II tdblnni rMwem km "GLASILO K. S.K. JEDNOTE" 1004 N. CSiiaio Street; JOLIET, ILL. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Wednesday Sabscxiption price: Formmb«n yMriy....$1.20 Foi ton members.......$24» Foreign Countri«*..... $3 00 Telephone 1048 J 3 A. 8. Burleson, Postmaster Genml --% NajTeiji slovenski U4a* r Združenih driarah. lakaja vsake Zm Za Zm NASLOV 1004 N. Chicago Street, ♦ Joliet, Ul. Telefon« 104S umop Entered as Second-ClaM Matter December 9, 1910, at the Polt Office M Joliet, Illinois, Under flw Act of Angwt 14, 1912 J ACCEPTANCE FOB MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Štev. 38.—No. 38. JOLIET, ILL., 21. SEPTEMBRA, (SEPTEMBER) 1921. Leto VH Volume VIL Razne vesti. Zasedanje kongresa. Washington, D. C. 19. sept. — Pq 30 dnevnem presledku bo v sredo 21. t. m. izvanredno kongresno zasedanje zopet ot-vorjeno. Na dnevni red pridejo vse važne, se nerešene zadeve kakor: tarifna revizija, novi davčni zakoy, izboljšanje prometa na železnicah, povračilo vojnega posojila od strani tujih držav, prememba prohi-bicijske postave, itd. Senatska zbornica ima tu-dr dosti važnih točk na dnevnem redu; ena imed glavnih je ratifikacija nemške mirovne pogodbe in pa odprava carine ameriških, pamikov v panamskem prekopu. Med senatorji je nastal zadnji čas velik nesporazum v zadevi raznih, novih zakonskih načrtov; med temi je tudi vprašanje glede razorožitve in pro-membe Volsteadove postave. Senator Calder iz New Yorka je trdno prepričan, da bo njegov novi predlog za uvedbo '2.7''f < piva z veliko večino prodrl terr ima zanj že dostf svojih pristašev na strani. Calder-jev zakonski načrt določa dovoljeno prodajo 2.75% piva, od kojega naj bi se plačevalo $5 davka za vsak sodček. Na ta način bi <|ržava dobila na leto nad 100,000.000 kojo svofo bi se vporabUo v pomoč dosluže-nim vojakom. . Konvencija premogarjev. Indianapolis, Ind. 19. sept.— Jutri bo v fem mestu otvorjena redna konvencija premogar-ske zveze U.M.W. of A., na katero je došlo že okrog 1600 delegatov iz vseh delov držav. Letos bo število istih ninnjše, kot pa leta 1920 na konvenciji v Clevelajtdu, kjer je bilo nad 2 tisoč delegatov; vzrok temu so slabe delavske razmere. Mednarodni predsednik te o-rganizacije je J. L. Lewis , ki zatrjuje, da bo letošnja konvencija med vsemi najbolj važna, ker se bo na isti ukrepalo o perečih vpračanjih te največje premoga rske unije. Skof 0' Gorman umrl. St. Paul, Minn. 18 sept. — Tukajšnji nadškof Dowling je prejel brzojavko, da je danes umrl Rt. Rev. Thomas O' Gorman, škof v $ioux Falls, S. Dak. Pokojni škof Gorman je bil rojen 1. maja 1843 v Bostonu. Mass. Nekaj let zatem so se 'njegovi stariši preselili v St. Paul, Minn, kjer je pričel mladi Tomaž zahajati v šolo. On in pok. nadškof Ireland sta bila prva dijaka, katera je pok. škof Cretin izbral za duhovnika šentpavelske dioceze. Škof O' Gorman je bil poseben veščak v zgodovinskih vprašanjih; spisal je obširno zgodovino katol.Cerkve v Zdru žen i h državah. Za časa predsednika Roosevelta je bil tudi on poslan v Rim k papežu v zadevi rešitve verskih vprašanj na Filipini}^ število državnih uslužbencev se manjša. Washington, D. C, — Dasi-ravno je vojna že davno minula, ima država v svojih raznih oddelkih danes se dvakrat toliko uslužbencev, kot v mirnem ičasu; število istih je znašalo prvega avgusta letos 76,51*, za časa vojne pa 117,760; te kom meseca julija, je bilo iz te službe odslovljenih 5537 uradnikov. Brezdelnost 1.1914 in danes. Kdo trpi stro^ko vojne Zakladniški department v Washingtonu je izračunal, da je lansko leto vsaka oseba v Zdr. državah indirektno plačala $ $25.00 za pokritje vojnih stroškov in sicer: $10.00 za vojni department $5.00 za mornariČ-ni department in $9.59 za obresti ter plačilo državnega dolga. Tudi žrtev brezposelnih! Otrok umrl gladu! Hammond, Ind. 17. sept. — ^anes je v tem mestu umrl