PROSVETNI DEIAVEC
Družbeno upravljanje zahteva temeljitejše odkrivanje problemov
Na poti razvijanja družbenega upravljanja in samoupravljanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah še nismo tako daleč, da bi ne bilo potrebno vse nastajajoče probleme .še proučevati in ves sistem osamosvajanja šolstva izpopolnjevati.
Na šolah imajo šolski kolektivi vse samoupravne pravice, in sicer sprejemajo letni delovni načrt, pravila o notrajni organizaciji. in delu šol, v soglasju s šolskimi odbori sistematizacijo delovnih me^t, pravilnike o delitvi dohodka po delu, o ocenjevanju delovnih kolektivov, samostojno delijo osebne dohodke po pravilnikih, na podlagi razpisa predlagajo nove člane kolektivov, predlagajo šolskemu odboru ali ustanovitelju šole vodje šole itd. Upravni odbor je organ delovnega kolektiva. Direktor vzgojno izobraževalne ustanove pa. je za svoje delo odgovoren svetu zavoda, delovnemu kolektivu in skupnosti.
Tu gre vsekakor za revolucionarne spremembe in pridobitve, za katere bi morali biti' dovolj dorasli in zreli vsi prosvetni delavci, ki sprejemamo nase ne samo nove dolžnosti, ampak tudi nove odgovornosti, pred_. lastnim kolektivom in socialistično skupnostjo.
Načelo delitve po delu, ki smo ga na splošno vsi sprejemali, je eno najtežjih vprašanj graditve socialističnih družbenih odnosov, in uvajanje tega načela spremljajo še vedno razne težave in napake. Novi kriteriji, po katerih so se na vrat na nos začeli formirati osebni dohodki prosvetnih delavcev, kakor delovno mesto, izobrazba, pedagoška praksa,
' službena leta, prizadevanje, obseg dela, kvaliteta dela idr., so razgibali kolektive največkrat tako, da je v njih prišlo do preveč ognjevitih razprav in brezsmiselnih prerekanj, do osebnih napadov, žalitev in osebnega sovraštva. Različni po temperamentu in značaju, idealisti in materialisti, razsodni in uravnovešeni, vihravi in ošabni, okoreli in* prožni, vsi so na svoj način prišli do izraza in veljave. Kazalo je, da je Uveljavljanje pravice človeka, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu, vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po ujegovem delu, zasejalo seme razdora med navidezno složnimi kolektivi po naših šolah.
Ob prehodu na novi sistem družbenega upravljanja in samoupravljanja so učitelji, upravitelji in kolektivi pokazali, da se ne morejo tako hitro otresti administrativne birokratske miselnosti 0 nadrejenosti in podrejenosti posameznikov in različnih organov ba upravno-političnem področju. Skoro povsod smo čutili pomanj-' kanje idejno-politične razgledanosti, pravilnega pojmovanja so-oialistične demokracije, soodgo-vorno~sti In enakopravnosti ter moralnih kvalitet, ki jih označujemo z besedami iskrenost, tovarištvo, pravičnost, samokritičnost, ®rčna kultura in drugače.
Na neki šoli je lani tik po , slovesnostih ob koncu šolskega le-la osemnajstčlanski kolektiv brez razprave sprejel istočasno pravilnik o ocenjevanju in sklepe ocenjevanja komisije o številu točk ?a posamezne tovariše. Pravilnik je bil kopija pravilnika neke dru-Se šole. Dosegljivih točk je bilo risoč. Toda kakor drugod tudi tukaj niso upoštevali načela, da se n>°ra element kvalitete dela upoštevati kot najvažnejši ali' celo bistveni element pri formiranju Osebnega dohodka. Kvaliteta de-ia se je vrednotila z dve sto točkami, Kot element pa so se polnili: poprava šolskih nalog (30), Pismene priprave (5), šolska administracija (5), poverjeništva ."Iv' znanje otrok (60), izdelava ču (20), stik te starši (5), disci-P.bna in estetski videz razreda v "k idr. Pouk težjih predmetov, akor kemije, telovadbe idr., . se jo upošteval s po 15 točkami, po-cvevanje več predmetov s po 40 npkami. Tako je prišlo do ato-ri- ac*ie dela učitelja na čisto ^obne dejavnosti, ki pa še ved-n ne karakterizirajo kvalitete •legovega dela, ampak bolj nje-teH obse§- Ni bilo mogoče zve-' kako je ocenjevalna komisi-
BODOČE NALOGE
in neka vprašanja družbenih dejavnosti
h referata lov. Marjana Jenka na I. občnem zboru Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije
8. aprila letos v Ljubljani
ja prišla do svojih rezultatov, ki so bili pestri in na pogled lekarniško natančno izdelani, saj nista
niti dva tovariša imela enako šte- Združitev sindikata prosvetnih in neposredna delitev dohodka, čitve V komuni in v sami delovni Družbeni kriteriji za formira-vilo točk in s tem odslej enako in znanstvenih delavcev, sindika- Delitev tam, . kjer se dohodek organizaciji.	nje dohodka v družbenih dejav-
plačo. Osnova za	ocenjevanje	so	ta zdravstvenih delavcev, sindi-	ustvarja. Dohodek kot objektiv-	Z uveljavljanjem sistema de-	nostih in konkretne	rešitve za
bili tej ocenjevalni komisiji	in	kata delavcev v umetnosti in kul-	na ekonomska sila v rokah osve-	Htve dohodka ustvarjamo zato	potrebna sredstva niso odvisna
muhi enodnevnici	!e rezultati	ze-	turi ter sindikata uslužbencev	ščenih delovnih ljudi in preko	objektivni ekonomski temelj, da	samo od pogojev	materialne
lo skopih ogledov	razrednega	de-	državnih organov in družbenih	njega celotna družbena reproduk-	se tudi na področju družbenih	proizvodnje, ampak	tudi od
la po ■ upravitelju šole. Daleč je	služb v sindikat delavcev druž-	cija povzroča zato vse bolj svo-	dejavnosti naprej in globlje raz-	zavesti	ijudi,	od	formiranih
bila od tega, da bi to za . sleher-	benih dejavnosti je rezultat druž-	bodne demokratične družbene od-	vijajo procesi demokratizacije,	stališč o	posameznih	vprašanjih,
nega učitelja zelo občutljivo in	beno-političnih in ekonomskih	noše, torej vse manj, potrebe po	procesi odmiranja države. Na se-
cdgovOrno nalogo vestno, tanko-	sprememb, ki so nastale v zad-	administriranju in državnem cen-	danji, stopnji razvoja proizvajal
čutno
Zato je prav od politične aktivnosti naprednih subjektivnih sil
in objektivno opravila,	njih dveh letih na področju teh	tralizmu. Sistem dohodka je ne-	nih sil in družbene zavesti je nuj-	odvisno, kako se	bodo stvari v
Vsaka ocenjevalna komisija naj	za celotno družbo tako pomemb-	gacija proračunskih in centrali-	no, da se ti procesi’ razvijajo v	bodoče 'gibale in	urejevale. Od-
bi svoje dolgoročne preglede	nih dejavnosti.	stičnih oblik financiranja tudi v	enotni smeri tako v gospodarstvu	siej rešujejo vsa	materialna in
opravljala skupno na osnovi pre- Novi sindikat šteje 62.200 or- družbenih dejavnostih, ki zahte- kot v družbenih dejavnostih in v ostala vprašanja ljudje v medse-
delanih in soglasno Sprejetih pra- ganiziranih zaposlenih delovnih va vse bolj važne družbene odlo- nujni medsebojni odvisnosti, vilnikov in po določenih in enot- ljudi in dela v 829 podružnicah nih kategorijah. Na osnovi teh si državne uprave, denarnih zavo-mora . komisija neposredno ssama dov, zavarovalnih zavodov, soci-in v sodelovanju z upraviteljem alnega zavarovanja, prosvetnih, kot pedagoškim vodjem pridobiti znanstvenih, zdravstvenih, umet-podatke o učiteljevem delu in niških in kulturnih ustanovah, njegovih uspehih. Pri svojem de- Ustanavljanje tako obsežne in
V osnovi iste dolžnosti in pravice, kot jih imajo delovni ljudje v proizvodnji
bojnih odnosih, medtem ko jih je prej centralizirano reševala država. Delovni ljudje neposredno odločajo, kakšne so lahko in kako je mogoče zadovoljevati materialne potrebe družbenih dejavnosti nasproti narodnemu dohodku zmogljivosti določene komune in širših druž-delovnih beno-političnih skupnosti. Proti-
Z uvajanjem dohodka se v šanju gospodarske
lu bi morala upoštevati mnenje	številne organizacije ne pred-	družbenih dejavnostih daje de-	proizvodnje. Kolektivi
pedagoškega svetovalca, če ta	stavlja enostavno in mehanično	Jovnim ljudem v osnovi iste pra-	organizacij	družbene dejavnosti	slovja^	ki se pojavljajo pri reše-
njegovo delo pozna, in tucji mne-	združevanje sedanjih četvero sin-	vice in iste dolžnosti, kot jih že	ne dobivajo	več dotacij za svoje	vanju	teh vprašanj, moramo v
nje drugih, kot so razredna ali	dikatov. Pomen združevanja na-	imajo delovni ljudje v proizvod-	delo, ampak	opravljajo usluge, ki	začetni	fazi v večji meri reševati
šolska skupnost, posamezniki,	štetih sindikatov je globlji. Ba-	nji. Če te enotnosti ne bi bilo, bi	jih družba	plačuje po njihovi
starši in šolski odbor.	žira na enotni materialni in idej-	se ustvarjale neopravičene razli-	vrednosti,	pomembnosti	in	kva-
Starejši član. kolektiva	s 17	ni snovi, ki se odraža predvsem	ke v družbeno-ekonomskem polo-	liteti in si	tako ustvarjajo	doho-
leti učiteljske službe je bil	žara-	v posebni družbeno-politični vlo-	žaju delovnih ljudi, ki bi povzro-	dek.	\
di svojih učiteljskih in človeških gi in položaju družbenih dejav- čale nadaljnje deformacije, teža- Tak sistem ne pomeni anarhi-
vrlin zelo priljubljen pri učencih nosti. višje stopnje in pri starših, žara- Vključevanje
ve in zaostajanje.
Bistvo nastalih sprem«,!,
JUa?v*S*&r	i2rrjx!L*ssg»..d*S;	<*»»«&
drugih in do sebe malo priljub- nosti v skupen sindikat je zato Ijen pri upravitelju, njegovi ženi, napredna rešitev. V združenem hčerki in zetu, ki so vsi učitelji sindikatu se bo krepila družbeno-
je, ampak vse globlje spoznavanje družbenih potreb in na tej podlagi ustrezno financiranje. Za-
s stalnim in sistematičnim druž-beno-političnim delom; iniciator in predlagatelj konkretnih rešitev pa mora biti predvsem sindikat.
Financiranje šolstva so prevzeli skladi za šolstvo, ki jih je treba tako usmeriti, da bodo
dvomno odraža v dveh smereh: rad! tega se kvalitetno spremi- usklajevali finančne potrebe šol-
njajo lastnosti družbenih dejav-1. Ustanove družbenih dejav- nosti, tako celote kot posamezne
stva z gospodarsko' močjo komune. Družbeno samostojen položaj
na isti šoli. Vsa zadnja leta je politična vloga sindikata, hitreje nostih se s svojimi organi druž- stroke. Javna uprava ni več izraz skladov za šolstvo ostaja še ved-
bil za svoje delo odlično ocenjen, se bo razširjal in povečeval druž- bertega in delavskega upravljanja etatizma, ampak postaja vse bolj
Sedaj je v tej naglici spoznal, da	bbno-politični in idejni vpliv na	spreminjajo	v ekonomsko	in
je vse samo navadno in slučaj-	vse delovne kolektive družbenih	družbeno čimbolj samostojne	in
nostno premetavanje točk, kjer	dejavnosti; omogočena bo večja'	s tem tudi	bolj odgovorne	za
so osebne simpatije odigravale	samostojnost in prostornost de-	svoje delo,	V skladu s tem	je
analitično strokovna služba, ki z rezultati svojega dela pospešuje
no problem. Ti skladi se vse prepočasi osvobajajo administrativnih vplivov in se prepočasi spre-
celoten družbeni razvoj, posebno minjajo v družbeno samostojne še gospodarstvo. Prav tako dru- organe, ki sprovajajo politiko ko-ge ustanove niso v svoji dejavno- mune do šolstva. Objektiven

sti in rezultatih več omejene in zaprte same vase, ampak direkt-
vzrok temu so še neizdelani kriteriji za razdeljevanje sredstev.
no zadovoljujejo tiste družbene na drugi strani pa premajhna za-
potreibe, ki so v določenem času, kraju in obdobju najbolj nuine in pereče.
vzetost družbenih organov komur ne in tudi samih delavcev v šolstvu.
Razvijati sistem samoupravljanja — odgovorna naloga sindikata
Zborovanje slovenskih učiteljiščnikov v Kopru v dneh od 29. do 31. marca; učiteljiščniki so temeljito analizirali nalogo in položaj svojega poklica v naši družbi. Koprski učiteljiščniki so gostom pripravili tudi lepo prireditev v gledališču — uprizorili so Linhartovo Županovo Micko, nastopil je pevski zbor pod vodstvom prof. Mirana Hasla in skupno so si ogledali tudi znamenite hrastoveljske freske. (Poročilo o posvetovanju berite na 2. strani)
pomembno vlogo. Upraviteljeva žena, po službenih letih še nekoliko starejša, je dosegla 770 točk ali 102 točki več in je brez izrednih zaslug; zet je imel 4 leta službe in je kot učitelj poučeval telovddbd in kemijo, je dobil 648 točk, kar je le 20 točk manj od svojega starejšega tovariša s 668 točkami. Vse sovrstnice tega mla-dega^tovariša so dosegle od 40 do 130 točk manj kakor ori sam. Starejši tovariš je močno prizadet obhodil krivico ter ožigosal nekvalitetno delo telovadnega učitelja. Zaradi tega je upraviteljev zet svojega starejšega tovariša imenoval za budalo in mu zažu-gal, da ga bo vrgel iz zbornice. Prizadeti tovariš je pozval ves kolektiv, da zavzame, svoje stališče. Molk je bil odgovor. Tudi upravitelj pri vsem tem ni našel niti ene avtoritativne besede v prid pozitivnemu reševanju krivic in nesoglasij. S ciničnim nasmehom je dopustil tako brezvestno in pobalinsko obračunavanje svojega zeta , s starejšim tovarišem, kratenje pravice svobodnega izražanja misli in kritike v tem edinem poskusu začeti sicer (Nadaljevanje na 3. strani)
lovanja pri reševanju vedno večjih in bolj zapletenih družbenih zahtev; laže bo zastopati interese in hitreje ter učinkoviteje reševati potrebe delovnega človeka v teh službah, krepila se bo materialna osnova in tudi kadrov-skj sestciv
Zdravstvo, .prosveta, kultura, denarni zavodi, državna uprava itd. ne proizvajajo v proizvodno-tehnološkem smislu. Te dejavnosti le oblikujejo in zagotavljajo socialistični družbi raznotere usluge, koristi in dobrine, ki so za njen obstoj in razvoj ter standard občanov izredno pomembne in nepogrešljive.
V sistemu dohodka proizvajalec ne dela samo zase, ampak dela tudi za to, da bi reproduciral vse svoje redno rastoče osebne potrebe, kakor tudi širše družbene potrebe za šolstvo, zdravstvo, prosveto, kulturo itd. Ta nova kvaliteta zahteva osveščenost delovnih ljudi, kadar se ugotavljajo potrebe in razdeljujejo sredstva.
Socialistični odnosi pomenijo vzpostavitev takih proizvodnih in na njih temelječih družbenih odnosov, kjer je značilna svobodna
potrebno delovnim ljudem v javnih službah omogočiti svobodno delo v njihovih dejavnostih, tako da bodo polno razvili iniciativo in ustvarjalnost, da se bo materialni položaj zaposlenih v teh
dejavnostih dvigati v pravilnem sorazmerju z razvojem in produkti vnoist j o v gospodarstvu;
2. Delitev dohodka po delu oziroma formiranje in delitev dohodka sploh je edina pot, da se ustanove družbenih dejavnosti oziroma posamezne veje harmonično in svobodno razvijajo. Le v teh odnosih je možno ugotavljati in zadovoljevati potrebe posameznih vej, ker se dohodek ne razdeljuje več administrativno proračunsko, temveč preko širokih razprav in demokratičnih dogovorov na vseh nivojih.
Financiranje družbenih dejavnosti odslej ne moremo več /razumeti kot pokrivanje materialnih potreb določenih ustanov, zavodov itd., temveč kot zadovoljevanje družbenih potreb po storitvah družbenih dejavnosti, to je, kar te dejavnosti dajejo kot svoj prispevek k zvišanju na eni strani družbenega in osebnega standarda in na drugi strani zvi-
Družbeno upravljanje še je na številnih področjih družbene dejavnosti začelo razvijati pred desetimi leti. Najbolj se je razvilo na področju zdravstva in socialnega . zavarovanja; družbeni organi upravljanja pa so se dokaj dobro uveljavili tudi v kulturi, šolstvu in nekaterih drugih samostojnih zavodih.
Ker splošni napredek in razvoj vedno bolj terjata uveljavljanje novih odnosov, je odgovorna naloga našega sindikata, da na področju družbenih dejavnosti intenzivneje odstranjujemo ovire in hitreje gradimo sistem samoupravljanja. Voditi nas mora načelno- stališče ustave, po katerem je položaj delavcev v družbenih dejavnostih v bistvu enak položaj delavca v gospodarskih organizacijah.
