog v dialektiki modernega kaVateja. Vladimir Jorga je predstavil kato SOCHIN, llija pa nekaj borilnih tehnik. Vsa snov je bila dragocena, saj so takšna spoznanja in znanja sprejeta od izvora, od človeka, ki je vse svoje življenje posvetil borilni umetnosti in negovanju tradicije R. Breznik MARJAN VOVK Delu, ki ga premalo poznamo in cenimo, ki pa je bogato zaradi medsebojnih srečanj, novih znanstev, kjer nasmehi in prijaznost tkejo bežna, pa tudi trajna poznanstva, gostinskemu delu se je zapisal naš Marjan Vovk. Rojen je bil 30. novembra 1963. Mladostne dni je preživljal v petčlanski družini, kjer sta se mati in oče pehala za vsakdanje dobro svojih otrok. Marjan se je po končani osnovni šoli vpisal v poklicno gostinsko šolo in junija leta 1982 postal poklicni kuha|f vmes pa je leta 1981 nenadno in dosti prezgodaj izgubil očeta. Po vrnitvi iz JLA se je leta 1983 kot bivši štipendist zaposlil v Nami, kasneje pa v Golf — turistu v hotelu Rimski Vrelec. Po pripojitvi Rimskega Vrelca k železarni julija 1987 pa je Marjan že kot natakar, tako kot ostali njegovi sodelavc/ postal član tega kolektiva znotraj TOZD Družbeni standard. Večina gostov, te je, dragi Marjan, poznala kot korektnega, delu in poklicu predanega delavca. Prijatelji in sodelavci pa smo te in te bomo ohranili v spominu kot direktnega, odkrito govorečega, odraščajočega možaka. Da, žal te bomo lahko ohranili le v spominu. Nedelja 8. januarja letos, teden za tem, ko si nam s svojim in z delom svojih kolegov omogočil silvestrsko in novoletno rajanje, je bila zate usoden, za nas vse pa ob novici, da si se ponesrečil, pretresljiv dan. Deset dni smo ob tvoji globoki nezavesti po tihem upali, da boš zmagal in se vrnil na delo med nas. Na žalost vseh, ki smo te poznali in te imeli radi, ti to ni uspelo. Zven kozarcev je postal otožen. Nasmeh, ta tako potrebna vrlina gostinskega delavca, je otrpnil, izginil iz obrazov tvojih neposrednih sodelavcev. Pred nami je žara s tvojimi upepeljenimi posmrtnimi ostanki, objeta s cvetjem našega spoštovanja. Med nami pa je, čeprav neviden, vendar prisoten tvoj lik, tvoj obraz, ki se nam je vtisnil v spomin in bo v njem dolgo ostal. Sklonjenih glav, z grenkobo v ustih in solzami v očeh te bomo spremili k prezgodnjemu večnemu počitku. Vsem svojcem, posebej pa mami, sestri in bratu, izrekam v imenu vseh sodelavcev in v lastnem imenu iskreno sožalje. FRANC PINTARIČ Mnogo je nenadomestljivih skrivnosti, in vendar — ni globlje skrivnosti kot človek. Tudi tvoja prerana smrt/, dragi sodelavec Franc, je za nas vse, še posebno pa za svojce, velika skrivnost, saj ne moremo doumeti, da si odšel od nas v času najlepših let svojega življenja. Rodil si se 24. marca 1946 v vasi Brezovci pri Cirkovljanih blizu Ptuja. O svojem otroštvu in mladosti nasploh nisi veliko govoril, po pripovedovanju drugih imaš še brata in sestro. Tvoja življenjska pot te je vodila do kruha najprej k Vodni gospodarski skupnosti Maribor, kjer si bil zaposlen tri leta, nato pa si 19. avgusta 1966 prišel v Železarno Ravne in se zaposlil v livarni. Delal si na raznih delovnih mestih od pesko-meta, furanske linije, formaav-tomata do izpraznjevalca, kjer si delal nazadnje. ML )Ji Med sodelavci si bil priznan kot dober tovariš, ki je vedno pripravljen pomagati. Prav tako nisi odklanjal dela in kljub bolezni si odrejeno delo vestno opravljal, včasih tudi po končanem šihtu, ko je bilo treba koga nadomestiti. Kot dobrega in poštenega sodelavca te bomo ohranili sodelavci v trajnem spominu, ob preranem grobu pa izražam v imenu OOS livarne vsem sorodnikom in znancem iskreno sožalje. Naj ti bo lahka koroška zemlja! ROZKA ŠTRUC Globoko nas je pretresla vest o smrti naše sodelavke Rozke Štruc in njenega moža Martina. Ne moremo dojeti, da med nami ne bo več preproste delavke, ki se je