v-sled lakote. .3 letni Josip KoU>-dozies, sin družine Frank Kolo-dozies; še enega drugega otroka te družine so pa-v kritičnem stanju prepeljali v »bolnišnico ker ni dobival zadostno hrano. Z otrokom vred so oddali v bolnišnico tudi njegovega očeta in mater, ki sta vsled gladu postala slaboumna. , Sosedje te nesrečne družine pripovedujejo, da Kolodozies že ni zaslužil centa celih 9 me-sesev. Sebe in družino je hranil z ostanki jedil, katere je zjutraj med smetmi nabiral. Hooverjeva pomožna administracija kje si? — Na Ruskem! --Država Indiana jc mnogo bližje! Največja katol. podporna organizacija. Znani Red Kolumbovih vitezov je največja katoliška podporna organizacija na svetu, ker šteje približno tri četrt milijona (758,155) članov; država New York se pohasa z največjim številom, 107.649. 1 Lansko poslovno leto je bilo ustanovljenih 119 novih krajevnih društev, (pristopilo {je 87,600 novih članov; skupne Washington, D. C. — Delav- >posmrtnine je bilo pa izplačane ski tajnik Davis poroča* da soj^J14137 bile delavske razmere kar se tr' '' Kolumbovi Vitezi natnerava- Če brezposelnosti pred 7 leti, k:ampanijd d6 t mnogo slabše kot so pa danes. doseči miliion člalloV ; Tedaj je bilo v Zdr: državah ^_ ^brez dela o^oplan Ukradsn. nov Tnudi, flafies pa o,73o,000. Chicago, 111. 1,8. — Tn-Navali velikemu številu brez-> ka^nja policija je danes zabe-posehnii pred sedmina leti, je kakc. bila Vsled tega -prizadetih -več1 J ™ zrakopiov<% y se je pripetil družinskih očetov 'kotpa,dan; vt-emj zjutraj na fimpsterSt. danes; danes tvorijo« pretežno '^"Perrv Rd. v Kvanstonu. večino brezposelnih sairfcev 111 ^ p - k StjaU(1 iz jowe sicer veterani minule vojnem ; ^^otapil v tamošnji P^- ijiga narodov pripoznada rusko sovjetno vlado? Iz Ženeve v Švici se poroča, * (Ja je bila onidj dnp l.sept. t.I. moskovska .sovjetna vlada po Ligi narpdoy i^radno pripo^na . na in sicer na. podlagi., dejstya. ker se je 'doseglo ^ -; sp$r Azum med sovjetno! jifgovsk^ cijo in ameriikc> pomožno minist racijo. , cijski hangar, ter izmaknil, a- eroplan, last W. C. Burmeistra iz Chicago. Ko se je Straud s svojim plenom d v ign il nad tan^osnje ,vež-zrakoplovcev,, mp je bali see 1 ranjenega tatu 30 za silo obvezali spravili pod ključ; med tem ko je aeroplan do cela razšli.* , , r ■ Zlobnost • mlekarskega trusta. Chicago, HI., 16. sept. — Včeraj se je mudil pri drževnem p-ravdniku Crowe-ju predsednik farmerske mlekarske zadruge, kateremu je naznanil vzroke,čemu bo ta zadruga prenehala s poslovanjem, ^'W^WW* Odkar so farmer ji v bližini Chicaga prostovoljno znižali ceno mleka, da se isto prodaja namesto po 14c po 12c kvort,je mlekarski trust napovedal tem farmerjem boj in zaroto. Ta trust obstoja iz trgovcv in pre-kupovalcev, razvažalcev in prodajalcev mleka na debelo. Gori navedena farmerska mlekarska zadruga je šteta 40 farmer-jev iz Dundoe, Barington in Elgina.— Od časa znižanja cene mleku so od trusta najeti zli-kovci z bombami uničili že več mlekarn, pobili šipe in stroje Dalje dobivajo farmerji grozilna pisma od trusta izdelovalcev steklenic. Zadnji čas so pa ti zlikovci iz maščevanja pokvarili na tisoče galon mleka na raznih postajah s tem, da so v kangle nalili žveplene kisline. - Tako se godi poštenim farmerjem, ki nočejo držati z mlekarskimi b/aroni ! L. Stern, ustanovnik znane tr-jggovine v Jolietu — umrl. Dne 17. t. m. popoldne je u-mrl 11a svojem domu jolietskim Slovencem dobro znani veletr-govec Ludwig Stern, začetnik department trgovine L. Stern in Sons., 11a N. Chicago cesti; bolehal je samo nekaj tednov in dosegel starost 69 let. Pokojnik je prišel v Joliet pred 26 leti, kjer je sprva popravljal stare Čevlje. Ker je pa bil izredno podjeten, si je v tem času pri trgovini nakopičil o-gromjio premoženje, do pol milijona dolarjev. Obogateli so ga večinoma tu živeči inozemci* Slovenci in Hrvatje, s katerimi je bil vedno uljuden; govoril je tudi slovenščino. Zadnji čas je vodil s svojima sinovoma obsežno department trgovino, banko ,ui prodajo zemljišč; kakih 5 l?t nazaj se je pa radi bole-lianja umaknil v privatno življenje. Pokojnik je bil po veri žid iiydoma iz Ogrske. Dne 20. t. m. so njegovo truplo -prepek jali v Chicago, ter položili k počitku na tamošnje ogrsko pokopališče. 