Družbeni organi upravljanja sb v preteklem obdobju odigrali pozitivno vlogo, zato menimo, da je za nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti potrebno, da te organe v družbenih službah še naprej krepimo in razvijamo. Njihova krepitev pa bo vsekakor odvisna od pravilno določenih nalog. Te se morajo odražati predvsem v širšem družbeno-političnem usmerjanju določene družbene dejavnosti in njene vloge navzven. Ce bi se naloge družbenih organov upravljanja omejevale le na urejevanje notranjih odnosov, na organizacijo dela, na notranjo delitev dohodka itd., bi nujno zgubili z vida širše družbene koristi, hkrati pa bi ovirali iniciativo in razvoj samoupravnih organov in s tem politično pasivizirali kolektive.
Razvoj organov samoupravljanja na področju šolstva, zdravstva, v kulturnih ustanovah in drugih samostojnih zavodih je v veliki meri odvisen od sistema formiranja in delitve dohodka. Sistem dohodka kot materialna baza šele ustvarja resnične pogoje za polno iniciativo in daje vsebino dela samoupravnim organom. Vsebina dela in naloge samoupravnega organa ne smejo biti samo posvetovalne narave, temveč take, da ti orga-ni neposredno in samostojno izboljšujejo organizacijo dela in
modernizacijo poslovanja. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da ni utemeljena bojazen, da ti kolektivi še niso sposobni v celoti prevzeti nase samoupravnih dolžnosti. Povsod, kjer se je zaupalo kolektivom in se je omogočilo, da se uveljavijo s svojim delom, je dosežen viden napredek in pozitivni rezultati. Nobert zunanji organ ne more tako urediti odnose in pogoje dela ter pravično ovrednotiti; delo, kot to lahko stori delovni kolektiv sam. Zdravi medsebojni odnosi in zadovoljstvo na delovnem mestu so osnovni pogoji za kvalitetno delo.
Statuti delovnih organizacij
Zvezna in republiška ustava nam dajeta zelo jasno orientacijo za razvoj samoupravnih organov. Kljub temu pa obstaja upravičena bojazen, da se bo razvoj mnogokrat izkrivljal, če ga ne bomo konkretizmali in uzakonili v internih predpisih. Nujno je, da delovne organizacije že zdaj z internimi pravnimi predpisi urejajo vsa notranja vprašanja. Predvsem je treba v statutih delovnih organizacij točno opredeliti naloge družbenega organa upravljanja in naloge samoupravnega organa. Pomembno je področje delovnih razmerij. Samoupravni predpisi morajo zagotoviti zaščito delavčevih pravic v delovnem razmerju, demokratične in humane odnose ter postopke pri reševanju teh vprašanj. Zato naj bi se statuti že po svoji sistematiki in načinu formulacij, načel m pravnih pravil razlikovali od dosedanjih pravil, ki so v metodološkem pogledu neustrezna. Vsak statut naj bo ustava delovne organizacije in zaključena pravna celota, ki konkretizira ustavne in zakonske norme. Dobro izdelani statuti bodo ovrgli dosedanjo prakso, po kateri imajo samoupravni organi v nekaterih ustanovah le pravico predlagati, odloča pa predstojnik, upravni aparat ali drugi organi.
Dosledno uveljavljanje družbenega upravljanja in samo-(Nadaljevanje na 2. strani)
Posvetovanje ueiteljiščnikov
Bodoče naloge
Zidajo novo šole, v LIS pa ni enega sodobno opremljenega učiteljišča - to je bil refren posvetovanja slovenskih učiteljiščnikov v Kopru
(Nadaljevanje s 1. strani) upravljanja terja visoko zavest in družbeno-politično razgledanost ter zrelost kolektivov. Zaradi premajhne družbeno-politične raz-
Vsako leto se zberejo pred-	odnosih med učiteljem	in učen-	da ga sploh ne bi nameščali. Za-	gledanosti in razumevanja, de-
otavniki slovenskih učiteljiščni-	cem ...	gotoviti moramo stalnost učnega	mokratičnosti sistema družbenega
kov v enem izmed centrov, ki Povsod se kaže značilen pojav, osebja...«	upravljanja in samoupravljanja
vzgaja pedagoški kader. Letos so da je vpisovanje na učiteljišče Tako smo slišali v uvodnem imamo še vrsto izrazitih negativ-si zbrali za mesto svojega posve- odvisno od štipendiranja in to za- referatu. Ni dvoma, da je stop- nih pojavov, kot so: kršenje pra-tovanja Koper.	radi potrebe po učiteljskem ka- nja razvoja naše družbe danes že vic delavca kot upravljalca, sa-
V pozdravnem nagovoru učite- dru. Tako prihajajo na učitelji- takšna, da smemo postavljati po- movolja, neinformiranost kolek-Ijiščnikom iz Tolmina, Novega šča dijaki ne glede na njihove dobne zahteve. Dodeljevanje tiva an posameznika; kolektive mesta, Murske Sobote, Ljubljane učne uspehe v osemletki, na nji- sredstev učiteljiščem ne sme biti aii posameznike se postavlja pred in Celja je med drugimi sprego- hove intelektualne in emocional- slučajno, odvisno od vseh mogo- izvršena dejstva itd. Vsemu temu voril tudi ravnatelj koprskega ne sposobnosti; razumljivo, da je čih činiteljev. Pravilno vrednote- se ie redki posamezniki upajo učiteljišča Božo Černelč; z vzpod- zato stopnja znanja teh dijakov nje pomena dela teh ustanov mo- ugovarjati, veliko jih počasi iz-budnimi besedami je nakazal po- dostikrat (ali bolje: po večini) so- ra privesti do pravilnega odnosa gublja zaupanje v demokratič-trebo, da enako kakor druga slo-	razmemo nizka.	med gospodarskim razvojem v	nost sistema samoupravljanja,
venska mesta tudi gospodarsko Osnovna tema, ki smo jo lah- komuni ter sredstvi, ki so potreb- Taki in podobni pojavi so zelo
na za vzgojo. Občinski ljudski nevarni in nam delajo veliko po-odbori ne morejo zagotoviti po- mično škodo. Proti takim poja-trebnih sredstev, odkar je z okra- VOm se ne moremo boriti z ad-jev padlo nanje to breme. Zato ministrativnimi ukrepi, pač pa bi bilo potrebno financiranje uči- samo z vzgojo in izobraževanjem teljišč urediti na medobčinski delavca-upravljalca ter z odkri-osnovi. Koprsko učiteljišče npr. to in konkretno kritiko negativ-cbiskuje 241 dijakov, od teh jih nih pojavov, je pa samo 46 z območja kopr- zato smatramo, da je ena iz-ske občine; koprska občina zares med najvažnejših nalog našega ni dolžna, da krije potemtakem sindikata družbeno-politično izo-celotni proračun šole. Treba pa braževanje delavcev na področju se je zavedati, da zaradi nered- družbene dejavnosti, nega dotekanja in zaradi nezado- Rpfprat Se ie dalie dotaknil
tSeVnaba- vprašanj s področja življenjskih
Priljubljena športna igra med škofjeloškimi pionirji je košarka
Šolsko športno društvo , v Škofji Loki
proces na šoli: ne morejo naba- v^ia^j	Učenci škofjeloške šole se že manjkanje telovadnic in dobro
bodo v Kopru zdaj prisiljeni uki- J ati aktivnost delavcev in delov športnih krožkih — najljubša pa pa društvo ne bo moglo uresniči-
raznih prostorov in športnih rekvizitov
niti celo vadnico (praktično delo	nlh	t„v„CLlr.da.„Lrisp,p vj®	jim je košarka in smučanje. Pod	ti svojih načrtov. Na šoli imajo
učiteljiščnikov)' in črtati	vse' ho-	spiosmmi	napori avignejo -	vodstvom strokovnega kadra in	eno samo telovadnico, ki jo upo-
norarne ure. Razen tega	neugod-	lienjsk1	m	druzDeni stanuara, iz-	v sodelovanju s TVD Partizan so	rablja tudi gimnazija in vajenska
“	skrbijo «. zaščito^ pri	,Ck“v“*‘h *	JSLC*	StoV
Letos so na pobudo mladinske	tizan urediti novo šolsko igrišče.
novega z
Leta 1265 zgrajen samostan v Kopru, 1830 preurejen za osnovno šolo in 1875 je sprejel pod streho slovensko učiteljišče, ki dela v teh prostorih še dandanes
lici V a !• v C J	v,	---- .
na razpoloženje profesorskega	Pogoje
kadra, ki se čuti pri nagrajeva-	. ,	.	,	.	ou ..a
siriur del° nM°lovo in v»|*Tr^nih	j.
Posvetovanje slovenskih učite-	vedno pereč problem,	]	.J1 P	Učenci se bodo lahko odslej udej-	nom, ki jim bo nudil vsestransko
Ijiščnikov v Kopru je tako prišlo	je m se zolo počasi re	J	a ae-	stvovab kar v enajstih klubih	pomoč; mladi upravljalni (v seda-
do nekaterih bistvenih ugotovi- lavce kulturno-umetni	P ■ (košarkarskem, odbojkarskem, na- njem šolskem športnem društvu)
tev svojega 'položaja v današ-	svetnih ustanov. ho>	P	mlzno-teniškem, strelskem, ša-	pa bodo kasneje nadomestili stanjem času; razveseljivo je, da se	JP realna pot reševanj	g	p	bovskem itd.). Vodili jih bodo na-	rejše tovariše v TVD Partizan,
ni izgubljalo v praznih, abstrakt- blema je v kolektivu	’ čelniki iz vrst učno-vzgojnega Prav bi bilo, da bi vzgled
nih debatah, temveč da je našlo z združevanjem sreds \	kadra s šole. Vodstvo škofjeloške škofjeloških mladincev vzpodbu-
na pereča vprašanja svojega se- ciji delavec zavod oz.	osemletke je poklonilo društvu dil tudi mladino na Trati, v Po-
Ud pCitfUd VJJl dodiijd	.	4
danjega in bodočega udejstvova- ln komuna.	.	.
5gli5'SSSS^f»>S5 fo -"S'.' rečeno V^l1’ vprašanje
ustanovo za vzgojo učiteljskega rednega dotekanja sredstev za kot predstavnik sekretariata za ka-	lp v n„.
kadra	nemoteno in sodobno	delo učite-	šolstvo LRS in Zavoda za napre-	binaikaina poaruzmca je v na
Potreba po	modernizaciji pou-	Ijišč.	dek šolstva LRS udeležila tudi	stajajočih-novih pogojih dda poka na učiteljiščih, po sodobni »Učiteljišče je šola, ki vzgaja prbf. Jovita Podgornikova.	stavljena pred nove, težje m od
opremljenosti teh ustanov je bila učitelje, katerim bo družba za- Organizacija celotnega posve- fg^g^lLn^nolitična^reaniza-osnovna misel, ki se je vseskozi	upala vzgojo	svojih	najmlajših,	ta, ki so ga pripravili koprski uči-	taka dfužbeno-polit.čna organiza-
vlekla tako v	referatu koprske-	zato je nujno,	da je mlad učitelj,	teljiščniki, je bila zelo uspela.	“ja, kl se bo vedno dosledno in
50 tisoč dinarjev.	- i Ijanah, Železnikih in Gorenji va-
Velik problem predstavlja po- si.	Vlado Rozman
ga učiteljiščnika Borisa Berneti- ko zapusti učiteljišče, vsestransko
ča (»Oblikovanje današnjega uči- razgledan ter vzgojen človek.
teljiščnika in njegov bodoči po- Zahteva po širši in globji izobraz-
klic«) kakor tudi v razpravah, bi učitelja je znana, je pa odvis-
Nočemo s tem reči, da ostalim, na od materialnih in personalnih
važnim vprašanjem vzgoje slo- pogojev, zato moramo v prvi vr-
venskega učiteljskega kadra niso sti zagotoviti te pogoje, ker je od
posvetili dovolj pozornosti. Na- njih odvisno uspešno delo. Ne
sprotno: bilo je govora o vsebin- smemo dopustiti, da bi na račun
skih spremembah, ki jih na pod- minimalno dodeljenih sredstev
ročju šolstva zahteva čas, o druž- nameščali nesposoben kader, ali
benem upravljanju in v zvezi s	<	.. .
tem o premagovanju konservativ- TskUlOVOIlje V matematiki
ne izoliranosti šole in apolitični Te dni je bilo v Radgoni občinsko
miselnosti ter kvalitetnem dvigu tekmovanje pionirjev iz matematiko.
nnnka- o naeraWarm] no delu Tekmovanja so se udeležili pionirii pouka, o nagrajevanju po aeiu, sedmih ln osmlh razredov osnovnih
o merilih za oceno učiteljevega g0i ^paC, Radgone, Kapele, Radenec, dela (»Vsak začetek je težak, Stogoveč in Vidma ob Ščavnici. Iz-vendar začetne težave pri novem cstaii s"e>emPi0n^re1dz0VNegc0ved0segli ocenjevanju in nagrajevanju pro- naJboljše uspehe — 27 točk — pio-svetnih delavcev niso mogle Od- nirje iz Kapele, drugo in tretje me-vrniti od perspektive .. .<<)■ Govo- ^ p*
nll SO podrobneje O družinski razredov imajo prvo mesto— 24 točk
vzgoji' in O odnosih med moškim - pionirji iz Radgone, drugi in tretji
in žensko n nninosti-da ie uči- P® so pionirji iz Apač in Kapele. Od in zensko, o nujnosu ua je uci £osameznlkov so dosegIi lz osmlh
telj do podrobnosti seznanjen Z razredov najboljše uspehe Korošec
našo družbeno-politično in eko- Jožica in Kurnik Hedvika Iz Radgone
nomsko ureditvijo (»Na naših šo- ^re^ov" za^amuda^Jožl^ <X!a lah se premalo ukvarjamo Z druz- odlično) in Klemenčič Marija iz Ka-V^ beno-političnimi vprašanji...«), pele ter Cdklin Drago iz Radgone, o vsebini demokratizacije vzgoje. v skuPne?L,prP£lf^n
X,.,	.	_	,	v , i .7 • movaniu prva osnovna sola iz Rad-
Bilo je govora tudi o šolskih m gbne, druga je Kapela, tretja pa razrednih skupnostih, o novih Apače.	ika
n jf odločno borila za napredna načela in stališča. Ker je najvažnejša naloga sindikata družbeno-poli-tična aktivnost v kolektivu, zlasti v doslednejšem in pravilnejšem izvajanju družbenega upravljanja in samoupravljanja ter delitve dohodka, rrjora biti na tem področju sindikat iniciator in mo-bilizator vseh akcij delovnega ko-lektiva. Skratka, organizacija in $	del° sindikalnih podružnic mora
biti tako, da bodo vedno in povsod odigrale vlogo najbolj pomembnega družbenega čini tel j a.
Razgovor
Pogovor mimogrede
Nedavno tega sta se peljala skupaj z avtobusom dva prosvetna delavca. Pogovor je tekel o tem in onem.
»Veš kaj,« de prvi, »zadnjič sem bil skupaj z N. N. in ga povprašal, če kaj prebira Sodobno pedagogiko; si moreš misliti, kaj mi je odgovoril! Ne, pravi, srbo-hrvatske literature pa ne berem ...«
^No, tega si pa nisem mislil, učiteljiščnikov v od- da ie tak šovinist,« odvrne dru-moru	gi • •.
Obvestilo
RAČUNOVODSTVOM ŠOL
List »INFORMATOR« objavlja v številki 944 z dne 27. marca posebno prilogo
FINANČNO POSLOVANJE ŠOL
V njej so obdelana in s primeri pojasnjena naslednja vprašanja:
•	SREDSTVA ZA FINANCIRANJE SOL
•	FINANČNO POSLOVANJE
•	RAČUNOVODSTVO IN DOKUMENTACIJA
•	KNJIGOVODSTVO (evidenca o izvršitvi finančnega načrta)
•	TROMESECNO POROČILO
•	LETNI PREGLED DOSEŽENIH DOHODKOV IN IZDATKOV
•	EVIDENCA O PREMOŽENJU
•	KNJIGOVODSTVO PO ENOTNEM KONTNEM NAČRTU
•	DRUŽBENI SKLADI ZA ŠOLSTVO
To prilogo bodo prejele vse šole, ki so naročene na »Informator«, brezplačno, v okviru svoje letne naročnine. Opozarjamo, da bo »Informator« obravnaval tudi ostalo koristno gradivo za šole. Poleg tega bo imel vsak naročnik lista pravico, da se brezplačno posluži informacij v rubriki »Vi vprašajte — mi odgovarjamo«, ki prinaša strokovne odgovore na zastavljena vprašanja. — Naročnina za list »Informator« znaša 12.000 dinarjev letno. — Naročila pošljite na »Informator«, Zagreb, Masarykova 1. — Številka žiro računa: 400-18-1-1604 pri Nhrodni banki Zagreb.


Nobene spremembe!
»... Ne maram čisto nobene spremembe! Ti ljudje so mo-ji.pa to je samo pol resnice: tudi jaz sem njihov! Pokmetil sem se, poživiml na pol, zato da bi živel... Jaz njim mašo, oni meni bero! Ozmerjam jih, kakor me je volja, samo da jim pu; stim šege in zabitost! Enak sem jim po življenju in nehanju; kakor oni vsi se ne brigam za svet in ga ne maram, pri starem ostanem, in kar le tuje, sovražim... Živel sem v miru dolgih dvajset let! Pa ste prišli vi... Vi ste začeli brozgati po tej mirni v odi... Premislite dobro, kaj počenjate, in ne bodite prepričani, da sem blag človek!...« (Ivan Cankar: Martin Kačur)
Nič ni kazalo, da se bo poletje, ki je bilo to leto posebno vroče in dolgo, kaj kmalu sprijaznilo s septembrom, ki je že kapljal po listju madeže rje in odcvetel v bakreni praproti. Zakaj sonce je z neohlajeno vsiljivostjo še vedno prežigalo visoko obledelo platno, negibno speto čez vrhove Hrušice, Nanosa, Vremščice, Snežnika, Dedne gore, Javornika in Krima. Viselo je na zrelih jagodah neobranega grozdja, pretakalo se je počasi po usahlih re-čičah, potokih in jezercih, puhtelo iz žejnih vodnjakov, slonelo je na razgretih ogradah v pričakovanju minljivosti svoje ponosne moči.