znala z nami poveseliti in nas vzpodbujati v vsakem trenutku. Rozka se je rodila v številni družini novembra leta 1938. Zelo mlada je izgubila očeta, zato se je kot najstarejša hči zaposlila že s šestnajstimi leti v železarni Ravne. Po nekaj letih službe je našla življenjskega sopotnika Tinija, s katerim sta si ustvarila topel dom. Rodila sta se jima dva sinova, katera sta z veliko ljubeznijo in skrbjo pripeljala do poklica. V okviru začrtane kadrovske politike za leto 1989 se nadaljuje politika zmanjševanja števila zaposlenih. Tako je bilo 20. I. 1989 v železarni 6868 zaposlenih, to je 20 delavcev manj kot meseca decembra. Tudi v tem letu bodo edini vir zaposlovanja naši štipendisti, delavci z mirovanjem pravic ter prihodi iz JLA. DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI INDUSTRIJSKI NOŽI - Mager Irena, oblikovalka — pripravnica iz šole. ENERGIJA — Marošek Aleksander, mehanik obd. strojev — iz JLA. Vrt počiva Leta 1954 se je zaposlila v železarni Ravne. Vseh 35 let je opravljala razna dela na področju računovodstva in financ, tako na salda-kontih kot na glavni knjigi in nazadnje v službi sredstev in naložb. Ta dela so šla skozi različne faze razvoja, Rozka pa je s svojo prizadevnostjo in sposobnostjo osvojila vse spremembe in novosti, ki jih je terjalo delo na področju financ. Vse svoje znanje je z dobro voljo prenašala na mlajše sodelavce. S svojim znanjem o knjigovodskih delih je veliko prispevala tudi k aktivnemu in uspešnemu delu društev v krajevni skupnosti Kotlje in občini Ravne. Vsako delo je opravljala z veliko natančnostjo in brez pomisleka žrtvovala svoj prosti čas, ko je bilo treba izpolniti delovne zadolžitve, prav tako pa je vsa leta aktivno delovala v DPO in samoupravnih organih v svoji sredini. Kljub temu pa je vso skrb in ljubezen posvetila tudi svoji družini, v kateri sta vladala toplina in razumevanje. Zaradi svoje prijaznosti sta bila Rozka in Tini zelo priljubljena pri sorodstvu in vseh, ki so ju poznali. Namesto veselega slovesa ob zasluženem odhodu v pokoj letos v jeseni se moramo žal od Rozke posloviti že sedaj z globoko žalostjo v srcu, vendar jo bomo ohranili v trajnem spominu. Sinovoma, mami, sestram in bratom ter drugim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci Posebne finančne službe ETS — Polajner Tomislav, elektri-kar-elektronik — iz JLA. SGV — Čapelnik Mirko, ključavničar — iz JLA. JEKLOVLEK Kamnik Bojan, Kališnik Miran, ključavničarja, Grnjak Robert, avtomehanik — vsi iz tozda TSD. KONTROLA KAKOVOSTI - Stra-hovnik Vladimir, dipl. inž., vodja me-han. laboratorija in raziskav — iz tozda RPT. KSZ — Petan Darko, inž. elektrotehnike — pripravnik iz šole. MONTER — Naglič Janko, preobli-kov. in spajalec kovin, Matovina Josip, NK delavec — iz JLA. DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO _ JEKLARNA — Petrej Franc, ponov-čar — invalidsko upokojen; Zapečnik Robert, talilec, Kalčič Damjan, ponov-čar, Šturbaj Stanislav, pomočnik topilca — v JLA; Petrovič Jovan, pripravlja-lec za litje — samovoljno. JEKLOLIVARNA — Senica Leopold, pomočnik žarilca, Juvan Boris, peskalec, Miklin Damir, brusilec na SBS, Kotnik Tomaž, oblikovalec kalupov, Slatinek Janez, pripravnik — vsi v JLA; Pintarič Franc, livar-nabijalec kalupov — umrl. TSD — Kamnik Bojan, monter, Kališnik Miran, Grnjak Robert, ključavničar — vsi v TOZD Jeklovlek. KALILNICA - Atelšek Matej, ka-lilec — v JLA. STROJI IN DELI - Razgoršek Zdenka, strugarka — potek pripravništva; Stampah Vladimir, vodja medfazne kontrole — dosežena pokojninska doba. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Jožeta Ranca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo Lovski družini Strojna, KS Strojnska Reka, moškemu pevskemu zboru Vres, godbenikom železarne, govornikoma in g. župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena, sin in hčerka z družinama in drugo sorodstvo Ob bridki izgubi dragega očeta Rudija Gerdeja se iskreno zahvaljujem vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Se posebna hvala prof. dr. Rajšpu, dr. Veroniku in prim. dr. Simonitiju ter vsemu osebju za intenzivno nego v bolnišnici Slovenj Gradec, za izredno požrtvovalnost in pomoč v najtežjih trenutkih boja za življenje. Hvala govornikom, zvezi borcev za venec, pihalnemu orkestru Svoboda Prevalje, sosedi Jelenovi, gospodu župniku in IV. izmeni srednje proge TOZD Valjarna za izraženo sožalje in izkazano pomoč. Zena Jožica in sin Rudi Ob boleči izgubi dragega sina in brata Marjana Vovka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, sodelavcem z Rimskega vrelca, tozda SGV ter TRO, g. župniku za obred. Pihalnemu orkestru Ravenskih železarjev, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama, sestra Branka, brat Danilo in drugo sorodstvo Vsem, ki ste spremili na zadnji poti Franca Klančnika, ~T~ nekdanjega topilca v Železarni Ravne, darovali prekrasno cveje in poslali so-žalne brzojavke, se iskreno zahvaljujemo. VZMETARNA — Grilc Janez, nala-galec nap. peči — v JLA. TRO — Tavzelj Tonček, Potočnik Matjaž, ključavničarja — v JLA. ARMATURE — Pinter Mirko, monter — v JLA. RPT — Melanšek Gojko, dipl. inž., razvojni projektant — sporazumno; Strahovnik Vladimir, dipl. inž. metalurgije — v TOZD Kontrola kakovosti. KOMERCIALA - Kadiš Sonja, ekonomistka, strokovna delavka — potek delovnega razmerja za določen čas; Hauptman Damijan, skladiščni delavec -.SOLA. KONTROLA KAKOVOSTI - Sipek Mitja, dipl. inž., ravnatelj tozda — dosežena pokojninska doba. DRUŽBENI STANDARD - Kričej Erika, kuharica — sporazumno; Vovk Marjan, natakar — umrl. PFS — Kodrin Frančiška, referent plač. prometa — starostna upokojitev. KOVINARSTVO - Poljanšek Edi, strugar, Klemenšek Robert, rezkalec — dana odpoved. Posebna hvala tov. Horjak za poslovilni govor, KUD Prežihov Voranc, čebelarjem, upokojencem ter Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za žalostinke. Vsi njegovi Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata Franca Filipa se iskreno zahvaljujemo pihalnemu orkestru za zaigrane žalostinke, tov. Žunku za izrečene besede, sosedom, sodelavcem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Ob izgubi dragega Filipa Casa se iskreno zahvaljujemo sosedom, godbi, Sentanelskim pavrom, govorniku in g. župniku ter sodelavcem SGV, Valjarne in Družbenega standarda. Vsi njegovi Ob odhodu v pokoj sc zahvaljujem sodelavcem I. izmene Valjarne za prijetno družabno srečanje. Hvala za lepo darilo. Ob slovesu vam želim mnogo zdravja in delovnih uspehov. Anton Martinc Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 7000 izvodov. Ureja uredniški odbor: Milan Boži-novski, Alojz Janežič, Silvo Jaš, Marjan Kolar, Brane Žerdoner. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Merkač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Tel.: 861-131 im. 6304 in 6753 Tiska: CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki I. odst. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka. KADROVSKA GIBANJA od 21.12.1988 do 20.1.1989 ZAHVALE Ob 40-letnici Koroške osrednje knjižnice Rojstni dan ravenske osrednje kulturne ustanove je 4. februar 1949. O tem priča njena ustanovna listina, ki jo je izdal Okrajni ljudski odbor (tedaj Dravograd) in z njo določil tudi njene osnovne naloge, ki so bile glede na sedanje široko zasnovano delo še razmeroma preproste: — nabava in izposoja knjig in časopisov, — vodenje čitalnice s priročniki, — svetovanje o strokovni literaturi, — organizacija bibliotekarskih tečajev in knjižnih razstav, — medbibliote-čna izposoja in vodenje centralnega kataloga za koroško krajino. Knjižnični fondi Študijske knjižnice na Ravnah