'Senatska preiskovalna komisija v W. Va. Williamson, W. Va. 18. sept. — Da se ugotovi prave vzroke minulih rudarskih nemirov v Logan ter Mingo premogars-kih okrajih, je danes semkaj prispela posebna preiskovalna komisija pod vodstvom senatorja Kenyona. Komisija se je najprvo ustavila v Lion Creek koloniji, kjer prebiva v šotorih večja množica stav kujoč ih premogarjev. Senatorji so na uljuden način izpraševali stav- karje in njih žene o tem in o-nem; jutri p a pridejo na vrsto lastniki premogovnikov, nakar se bo komisija nazaj v Washington vrnila, povodom zopet-nega kongresnega zasedanja. Senator Kenyon je bil vidno ganjen, ko so mu kazali prestreljene šotore še izza čaja zadnjih nemirov. Šotore so prest-relili najeti kompanijski bii*i-či. Premogarji so mu dalje pripovedovali o slabem'zaslužku. Skoro sleherni rudar je na dan Število brezposelnih vojakov dosluiencev. Washington, D. C. — 18. sep. Iz glavnega urada ameriške legije se pjroča, da znaša danes število brezposelnih vojakov veteranov okrog 600,000, torej več, kot je štela naša prva armada, poslana na Francosko. Vodstvo Am. Legije je izdalo zaeno apel na različne delada-jalce širom držav, da naj jemljejo v službe te omjlovanja v-redne veterane,ker so baš ti našo trgovino tekom vojne tako povzdignili. Največ brezposelnih veteranov (150,000) jo v Pennsvlva ni ji; 100,000 v New Vorku, 35, 000 v Illinoisu, 30,000 v Mass., 10,000 v Minn., in 7,500 v Washingtonu. * Samomor trikratnega morilca. Hibbing, MiniL, 14. sept. — Zloglasni bandit John Webb,ki je dne 8. t. m. pred svojo hišo ustrelil tri policaje našega mesta, je danes izvršil somomor v nakopal toliko premoga, da bi 'mesta. 1 neki zapuščeni lopi nedaleč od moral zaslužiti $8.. —; kompa-uija jim je pa po $6. — o4trgo- vala za rabcTorodja, dlnamit in drugo. Kdorkoli je k uniji pristopil, je bil odstavljen. Hudo so tudi počeli s premogarji naje ti stražniki rovov. Najbolj žalostno je bilo pripovedovanje, kako so ti biriči letos junija meseca v neki gošči neusmiljeno ustrelili premogarja Aleksandra Breedlove. Ž njinvvred je bil samo 13 letni deček Willie Hodges, ki je stražnike jc-kaje prosil, da naj ne umore Breedlova! — Krvoločneži so pa dali nesrečniku samo še 1 minuto časa za pripravo na smrt, nakar so ga ustrelili. Prc-mogar Breedlove se je po prvem strelu z molitvijo na ustnih mrtev na tla zgrudil. Navedena poizvedovalna komisija bo o svojem delu in rezultatu poročala na pristojnem mesta v Washingtonu. Protest trgoVcev. Chicago, 111. — Veletrgovina Marshall Field & Co. je razposlala cirkularje nad 30,000 trgovcem čirom držav z naročilom, da naj protestirajo proti nameravani uvedbi carine na importirano blago, na podlagi ameriške cenilne vrednosti- A-ko bo ta način plačevanja carine uveljavljen, se bo moralo vse importirano blago od 33 do 100 odstw dražje prodajati. Governor obsoja prohibicijo. Atlantic City, N. J. — Guverner Edwards iz New Jersey je podal o današnji prohibiciji sle dačo sodbo: Naša prohibicija je izjalovljenje. Stavim, da i-ma komaj dvanajjstorica kon-gresnikov v Washingtonu prazno žepe (brez opojne pijače), ali da nimajo polne kleti žganja in šampanca. Prohibicija je merodajna samo za one, ki nimajo denarja. Ista pretvarja ljudstvo v lažni-ke in hudodelce. To poročilo je izdal governor Edwards povodom svoje ponovne kandidature, trdeč, da bo v prihodnje kandidat mokre s-tranke.