Sonce: prah počitka na belih poteh, potni, goli, neobsojeni greh v beraških nedrih izžgane grude, mehak otroški smeh v vseh očeh, ki pozdravljajo življenje.
Samo sonce pa ni pozdravljalo, ni vabilo in ne odklanjalo. Si-
jalo je morda le zato, ker je bilo od kdovekaterega začetka zašlo v omejeni prostor brezkončnosti, ki mu brani izhod do kdovekaterega konca.
Zato ni vrnilo pozdrava niti Olgi Skalnik, ko je prihajala nasproti lesketajočim oknom novega doma na sončni strani ceste; in ni ji ga vrnil niti upravitelj šole, ko jo je sprejel:
»Ne pričakujte, da bo kolektiv na šoli pokazal posebno navdušenje ob vašem prihodu; to so resni ljudje, večinoma srednjih let, že dalj časa na tej šoli, zakopani samo v svoje delo, vestni, zahtevni...
Opazil je morda, kako se je premaknilo sonce njenih zenic do zoženih kotičkov beline, prenehal za trenutek živčno grizljati brke pa dodal bolj spodobno:
»Slavista šola nujno potrebuje. Doslej je bil naš predmetnik
brez slovenskega jezika. No, pa je tudi šlo...«
»Kaj je bilo tako tudi lani in prej — kdo je prej poučeval?« ga je prekinila z začudeno prizadetostjo.
»No, lanski, mlad človek še pač, je odšel k vojakom. Ta je učil le nekaj mesecev. Pred njim pa je poskušal predavati profesor Kovač, človek, ki ni imel pravega odnosa — pa smo se ga znebili. Veste, hotel je razbiti naš kolektiv — in skoraj bi se mu bilo posrečilo, posebno pri mlajših. Pa, veste, na moji — na naši strani je tudi šolski odbor in vsak pomemben človek v kraju. Imam zveze! — Ja, veste, jaz sem tukaj že petnajst let... Zato je moral ta človek požreti sam, kar je skuhal, preklicati vse o meni in o naši šoli — no, jaz tega ne bi. Ja, bil je družbi škodljiv element. • • Mi, vidite, smo pa ostali trdni, enotni, mislim — v delu na Šoli. Jaz jim zaupam, delajo po svojih sposobnostih, natančno — pustim jih pri miru. Skrbim, da nimajo izvenšolskega dela. Nobenih krožkov ni treba, tudi proslav ne — nimamo prostora ne časa, vse to samo moti pouk ... Zato me imajo radi. Želim živeti v miru, bolan sem — in oni to razumejo. Vsako razburjenje mi škoduje. Tudi sedaj sem pravzaprav na
bolniškem dopustu, pa vseeno hodim v šolo pogledat, v kratkem bom šel na okrevanje ...
— Pa, kaj —r boste kaj popili? Vermut, vino, slivovko? No, seveda boste! Daj, Ani, postavi na mizo!«
Zares, nekaj mora poplakniti. Ta čudni sprejem in morda še prizanesljivi začetek spoznanja: Sonce je pač izsušilo ne samo to kotlinsko zavrženo zemljo, temveč tudi ta dosledno prosvetljen-ska prizadevanja na njej!
»Si boste ogledali naše stanovanje? Vidite, televizoir imamo, da nam ni treba nikamor, pa stanovanje kar dobro urejeno. No, razkaži ji vendar, Ani!«
»O, prosim, izvolite! Seveda, če niste preveč utrujeni od potovanja. Dnevna soba ... otroška soba... spalnica, kuhinja... Ne veste, kako se obnese ekonom lonec! Kar čedno je, ali ne? In mir je tu, mir...«
Res, stanovanje je bilo, kot bi si ga marsikdo želel! Debele preproge, moderno pohištvo. Toda kljub vročini, ki je pritiskala skozi težke zavese, je čudni hlad obračal zasteklele oči dremajočega demona miru še na rdeče rože v kristalni vazi.
»Vam je všeč, kaj? No, tudi vi si ga boste lahko kmalu tako opremili! Veste, pri nas se zasluži kar dobro — nadure... No, saj boste videli!«
In res je videla, slišala, občutila.
Že čez nekaj dni. Na delovnem sestanku.
Nekaj vrst pred svojimi ljudmi — ženo, njeno sestrično, svojimi nekdanjimi učenci in skupino takih, ki jim je zaupal, da delajo dobro — sedeli so mirno, skoraj roke na hrbtih, ona sama nekje zadaj — je globoko zategnjen glas prirojene avtorice pričel:
»Najprej, dovolite, da v naši sredi pozdravim dolgo pričakovanega slavista, tovarišico Olgo Skalnik. Saj se že poznate vsi?«
Prikimavajoče momljanje.
»No, sicer pa, tu med nami sedi —«
Vstala je, se predstavila in sedla.
»Upam, da se boste razumeli med seboj, če boste delali enotno kot doslej.., Čutim tudi dolžnost, da kolektiv ob tej priliki spomnim na neprijetno zadevo pred letom, ko smo se skoraj razdelili v skupine zaradi enega človeka. Ta človek — tisti, ki ste bili takrat na šoli, se boste zdaj prav kot jaz ogorčeno zdrznili — »prikimavajoče momljanje —« je mislil s svojimi novotarijami, z nepravilnim odnosom do učencev in nas starih, ki delamo dobro za renome šole, vreči vse naše dotedanje požrtvovalno delo v vrtinec sprememb, ki jih delajo za zeleno mizo tisti, ki se gredo šolsko reformo... No, ni mu uspelo, po zaslugi nas vseh, šolskega odbora in drugih pomembnih činiteljev naše družbe. To sem povedal zategadelj, da se ne bi to več nikdar ponovilo. Želimo miru, notranjega miru na šoli...«
Prikimavajoče momljanje.
»Sedaj pa preidimo na dnevni red sestanka:
1.	Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov
2.	Razno.
Tovarišice, da bo šlo najhitreje, mislim, da bi ne vztrajali pri svojem pravilniku, temveč bi kar sprejeli pravilnik o delitvi osebnih dohodkov šole ž?vezda, naj-večje šole v naši občini. Njihov pravilnik je bil namreč že potrjen, pa bi ga, če hočete priti čim-prej do razlike, prepisali jutri mi. Mogoče bi vnesli vanj le spremembo, če se vam zdi potrebno, za večje število točk tistim, ki učijo v treh izmenah. Soglašate?«
Prikimavajoče momljanje.
»Tovarišica Zavesnik, preberite, prosim, pravilnik šole Zvezda, ki nam ga je posodila ... No, le berite vi, sicer bi kdo še rekel, da govorim samo jaz ...«
Tovarišica Zavesnik vzame iz svoje torbe pravilnik. Bere hitro, brez premora do zadnjega člena. Pripomb ni. Izvoljena je komisija treh starih predstavnikov šole za določitev gibljivega dela v decembru. (Ce bo kaj ostalo od plač!)
x
Drugega dne v zbornici. Sama sedi, čeprav je odmor. Pristopi upravitelj. »No, ste se že spoznali z vsemi na šoli? Ste videli: resni, vestni, še v odmoru največkrat učijo. Ne brigajo se za nič in nikogar, tudi čutijo vsi enako: učence moramo držati na kratko, nobenih diskusij z njimi, imajo
ORGANIZACIJA DODATNE Družbeno upravljanje
POMOČI ZA SLABŠE UČENCE
O organizaciji dodatne pomoči je potrebno resno razmišljati že v začetku šolskega leta, da bi mogli, v pogojih, v kakršnih dela in živi posamezna šola, vendarle nuditi pomoč slabšim in najslabšim učencem. Čestokrat je potrebno, da šoli oziroma učiteljskemu zboru pomagajo razredne skupnosti učencev v 7. in 8. razredu, starši učencev, šolski odbori, ponekod varstvene ustanove, šolski družbeni organi v komuni, da bi tako z njihovo pomočjo omilili ali postopoma odpravili resne ovire za uspešno organizacijo dodatne pomoči kot so: pomanjkanje prostora, pouk v dveh izmenah, preobremenjenost učiteljev itd. Le z vztrajnim in res načrtnim prizadevanjem vseh je mogoče doseči, da bo pomoč učencem uspešna. Seveda pa mora biti iniciator dodatne pomoči predvsem učiteljski zbor na šoli in šolsko vodstvo.
Izkazalo se je, da je najbolj uspešna redna in kontinuirana pomoč slabSim učencem med šolskim letom. Izkušnje kažejo, da je potrebno učne težave in učni neuspeh čim prej odpraviti, ko se le-te pokaže, ker je tako mogoče razmeroma mnogo laže doseči uspeh pri slabših učencih. Seveda je pa najbolj učinkovita »preventivna dodatna pomoč«, o kateri smo že pisali.
Analiza samega' učnega neuspeha posameznih učencev in vzroki, ki so povzročili nezadovoljiv uspeh, nam pokažejo, kateri učenci so potrebni redne do datne pomoči enkrat oziroma najbolj pogosto dvakrat na teden, in katerim učencem bo zadostovala občasna pomoč, ki traja le nekaj ur ali tednov. Včasih je najbolj primerno, da enostavno 2-3 učence, ki so bili bodisi bolni bodisi niso razumeli bistvene razlage pri pouku, obdržimo pol ure po pouku in jim dodatno v prilagojeni obliki pojasnimo najpoglavitnejšo učno snov, brez katere ne bi mogli uspešno delati naprej.
Pomoč delovnih kolektivov šolam
Delovni kolektivi na območju občine Litija so v lanskem letu zbrali 104 milijone din za potre-Oe 18 osn. šol, za glasbeno šolo, za vzgojno varstvene ustanove, delavsko univerzo in za zavod za Prosvetno pedagoško službo. Sredstva pa niso zadostovala. Zato sta oba zbora skupaj z upravnim odborom sklada za šolstvo pregledala položaj in zagotovila letos 16 milijonov din več kot lani; to znese skoro polovico celotnega občinskega proračuna.
K hitrejšemu reševanju šolske problematike so priskočili zdaj tudi samoupravni organi nekaterih industrijskih podjetij. Ta-«o je Lesna industrija Litija obljubila, da bo kolektiv prispeval |a opremo dveh učilnic v šoli Šmartno. Kolektiv veletrgovine Mercator je kupil za osnovno šolo Primskovo TV sprejemnik. Kolektiv Predilnice pa je namenil opremo dveh učilnic v šoli Šmartno določena sredstva. Gotovo bodo tudi drugi delovni kolektivi v litijski občini sledili tem vzgledom.	S. S.
Ce govorimo p organizaciji dodatne pomoči, pa ne moremo iti mimo resne pomanjkljivosti, da na mnogih naših šolah izvajajo pomoč zelo kampanjsko. Vprašanje pomoči za učence rešujejo tik pred polletjem ali celo pred koncem šolskega leja! Razumljivo je, da mnogo take kampanjske dodatne pomoči ni uspešne in kaže pravzaprav na to, da se v problematiki dodatne pomoči sploh nismo dovolj poglobili.
Če pogledamo prakso preteklih let, lahko ugotovimo, da so bili učitelji povečini prisiljeni da-dajati dodatno pomoč uro pred ali po pouku. Ob popolni zasedbi učilnic dopoldne in popoldne ni mogoče dobiti prostorov. Razumljivo je, da to ni dobra rešitev, vendar marsikje ni drugega izhoda. Če je le mogoče, pa bi naj šolska vodstva v začetku šolskega leta planirala prostore tudi za dodatno pomoč. Ponekod je mogoče v ta namen izkoristiti kabinete in druge prostore, ne le učilnice, ker skupine pri dodatnem delu itak ne smejo biti velike (največ 6—8 učencev). Razen tega skušamo določiti urnik za dodatno pomoč tiste dneve, ko je najmanj ur rednega pouka.
V	posebno težavnem položaju so tiste niže organizirane šole, kjer učitelj poučuje dopoldne in popoldne. Tam je potrebno seveda reševati vprašanje pomoči učencem v glavnem med rednim poukom v obliki individualizacije in tihega dela.
KDO NAJ DAJE DODATNO POMOČ
V	praksi pogosto nastane vprašanje, kdo naj daje dodatno pomoč slabšim učencem: ali boljši oziroma najboljši učenci, ali razrednik, ali predmetni učitelj, ali vedno le tisti učitelj, ki poučuje v razredu, ali drugi učitelji, ali tudi osebe izven učiteljskega zbora, ki jih za tako delo pridobi šolsko vodstvo in šolski odbor.
Približno polovico vse pomoči — po podatkih v Sloveniji, —nudijo slabšim učencem njihovi sošolci, ki so po večini najboljši učenci v razredu. Drugo polovico dodatne pomoči pa so vodili redni in predmetni učitelj. Učitelji nudijo predvsem redno pomoč, boljši učenci in razredne skupnosti pa bolj občasno pomoč. Pomoč sošolcev je uspešna najbolj tedaj, če so slabši učenci dejansko za pomoč zainteresirani in si jo želijo. Manj pa je uspešna v primerih, ko je treba pri dodatnem delu na slabše učence še posebej vzgojno vplivati (nezanimanje za šolsko delo oziroma za določen učni predmet, razvojne motnje, malomarnost, neredno prihajanje k pomoči itd ...). V navedenih primerih je potrebna in učinkovita le pomoč učitelja. Seveda pride resno v poštev pomoč sošolca pri dodatni pomoči šele od 4.—5. razreda naprej. Vsekakor je treba pomoč sošolcev v pametni meri vzpodbujati, zlasti v 7. in 8. razredu v okviru razredne skupnosti.
V	neposredni praksi srečamo tudi redke primere, da starši učgncev ali dcuge osebe izven učiteljskega bora vodijo dodatno delo. Teh primerov je sicer razmeroma malo in ob njih se pone-
kod sprašujejo ,,ali je to prav in primerno! To pride seveda v poštev le na zgornji stopnji osnovne šole, če so posamezni predmetni učitelji resnično prezaposleni s prekomerno redno šolsko obveznostjo in tega ni mogoče drugače urediti, ter v primerih, da že učitelj pri svojem predmetu vodi dodatno pomoč, pa so dejansko pomoči potrebne še druge skupine učencev. To se kdaj pa kdaj zgodi pri matematiki, fiziki, tujem jeziku. Poudariti pa moramo, da je nujno potrebno, da razredniki oziroma ustrezni predmetni učitelji vsem navedenim osebam, ki vodijo dodatno pomoč, pomagajo, svetujejo, spremljajo in nepretrgoma koordinirajo svoje delo v razredu pri rednem pouku in delo pri dodatni pomoči. Na splošno pa je prav in utemeljeno, da vodijo dodatno pomoč predvsem in v prvi vrsti tisti razredni in predmetni učitelji, ki učence tudi poučujejo, ker oni najbolj vedo, kakšna pomoč je učencem potrebna, učence razmeroma najbolje poznajo in imajo stike s starši teh učencev.
PRI KATERIH UČENCIH JE POMOČ NAJBOLJ POTREBNA
Znano je iz vsakoletnih polletnih in letnih statistik učnega uspeha učencev v osnovni šoli, da je najslabši učni uspeh zlasti v matematiki in slovenskem jeziku, nato pri tli jem jeziku. Zato je razumljivo, da je dodatna pomoč v prvi vrsti potrebna pri teh predmetih. Vendar je zanimivo, kako se potrebe po pomoči‘spreminjajo od šolske stopnje do stopnje.
Na nižji stopnji , je dodatna pomoč potrebna na prvem mestu pri slovenskem jeziku in nato pri matematiki. Na srednji stopnji je najbolj potrebna pomoč pri matematiki, nato pri slovenskem jeziku in pri tujem jeziku. Kakor na srednji je tudi na višji stopnji najčešče potreba po pomoči pri matematiki, nato pri tujem jeziku — precej manj pa pri sloven-
skem jeziku. Prikazane potrebe se popolnoma skladajo z izkazanimi učnimi uspehi pri navedenih učnih predmetih.
Prav pa je, da ne gremo v našem prispevku mimo prizadevanj nekaterih šol, ki se trudijo organizirati na šoli neko posebno obliko varstva za šolarje. Brali smo, da imajo tako obliko varstva na osnovni šoli v Črnomlju, Frana Levstika in Majde Vrhovnik v Ljubljani itd. Od kod potreba po varstvu učencev na šoli?
Pogosto imamo na šoli v vsakem razredu nekaj učencev, ki ne uspevajo pri pouku zaradi neprimernih pogojev za učenje doma, bodisi, da ni staršev doma in so tako brez potrebnega nadzorstva, bodisi da živi družina učenca v takih socialnih in stanovanjskih prilikah, da ne more dati učencu niti najosnovnejših objektivnih možnosti za učenje doma (delovni prostorček, mir, nadzor itd). Takim učencem in onim, ki sicer nimajo slabega učnega uspeha, pa jim dom ne more nuditi potrebne in pravilne družinske vzgoje zaradi različnih vzrokov, je potrebno, rekli bi, šolsko varstvo poleg rednega pouka na šolah. Tu ne gre v prvi vrsti za nudenje dodatne pomoči, ampak za osnovne pogoje za samostojno učenje in za.pozitivno izkoriščanje otrokovega prostega časa (razvedrilne dejavnosti, svobodne aktivno-nosti, delna prehrana in podobno). Na ta način naj bi šola nadomestila vsaj do neke mere otroku dom, družinsko skrb in vzgojo. Ni treba posebej poudarjati, kako hvalevredna so prizadevanja učiteljskega zbora in šolskih odborov, da bi organizirali varstvo učencev na šoli, kjer je to potrebno. Vendar bo treba za tako delo na šolah ustvariti ustrezne materialne in kadrovske pogoje ter proučiti oblike, meto-' de in vsebino šolskega varstva, da bi bilo čim bolj uspešno za celotno redno delo šole.