so rastli počasi,’a vztrajno. Prve knjige, vpisane v inventarne knjige, so bile dar profesorske knjižnice ravenske gimnazije. Samorasla gimnazija in študijska knjižnica sta se vseskozi smotrno dopolnjevali pri vzgoji in izobraževanju najmlajših, ki jim knjižnica tudi sedaj posveča posebno skrb z organizirano knjižnično in knjižno vzgojo. Osnovni fond knjižnice se je širil in bogatil z darovi osrednjih slovenskih knjižnic, se dopolnjeval z nakupi v knjigarnah in antikvariatih in množil z obveznimi primerki, ki jih knjižnica od leta 1972 prejema na podlagi zakona. Ravenski grad je tako hitro postal hram knjižnega bogastva! V jubilejnem letu 1989 bo v inventarnih knjigah Koroške osrednje knjižnice »Dr. Franc Sušnik« vpisanih že blizu 170.000 bi-bliotečnih enot. Občinska matična O knjigi, ki je prijateljica knjižnica na ravenskem gradu jih premore že skoraj 110.000. drugih 60.000 enot pa je v desetih krajevnih splošnoizobraževalnih knjižnicah od Kotelj do Podpece. V sodobnem knjižničarstvu si mora knjiga tudi sama znati poiskati pot do bralca. Izkušnje dokazujejo, da v manjših krajih, vaseh in zaselkih težko oskrbujemo tako knjižnico tekoče in z vsemi novostmi. V ta namen je bil že leta 1970 ustanovljen pri matični knjižnici potujoči oddelek, ki vsa ta leta dopolnjuje in osvežuje fonde vseh krajevnih knjižnic v ravenski občini. V vseh letih je bila prva skrb Koroške osrednje knjižnice smotrno izgrajevanje knjižničnega fonda. Večji del knjižnih skladov je slovenski; — nič, kar so Slovenci pomembnega napisali in izdali, ji naj ne bi manjkalo. Knjižnica skrbi za smotrn izbor iz drugih jugoslovanskih literatur in stroke ter iz tujejezične svetovne zakladnice, kolikor ji pač dopuščajo vsako leto bolj skopa sredstva, ki jih, resnici na ljubo, ne krčijo delegati občinske kulturne skupnosti, ampak to počenja inflacija, ki je v zadnjih letih povsem razvrednotila ravenski kulturni dinar. S posebno prizadevnostjo zbira knjižnica vse, kar je koroška kulturna dediščina. To gradivo je zbrano v njeni domoznanski zbirki. Dopolnjevanje domoznanske zbirke in izdelava lokalne bibliografije sta njeni specifični nalogi. Ker je hiter razvoj tehnike ponudil vrsto drugih možnosti, knjižnica že nekaj časa zbira, hrani in daje v uporabo tudi neknjižno gradivo, ki je domoznanske narave: magnetofonske trakove, gramofonske plošče, zvočne kasete, videokasete, diapozitive ipd. Tako zbrano gradivo tudi uporablja predvsem za potrebe šol v občini pa tudi za lastno obknjižnično dejavnost, ki jo s tem popestri in ji da večjo privlačnost. Če bi knjižnica lahko pridobila še nekaj prostorov, ki lahko tudi kaj več ponudila šolarjem in udeležencem ekskurzij, ki vsako leto v velikem številu obiščejo tudi ravensko knjižnico. V letu 1988 si je Koroška osrednja knjižnica pričela odpirati pot tudi na področju računalniško podprte informatike. Ta pot je za občinsko matično knjižnico nujna, saj jo v to silita zamudno »ročno« delo pri izdelavi knjižnične dokumentacije in pospešen razvoj republiškega knjižnoinformacijskega sistema, vključenega v jugoslovanski in svetovni knjižnično-informa-cijski sistem. Ker bi vsaka zamuda ravensko knjižnico odrinila iz skupine razvitejših slovenskih knjižnic, kamor danes še gotovo sodi, bi lahko bila to zanjo usodna napaka. Se posebno nevarnost ji lahko pripravi tudi premalo domišljena ustanovitev kulturnega centra, ki naj hi združil v eno ustanovo knjižnico, delavski muzej, likovni salon (obe ustanovi sta tudi sedaj notranji enoti knjižnice!), koroške kinematografe in tisti del Zveze kulturnih organizacij, ki se ukvarja z organizacijo prireditev. Veliko vprašanje je, ali bi v takem centru Koroška osrednja knjižnica še mogla leta 1990 dobiti verifikacijo za občinsko matično knjižnico. Vprašljivo je tudi, ali bi v kulturnem centru