- Ko je morilec v daljavi zapazil prihajajočo množico policajev in oboroženega ljudstva, se je naslonil na okno one koče in pognal iz puške krogljo v glavo; obležal je na mestu mrtev. Komični igralec Arbuckle bo morda obešen? San Francisco, Gal 16. sept. — Dne 22r t. m. se bo pričela pred tukajšnjim sodiščem zanimiva obravnava napram 14Fatty" Arbuckle, znanim komikom kino-gledališč, ki je na Delevski dan umoril 23 letno gledališko igrajo Miss J£irgvi ni jo Rappe. Začasno sestavljena porota je "Fattya" že spoznala krivim umora po drugem redu; kazen za tak zločin so ve-šala. Policija je dognala, da se je oni veČor na stanovanja t^cja, c igralca priredilo prave orcriV. Deset gostov (vdeiezeucev) "je baje izpilo 30 steklenic najboljše viške in mnogo šampanca. Arbuckle je tudi navzočo igralko Virginijo Rappe tako napadel in zlorabil, da je čez nekaj dni za tem umrla in še pravočasno povedala ime morilca. Fatty, ki premore nad milijon dolarjev je najel šest najboljših zagovornikov širom držav. Za obrambo bo vporaVd, oe treba vse svoje premoženje; poleg tega mu .bodo denarno pomagali še njfi®ovi tovariši —■ Igralci 41 letna žena, mati 22 otrok. . .Omaha, Nebr. 14. sept. — Tu živeča Mrs. Earl M. Rowray, stara 41 let je danes povila 22. otroka. Mrs. Rowray se je poročila še kot deklica, stara 14 let. Prvič je postala mati,ko je štela 17 Jet. Tekom zakona je bila 11a-vedenga poročena dvakrat; iz prvega zakona se je narodilo 20 otrok, iz drugega pa 2. Pred 4. leti se je ta junaška mati v drugič poročila z 20 let mlajšim mo žem, ki je očim cele kopice o-trok in oče dveh svojih lastnih. Brezposelnost vzrok samomorov. Dr. Robertson, zdravstveni komisar mesta Chicago naznanja, da se je meseca avgusta t.I. v Chicagu izvršilo 47 slučajev samomorov; 1. 1920 v tem času pa samo 28. V obče se je te samomore izvršilo iz obupa in bede povzročene vsled brezposelnosti. Letos je umrlo v Chicago prvih osem mesecev 21,149 oseb, lansko leto do 1. avgusta pa 25,369. grelci z več milijoni dol. o-brambnim skladom. Tukajšnji državni pravdnik ima tudi na razpolago neomejeno vsoto državnega denarja za to obravnavo. Izjavil je, da Arbnckla milijoni ne bodo rešili vislic, kajti postopalo se bo ž njim p o* postavi, če tudi je milijonar. Pri razpravi in obravnavi de-! beluharja Arbuckle, bo prišla^ marsikaka stvar na dan iz kro-» gov bogatih kino-igralcev tu-! kajšnjih bližnjih naselbin. ? Umorjeno Virginijo Rappe* so danes pokopali v Los Ange-; les, Cal. — ! .Državni dolg vseh narodov. New York, N. Y.—O. P. A- U8tin, blagajnik tukajšnje National City banke je na podlagi raznih podatkov izračunal, da znaša dandanes skupni državni dolg vseh narodov na svetu 300,621,609,000 (nad tristo milijard). Papirnatega denarja je v prometu za 000,000, vpotttevši Rubijo. Leta 1914, ali pred svetovno vojno so zuvaH ti državni dolgovi samo $43,889,000.000, papirnatega denarja je pa širom sveta krožilo za $7,527,000.000 Da je denarna valuta raznih držav v Evropi zadnji čas^tako padla, je pripisovati dejstvu, ker je za isto komaj 5 odst. pokritja v zlatu. Kolumbovi vitezi bodo kupili: zgodovinski otok. • < ♦ • Na zadnji konvenciji tega reda je u.io sklenjeno kupiti 2600 štirjaških čevljev obsegajoči otoček pri Nassau na ba-hamskih otokih v centralni A- meriki. Ta otok je velikega zgodovinskega pomena, ker se jc na njem prvič ustavil odkritel^ A-merike, nepozabni Krištof Kolumb, ki je zaščitnik označene podporne organizacije. Kupljeno zemljišče na tem otoku bodo upravljala podrejena društva Kolumbovih vitezov iz države New York. , f Feldmaršal Buelow. Dne 31. avg. t. L je v Berlinu umrl znani bivši nemški feldmaršal Karol von Buelow v 75 letu svoje starosti. Pokojnik je bil v minuli sve- f tovni vojni najbolj priljubljeni general kajzerja; s svojo veliko armado je prihitel zadnje dni r 11a pomoč feldmaršalu Hinden-f bui'gu iui zapadli! iroliU; loutt brez uspeha. To je Buelowa du-" ševno in telesno tako potrlo,da je zbolel in umrl. Med številnimi vojnimi