Roman Oberlintner
-sSsr,	ZALOŽBA
taffj MLADINSKA KNJIGA
MK	LJUBLJANA, TITOVA 3
V knjižni zbirki »KOZMOS« sta pravkar Sfžili dve pomembni knjigi: L. M. Škerjanca: GLASBENI SLOVARČEK — priročnik o glasbi namenjen mladim ljudem, ki se žele pobliže seznaniti s to umetnostjo in z njenimi ustvarjalci. Tolmač strokovnih izrazov, ki jih srečavamo v koncertih in opernih razlagah, v ocenah in razpravah Dr. C. Cvetko: OPERA IN NJENI MOJSTRI — predstavlja SIS oper, kratke vsebine in oznake teh oper, petdeset znamenitih skladateljev oper. Delo, ki prekaša vse, kar je doslej izšlo s tako ali podobno vsebino.
Obe knjigi dobite v vseh knjigarnah ali direktno pri upravi založbe
Ljubljana, Titova 3.
NAROČILNICA
Podpisani .....
Točen naslov: naročam
.... izv. br. GLASBENI SLOVARČEK, L. M. Škerjanc k 540 din
..... izv. krt. GLASBENI SLOVARČEK, L. M. Škerjanc a 1100 din
.... izv. br. OPERA IN NJENI MOJSTRI, C. Cvetko a 1900 din
.... izv. krt, OPERA IN -NJENI MOJSTRI, C. Cvetko k 2500 din
Denar bom nakazal po prejemu knjig na tekoči račun založbe, Ljublia-na, Titova 3, št. 600-14-1-67.
Dne
1963.
(podpis)
VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXX-.XXXXXXXXXXX'
samo en odmor — za malico ...
pa kaj sem hotel reči? — Tiste moje besede včeraj na sestanku — oprostite, da ponavljam, a ihoral sem spomniti kolektiv na Neprijetni dogodek lani. Veste, Pfišli so novi ljudje na šolo. Noju ljudje pa radi prinesejo s seboj kaj novega. No, lahko bi se zgodilo ... Pa ne zamerite ...«
Le zakaj mi je to že tretjič Povedal? Kaj je res vse tako narobe na šoli, da se bojijo vsakega novega človeka, vsake spre-rnembe? In kolektiv? Kakšen je M vestni, požrtvovalni kolektiv, M se med seboj ne pogovarja drugače kot o delu, ki pa je že jako dobro, da ne potrebuje nobenih novih idej?
In zakaj govori to prav meni, satno meni? Mi- je na obrazu, obrnjenem k soncu, zapisana pot iz r^apoija v Blatni dol do Lazov? v žolču oči zeleni upor, rojen za lobodo?
Tako je Olgo Skalnik sprejelo atišje izsončene vedrine pred Previsom jesenskega enakonočja . oroben oktobrski dež, ki je s unjeno pohlevnostjo počasi gri-j®* Porjavelo grenkobo borovih ia !’• ^bkler se ni s samotnih sa-ij^un stolpov novgtnbrskega ma-nužja izlila vsa zadržana ihta ponižanega neba na skrivenčena, «mijena, a neukročena zapestja golega drevja kot kamenita te-^ stisnjenih misli.
je bilo vedno nevarno. * časih tudi prepovedano. Zaka j
misli rodijo tisočero najpredrz-nejših, trmoglavih otrok: nove misli, ki postajajo prav zaradi svoje neugnane mladosti vedno bolj uporne, močne in smele in zahtevne. Ne zaspijo niti v nočeh, ko telo, utrujeno v odštevanju ur, prosjači za milost počitka v pozabi sanj.
Ko se na plitvo naročje orumenele mehkobe obesijo slane kaplje jutra, ti z rezkim posmehom ivja prebodejo oči, ki jih ne želiš odpreti. Zato misli spregledajo namesto tebe, ki se oklepaš miru, in vidijo, kar ti ne bi smel videti, če hočeš imeti urejene razmere. Iztrgajo te iz prisluškovanja lastnemu srcu, ki zaman zadržuje visoko pesem tihožitja mavričnih barv pred podtalnim klokotom pogubne vode, ki je ti, ki moraš služiti glasu'enotnosti, ne bi smel poslušati, a vseeno slišiš, kako svareče ti hrumijo nasproti glasovi: »Ne govorite z učenci na hodniku! Približali se vam bodo osebno, vsak s svojimi težavami. Ne pripovedujte jim ničesar iz tujega sveta! Lahko bi spoznali, da je drugod drugače, boljše. Posebpo pa jim ne pripovedujte nobenih veselih zgodb! Otroci se preradi smejejo. Bodite resni in strogo strogi! Ne izmišljujte si razrednih in šolskih skupnosti! Začeli bi govoriti o pravicah. Ne seznanjajte jih z ocenami! Domišljali si bodo, da kaj znajo, ali pa celo, da se jim godi krivica! Ne vtikajte se v delo -poklicnih tovarišev! Vsi delajo! Vsi delajo dobro; kritika bi
koga prizadela. Prilagodite se razmeram! Drugi so se že. Predvsem pa ne poskušajte kritizirati šolskega reda in upravitelja! ...«
Tu je hrkajoči šum vode pri-kipel izpod apnenca tovariških nasvetov, presahnil pod okni upraviteljevega stanovanja in znova, plašno ozirajoč se po ovinku previdnosti, pridušeno pricurljal na čistino pod klancem, ujetim v prezir sproščene burje:
»... Zgodilo se vam bo, kot se je tistemu anarhistu Kovaču — sredi leta se vas bo šola znebila, postali boste škodljiv element ža družbo...«
• Sonce že dolgo ni več sijalo. Belo hebo je vdano ležalo na zemlji. Kamor je stopila, povsod jo je ulovila burja; nevidna lovka misli. Zdaj se jih ni več branila; postala so živo življenje, ki ga je ljubila. Zato je vdano sprejela tudi nevarnost.
Zdaj je vse, kar je gledala že že prej, tudi videlaj jezuitski red stare šole. Tudi slišala je, kar je prej le poslušala: zahtevo po samoupravljanju, glas razrednih skupnosti, ki hoče pravice do javnega ocenjevanja, krožkov, proslav, prireditev, ekskurzij, razgovorov z učitelji... Ko je razmočena tla stisnila grožnja zapoznelega mraza, je bil grozeč in mrzel tudi upraviteljev glas na konferenci :
»Tovarišica Olga Skalnik svaril sem vas večkrat, vidim da ne upravičeno, že ob samem prihodu
na šolo, da ne bomo dovolili nikomur ponovno razbijati kolektiva. Opozoril sem vas tudi s primerom vašega predhodnika. Niste me poslušali. Ko sem se vrnil iz zdravilišča, so mi moji stari tovariši na šoli prizanesljivo, da me ne bi razburili — zakaj vsako razburjenje mi škoduje t-poročali o vašem slabo začetnem delu. Kritizirali ste delo svojih poklicnih tovarišev na šoli in se celo neprimerno izrazili o šolskem redu. Tovarišica, naš red je star petnajst let! Ce ne bi bil tako dober. kot je, ne bi bil vzdržal vseh poskusov zaletavanj s spremembami! In naša šola liživa sloves dobre stare šole, zato' ne bomo dovolili, (ja k; ga kak posameznik zasenčil s spremembo!...«
»Kaj pa sem pravzaprav zagrešila? Tudi mene lahko vsak kritizira —«
»Zdaj jaz govorim. Sam sem videl, kako se je usula za vami iz razreda gruča učencev. In vi ste se z njimi razgovarjali! 2e to je prekršek delovne discipline! Razen tega vam povem, jaz sem samo upravitelj šole in ne pedagoški vodja. Ne potrebujemo ga. Poznam svoje ljudi — delajo dobro. Spremembe in kritika bi prinesli razgretost. Te pa pe želimo.
Se nekaj: vaše honorarne ure bo Prevzela tovarišica Zavesnik.«
■ Res je videla,. slišala, občutila.
Upravitelj ni bil blag človek.
N. F.
(Nadaljevanje s 1. strani)
zaposleno toda načelno razpravo o kompleksu neštetih perečih vprašanj, na katerih so zainteresirani prosvetni delavci ne. samo kot poedinci, ampak tudi kot člani kolektivov, ki bodo odslej odločujoči činitelji pri oblikovanju organizacijske, vsebinske in materialne plati življenja v šoli. Ves kolektiv na tej šoli, sestavljen izključno iz mlajših tovarišic in tovarišev, je kot brezdušna gmota z enim glasom izglasoval sprejem pravilnika o ocenjevanju in sklepe ocenjevalne komisije, čeprav si z njimi noben ni bil na jasnem. Dovolj zavorni sta izjavi dveh tovariš Prva je povedala, da spoštuje prizadetega tovariša, toda če bi zinila le eno besedo v njegov prid, bi se ji zgodilo kakor njemu. Druga pa je izjavila, da so bile tudi druge prizadete, toda trna in vse druge se bojijo kaj reči.
V tem kolektivu je bilo načelo socialistične demokracije in morale že v osnovi prekršeno in vsa navedena dejstva so bila daleč v nasprotju oblikovanja pravilnih socialističnih odnosov in zdrave enotnosti v kolektivu, ki je prav danes v procesu rasti osamosvajanja in demokratizacije našega šolstva tako potrebna.
Samo bežno nakazan primer, podobnih je bilo več, kaže, da so pravilniki o delitvi dohodkov in o ocenjevanju v prvi izvedbi ponekod postali izrodek malomeščanskega birokratizma in formalizma, ne pa akt zavestnega socialističnega samoupravnega organa, ki se mora zavedati nujnosti delitve po delu, humanega Mstva in daljnosežnega pomena novega načina delitve, saj mora ta v doglednem času dati dejansko prave rezultate v vsebini in kvaliteti pedagoškega dela.
Med elemente za nagrajevanje po kvaliteti pravilno predlaga Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev učiteljevo delo v razredu, pri dopolnilnih urah in učiteljevo delo in njegov doprinos pri oblikovanju in strokovnem izpopolnjevanju kolektiva. Za učitelja pa ni dovolj, da je samo dober metodik in predmetni strokovnjak. Tudi kot vzgojitelj se ne sme ustavljati samo v razredu. Njegov pogled in vzgojni vpliv naj seže globoko v otrokovo notranjost tudi zunaj razreda, na cesti, v svobodnih aktivnostih in doma. Pri tem mora imeti visoko razvito vzgojno zavest, biti mora sam dobro vzgojen. predstavljati mora osebnost, ki jo bodo spoštovali učenci, učitelji, starši in ostali občani. Tako naj bo učiteljeva osebna kvaliteta in kvaliteta opravljenega dela najvažnejša komponenta pri spreminjanju osnov za razdeljevanje osebnih dohodkov.
Isti pogledi ocenjevanja in vrednotenja bi morali veljati tudi za vodje šol. Izkušnje kažejo, da je pedagoško in družbeno politično razgledano vodstvo s pravilnim načinom dela znalo krepiti in usposabljati svoj kolektiv in organe družbenega upravljanja, da so ti brez izrazitih deformacij in kršenja načel socialistične demokracije in morale znali samostojno in lepo reševati svoje naloge.
Novi sistem družbenega upravljanja v šolstvu prinaša šolskim upraviteljem nove kompetence in nove odgovornosti, ki so se jih ti le premalo zavedali. Ne morejo se vedno otresti naziranja o di-rektivnosti in absolutnem odločanju v vseh vprašanjih šole in ne izpuste radi tistega, kar jim po vsej logiki novega časa ne gre več. Samo ime in položaj upravitelja danes ne more in ne sme več predpostavljati, da je njegova oseba v vsem merodajna, odločujoča in neoporečna. Nekateri upravitelji še marskije brodijo po kalnih vodah preteklosti. kot izsušena jabolka brez osvežujočih sokov za svoje tovariše in za napredek šole. Premalo se izpopolnjujejo. Zato se boje razgledanih, samozavestnih in predanih članov kolektiva in njih kritike. Svojo
onemoglost skrivajo v familiar-nih odnosih in v pogostih družabnih večerih s pijančenjem in prostaškimi ekscesi. Svoj razmajani položaj utrjujejo s sladkobno prijaznostjo, z različnimi uslugami pa tudi z nenačelno strogostjo, maščevalnostjo in celo surovostjo ter zahrbtnostjo proti neizkušenim, boječim, delovnim in »nepokornim« tovarišem, učencem in staršem. Ljubijo lojalnost in miroljubnost s seboj in svojci ter enotnost tudi za ceno iskrenosti, poštenja, lastnega prepričanja in pravične žrtve miselnega nasprotnika.
Kaj vse se zahteva od sodobnega učitelja glede odnosov do lastnih tovarišev, do učencev, do staršev in do socialistične družbe! Koliko več vsega od upravitelja in njegovega pomočnika! Kolek-’ tive sestavljajo učitelji, ki se med seboj razlikujejo po starosti, po službenih letih in delovnih skušnjah, po temperamentu in značaju, p>o notrajnih potrebah in posebnostih, ki karakterizirajo posameznika. Vso to pisano obarvano celoto mora zlasti obvladati šolski upravitelj v vsaki situaciji in izstopati iz nje kot dober psiholog, pedagog in kot avtoritativna, notranje bogata osebnost.
Danes smo na poti odpravljanja anomalij in napak v pravilnikih, kritičnega presojanja, oblikovanja, preizkušanja in utrjevanja novih meril za ocenjevanje dela šolskih kolektivov. Pri tem je potrebna tista enotnost kolektivov, ki ne sloni na familiamo-sti, malomeščanski molčečnosti in neznačajnosti ter samovolji poedincev in poedinih skupin sorodnikov in osebnih prijateljev, ampak je zanlo značilna oorba mnenj, konstruktivna kritičnost, humanizacija okolja človeške osebnosti, spoštovanja človeškega dostojanstva, dostojnost ter demokratično sprejemanje enotnih stališč, ki jih narekujejo interesi pedagoškega dela in učitelja kot naprednega, svobodnega ustvarjalca. Delitev dohodka po delu v prosveti zahteva tudi moralni pogum boriti se brez zadržka in predsodkov za enakopravnost in pravice slehernega člana kolektiva ter priznati, da je delo drugega tovariša enakovredno ali celo uspešnejše in da se je drug bolj trudil in da je boljši. Na šolah, kjer tega sploh ni bilo ob prehodu na novi sistem upravljanja in kjer .tega še danes ni, so si šolski upravitelji sami pritisnili pečat nesposobnosti in negacije vseh tistih vrlin, ki jih morajo imeti.
Naj končam! Učitelji, ki zapuščajo svoje šolske klopi, naj vsaj na prvem službenem mestu nadoknadijo tisto, česar jim šola ni dala. Mladostni polet naj se ob sistemu samoupravljanja ne izjalovi v boju za čim višje prejem-. ke in v omalovaževanju in poniževanju starejših tovarišev, ki so in še veliko ustvarjajo brez denarnega plačila in priznanja. Vloga upraviteljev je tukaj jasna. Ali bodo ti znali povsod vzgajati svoj mladi kader tako, da bo ta rastel in napredoval, ne pa .stagniral, plahnel in pesurovel?
Pedagoški svetovalci pa tudi načelniki prosvete, predsedniki svetov za • šolstvo, sindikalni in partijski funkcionarji naj bi večkrat obiskali šole in kolektive. Razgovarjali bi se z učitelji, poslušali težave, želje, zahteve, predloge, mnenja, prošnje in pritožbe. Pri tem bi lahko sami globlje posegali v probleme in življenje šole ter pravilno vrednotili delo učiteljev in šolskih upraviteljev ter njihovih pomočnikov. Istočasno hi zainteresirali učitelje za nešteta vprašanja samoupravljanja, za katera so odgovorni prav vsi člani kolektivov in jih pomagali reševati. Končno bi pomagali vzgajati učitelje v dobre ljudske učitelje in vzgojitelje ter usposabljati za skupno odgovorno reševanje tekočih problemov' in objektivno ocenjevanje lastnega dela, kakor tudi dela svojih tovarišev in upraviteljev šole.	j. H.
mmim
- tednik za našo vas
praznuje letos 20-letmeo svojega obstoja, zato izhaja v povečanem obsegu
Namenjen je kmetijskim proizvajalcem, ljudem, ki živijo na vasi, in tistim, ki se kakorkoli ukvarjajo s preobrazbo naše vasi,
obravnava pereča kmetijska in druga vprašanja, objavlja prispevke s področij gospodarskega, družbenega, političnega in, kulturnega' življenja naše vasi, spremlja zgodovinske« dogodke v razvoju kmečko-delav-skega gibanja. Poleg tega ima še posebne rubrike:
© svet in mi, od tu in tam,
® zdravniški nasveti,
® oddaja za našo vas,
© humor, križanke, zanimivosti,
® radio, televizija, loto, mali oglasi,
© romati, črtice Ud. x vse to in še marsikaj za 1000 dinarjev na leto!
ZA TISTE, KI VPLAČAJO NAROČNINO DO 15 APRILA LETOS — PA SE VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE!
O problemih posebnega šolstva na Gorenjskem
SPREMEMBE V UČNEM NAČRTU ZA ZEMLJEPIS
Brez sredstev in kadra ni rešitve
Pred kratkim so na konje- menila družbena struktura, z njo renči defektologov nekdanjega pa tudi družbeni odnosi. Nekdaj kranjskega okraja razpravljali so npr. zaposlevali »duševne revč-'o poročilu posebne komisije ke«, kot so jih imenovali, na sveta za šolstvo, ki opozarja na kmečkih posestvih in jih izkori-probleme specialnega šolstva na ščali do skrajnosti. Danes skuša-Gdrenjskem.	mo te ljudi — s pomočjo šole in
Poročilo med drugim pravi, dela — usposobiti v koristne čla-da je v vseh šestih občinah pre- ne družbe. Pogoj za takšno nalo-
cej naraslo število duševno prizadetih otrok, in poudarja, da terja problem habilitacije duševne mladine vso pomoč in skrb družbenih faktorjev.