knjižnica še mogla obdržati del regijskih nalog, ki jih sedaj opravlja. Brez obveznih primerkov, ki jih zato dobi, bi tako izgubila polovico letnega knjižnega prirastka, njeni delavci pa bi zagotovo izgubili delovni mir, prežet s strokovnim nemirom, ki je nujno potreben za jasno orientacijo te dejavnosti posebnega družbenega pomena. S tem pa bi lahko nehote uničili edino kulturno ustanovo v občini, ki ima vsaj formalno regij- ski značaj, pa tudi tisti del knjižnične dejavnosti, kot si ga je zamislil in ga tudi uresničil dr. Franc Sušnik. Ostaja nam upanje, da so vsi našteti strahovi odveč in da bosta le zmagala bister razum in zdrava presoja. Koroški osrednji knjižnici »Dr. Franc Sušnik« Ravne na Koroškem pa želimo v imenu ravenske kulturne skupnosti in vseh občanov, ki s pridom izkoriščajo njene usluge, da bi se načrtno, zdravo in uspešno razvijala, se čimprej usposobila tudi za avtomatsko opravljanje knjižničnih funkcij in se uspešno vključila v slovenski in jugoslovanski informacijski sistem. In kaj je ob njenem visokem jubileju ravenski osrednji kulturni ustanovi sploh še mogoče lepšega želeti! Miroslav Osojnik IMENA MESECEV FEBRUAR Starorimski koledar se je začel z marcem in končal s februarjem. Nekdaj zadnji mesec je dobil ime po izrazu februare. Rimljani so do konca leta imeli praznik luperkalije na čast pastirskemu bogu, zaščitniku čred pred volkovi, Lupercusu. V Favnovem svetišču so poganski duhovniki žrtvovali kozla in psa. Nato so z jermeni, izrezanimi iz kož darovanih živali, samo spredaj nekoliko prepasani, tekali skozi mesto in udarjali neplodne ženske, da bi iz njih izgnali demonske sile, obnovili v njih čiste tokove življenjske moči in jim zagotovili rodovitnost. Te jermene so imenovali februum, ves potek obreda pa februare (očistiti). Najbrž je bil tudi Februus etruščanski bog. Slovenska imena mesecev so v tesni zvezi z letnimi časi, s katerimi so se v posameznih obdobjih srečevali ljudje. Februar je sečan, ki izvira iz korena sek. Eni ga razlagajo z dejstvom, da takrat hud mraz seka ali švr-ka. Drugi pa opozarjajo, da je to čas, ko so ljudje sekali in pripravljali drva. Takšno razlago podpirajo tudi nemška imena. Holzmonat, Haumo-nat, Fallmonat ter tudi naša krajevna imena: Sečnec, Sečnica, Sečen in Drvoseč, kakor tudi izvedenke iz imena za mesec: sječan, sičan, sičen. Po manjšem številu dni so Rezijanci februar imenovali mali mesec. Blaž Gutsman je predlagal ime drugnik. Izvirni imeni pa sta prispevala Blaž Potočnik in Valentin Vodnik — prvi talnik, drugi dežnik. Po cerkvenem prazniku svečnica je februar dobil imeni svečan in svečnik, po ljudskem praznovanju pa pustnik. V slovarjih najdemo naslednje izraze: v hrvaško-slovenskem veljača, v češkem unor, v poljskem styezen in v nemškem poleg omenjenih še Hor-nung. V novi pratiki je V. Vodnik mesecu svečanu v čast zapisal: Bolj bode pridna pozimi predica, dalj bo rožljala pod palcem petica. Oton Župančič pa pravi v Napisih za mesece: Februar — svečan snežink in burje zunaj ples, mi netimo si v peči kres: a na samotnih cestah tam, brezdomci vi, kako je vam? Dušan Ludvik je spesnil ciklus z naslovom Meseci. Druga pesem ima naslov Svečan: Nebo se nizko v gore je sklonilo in skoraj rokam na dosegljaj. Pod mokrimi snežinkami skrivilo se sleme koč je kakor hrbet konja, ki težak tovor ni mu običaj. Vse tiho ... le iz kočic peč privonja, ko mala vrata plaho se odprejo in v mraz prodre glas, topel kakor čaj, pozdravljajoč dekleta, ki na prejo so zadnjikrat prišla, nesoč toploto ' s seboj in v smehu bližnjih dni sijaj. Saj kmalu sonce v biserno lepoto ledene sveče koč bo spremenilo, prirodo razvrtinčil bo pihljaj pomladnih sap. Potem nebo bo spilo kosmiče in s prav gostimi poklončki iz zemlje pritrobentajo nazaj trobentice in z njimi beli zvončki . . . Miran Kodrin