krivci je bilo tudi Buelovo ime zatožni listi. Buelow se je ved no izgovarjal, da ni od svoje lastne strani ničesar zakrivil, pač pa je izvrševal dolžnosti #0 svoje domovine. t£«r i f - < «. s ISSTNIOA UREDNIŠTVA tem opozarjamo" vse tlbpis-nike, da lia^pjji tazpravi gle&e koaveninega asCsmbtta po trditvi' a Vitfi/piin rrtoi ' laHko teoriea,41 bedni in stradajoči de keračijo mei; ^Vsakdo poc^eivoje hiiSljfenje V lepem in bratskem1 toiiU,iie pa1 s piredba-' civanjetn, Tbgahjcm) ali celo t pa onih seb'zafadi oi krtih *o9 ust tikalo'\ ! Oe lioce^} biti odkritosrčni, kar iero položite roko na svo- te. članov; 1 iz lelka Mathew Duller in 4 iz druStva naj se odraslega oddelka: Alojz Ver-z moSKim druatyi, žen- biščar, John Mustar, Frank In-uštva pa z ženskimi", tihar in Josip Kuhar. O teh smo v svrho volitve v " Glasilu "vže večkrat poročali deLeg, konvencije. Po mojem Doslej so že izmed naših vojnih rtinenju bi ee ta klavzula mora- žrtev pokopali v ameriški zem-la iz pravil črtati. Brezdvomno p? Bi(lleijia, Verbišearja, Inti- dt, lOclia.nie- & in^nasa ifednota v marsikate- jharja in Eiiharja. Pri slednjih adaiočide- ri naselbtpi moško in žensko jdveh je zanimivo dejstvo, da 4rustvt>, ki sta posamezno oba sta bila oba pokojnika prepelja pr&fhajhna, da bi mogla poslati svojega zastopnika in tako -se bo zgodilo da bo mogoče oba ncfoti. Kritika je le tedaj na megth, f o ni žatjiVa-; nasprfct-ncfti slučaju 1 pa lahko zaneti sptfr nifck! dvema strankama in tudi več. Po priobčitvi dopisa, ozir. oklica_>obr. Paniana, smo dose-dajHse "pro" in "kontra" odgovori dobesedno priobčili, da-se; nato "ne bo zopet predbaciva-lo.»'♦ruske'.' cenzure. J Dobri fjVibo in na podlagi ur^' (JtiteRfltor ^Miroma kon-voBciie^hiču jb iz skupne, to'je iz potem spi^uwi glasovanja preklice. Toreji nrtj se zOpet v znamenju bratoJ jubja j vzame enakopravnost, manjšim. in: oddaljenim drjištvoi^i s tem, da se nanje nalogi pre^zeiii * del finančnega br^piena, ki ga povzroča kon-. venpijaj Sobra^.J. Panjan in drugi dui)isniki iz Jolieta v st. 3C,f(jlabua' trdijo, da se jim godi, krivica in da je njih enako-pi#vm>$jj.,ogrclžena, ker bodo dyloi s prihodn jim lelojn.-J]onej niti vinarja več, kitf drugega dru- -1 ly.S. K. J.,. In, vendar se YtiiqtL to zdi enakopravno?-K^jmore zato član, ako slučajno k, društvu, ki je od-t'^. od troh) na koh Vfenciji, katera bi vam bila odvzeta, ako se oino-goČi zastopstvo vsemu članst-Vu enako. Sobrat'Oregoric trdi v svojem dopisu, da se teh vsiljivih! delegatov ni na konvencijah prav nič pogrešalo^ Prav rad verujem, saj ravno to je varok, ker ne želite Jiase navzoenoeti, da se je prč^lo' delovati na to, da se naše zastopstvo onemogoči. Sem zato, da se £ri zastopstvu ne deli nobenih privilegijev ali prednosti, naj si bo že malim ali velikim društvom. Težko je pa urediti zastopstvo tako, da ibi s>teJo natančno po številu članstva, kajti v tem l . , i • \ i * Ji I c • '. -■»«-«-.■_» .A. „ H.- • . . i jto^gj^timrti ^ ; ■ ^ \ ^ , iv«! • e. o )ji bilo lU'cogromiio brguie na v-sako organizacijo. Po današnjih pravilih je doloČeso, da sme društvo ki šteje najmanj 50 članov poslati svojega lastnega zastopnika in ko bi se število delegatov množilo za vsa društva po tem številu bi nekatera dhištva lahko .poslala do deset delegatov; ni treba še posebej povdarjati, da bi bilo tako šteVilo nesmiselno in tndi nevzdržno. Mogoče bi se >1o1a ____J^rfAT _ rJt. in članic. Ali bi ne bilo bolje, da bi takšna dva društva voli na na en in isti dan in z enim in istim paraikom, ter skoro tudi na en dan pokopana. Iz Gilber ta Minn., se nam poroča, da se sept. t. 1. vršil krasen vojaški pogreb pok. vojaka Fr. Intihar-ja, starega 22 let, člana dr. sv. Alojzija, št. 161 Gilbert, la delegata oziroma ddegatinJ^Jg^ bil ubit ^e 10. okt. jo iz svoje srede, katerega bi člani in članice poznale, 'dele-1 Due 5- se je pa v Cleve-gat