Doslej je bila skrb za reševanje teh vprašanj prepuščena uči-
go pa je, da moramo imeti dovolj posebnih šol in samostojnih zavodov. •
Sedanje stanje teh šol pa je na Gorenjskem zelo revno. Posebna osnovna šola v Kranju, ki je lani životarila v nemogočih
Kakor na vseh področjih na-	napako, saj bi, denimo za primer	usklajene z doslej veljavnim uč-
šega gospodarskega in družbene-	okraj Ljubljano, obravnaval hkra-	nim načrtom. Dokler ne pride
ga življenja je tudi v naših učnih	ti skoraj tretjino Slovenije. Da pa	ustrezen popravek s strani odgo-
načrtih opazna dinamika, ki jo ta	le ne bi morda koga ta razdelitev	vornih republiških organov, ki so
Zazdaj sta pomanjkanje učne-	razvoj najbolj vidno terja	pri	zavedla	na obravnavo celega okra-	merodajni za	učni načrt, bo ver-
ga kadra in sredstev glavni oviri	zgodovini in zemljepisu. Pri	za-	ja po novi razdelitvi, bi bilo že-	jetno naj bolj	primerno, da to na
za uresničitev	te	zamisli.	sledovanju sprememb učnih na-	Ijeno, da v pogledu obravnave te	svojih področjih uredijo Zavodi
V	razpravi	so	na	konferenci Črtov v povojnem obdobju opazi-	snovi dobimo od merodajnih pro-	za prosvetno pedagoško službo. Za
defektologov nekdanjega kranj-	mo, da so bile te spremembe	po-	syetnih	organov določena navo-	ta primer so	na razpolago Straškega okraja med drugim pouda-	vzročene z organizacijskimi spre-	dila.	kovni aktivi,	ti lahko na svojih
rili, da bi na temelju dosedanjih membami v šolstvu, za ta dva spremembe pa bodo nastale sermnarjih razmotnjo prob em m analiz seznanili s to problemati- predmeta pa so bile pomembne še tudiPpri obravnavi zemljepisa v n:l!hPveA1zakl:,“C|lt.0CTrelv^io]tHM ko vse občine v nekdanjem okra- 'posebej spremembe v strukturi ^em razredu osnovne šole in	Vav SžŽ	’
njihovi državnega aparata m teritorialno- te pOVzroča sprememba naše usta- Jfa^0?ke P mhael P}
ju — tako da bi dobili sveti za šolstvo širši vpogled v problematiko posebnega šolstva.
Na konferenci je predavatelj ljubljanske VPŠ prof. Marjan
Pavčič seznanil udeležence z no- ustave, ki naj po sprejemu usta vim učnim načrtom za posebne ve v ljudskih skupščinah še to
reorgamzacijske korekture. Isti ve v učnGm načrtu bo moralo napoLKt primer je nastal tudi sedaj po bit‘j prečiščeno besedilo o druž-združitvi nekaterih okrajev, pod- beni ure(jitvi FSRJ. Kot ostali krepi j en s predvideno spremembo državijani smo tudi prosvetni de-
za nove Mihael Plavčak
lavci temeljito preštudirali osnutek nove ustave, ki je bila prav
teljskim kolektivom,na posebnih prostorih, ima manj ponazoril kot šole. Dejal je, da bo v njem novo leto povzroči ustrezne popravke	obravnavana v sedmih in
v naših učnih načrtih.	osmih razredih osnovne šole. Prav
Na ta problem so šolniki trčili pri študiju se je pokazalo, da bo-že na nižji stopnji osnovne šole do te spremembe nujne. Velikih
šolah in vzgojnim zavodom, tako delo na tem področju ni bilo dovolj sistematično. Zdaj je sicer jasno, da je bolj rentabilno, če ustanavljamo in gradimo zavode za duševno prizadete, kot pa če
katerakoli druga šola v tem mestu — saj nima niti ene delavnice.
V škofjeloški posebni šoli, ki ima dva oddelka, otežkoča delo indirektni pouk, ki ga prav men-
to, da bodo poučevali v višjih razredih poleg dosedanjih predmetov še srbohrvaščino, higieno dela ter predmet o pravicah in
Obletnica mature
Maturanti učiteljišča v Ljubljani, letnik 1932/33, praznujemo letos 30-let-nico mature. Sporočite na spodaj navedeni naslov, kje bi se zbrali in proslavili važno obletnico! Morda kje na Gorenjskem? Sporočite tudi najpri-
« vsebinskih sprememb res ni, smo-	p«>=,
dolžnostih državljanov. Učni na- in družbe. Sedanji tretji razred tl.nC) pa b0 vsekakor treba spre- ™
v-f	tt!^z-,-..-, +ii/-1 i	čnlo ima cx7r\ip*m TVrn- _ . -it ____________________: i^^ TTo+v^-trmia POU
»investiramo« milijone v najraz- talno prizadeti otrok zelo težko ličnejše socialne podpore in vždr- prenaša. Takšen pouk ovira tudi ževalnine. Uresničevanje pamet-	- rr,~~:x-
nejše zamisli je šele na začetku poti, zato bo treba še marsikaj napraviti, da bodo vidni prvi uspehi.
Vemo sicer, da se danes ne rodi več duševno prizadetih otrok kot nekoč in vendar predstavljajo mnogo bolj resen družbeni problem. Če se vprašujemo tako, ne smemo pozabiti, da se je spre-
V spomin Ivana Bezeljaka
Letošnja zima se še ni prav umaknila pomladi, ko je umrl dolgoletni litijski okrajni,šolski nadzornik Ivan Bezeljak. Zadnja leta je preživel v Ljubljani, kjer je umrl v triinosemdesetem letu starosti.
Kot aktiven učitelj, pozneje pa nadzornik, je bil Bezeljak naprednih nazorov in društveno razgiban prosvetni delavec. Služboval je po raznih krajih - nazadnje je bil učitelj v Vačah nad Litijo — nato pa okrajni šolski nadzornik v Litiji. Pred vojno je bilo v tem okraju 35 šol, ki jih je Bezeljak kot inšpektor marljivo pregledoval in obiskoval. Zaradi njegovega mirnega značaja, iskrenega tovarištva in drugih vrlin, ki odlikujejo naprednega pro-
___i  .J ~ 1---- ^ V. ; 1	TD r\-r
posebno osnovno šolo v Tržiču, medtem ko tovrstna šola na Jesenicah sploh nima primernih prostorov. Vzgojni zavod v Kamni gorici ima sicer dovolj prostorov, vendar je nameščen zelo neprimerno.
Za vse te ustanove na Gorenjskem je značilno, da nimajo dovolj prostorov — učilnic in učnih pripomočkov — nič bolje pa ni z delavnicami ter vprašanjem strokovnega kadra. Marsikje tudi oprezna ni najboljša. Podatki opozarjajo, da bo treba te ustanove čimprej povečati," ali pa v Kranju (morda na Jesenicah) zgraditi vsaj eno centralno ustanovo z internatom.
Komisija za kategorizacijo duševno prizadetih otrok je ugotovila, da je na Gorenjskem 495 šoloobveznih debilov, od teh pa obiskuje posebno šolo le 59 odstotkov oziroma 213 otrok. Ostali so vključeni v splošne šole.
Te ugotovitve terjajo, da bo
črt predvideva tudi povečanje števila učnih ur za telesno vzgojo in tehnični pouk.
In navsezadnje je prav, da damo pedagoški službi v Kranju
meniti terrmnoiogijo. Ustrezne Lepe pozdrave ^	6vl.
gramu obravnavo okraja kot go- spremembe bo treba upoštevati v denje: spodarsko-družbene enote. Ta pogiavjih o družbeni ureditvi, or-okraj je seveda mišljen po stari ganizaciji federacije, prav tako pa upravni razdelitvi. Če bi zdaj v (-ucb spremembe v republikah, priznanje, saj je s svojim tem novem konceptu upravne raz- okrajih in občinah. Manjše ko-večmesečnim delom poskrbela za delitve, ko je Ljudska republika rekture bodo potrebne pri bese-'	’Slovenija razdeljena samo na 4 ddu u{nega načrta, ki govori o
okraje, ne bil učitelj tega razreda samoupravnih organih in še dru-dovolj elastičen, bi seveda storil gib pogiavjih.
Slapar Niko, Poklicna šola, Kranj, Cankarjeva 2
Vabilo
temeljito analizo duševno prizadetih otrok in opozorila na pot za reševanje tega problema. V. R.
svetnega delavca, je bil Ivan Beze- treba čimprej začeti s širjenjem
Ijak povsod spoštovan in priljubljen.
Prav v času njegovega službovanja so šole, v katerih so ponekod še poučevali »mežnarji« namesto učiteljev, dobile poklicne učitelje.
Kljub zaposlenosti je bil Ivan vnet sokolski delavec. Navdušenega pevca in prijetnega družabnika so člani pevskega zbora »Lipa« v Litiji izvolili za svojega predsednika. V tem času je zbor dosegel največ uspehov.
Vsa Bezeljakova družina se je posvetila učiteljskemu poklicu in tudi Ivanovi otroci nadaljujejo njegovo delo.
Pokojnega naprednega učitelja In nadzornika bomo ohranili v toplem, prijateljskem spominu.
Jože Zupančič
posebnih šol. V Kranju bi morali misliti na gradnjo šole z internatom, na Jesenicah bo treba povečati sedanjo šolo na osemletko, v Škofji Loki pa na šestod-delčno. Nujno bi bilo, da bi ustanovili nove oddelke oziroma posebne šole v Radovljici, Bohinju, Bledu — po eno ali dvooddelčno šolo pa v Poljanski in Selški dolini. Še enkrat: centralna, visoko organizirana ustanova naj bi bila v Kranju. Poleg osnovne šole bi bila v njeni domeni tudi dia-
Obveščam vsa diplomanta In tovariše profesorje na učiteljišču v Murski Soboti Iz leta 1953, • da se zbe-V primerih, da bodo posamez- remo dne 29. junija 1963 na proslavo niki sami reševali ta problem, se 10. obletnice mature. Kraj proslave je treba izogniti eventualnemu bo sporočen naknadno. Prosim, da se izkrivljanju in morda celo napač- do 15. maja prijavite na naslovi nemu tolmačenju novo nastalih Branko Počenja, Partizanska I, Mur-ustavnih sprememb, ker niso ska Sobota.
Portreti prosvetnih delavcev
Visok jubilej Domicijana Serajnika
Pionirska zadruga rej'cev malih živali na posebni šoli v Škofji Loki pridno redi zajce: koža oddajo tovarni klubukov
Raba tablic pri pouku matematike
Lani Je DZS Izdala brošuro »Tab- moram reči, da nam je prišla pri re-
lice kvadratov, kubov, kvadratnih in kubičnih korenov naravnih števil od 1 do 999« (cena 50 dinarjev) namenjeno
Sevanju geometrijskih nalog zelo prav. Teh nalog je namreč toliko, da jih je skoraj nemogoče tudi številčno
Uči pa je Ulia tar».u iiiz,rvci, uci JV.
lanski učenci niso dobili. Celo hekate-
nice s posebno strokovno šolo.
gnostična postaja ter učne delav- nih^razredil^1 n^o^edeh® zanje^Pri
DZS je bilo treba posredovati, da bi omenjeno brošurico ponatisnili.
Toda pojavila so se mnenja, ki govore za in proti uporabi teh tablic. Ali naj se jih torej poslužujemo, ali naj učimo še dalje po starem? Nem-
7. in 8. razredu osnovne šole. Nakla- vse rešiti. Zato smo prejšnja leta le da pa je bila tako nizka, da je niti nekatere naloge reševali do konca.
.................... ^ mnoge pa smo samo nastavljali. Pri
tem pa nikoli nisem bila povsem prepričana, da bi tudi slabši učenci lahko nalogo samostojno do konca speljali. Lani pa so nam tablice pomagale, da smo se nalog temeljito lotili. Večino smo rešili do konca in po rezultatih v knjigi lahko kontrolirali, če se ni morda vrinila kaka napaka. Da pa učenci ne bi pozabili korenjenja, sem
Domicijan Serajnik, dolgoletni šolnik in glasbeni pedagog, preživlja svoje 91. leto v Malečniku pri svoji hčerki. V roke ne jemlje več čela, violine in taktirke, ki jim je bil zvest še nekaj let po upokojitvi. Skoraj ves čas je služboval v Ormožu, kjer je oživljal tamkajšnjo glasbeno in pevsko kulturo, ki se ji je vztrajno posvečal in dosegel tudi lepe uspehe. Uglasbil je vrsto otroških pesmi, kot npr.: Na soncu, Pri topli peči. Na Jurjevo i. dr., ki so jih otroci tedaj radi peli. Starejši Ormožani se še živo spominjajo markantne in prikupne postave ter osebnosti D. Serajnika, čeprav je minilo že trideset let, odkar se je preselil v Maribor.
Domicijan Serajnik se je rodil 8. februarja 1872. v Šentilju na Ko-
PfliP
ški matematiki, ki so med vojno pou- jn -tam zahtevala, da so korenili.
čevali po naših šolah, so z zahičeva-njem go^brili, da smo s poukom matematike za sto let za njimi. Nemški dijaki niso znali reševati kvadratnih in kubičnih korenov. Pomagali so si s tablicami in logaritmičnim računalom-Čeprav se nam upira, da bi posnemali prav Nemce, moramo priznati, da je bil razvoj tehnike pri njih na višku in torej matematika ni mogla biti pastorka na njihovih šolah. Tudi naš okvirni učni nčart je krenil po te.1 poti, saj predpisuje pogosto uporabo tablic. Proti njim so predvsem matematiki, ki poučujejo v srednjih šolah. Trdijo, da dijaki že zdaj ne znajo koreniti* če bodo uporabljali tablice, bo pa znanje še slabše. Prvi del trditve verjetno drži, glede drugega
dela pa se ne strinjam. Sem namreč u učenci tudi letos nabaviti to korist-
Z uporabo tablic sem samo koristneje ‘ izrabila dragoceni čas. Od lanskih učencev, ki so zdaj na srednji šoli in lahko primerjajo svoje znanje z znanjem učencev iz drugih šol, sem slišala. da so se lani geometrije veliko naučili. Na račun tablic je padel tudi očitek, da je njihov obseg premajhen in da so zato skoraj neuporabne. Res pravi naslov, da so v knjižici samo kvadrati, kubi in koreni števil do 1000. Toda ne pozabimo, da moremo tabelice kvadratov hkrati porabiti tudi za računanje kvadratnega korena. To smo tudi počeli. S tem pa se je obseg števil močno povečal in le malokdaj so nam tablice odpovedale.
Zato pa bi želela, da bi si^ mog-
Delo z učenci na posebni šoli mora biti čimbolj nazorno, posebno pri pouku računstva in spoznavanja prirode in družbe
mnenja, da je treba ubrati zato srednjo pot in naučiti učence kvadrirati, kubirati in koreniti, obenem pa naj znajo uporabljati tudi tablice.
Kaj pa je pokazala praksa? Lani sem imela srečo, da so si moji učenci osnovnih razredov pravočasno nabavili zgoraj omenjeno brošuro, in
no knjižico in prepričana sem, da bi jo bili vsi matematiki, ki so jo že uporabljali, zelo veseli. Pa tudi tovariši iz srednjih šol bi. upam, lahko ugotovili, da znanje matematike, ki ga učenci prinesejo iz osnovnih šol, zaradi uporabe tabelic ne bi bilo slabše.	z. T.
roškem. Leta 1892 je dokončal mariborsko učiteljišče, potem pa je služboval na Ptujski gori in v Ptuju. Vsa ostala službena leta do upo-
kojitve je preživel v Ormožu. Tu je ustanovil tamburaški zbor, godbo na pihala, čitalniški pevski zbor m navsezadnje še komorni godalni kvartet, s katerim je prirejal koncerte — čeprav tedanji čas slovenski glasbi v Ormožu ni bil najbolj naklonjen.	. y
D. Serajnik je bil dal] časa tudi predsednik čebelarskega društva -vendar pri vsem tem delu ni zanemarjal šole in pouka, temveč je bogatil oboje z estetsko vzgojo in pevsko kulturo.
Povsod je začenjal s pionirskim delom. Člani njegove godbe so bili večinoma kmečki fantje in delavci, ki o glasbi niso vedeli kaj prida; mnogi niso poznali niti not, imeli pa so voljo in veselje do petja. Skoraj ves notni material si je moral kupovati sam, »svojim fantom« pa je prepisoval tekste pozno v noč. V njegovem stanovanju (v Ormožu) je bilo vse polno instrumentov in muzikali] - v njem je pogosto vadil posameznike in skupine. Sam je bil mojster čela, ker pa je znal igrati vse instrumente, je lahko poučeval tudi druge.
'Naš jubilant se rad spominja časov, ko se je bilo treba v ponemčenem mestecu ob Dravi vztrajno boriti za kulturo. Pretnje Nemcev niso ovirale D. Serajnika, da ne bi pošiljal svojih otrok v vrste slovenskih telovadcev. Naj starejši Serajnikov sin je okusil strahote Dachaua, drugi je 1942. odšel v partizane, hčerki pa sta bili izseljeni v Srbijo.
Kljub delu in zaslugam na šolskem in glasbenem področju je ostal D. Serajnik v svojem življenju skromen. V vokalni in instrumentalni glasbi je našel samega sebe. svoje poklicno zadovoljstvo in srečo, ki se ji je predajal z notranjo silo in vo* 1.^5. Zavedal se je, da je bila slovensko glasba v tedanjih časih najboljši zaveznik za ohranitev in okrepitev ogrožene slovenske narodne zavesti, pri.mladini pa hvaležno vzgojno sredstvo — hkrati pa tudi smoter domoljubne vzgoje.
Našemu jubilantu 'želimo, da bi mu bilo življenje v teh visokih letih še naprej naklonjeno.