ali delegatinja bi bi pa tu- vr^1 vojaki pogreb za di,bolje poznal (a) želje in po-trebe društev t Z bratskim pozdravom do vseh članov K.S.K. Jodnote. Matt Leakovec. tajriik dr. sv. Jožefa st. 1?2,-.K.S.K. J. , NAZNANILO. Iz urada tajnice dr. sv. Barbare 8t. 92 Pbgh., Pa. Naše društvo je imelo svojo redno sejo djie 11. septembra, .. i. ^lrlh^eno. da našim pokojnim sobr. Josipom Kuharjem, prostakom baterije A. 77 trdnjavske artilerije AEF člana društva sv. Vida št. 25 K. S. K. Jednote. Pokojnik je bil star za časa smrti 20 let, rojen v Clevelan-du dne 21. avg. 1897. Umrl je na Francoskem bojnem polju dne 2. nov. 1918. V Clevelandu zapušča žalujočega očeta Josip Kuharja ter tri sestre: Josipi-no Kuhar, Rozi Brinovec in Mary Kovačič. H-t M*. ' V neko organizacijo, ki dovoljuje svojim postajam le enega delegata, pa naj si bo že postaja velika ali pa majhna, ampak t i-delegat je imajo potem število glasov po številu članov katere zastopajo, tako na primer : delegat ki zastopa manj, kot 'sto članov hna le en glas potem pa na vsakih sto članov po en glas več, noben delegat n0 more imeti več, kot pet glasov. Nevem zakaj bi se temu poddben sistem ne mogel- vpo-rabiti tudi pri naši Jednoti? Oe računamo da delegatje stane * io mnogo denarja, med tem ko bi glasovi ničesar ne stali, — vidimo da bi imela Jednota veliko gmotno korist od takega sistema, članstvo bi pa bilo lahko bolj enakopravno, zastopano. ■ jeev zniža p/ietppnijio \ i|» " društvo, to se je ukrenilo zaradi slabih delavskih razmer. Ker ,je v naši naselbini še dosti žensk, ki bi rade postale članic« našega društva, pa so, se bale zaradi prevelik^ stare pristojbine, zaradi tega smo pristopnino znižale, da ista znaša le nekaj čisto malega. Tudi prosim članice, da bolj redno prihajate na društvene' seje kot do sedaj in da svoje prispevke (asesm.) to<$ho pla-' čujfeteV^z-4e bom v teh ozirih ravnala strogo po dmštvenih pravilih. Toliko v pojasnilo in ravnanje našim članicam. . Marija Novogradec, tajnica. ZAHVALA. Is urada društva sv. Frančiška Šaleškega it. 29, Joliet, 111. Nižje podpisani uradniki se zahvaljtqemo cenj. društvu Sv. Jožefa st. 58 K. S. K. J. m Marije Pomagaj št. 79, K. S. K» J. v Waukegan, Ill., za oskrbo pogreba, katerega ste priredili našemu pokojnemu sobratu Josipu Mežnaršič. Posebno zah-yalo izrekamo odboru št. 53, ki je preskrbel, da so Člani po noči pri mrtvaškem odru čuli. Zatorej je pri taki priložnosti tudi naše društvo pripravljeno Vam na pomoč priskočiti, kakor ste Vi nam storili. To M u< tM V iKiueicjm t Ali je res pra-, Oiorajo ehani takil^ drnit^v ulačpti dvakrat ali trikrat takp vj^ok.0 copOr. če hu-čejo. bj^i j^aMppani na konven-ciji^jk^t ^a člani onih društev ki nahajajo v bližini konven-i vu^st a i Ali?,mar. nismo* vs^.^lai^ ^io, iu-i^te .organizacijo, ^Vwec.&.S.K.J, t.Kon-vencije j^tj nevrgyq ^»di kakega posameznega il^na,,niti.z^r radi kaJteja^ posameznega društva. amf»aik zaradi e^lokupne-ga idanst^. zato pa fafti tii čis-tonič^gJ^j čisto nič.inaui pr^u-^flr, tudi f^ nakdo tri sto članov naj bi smeloTposlati dva delomatn, ka-ter^ f ni. tiniela 4 gla- ■*ove4 in itafco dalje. Po mojem iiineigu. bi bil na?ai kaierim je tyith ^akorefe*v wy^ta. vsa--ig^žndst: biti renrpzentirana-zasjapti&iji ;,»arkon-cijah, in ko so ta društva p. so jim Naložile kpnvencije^ pa hotels biU wstavm* fflS rala poseči globoko v dru M J orauvtffr.skhi^, 'ki*;ga fe' - : nja 'keoteBcija sicer vedoma uriniba v sedanja pravila. Kot znano,i: je zadnja konvencija sprasieJsa^ieiwko^^kopravneaU kar bi si vsak wrfjan tolma- primoya.Ma, l».n»y?ejEi všef čil tako, da so v.vseh'Je^lnoti^ nlh ij^JJ^v^h jjn ženske* p^pofe^in^ jednaki; .