-až-
Drago V onima: yeSe]e jjj VgakrŠlie
iz popotne šolske torbe
PREMESTITEV
Nekaj dni pred novim letom je dobil učitelj Suški brzojavno premestitev v Podbreg. Za to pot je bilo potrebno sedem ur hoda. Ker ni bilo v tisti kraj poštnega voza, voznika pa zaradi visokega snega in slabe gazi ni mogel dobiti, je moral na novo službeno mesto peš. V zgodnjem^novolet-nem mrzlem jutru je učitelj Suški navezal svoj lesen kovček na rame, podobno kot nahrbtnik, in odšel v zanj novi svet. Čeravno je bilo mrzlo, mu je pod lesenim kovčkom postalo vroče, da je moral večkrat počivati v snegu. Ko je po dveh urah hoda prišel v vas, bi se bil rad okrepčal in odpočil, toda gostilna je imela samo mrzlo vino in žganje, kuhano iz svinjske pese. Naročil je kozarček žganja, ki mu je potem delal težave in je iz njega smrdelo kot iz Bollafijevega soda. Šel je naprej skozi gozdove, pot pa se je vlekla v nedogled. Postajal je truden in končno je zagledal pred seboj obrise vasi.
Ko je stopal naprej, je v gazi na ovinku naenkrat zagledal nekaj črnega. Mislil je, da je nekdo izgubil vrečo. Prišel je bliže in zdelo se mu je, da sedi v gazi pes. Res je bila žival, ki ni lajala in se tudi ni hotela umakniti iz gazi. Spoznal je volka, ki je bil gotovo zelo lačen, ker je vseokrog ležal debel sneg, in zato tudi pripravljen za napad. Učitelja je zaskrbelo, kakšno bo srečanje, ker ga je žival nepremično gledala. Potegnil je iz žepa pištolo, ki mu je ostala še iz prve svetovne vojne, in ustrelil. Za prvi strel se žival ni zmenila, šele druga krogla je zadela in volk je zarjovel in skočil iz gazi v debel sneg ter z velikimi skoki izginil v grmovje. Še je učitelj ustrelil za volkom, toda ga ni zadel. Pred tako zverino se mu je tresla roka. Ko je prišel na mesto, kjer je prej sedel volk, je videl nekaj dlake in kapljo krvi, katero je je bilo slediti še naprej po snegu. Dlako je pobral in šel v vas ter vstopil v gostilno, da si odpočije. Tam so ga vprašali, če je koga
videl streljati, ker so oni slišali strele. Ko jim je povedal, da je bil on tisti, ki je streljal volka, in jim pokazal dlako, katero so spoznali za volčjo, so odšli fantje z vilami po sledi za volkom. Medtem ko so v gostilni kuhali učitelju čaj, so se volčji zasledovalci vrnili, povedali, da so v snegu še videli krvave sledove, niso Pa mogli v gozd za volkom, ker je previsok sneg.
Učitelj je popil čaj in odšel, ker čakal ga je še en hrib in nato strm klanec v dolino. Popoldne ob treh je dospel v Podbreg in pri prvi hiši vprašal, kje je šola. Ko so mu povedali, da v gostilni ob vodi, je kmalu našel hišo, stopil v sobo, v kateri sta sedela dva zelo pijana moška in se glasno prepirala. Učitelj ju .ie vprašal, če je res v tej hiši šola, nakar pa mu je eden odvrnil, da je tu gostilna, šolo, ki pa je nekoč tu bila, bo pa vrgel ven. K0 je ta možak nekaj časa gledal učitelja, kakšen vtis so napravile nanj te besede, je naenkrat postal več drugačen. Rekel je: »Vi
gotovo brusite žage, ker nosite s seboj tak kovček. Kar odložite tisto kišto tja v kot, sedite in dajte za liter vina, da ga bomo skupaj popili!«
Ko je učitelj videl, da ne bo od teh pijancev ničesar zvedel, je vstopil v kuhinjo, iz katere je prihajal grozen krik in vrišč, in v njej videl ob štedilniku spati žensko, okoli nje pa so kričali trije otroci v starosti od treh do sedmih let. Od ženske, iz katere je vel močan vinski zadah, je zvedel, da je v prvem nadstropja šola, v pritličju pa gostilna. Ko je učitelj vprašal, kdo sta pivca v gostilni, je ženska povedala, da je eden njen mož, drugi pa neki vaščan, ki z njenim možem pije že od jutra. Tudi ženska je imela učitelja za brusača žag, ker ti rokodelci Pri njih nosijo take kovčke na hrbtu in imajo v njih spravljeno orodje za brušenje žag. Ko ji je povedal, da je Učitelj, ga je pomilovala, ker kadar bo mož to zvedel, ga b0 gotovo toliko časa napadal, da bo iz obupa ušel. On namreč ne mara v hiši šole, ki mu je zasedla celo prvo nadstropje (učilnico, sobo in kuhinjo), on pa se je med tem časom, ko ni bilo šolej že skrivoma vselil v sobo.
Ko je učitelj vprašal po predsedniku šolskega odbora, mu je povedala, da stanuje v deset minut oddaljeni vasi. Ker je videl,
da v tej hiši ne najde razumevanja, ne pomoči, je, čeravno silno truden in lačen, odložil kovček v kuhinji in šel iskat predsednika, ki je bil učitelja zelo vesel. Da se ne bi učitelj skesal in odšel nazaj in bi šola ostala zopet dolgo zaprta, ga je predsednik takoj spravljal v šolo, kjer bi ga namestil. Ko je učitelj predsedniku povedal, da nima s seboj pohištva, temveč samo kovček, je predsednik začel premišljevati in rekel: »V gostilni, kjer je šola, ne boste našli razumevanja za vaše potrebe in tudi ničesar drugega ne, ker so revni kot cerkvene miši in poleg tega še strašni pijanci, vam bom jaz pomagal kolikor morem!« Pri tem je potegnil iz otroške postelje blazino, napolnjeno s prosenimi plevami, umazano rjuho, si naložil to na rame, vzel ključe in odšla sta oba proti šoli.
Predsednik je odprl v prvem nadstropju kuhinjo, ki je bila mrzla, po temnih štenah polna pajčevin, štedilnik ves obdan z rjavico. V vsem prostoru je vladal plesniv zadah, zato je predsednik odprl okna, šel v drvarnico po drva in zakuril v štedilniku, ki je močno kadil, saj že devet mesecev ni nihče kuril v njem. Učitelj pa je medtem z metlo ometal pajčevine, ki so visele po stenah in od stropa in se zapletale okrog njega kot plezalke v afriških džunglah. Ko je po-
metal še po tleh, je že kazal prostor bolj prijazno lice. Končno je tudi dimnik potegnil in ko sta zaprla okna, se je začela kuhinja počasi segrevati. Nato je predsednik prinesel s hodnika dve nerabni šolski klopi, snel s stranišča vrata in jih položil na te dve klopi, nanje pa blazino, čez njo po pogrnil rjuho. S tem je bila postelja pripravljena. Ko sta se predsednik in učitelj še domenila, da se s poukom prične pojutrišnjem in bo otroke o pričetku šole obvestil on, je pokazal še učilnico in ga prosil, da bi on tudi kuril v šolsko peč in pometal učilnico, ker nimajo nobene primerne ženske, ki bi hotela opravljati to delo. Vse bi se branile, ker imajo predaleč do šole in nihče noče v tem mrazu tako zgodaj vstajati in hoditi kurit eno peč v šolo. Za nameček mu je še izjavil, da si mora tudi hrano kuhati sam, ker mu spodaj v gostilni tega ne bi hoteli delati. Ker je edino sobo za stanovanje učitelja imel že zasedeno gospodar hiše, si je nista mogla ogledati.
Stemnilo se je že, ko je predsednik odšel. Učitelj ni imel luči, zato je pustil štedilniku odprta vratca, da je sij iz pečice razsvetljeval prostor. Ker je bil moker, se je sezul, si grel noge in sušil nogavice pri štedilniku. Zavil se je v suknjo in ker ni imel stola, katerega tudi v učilnici ni dobil, vzel ga je bil gospodar in


vr
V. Čopič: Metrski sestav in učno navodilo
Pregled rusko-sovjetske književnosti
Kot Mala pedagoška knjižica 7 sestav dobro poznati, k temu pa
je te dni izšla pri DZS drobna, 48 strani obsegajoča knjižica, ki na zunaj in po številu strani ne izgleda pomembna, zato pa je po vsebini in tematiki, ki jo obravnava, tem aktualnejša; saj zajema vprašanje, ki se cesto po naših šolah precej zanemarja: mere. Tisti, ki imamo v poklicnih svetovalnicah ožje stike z absolventi osemletk, čestokrat z začudenjem ugotavljamo, da mnogi mladinci in mladinke ne poznajo niti najosnovnejših mer, kaj šele, da bi jih znali pretvarjati ali z njimi računati. Čigava je za to krivda, ne bomo razpravljali. Ob tem dejstvu moramo biti avtorju te. knjižice prav hvaležni, da nas je z važnim pedagoškim spisom — in le-to ' vsebina te knjižice!
še dodal učno navodilo, ki bo dobro služilo i učitelju i učencu.
Avtor izhaja iz dejstva, da se je tudi FLRJ pridružila sklepu Generalne konference za mere in uteži in se uvrstila med podpisnice Metrske konvencije. Zvezna ljudska skupščina:	je na seji
Zveznega zbora dne 3. XI. 1961 in na seji Zbora proizvajalcev dne 3. XI. 1961 sprejela Zahon o merskih enotah in merilih, ki je bil objavljen v Uradnem listu FLRJ, št. 45 z dne 15. XI. 1961. Zakon velja od 15. februarja 1962.
Zakon določa, da smemo uporabljati v javnem prometu samo mere, ki so navedene v seznamu (seznam naša knjižica objavlja). V seznamu je določeno, kaj je
imeni in označbami (simboli), ki so navedeni v seznamu.
Ne bo odveč poudariti, da morajo učitelji ta seznam v obsegu učne snovi iz matematike in fizike za učiteljišča poznati; pri pouku v osnovnih šolah pa smejo učiti samo tiste enote in v tistem obsegu, ki ga določa učni načrt za osnovne šole.
Peti zvezek zbirke Kozmos (Mladinska knjiga) prinaša kratek oris >-Rusko-sovjetske književnosti« Vere Brnčičeve. Slučajno je naneslo, da se je skoraj istočasno pojavila na knjižnem trgu knjiga Mile Stojnič »Ruska književnost XX. veka«. (Zavod za iz-davanje učbenika - Sarajevo). Gre za dvoje sorodnih del, čeprav se po namenu in po periodizaciji razlikujeta. Delo Vere Bmčič hoče podati informativni pregled o poglavitnih pojavih, imenih in delih v rusko-sovjetski književnosti,
jih je otežkočalo presojanje in kritič- ko podati neko naravno podobo krono sumarno podajanje.	noloških dogajanj. Razumljivo, da na-
Brnčičeva se je odločila za kro- vaja le poglavitno vsebinsko-idejno nološko porazdelitev in obravnavanje, razlago večjih del posameznih pisa-Tak prijem ima lahko svoje predno- teljev. Bržčas je posredi tudi kakšna sti, saj daje večjo plastičnost časa ter nehotena neproporcionalnost pri ob-
. v	. v	,	» i ....ji,.,;vi.vj.,medtem ko želi Mila
Čopičev priročnik obsega sest stojnič bolj studiozno orisati struja-
poglavij: mere in merjenje; stare mere in uteži (so ponazorjene tudi s slikami); metrski sestav; nove določbe o merah in utežih; seznam merskih enot; učni postopek. Ker nam primanjkuje metodičnih pripomočkov za matematiko, je priročljivo, da si to knjižico nabavijo dijaki učiteljišča, učitelji osnovnih šol in tudi učenci 7. in 8. razreda osnovne
treba razumevati pod posamezni-
opozoril aktualno probTemati- merskimi enotami, določeni so šole kot učbenik. Knjižica bo ko da je treba predvsem metrski tudi mnogokratniki in deli mer- ostala tudi po šoli lahko marsi-. ’	>.	skih enot. Merske enote moremo	— **"«—--,-J --
uporabljati v javnem prometu z
komu važen življenjski priročnik.	Albin Podjavoršek
»Pedagoški rad« 1-2
V prvi dvojni številki tega leta pri- Dragutin Rosandič piše o metodah naša revija naslednje članke:	pri študiju književnosti.	Cilj pravega
Danica Nola: »Pedagoški	aspekti	pristopa k umetniškemu	delu je od-
sinteze u estetskom odgoju«. Avtorica krivanje humanih in estetskih vred-piše o veliki pedagoški vrednosti	po-	not, za dosego tega smotra pa mora
v-r* i V* /-w“4 v-r-v Al 4	^ 1	- - * --— -	-—	Al	—
vezave raznih področij estetske vzgoje, za kar so posebno primerne dramatizacije književnih del, ki jih pripravijo učenci sami. Štirje avtorji: Zinka 2i-borski, Mila Bauman. Antun Depope in Marija Mavrič pa so prispevali »Danak u krvi« — dramatizacijo iz dela Iva Andriča »Most na Drini«.
Dr. Vladimir Mužič navaja v članku »Usporedba rezultata testa zemljepisa s usmenim ispitivanjem više is-pitivača« rezultate dokimoloških raziskav v okviru del pri konstrukciji testov zemljepisa Evrope.
nje v ruski (sovjetski) književnosti ter je posvetila pozornost tokovom, ki so izoblikovali revolucionarno smer. Obe avtorici sta si zastavili različen časovni razpon. Stojničeva je začrtala idejno osnovo Leva N. Tolstoja, da bi preko raznorodnih struj in imen prikazala pot do socialističnega realizma z Gorkim kot najmočnejšim likom svojega časa. Torej gre za zaton neke književnosti in idejne fundacije, da bi se preko raznih strujanj literarnih smeri izoblikovala socialno-humani-stična estetika Maksima Gorkega in naslednikov.
Kratek oris »Rusko-sovjetske književnosti« Vere Brnčičeve pa pričenja z oktobrsko revolucijo, da bi z idejno osnovo in estetiko Gorkega sledila poglavitnim pojavom v sovjet, literaturi vse do najnovejših književnikov, kot so Jevtušenko, Voznesenski, S. Antonov ter drugi. Razumljivo je, da avtorica ni v preglednem delu mogla navajati vseh imen in knjižnih del različnih zvrsti, odločiti se je morala za eminentne pojave. Pri tem je opravila težavno delo, saj ni imela na razpolago vseh potrebnih originalov leposlovja ali ustrezna lite-rarno-zgodovinska pomagala. Ne le pomanjkanje gradiva tudi različno tolmačenje posameznih leposlovnih del, stilizmov ipd. v različnih obdob-
literarnih premikov, ne da se pa izogniti razdrobljenemu podajanju posameznih avtorjev. Pri preglednem obravnavanju tvarine je tak način po-redek, vsekakor pa zahteva ustrezno kazalo. Idejno-estetsko problematiko avtorica ni zajela v nadrobnostih v samostojna poglavja, marveč se je odločila, da s kratkimi uvodi opozori na bistvene rezultate ter da naveže pomembne litefarno-teoretične ali idejne premike hkrati s posameznimi pisatelji ter njihovimi deli, hoteč ta-
ravnavanju posameznih književnikov, vendar daje prčgled v okviru zamisli zelo zaokroženo podobo rusko-sovjetske književnosti. Brnčičeva ni namenila svoje delo le literarnim zgodovinarjem, študentom, zato je ubrala preprost slog z nezahtevnim, a kvalitetnim podajanjem. Kratek oris ima ob koncu seznam poglavitne literature in povojnih prevodov ruskih del v slovenščino. Podobnih pregledov književnosti bi si želeli še več.
Igor Gedrih
Šest Cicibanovih številk
učenec upoštevati več komponent: idejno-etično, kritično-analitično in estetsko. /
Branko Bek nadaljuje članek »La- --------------‘----—---------------------
boratorijski radovi učenika u nastavi
pod naslovom »Rad škoiskog peda- Vergilova Eneida v Kondorju
goga« piše Mira Peteh o službi šol-
skega pedagoga v -naši osnovni šoli, katerega glavna naloga je organizacija sodelovanja -med upravo šole, učitelji, učenci in njihovimi starši.-
Rubrika »Prosvjetni pregled« prinaša poročilo o otvoritvi Visoke indu------------------------------------ strijsko-pedagoške šole na Reki.
Radovan in Marta Klopčič: »prrpaorokčZUšt.re5riepTaani?^mobrl! ^s0ti.0lrPnrJiS“ILgeKnLatipnotfbkSPb!
Metodika matematičnega	J' *	1
pouka
Knjiga ima značaj
Z novim šolskim letom je v lanskem septembru spet izšla prva številka Cicibana, ki ima, kot list za najmlajše, že bogato tradicijo. In ker se bliža novi letnik h koncu — kmalu bo pred nami sedma številka — je čas, da si pobliže ogledamo, s čim in kako so Cicibanovi sodelavci razveseljevali bralce.
Naslovne strani lista, ki pa jih ilustracije k objavljenim tekstom včasih celo prekašajo, so odmev na pomembne dogodke v šoli ali v naravi, hrbtno stran pa napolnjujejo Pikine dogodivščine - med njimi je zvrhan koš imenitnih.
Se vedno nespremenljivo velja, da je pisanje za najmlajše tlaka — zmore pa jo le tisti, ki je domač v otroškem svetu in ga oživlja s preprostostjo in neposredno svežino. In tudi
S2ViT\/rCiiCibanoY .letnjki fa?6, .da je ta- razpisi natečajev, vzpodbuden llkoviii ko. Med pesniki so takšni, ki jih otro- kotlček za najmlajše Idr.
ci prav gotovo prebirajo z največjim -----------
veseljem: Gitica Jakopin in Neža Maurer — manj druge. Najtežje jim je bilo verjetno razvozlati Oglas podjetja »Kozmonavt« (S. Šali), razrešen vsa-
cibanovih pravljic pa je prav gotovo M. Miheličeve Novo leto na strehi.
Prav je tudi, da vedno znova zajemamo iz spominov na težke vojne dni, ki jih oživlja K. Brenkova, pa še drugi. Nekaj je tudi zanimivih sestavkov v nadaljevanjih: M. Tarmano-ve Novice iz narave (z bogatimi ilustracijami I. Šubica), pa vesoljska slikanica — radi pa sledimo tudi zvedavemu Tinčku v koncertno dvorano* kjer mu pripoveduje Janez Bitenc o glasbi in njenih elementih.
Vemo sicer, da otroci radi ugovarjajo svarjenju z dvignjenim prstom, a F. Bevk je vtkal v svoje sestavke o lepem vedenju toliko hudomušnosti, (ki jo poudarjajo še ilustracije B. Kosa), da se jih otroci prav gotovo ne ogibajo.
Navsezadnje so v vsaki številki še pisma cicibanov, križanke, uganke.
Naposled smo dobili v Kondorjevi zbirki Bradačev prevod Vergilove Eneide, pesnitev, katero verjetno niso prebrali v celoti ne slavisti ne komparativisti. Zdaj pa je Fran Bradač za srednješolsko mladino prevedel šest spevov izmed dvanajstih tega neko-
_______ ______ __ bilo
ževanja in vzgoje« in »Priporočilo bolje, ko bi priredili izbor iz rimske št. 55 - Izpopolnjevanje učiteljev književnosti. Spremno besedo in raz-osnovnih šol« s XXV. mednarodne lago je lepo napisal prevajalec. Knji-praktičnega konference za prosveto v Ženevi Ju- go krasijo izbrane reprodukcije, ki jih šolskegaT priročnika za učitelje, ki po- 1962*
I. K. je komentiral P. Petru.
Pri Mladinski knjigi je lani izšla knjiga Georges Sadoul: »Moč filma«. Bogato ilustrirano delo nam daje na preprost način vpogled v razvoj filmske umetnosti od njenih prvih začetkov do jiajnovejšcga časa. — Na sliki je »božanska« Greta Garbo kot Ana Korenina v istoimenskem filmu (1934) — ilustracija iz knjige
učujejo- matematiko v prvih petih razredih, osnovne šole. Gre torej za razlago in osvetljevanje metodoloških načel, ki naj služijo mlademu učitelju pri pouku matematike. Avtorja sta snovno zajela tri najvažnejša vprašanja: zakaj poučujemo matematiko v osnovni šoli, kaj poučujemo in kako posredujemo snov učencem. V prvem delu nas seznanja knjiga s smotri matematičnega pouka, v drugem z učno snovjo, v tretjem pa s potmi in oblikami šolskega dela pri računskem pouku.
»Metodika matematičnega pouka« je izšla v »Pedagoški knjižnici« Državne založbe Slovenije kot ponatis že razprodane izdaje iz leta 1955.
kega sozvočja.
Med pravljicami in zgodbicami (domačih avtorjev, ljudskimi in prevedenimi) jih je nekaj, ki so jih n&-ši najmlajši z zanimanjem prečrkovali. Na primer: Zgodba o petelinčku Kikerikcu (Seliškar), Povestica tik-tak (E. Peroci),. Po cvetje (B. Jurca), lutkovna igrica Pikica in punčke (C. Zagorski), Dve deklici (B. Kranjc), in druge. V svet šolarjev, ki ljubijo enajsto šolo bolj od prave, nas živo popelje F. Godina (Tudi jaz bi bil rad odličnjak) - ena najboljših letošnjih Ci-
Začetno računanje v prvem razredu osemletke
Kot je poročal Prosvetni delavec, je ob začetku letošnjega šolskega leta Izšel prvi del Začetnega računanja v 1. razredu osnovne šole, katerega je napisal Zdravko Omerza. Pisatelj je delo nadaljeval in sedaj imamo v rokah lično 79 strani obsegajočo knjižnico, ki obsega 1. in 2. del začetnega računanja v 1. razredu osemletke oziroma osnovne šole. (Knjižico je izdalo Pedagoško društvo, Ljubljana, Čufarjeva 11.)
S tem ima učitelj elementarnega razreda nakazano vso predpisano računsko učno snov tega razreda v pripravljalni dobi, kateri je treba posvetiti mnogo pozornosti in dati učencem pravi odnos do dela in predmeta. da lahko učenci neopazno in brez težav preidejo v računski pouk s pomočjo opazovalnih nalog .ki so pove-
operacijo ponazorujejo številne slike in olajšujejo učitelju metodičen postopek, učencem pa hitrejše razumevanje in poznanje. Učni pripomočki so preprosti, da jih lahko izdelajo učenci sami in se pri tem privajajo tehnični spretnosti. Korist stavnice velikih in malih črk, ki je zelo do.ber učni pripomoček v oddelkih z direktnim in indirektnim poukom, poznamo vsi. Iz tega računskega priročnika pa lahko izdelajo učenci tud neko podobno računsko stavnico iz zelo preprostega materiala, kar bi zelo olajšalo delo in uspešno izkoristilo tiho zaposlitev učencev v kombiniranih oddelkih kot pri skupinskem delu.
Ob koncu knjige je zbranih preko 100 uporabnih nalog iz življenja v razredu, doma, okoli doma, iz zimskega športa, življenja otrok, trgovine
Žane z zelo preprostimi učnimi pripo- ltd" da lmaJ°, uettelii ln učencl
vsakem predelanem poslaviu do\
op
moeki, in pridobivanju novih pojmov. “^a^mrjSe
Janje in ‘p/sanj^številk, prištevanje: mplPPrlpOTofiamo^PoPcitelj^oseg®* Komisija za kulturne stike s tujino nam je posredovala razstavo Sodobnega francoskega slikarstva; razdruževanje, odštevanje, dopolnje- z lahkoto učne uspehe in zadovoljstvo, razstava je odprta v Moderni galeriji v Ljubljani do 18. t. m. Sedanji izbor originalov lahko smatra-^anje, razširitev številčnega obsega, pisatelj pa svoj namen, kateremu se mo za	nadaljevanje razstave sodobnega francoskega slikarstva, ki smo ga videli pred več
Račune med obema deseticama in ra- je posvetil z vso neutrudljivostjo. cime čez desetico. Vsako računsko	V.
kot desetimi leti. — Na sliki: Vivancos Miguel — Praznik na vasi, 1951
Velja pa, da so ilustracije dostikrat zgovornejše od tekstov; to »nadvlad je« pa traja že nekaj časa. Ilustracije J. Ciuhe, I. Šubica, M. Jemec, M. Stupice. R. Piščanec idr. sp polne domiselnosti, sveže, prisrčne, zgovorne. Kljub vsemu pa je res, da je letošnji Ciciban vse bliže zamisli, da bi svojim bralcem posredoval res za vsakogar nekaj.
MILKA IVIC:
»PRAVCI U LINGVISTICI«
Državna založba Slovenije je izdala knjigo »Pravci u lingvistici«. Delo je izšlo v srbohrvaščini in je namenjeno predvsem domačim strokovnjakom in tujim poznavalcem srbohrvat-skega jezika. V knjigi je temeljit in obširen zgodovinski pregled razvoja jezikovne znanosti. Avtorica je razdelila snov v troje poglavij: v prvem, ki posreduje pregled jezikoslovnih raziskovanj do devetnajstega stoletja* poudarja, da so kazali mnogi kulturno razviti narodi zanimanje za jezikoslovne probleme že v najstarejših časih zgodovinskega razvoja. V drugem poglavju govori o lingvistiki v devetnajstem stoletju, ki je kazala zanimanje za konkretne probleme jezika in jo karakterizira historicizem ter raziskovanje jezikovnega fenomena. V zadnjem, naj obširnejšem poglavju, osvetljuje razvojne smeri lingvistike v dvajsetem stoletju in razčlenjuje značilnosti posameznih lingvističnih šol od nestrukturame lingvistike in francoske lingvistične šole preko progresivne lingvistične šole in strukturalne lingvistike pa vse do simbolizma v lingvistiki in matematične lingvistike.
Jezikoslovcem in znanstvenim delavcem bo knjiga dragocen priročnik, študentom pa bo lahko nadomestila univerzitetni učbenik za študij jezikoslovja. Prva objava strokovnega bedela srbske znanstvenice pri slovenski založbi pa kaže tudi zelo vzpodbudno in dejavno uveljavljanje integracijskih načel na področju kulturnega in znanstvenega sodelovanja med posameznimi republikami.
Priročniki za učitelje telesne vzgoje
Založba Sportska štampa v Zagrebu je v preteklem letu izdala naslednje priročnike, namenjene učiteljem telesne vzgoje kot pomoč pri izpopolnjevanju praktičnega pouka:
§a rabil v gostilni, je sedel na kovček ter lačen in žejen v samoti, med tujimi ljudmi, ki so bi-d proti šoli in učitelju, bridko 2ajokal. V zasilno napravljeno Posteljo in posteljnino, ki je bi-‘a polna sledu madežev malih otrok, ni upal leči.
Nikdar še ni učitelj Suški imel tako dolge in mrzle noči, ki sta jo krajšala potok Koritnica, ki je tekel tik šole, in pa vpitje Pijanega gospodarja in gosta, ki 6ta prepevala do dveh v jutro.
Naslednji dan je šel učitelj Suški v tri kilometre oddaljeno vas, kjer si je po poldrugodnev-Pem postu privoščil pošten zajtrk 'n kosilo, si v trgovini nakupil hrane za bodoče gospodinjstvo, k>nčkov za kuhanje, petrolejko in hlago za rjuhe in vzglavnik. °glasil se je in se predstavil tudi hadučitelju sosednje šole, njegova soproga, poštarica pa mu je haredila sedem kilogramov težak vav°3 pošte, ki je prišla med tem asom, ko je bila šola zaprta, in Je ni nihče dvignil. To je bilo od Prila prejšnjega leta do januarja, z vsem tem obložen je šel uči-lelj nazaj v Podreber.
»opoldne je učitelj pregledal razredne uradne spise svojega Prednika, upravitelj ske knjige, "el došle pošte in se pripravil na P°uk za naslednji dan.' Zvečer je moral še pomesti in segreti učil-mco. Nato si je skuhal večerjo, ei spat na kupljeno blago, na-
menjeno za rjuhe in vzglavnik, se pokril s suknjo in zaspal. Zbudil se je okrepčan, vdan v usodo, šel zakurit peč v učilnico, si skuhal zajtrk in počakal učence.
Prišli so vsi, bilo jih je 56. Bili so dobre volje. Porazdelil jih je v dopoldansko in popoldansko skupino in preizkusil njihovo znanje.
V nekaj dneh je spoznal te dobre otroke, ki so sicer bili zelo siromašni, toda pridni in zelo vdani. Prav taki so bili njihovi starši in so šolo nadvse ljubili.
IZVENŠOLSKI DELAVEC
Po nekaj tednih so pričeli prihajati starši v šolo in spraševati po znanju svojih otrok, ki so bili dosedaj devet mesecev brez pouka. Ker so še bili dolgi zimski večeri, so vabili učitelja, naj jih po končani šoli ali zvečer obišče. Učitelj se je temu vabilu rad odzval. V šolski okoliš je spadalo pet manjših vasi, ki so ležale v bregu v polkrogu in so bile od četrt do pol ure oddaljene od šo-ie.
Kakor hitro je učitelj prišel v vas, so takoj za njim prišli vsi sosedje te vasi. Hišni gospodar je učitelja postregel z nezabeljenimi koruznimi žganci, ki so bili kuhani že opoldne in z enkrat prekuhanim žganjem. Nihče si ne more predstavljati, kako je bilo mučno jesti puste žgance in to
zamakati z žganjem, ki je bilo malo boljše kot navadna voda, samo z razliko, da je bilo zelo motno. Čim bolj je žvečil žgance, več jih je imel v ustih, ker jih nikakor ni mogel spraviti po grlu. Odkloniti pogostitev bi bila zamera. Ker pa je bil take postrežbe deležen pri vseh hišah, kjer je bil na obisku, se je počasi tega privadil. Ljudje so bili siromašni, niso imeli boljšega, toda srčno dobri in radodarni, zato jim ni bilo mogoče odbiti njihovega gostoljubja.
Na takem obisku so ljudje potem spraševali učitelje o otrocih, učenju v šoli, sadjarstvu, živinoreji, zemljepisu, zgodovini, boleznih, zvezdah itd. V takem pogovoru je hitro potekel večer, tako naslednji večer v drugi, tretji večer v tretji vasi itd. Potem pa zopet od začetka.
Pri tem je spoznal učitelj socialne razmere staršev in prebivalstva sploh, ki je bilo tako siromašno, da niti vsaka hiša ni imela vžigalic, temveč je šla zjutraj gospodinja s črepinjo k sosedu v peč po žerjavico, da je zakurila za zajtrk. Preživljali so se kot gozdni delavci, s 'kmečkim delom ter v poletju in jeseni s prodajanjem sadja, katerega so nosile ženske v koših daleč preko hribov v notranjost dežele. Kra3 je bil primeren za sadjarstvo, zato je učitelj učil otroke in starejše snažen j a, obrezovanja,
sajenja, cepljenja, gnojenja sadnega drevja. 2e zgodaj spomladi je po končani šoli visel stalno na drevju kot vrana. Z njim pa so delali vaščani in fantje.
Prejšnja leta so imeli prebivalci večkrat nesrečo z živino. Ko se je v jeseni pasla po deteljiščih, jo je začelo napenjati in marsikatera krava je poginila. Učitelj je pa že v zimskih mesecih govoril ljudem, kako reševati živino, če jo napne. Pojasnil,je važnost požiralne cevi in trokerja ter dosegel, da so posamezne vasi kupile te potrebne pripomočke za reševanje živine, s katerimi je potem rešil mnogo krav, kar je bilo za te siromašne kraje velike vrednosti. Z učenci in odraslimi je hodil po gozdovih, kjer so izkopavali sadne divjake, na katere so potem cepili žlahtne sadne sorte po sadnem izboru. Dokazal jim je vrednost posnemal-nika, katerega so zadružno kupili, posnemali smetano in tako dobro prodali sveže surovo maslo. V vsaki vasi so založili potrebni denar in naročili Kmetovalca, katerega so potem skupno brali ob večerih,
RADIJSKI sprejemnik
v tem času je šola dobila radijski sprejemnik. Ker ni bilo v kraju elektrike je moral imeti aparat baterijo. To je bilo za šolske otroke in odrasle pravo
čudo, posebno ker so sredi zime slišali ljubljansko kukavico in je eden starejših možakov vpraševal, le kako so mogli Ljubljančani ujeti kukavico in s čim jo hranijo, da še v tako hudem mrazu prav prijetno, poje čeravno ima malo zamolkel glas. Med poukom so hoteli radio poslušati otroci, po končanem pouku odrasli, zvečer pa upravitelj, tako da je bil nameščen v šolski omari v učilnici in je imel na dolgi žici zvočnik, ki je spomladi in poleti stal kar na oknu in pel, da ga je poslušalo pol vasi.
Neko nedeljo je prišel poslušat radio tudi 75-letni starček, kateremu ,so domači toliko pripovedovali o tej čudni pripravi. Aparat je bil v omari, zvočnik ha njej. Starček nekaj časa sedi in molče intenzivno posluša, nato gre okrog omare in gleda, kje bo iztaknil človeka, ki govori. Od--pre omaro, človeka nikjer, gre iz. učilnice in ogleduje zunaj zid, nikjer ne najde nič sumljivega in pride molče nazaj. Ko upravitelj Suški premakne na nemško postajo, katero je starček delno razumel, saj je bil v avstrijski vojski hraber vojak, se možiček še bolj čudi. Slednjič, ko pa je slišal še italijansko postajo in zvonjenje zvonov, je vstal, se prekrižal in rekel: »To je s hudičem v zvezi«, ter naglo odšel.
Vera Romani«: »Nastava fizičkog odgoja u razredu«. Knjiga predstavlja dodatek gradivu učnega načrta za pouk telesne vzgoje tudi v najskrom-nejših pogojih: izhor vaj v razredu: način priprave za izlete in pouk družabnih iger.
Vera Romani«: »Vježbe i igre iop-tama« - izbor iger in vaj na prostem z žogami raznih velikosti, teže, oblik in materiala.
Vera Romani«: »Vij a ca kratka t duga«. Tudi v tem priročniku opisane vaje z vrvjo so posebno primerne za vse razrede osnovnih šol in najmanj odvisne od materialnih pogojev in potrebnega prostora.
Josip Krameršek: »Muzika in kretnja«. V tej knjigi bodo našli učitelji telesne vzgoje navodila za estetsko telovadbo s praktičnimi primeri in napotke za oblikovanje kretnje v gimnastične plese.
Marjan Jeločnik: »Vježbe na tlu«.
Vsem učiteljem telesne vzgoje potreben priročnik, ki na dostopen način obravnava elemente vaj na tleh: stoje, premete itd. Knjiga vsebuje tudi vrsto zabavnih iger za najmlajše.
»Slobodna sportska djelatnost«. Avtorji priročnika so znani strokovnjaki s področja masovne in rekreativne športne aktivnosti. V njem so praktična navodila za organizacijo tekem v preko 20 športnih, panogah.
Miloš Markovi«: »Društva fizičke kulture u školama«. To je knjiga, ki daje učiteljem in učencem poleg praktičnih navodil za organiziranje šolskih društev, kvalitetnih in masovnih športnih tekmovanj za šolsko športno značko tudi nasvete za organizacijo športne aktivnosti v času poletnih in zimskih počitnic.
Poleg navedenih izdaj Sportske štampe je Zavod za izdavanje udžbe-nika v Sarajevu izdal knjigo Pizičko vaspitanje, program za nižje razrede osnovnih šol. Avtorja sta Nada Maleševi« in Slavko Potkubovšek. Priročnik obravnava načrt telesne vzgoje s posebnim ozirom na psihofizične lastnosti otrok od 7 do 12 let starosti.