^mp^fc če V&jpo da; temu ni tako, kajti elenTVtioč^ o blagajno, na člansivo pa ka 14. A. v Jednotinih pravilih pil našega obrala ifaj^b^^ii > if Ww dr. ui tvsk.j. ŽaJf da ne moremo danes o-belbianiti slike našega pok. sobrata-vojaka Josip Kuharja, ki je pa kot zadnji ameriški Slovenec in zadnji naš Član padel na Francoskoni ubit od sovražne krogi je dne 2. nov. 1916; torej šamo 9 dni pred sklenjenim premirjem. Kakor znpno, je naša Jednota ....... - - , . . tekom minule vojne izgubila 5jRomagne pokopališču, ki je ve- iiui\ftt fea pokopali na zelo slovesen način na Calvary pokopališču. Bodi mu ohranjen časten spomin! Pok. sobr. Kuhar je imel pri vojakih več znancev in pri jate Ijev. Eden izmed teh, Mr. Wm K. Kirkwood v Grand Rapids Mich., je 8voječasno pisal nje govi sestri Mrs. Rose Brinjevec daljše pismo, iz kojega posne mamo razne vrline svojega po kojnega tovariša in zadnje tre iiotke njegovega življenja. Pi amoi posneto iz 44A. DM slove med drugim tako-le: <4 Grand Rapids, Mich Draga prijateljica: — Kot sem omenil v svojem za dnjem pismu sva bila jaz in Joe tovariša na fronti, skoro ves čas, kar se je nahajala naša armada na Francoskem, in tore, je prav naravno, da si včasih razložimo svoje družinske zadeve. Ker si ti pogosto njemu pisala, je tudi oi\ tebe večkrat omenjal, tako da sem se včasih šalil z njim, da začnem tudi jaz pisati tebi. Tako mi je nekega due predno sva šla na fronto, dal tvoj naslov in rekel, da slučaju če se njemu kaj zgodi, naj tebi naznanim, on pa bo enakem slučaju naznanil mojim In mene je zadela težka usoda da sem naznanil novico o njegovem padcu vaši družini, namesto, da bi on naznanil mojo smrt moji mamici. Vrjemite mi prav iskreno, da nisem napisal tega pisma, da bi vam klical v spomin žalostne trenutke, skozi katero ste živeli, ko vam je bila prvič naznanjena novica o smr ti Joe-a. Jaz sem tedaj tudi, tebi sporočil to vest da ti izrazim svoje simpatije in da te zagotovim, da je Joe umrl kot junak in kristjan. Opravil je svojo velikonočno dolžnost in je zopet dobil odvezo en teden prej prodno je bil ubit, in .prepričan sem, da je bil spodobno pripravljeni umreti. Kar se pa tiče dneva njegove smrti, ne morem natančno vedeti, kajti na fronti nam je bil vsak dan enak, tako da smo kmalu pozabili na datume in dneve. Toda zdi se mi, da je bilo 28. okt. 1918. kajti na večer JJ., t,j<7;<*«'• noiiiagiu, jauk nam" regimenta pokopati vee mož, in Joe ter neki drugi fant, ki je bil s tvojim bratom, je bil pokopan na malem pokopališču, znanem pod imenom ♦Madeline farm', kakih 10 milj od'mesta Montfaucon, Francija. Zdi se mi, da ko je bila vojna konenna, da so jih premestili in da sedaj počiva tvojJbrat v mirodvor posvečen a-im. padlim junakom Iz e-Meuse bitke. Joe je bil takoj ubit ko ga je zadela kroglja. Kroglja je bila avstrijskega izvora. K$t vojak je bil ranjki Kuhar neprekos-ljiv in v veliko tojažbo mislite* da je umrl v boju za1 veliko dobro stvar,in da ni umrl zaman. Kot mož je bil med n^jbojjšiipi^ odkritosrčnimi prijatelji in to-varši, kar sem jih še kedaj imel in kar jih še kdaj srečam. Bil je prijatelj vsem, njegova smrt je povzročila veliko žalost med topničarji cele baterije. Bolj postrežljivega in plemenitega moža bi teško kje dobil. Bil je mož, ki se ni nikdar ogibal svojim dolžnostim, in na katerega smo se lahko zanesli tekom težkih bojev. V kratkem si je pridobil spoštovaje častnikov kot pred svojo smrtjo so ga začele nadlegovati noge, in da ni bil pravi vojak, tedaj bi šel tedaj v bolnišnico. Svetoval sem mu in ga prosil, da se odstrani s fronte, in da se naj poda v bolnišnico, toda on ni hotel ničes-sar slišati rekoč, da je njegova dolžnost biti na fronti in osta ti tam do zadnjega. Pomniti mo rate, da smo se tedaj zavedali, da vojna ne bo več dolgo trajala in' da on je hotel biti v metežu do zadnjega. Jt' ' je Wr£ pri fhntca™ Thierry, Veal? v Toulou »ektorju, bil je v krvavih bojih pri St. Michielu in v Argon-skih gozdovih,ne da bi dobil kje najmanjšo prasko. On je upravičen, oziroma ste upravičeni vi sedaj do zmagavaIčevega tra ku s štirimi zvezdami