X. K.
t
Navdušeno priznanje v Celovcu
ZALOŽBA
Uspešne poti srednje glasbene šole
Dirigent spremljajočega orkestra, ki je svojo zasedbo za vsak komad nekoliko menjal, je bil prot. Vinko
Srednja glasbena Šola V Ljub-	med katerimi sta bila tudi zelo redko	lista Marjan Karuza in	Gorjan Košu-	Šušteršič. Vodil je čez vse težave
liani zp ven Ip-* Tannrpdnmp	izvajani Ecce quomodo rnoritur iustus	ta sta	presenetila	s svojo izdelano	svoj dobro zaseden korpus s sigurno
J ,	.	.	0	id ter Pater noster (morda bo kdo tudi igro v vseh potankostih in napravila roko — brez taktirke — in zgovor-
VZDUja priznanja S svojimi na-	to označil za »komunistično p ropa-	močan	vtis.	nimi kretnjami. Njemu in njegove-
Stopi doma in po svetu. Doma	gando«), medtem je med orkestrskimi Isti	ugodni vtis	so	napravili tudi	mu sveže muzicirajočemu korpusu
iovni knnrp-rti to šolo rlonnlnpredstavil zanimivo novost Kon- drugi solisti. Enkraten je koncert za gre vsa pohvala
J. .	, , L ■ i ^ vu jjuin iu- certni komad za pavke in orkester 4 solotimpane in orkester P. Hamov- Ko1	iunaško in mla-
jejo podobne redne glasbene Primoža Ramovša, ki je doživel sija- ša, ki v cesto atonalnem, sodobnem dostno užitkov polnega večera ie po-programe kot svojevrstno osve- jen uspeh lani tudi v Moskvi Ra- stilu, polnem nasprotij, dosega pre- 10eevalec občutil izvajanja zbora pod zitev mladih obetov iz tujine Da ™"UJ1V0 pa m°ramo poleg izredno senetljive učinke s tem, da kompo- vodstvom prof. Janeza Boleta, ki se se vraraio s nriznanii W tih dobre<. izvežbanosti obeh orkestrov mst ne vodi pavke skladno, paralelno odločil za 4 dela svojega sonarod-be vracdjo s , piriznanjl, Ki jin omeniti zlasti soliste — Marjana Ka- s spremljajočim orkestrom, ampak njaka jZ Ribnice mojstra zbornega vsekakor ne smemo	prezreti,	ruzo, Gorjana Košuto in Bogomila	pogosto proti njemu in da kljub mo-	petja	zgodnjega baroka Jakoba Gal-
Ker se ie pred kratkim	(18 mar-	K?s«a (violina) Janeza Petrača (flav-	derni zvočnosti obdeluje določene	lusa	obema zbornima zvrstema, po-
„„	17 O I, ta), Antona Kolarja (pavke), Sonje jugoslovanske značilnosti. Solist An- svetni jn nabožni ie bil dirigent in
ca letos) ljubljanska	Srednja	'Pahorjeve (klavir) in Marjete Bohi-	ton Kolar je bil ritmično eksakten in	zbor	do popolnosti dorasel Pres°ne-
glasbena šola vrnila iz	Celovca	nec (oboa) — ki so brez izjeme kljub	tudi dinamično je obvladal svoj in-	čala	je čista izgovorjava* latinskih
in ker se pravkar pripravila na svo!* miac*os^ ze pravi umetniki in strument kar najbolje.	tekstov, glasovno izvrstno obvladanje
^	^ .p, . J , . med katenmi je še posebno očarala Mnogo zelo pahvalnega J e treba vsc-n višin in Glasovnih registrov, po-
novo pot V Rim, naj tokrat le štirinajstletna pianistka Sonja Pahor, povedati tudi o ostalih solistih, pred- sebej pa še res idealni homogeni registriramo njen nastop V Ce- Po vsem tem, kar smo slišali na vsem o mladi pianistki Sonji Pahor, zborovski izzven ki je ’ bil dorasel
lovcu z dvema tamkajšnjima ?el,kOVem^ konC^U’ s? ..nik1ak?r. .1J® ki ^e^llj,^tno is^ala Mozartov kon- vsaki želji tudi na najdaljših frazah.
a tamkajonjniua	da so bili mlacu glasbeniki cert KV 4b/ v C-duru. Njena kanti- izredno lepoto je-predstavljal glasbe-
jane deležni navdušenega pri- lena) v počasnem stavku, kot tudi no-zgodovinsko slavni Ecce quo mo-tudi v Benetkah in na Du- briljantna zanesljiva tehnika v finalu do rnoritur iustus, ki ga je le redko
in lepi kadenci, so učinkovali pre- kdaj slišati, pričevalno. Izvrstno je igral mladi	..
fl;-, -------—4^	Kulturnemu referentu
ocenama:
Večernik, 22. marca 1963:
MNOGO OBETAJOČ NARAŠČAJ	Volkshlat 13 marra lOfi’-
GLASBENIH UMETNIKOV	\ oiksmat, 13. marca 196,..
Na povabilo deželnega konzerva- LJUBLJANSKI SOLSKI KONCERT
violinist Bogomir Kosi Weniawškega
koroške
W	AL J. V V J o X VV tli v*	,	»	,	,	.	,	,	.	.
koncert v d-molu z zelo lepim to- c.ezelne vlade gre zahvala, da je
-------------- —________ .*Vx,w*-*.* nem in čisto tehniko Njegovo loko- tem gostovanjem obnovi, že stoletnq
Srednia glasbena šola ie skromen vanJe' prijemi in intonacija v ie- Jhasbene stike med obema glavnima
viri so vzbudili mnogn nriznania in mestoma to m onstran Karavank, ki
torija (katerega ansambel bo v zameno gostoval v Ljubljani) je zadnji	------ uti*
petek zvečer gostovala v veliki dvo- šolskih zvrsti v Ljubljani, po našem občudovanja, rani celovškega Doma	-------a,, -	------------ -- —=- Mozartov D-c
gostov.) v
— , Obojestranske spodbude
»ŽlfLJENIE IN TEHNIKA«
LJUBLJANA, Lepi pot 6
sprejema prednaročila na knjižno zbirko
»PIRAMIDA III«
V zbirki bodo izšle tri knjige:
»NAREDI SAM«: Spolar—Tavčar »ŽIVA SNOV«: Dušan Kralj
»HITREJŠI KOT MISEL«: N. Kobrinski—V. Pekelis Cena zbirki v prednaročilu je 2900 dinarjev.
Vse tri knjige so zanimive, sodobno opremljene in bogato ilustrirane. Posebno presenečenje predstavlja v zbirki priročnik za domačb rabo »NAREDI SAM«.
Vse, tri knjige bodo v najkrajšem času izšle. Naročite zbirko »PIRAMIDA III«, lahko zahtevate tudi prospekt!
haziranj^pa* odgovarja^saj^po^vop	D^u^ncerTiT	pomenijo
Ijanska Srednja glasbena šola s tre- storitvenosti najmanj našemu dežel-	mJepim^toiio-irL ^Pud^solo- ‘ j ^ ^ ..JI
mi skupinami: z 12-članskim komor- nemu konzervatorijm	oboistka Marjeta Bohinec je odigrala Vodstvo srednje glasbene šole
nim godalnim orkestrom, ki ga vodi Predvsem	naj ugotovim sveto	trodelni Cimarosov koncert	brez	Ljubljani zasluzi za storitve svojih
prof. Ciril Veronek, s 24-čla.nskim	resnost tega	muziciranja, uspelost	okrajšav v vseh legah	zelo lepo m	profesorjev m dijakov čestitke in po-
komornim zborom pod vodstvom vsega izvajanja in prepričljivost vse- čisto v tonu in tehniki.	hvalo.	Anton Anaerlun
prof. Janeza Boleta ter Velikim sim- stransko zadovoljujoče izdelanosti foničnim orkestrom (vodstvo prof. posameznosti. Ta ugotovitev se tiče Vinko Šušteršič), ki šteje okoli 70 v prvi vrsti skupne igre skoraj	X«.-
"anje, ki so ga demonstrirali	OD SSlISklil lekSlkOlllIl »ITIVFede«
mladi glasbeniki iz Ljubljane, ne- raslih ali profesorjih Spremljava je dvomno daleč presega vse običajne bila vzorna, kakih vstopnih ali rit-
pojme o »šolskem« nivoju glasbene	mičnih težav	ni nikjer opaziti, eksakt- Pod tem naslovom	je bil	objav-	Mladega vedeža, za katerega pri-
dejavnosti; med njimi so umetniki,	no čista in	pravilno odtehtana, ni-	Ijen v »Delu« dne 22.	marca	članek	pravljamo ponatis, zatem take izria-
ki že danes presenečajo z naravnost kjer ni čutiti kakega togo priučenega — vprašanje uredništva našega je, kakor so Moj prijateli' Atom,' virtuozno tehniko, pa tudi v celoti mesta, muzicira se sveže in zanes- dnevnika, na katero je kot prizadeta knjige v zbirki Iz življenja rastlin, dosega skupina tžko Višino, kol jo Ijivo.	odgovorila založba Mladinska knjiga, živali in iz sveta kamnin ter drugih
je iizvajalcem s povprečno starostjo V še večji meri velja ta ugoto- Ker ga morda mnogi prosvetni de- z<? dlie časa pripravljamo izdajo 18 det le težko prisoditi. Brez zavisti vitev za komorni orkester, ki je iz- lavci niso utegnili prebrati, ga v iz- mladinske enciklopedije v desetih zaje treba priznati, da je to naraščaj, vajal v presenetljivi izdelanosti Vi- vlečku ponatiskujemo.	ietnih knjigah. Pri tej naši izdaji
ki zelo veliko obeta.	valdijav a-mol koncert za dve solo	Na šole, prihajajo zadnji čas na- naslonjeni na »Djetsko enciklopedijo«
Ob tej kvaliteti je seveda težko violini. Prof. C. Veronek mu je raz- rocilnice za leksikone, ki jih bo iz- Akademije pedagoških ved * Ruske govoriti 6 podrobnostih in o posa- gledan vodnik. Celotni vtis tega zvoč- dala zagrebška založba »Privreda«. ssfl, bodo sodelovali naši znanstve-meznih izvajalcih. Vendar je treba no tako lepega dela je bil po zvočni dudi lani in prejšnja leta je prihaja- r;iki, knjige pa bedo bogato ilustri-posebej navesti zbor, ki se je pred- intenzivnosti in lepoti nepričakovano lo vefi podobnih ponudb, vselej zelo rane z 'mnogimi barvnimi prilogami
stavil s štirimi Gallusovimi komadi, velik. Oba sredi orkestra sedeča so-
ZAL02NIŠK0 PODJETJE
»R A D«
je izdalo v okviru _svoje poljudnoznanstvene knjižnice »RADNICKI UNIVERZITET«
prvo zbirko PSIHOLOGIJE v desetih knjižicah. Vsaka je tiskana na dveh polah, v njih pa so naši znani strokovnjaki-psihologi obdelali naslednje teme:
RAZVOJNI PUT PSIHOLOGIJE dr. Borisiav Stevanovič PAŽN.IA I OPAŽANJE DJordje Barton.
PAMCENJE I ZABORAVLJANJE Slavcljub Radonjič STVAEALACKO MIŠLJENJE dr. Borislav Stevanovič EMOCIJE dr. Miloš Jovičič
O PRIRODI LJUDSKIH SPOSOBNOSTI
dr. Boris Pec	1
TEMPERAMENT
Lidija Vučič Pavlovič
MOTIVI LJUDSKOG PONAŠANJA
Mihajlo Roler
LIČNOST I RAZVITAK LIČNOSTI dr. Nikola Rot
KONFLIKTI I/lCNOSTI I NJIHOVE POSLEDICE Vera Smiljanič Colanovič	\
Knjižice so napisane zelo pristopno in zanimivo ter uvajajo bralca v osnovne psihološke probleme, obenem pa opo- j zarjajo tudi na razvoj psihologije. Po vsebini in stilu so odličen priročnik za predavatelje- in nepogrešljiva dopolnilna literatur^ z? ’ nce srednjih in strokovnih šol, ,v katerih raziskujejo to	tveno področje.
Prva zbirka F«-—JLOGIJE stane 500 din, naročite pa jo lahko,na naslov: Založniško podjetje »Rad«, Beograd, Moše Pijade 12/111, številka tekočega računa: 101-20-1-75
liko v jugoslovanskem, založništvu.
Založba Mladinska knjiga
...	.	.	. ,	.	X U Ul., Z. LLLLIU&LLLLJ. L.
dragih, za katere pa se je izkazalo, Lailkc> fti povedali, da slovenske zada so pobrale veliko denarja. niso pa i0žbe pripravljajo tudi ponatise v doprinesle potrebne vsebinske kvalitete. gQVOru z zagrebškim leksikografskim Ce pa ze pustimo to ob strani m sa- zavodom; vse to se pripravlja počasi, mo omenimo še to, da veljajo naio-' predvsem pa mladinski leksikoni, saj eilmce za leksikone v srbohrvaščini, opravljamo pri tem pionirsko in nase ustavimo pri tretji stvari, kako je vse odgovorno delo. Upamo, da bodo s sodelovanjem med založbami, da se tR založniške akcije opravljene tudi nenadoma -pojavi neznana orgamza- g sodelovanjem drugih jugoslovan-cija s takimi ponudbami. Bistveno se sliih zaIožb; to ne bo težko, saj je pač zdi — če se oprimemo upanja. pi.av naša založba izdala v sodelo-da bodo leksikoni kvalitetni ali vsaj vanju z zagrebško Mladostjo, z ben-pnmerm -- kako da kaka naša za- graj5kim Mladim pokolenjem in .Sa-lozba, denimo Mladinska knjiga au viemeno školo, s skopsko založbo kdo drugi, ne §re v kooperacijo z Kog0 Kacin jn z drugimi založbami drugo založbo, da bi tako zagotovili skupno že veC. kot 50 knjig. Prepri-kvalitetne knjige m obenem natis Canl smo da bomo lahko z doseda-tudi v slovenščini. Sicer to velja - /a niimi izkušnjami in ob sodelovanju primer, da naše založbe sp oh ne bi dosegIi izdaje< ki bodo pomenile ve-izdajale podoomh pripomočkov; . zna- ---no pa je, da je Mladinska knjiga tako delo že začela.
Na taka in podobna vprašanja, ki so prihajala tiste dni z naših šol na uredništvo »Dela«, je založba uredništvu odgovorila tole:
Založba »Privreda« iz Zagreba se je dogovarjala z nami najprej o prodajanju teh leksikonov po našiti šolah, vendar je naša založba odklonila pomoč, ker bi bili ti šolski leksikoni tiskani le v srbohrvatskem jeziku. S Privredo smo se zatem domenili, da bo poslala rokopise teh leksikonov (razen »Jezika«, ki 1J>i moral biti pri nas napisan, saj gre za slovenščino) naši založbi v pogled, nakar bi se šele odločili za prevajanje m za natis v slovenskem jeziku. Privreda je obljubila, da nam bo poslala do aprila rokopise, da bi jih mogli dati v oceno našim znanstvenim in prosvetnim delavcem. To se nam je zdelo še toliko bolj potrebno, ko so nam sami povedali, kako so nekateri rokopisi še v redakcijah ali v popravljanju. S Privredo smo se dogovorili, da ne bodo začeli z nabiranjem prednaročnikov po naših šolah, dokler nam ne bodo poslali na vpogled del in dokler se ne bi v sorazmerno kratkem času enega meseca odločili za slovenski natis. Za to bi se domenili do maja letos. Vsako takšno sodelovanje zahteva skupno delo in skupno presojo; kot založba s svojim založniškim svetom ne moremo ničesar natisniti, česar ne poznamo oziroma ne pozna tudi naš založniški svet.
Založba Mladinska knjiga je začela, kakor 'je znano, tudi že sama z leksikonom za šole; naj omenimo
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
Ljubljana, Mestni trs 26
priporoča učiteljem telesne vzgoje in drugim naslednje publikacije:
Marjan. Jeločnik:
RAZNOTEROSTI ZA ŠOLE IN DRUŠTVA — 120 din
Marjan Jeločnik: TELOVADBA NA ORODJU
Joža Trdina:
VAJE Z ŽOGO — 360 din
470 din
Joža Trdina:
OSEMDESET ŠTAFETNIH IGER — 330 din
Nina Trdina:
RITMIČNE VAJE IN FOLKLORNI PLESI — 300 din
jpvjijHT Tnmp*
MED DVEMA OGNJEMA — 270 din
Jelica Vazzaz:
LESTVE, LESTVENIK, PLEZALA — 650 din
'Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost v
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26
Ključ k večjemu učnemu uspehu
!sGs§
ISKRA kinoprojektor za ozki film KO-6

Prešernova družba oskrbuje z dobrimi in poceni
igami
knj
stotisoce
bravcev
Za 900 din dobite 6 knjig in stensko barvno sliko
Konec leta 1963 bodo dobili člani Prešernove družbe za članarino 900 din:
1.	Bogato ilustriran Prešernov koledar 1964
2.	Zbirko zgodovinskih povest)
Ivana Tavčarja »V Zali«
3.	Roman sodobnega ruskega pisatelja V. Nekrasova »V domačem mestu«
4.	Mladinsko zgodovinsko povest F. Bevka »Požar«
5.	Poučno m zdravstveno vzgojno de/o dr. F. Smerduja »Naš zdravnik«
6.	Obširno ilustrirano delo F. Planine »Slovenija in njeni kraji«
g priloženim natančnim zemljevidom
7.	Eno izmed stenskih barvnih slik Janeza Šubica, Rika Debenjaka,
Maksima Gasparija ali Goldensteinovega Prešerna po svobodni izbiri
Velikost slik okoli 40 X 50 cm
Naročnike za Prešernovo družbo nabirajo poverjeniki in knjigarne, lahko pa se naročite tudi naravnost pri Prešernovi družbi v Ljubljani, postni predal 41/1
—	poenostavljena zunanja oblika — komplet v dveh kovčkih;
—	reprodukcija filmov s svetlobnim in magnetnim zvočnim zapisom;
~ predvajanje filmov za navadno ali široko projekcijo (Cinema-Scope);
—	poljubno komentiranje predvajanih filmov z mikrofonom;
—	reprodukcija glasbe ali govora prek gramofona ali magnetofona;
—	občutno manjša teža aparature — prenosna izvedba;
—	številne konstrukcijske izboljšave.