radi velikih bitk, katerih se je udeležil. Teško mi je povedati vse podrobnosti v pismu kot bi rad, toda gotovo se snidemo nekega dne in tedaj bom skušal vse podrobneje razložiti. Po premirju so nas poslali v Nemčijo, kje smo bili nastanjeni v bližini Ko-blenza do 10. julija, 1919. V Ze-dinjene države sem se vrnil 1. avgusta in bil odpuščen iz službe 5. avg. v Camp Sherman. Rane nisem dobil nobene tekom vojne, samo na eno uho sem deloma oglušil, toda upam, da se bo tudi to popravilo. S tem končujem svoje pismo in upam, da vam nisem povzročil nove žalosti, ker sem le storil, kar sem smatral za svojo dolžnost napram najdražjemu prijatelju, ki sem ga kdaj i-mel. Vaš iskreni Wm. E. Kirkwood 508 No. Lafayette Ave. Grand Rapids, Mich. Pozdrav I. F. strani sveta^Balje imamo tiifoi*
  • zopet oglašam s par vrsticami. Vrofeina še precej dobro pritiska po celi Kaliforniji, ki je seveda nadležna človeku, izvzem-ši nam stanovnikom v San Fra-nsisco; tukaj namreč hladen morski veter nepretrgoma vleče in hladi vroče ozračje celih šest mesecev vsako leto. Pri tem je največ vredno, da veter piha najbolj vroče mesece in miruje 3o zimi, tako da je — brez vsa-co šale — po zimi mnogokrat topleje brez vrline suknje, nego meseca julija s suknjo. Dasi ljubimo veter, ker nas hladi je pa vseeeno velika nadloga, dokler se ga človek ne privadi; posebno je ta oster veter škodljiv za one, ki imajo bolj slabe oči; to povztoča, da skoro polovica ljudi, dospevbi semkaj iz drugih p?y.j fiii sitvj. nosi jXtiui tu rojenih nosi'pretežna večina očala, kakor pa v kakem drtigem ameriškem mestu. San Francisco je največja prometna centrala na pacifieni obali in sploh na zapadu. Industrija po tovarnah sicer ni tolika, ker so vse tovarne bolj majhne z okrog 100 delavci; največ ljudi je zaposljenih v pristanišču (okrog 12,000) kamor prihajajo parniki in ladje iz vseh GRADBA HIS IN GARA2. Čemu so stanovanja tako red- • ka in draga, lahko, posnemamo iz sledečih podatkov: Komisar delavskega statističnega urada zatrjuje, da se v Ameriki ljudje bolj zanimajo na zgradbo garaž, kakor pa hiš. Leta 1920 se je v Zdr. državah v 196 večjih mestih broječih nad 35,000 prebivalstva zgradilo 68,637 hiš za eno družino in 5402 hiš za dve. Za vse zgradbe se je izdalo $1, 204,490,764. Skupno prebivalstvo teh 136 mest znaša 34,572, 904, ali 32.7% izmed celokupnega prebivalstva Zdr. držav. Stroški gradbe hiš za eno družino so znašali $296,124,663 ali samo 24.6% izmed skupne vso-| te. Zdaj šele pride zanimivo število na plan: Leta 1920 se je zgradilo raznih nosili hiš za 81,103 družine, med tem ko se je v ravno istem času postavilo 93,12i novih garaž za avtomobile. OŠABNA IN ZLOBNA HI6NA GOSPODINJA. Pred nekaj dnevi je v Alameda, Cal., živeča bogata vdova Mrs. Katherine Zepada iz zlobnosti zažgala svojo lepo hišo samo radi tega, ker se niso hoteli stanovalci iz hiše seliti. Poslopje je do tal zgorelo. Ošabna hišna gospodinja je ta slučaj takoj naznanila policiji rekoč: "Ker je bila hiša moja, sem imela popolno pravico isto zažgati; vesela sem le da sem s tem pregnala one stanovalce na cesto!" Koncerti v bolnišnicah. Družba sv. Kamila v Jolietu je stopila v doti ko z raznimi godbeniki in pevskimi društvi iz mesta, da bi se kako nedeljo mesecu priredilo brezplačne koncerte v razvedrilo bolnikom bolnišnice sv. Jožefa in Srebrnega križa. Tej prošnji se je odzvalo že dosti godbenikov in pevcev. Prvi koncert se je vršil predzadnjo nedeljo vbolni- " v;. j } <* ^AZNfsODI~OD VIŠKE?" Te dni smo prejeli naravnost iz države Kentucky od neke tovarne žganja cel vagon praznih "whisky" sodov oo 50 g&m. Ti sodi so bili izpra^ujc-ni še le pred dvema tednoma in so sedaj pri nas na prodaj. Cene zmerne. Oglasite se pri: Anton Nemanich & Son 1000 N. Chicago, St, Joliet, HI. —•— r « W Tm T, "STARI IN MLADI'. TRETJI DEJANJE. v ^ ^ (Nadaljevanje.) BLAŽE (vzame Metkino prtljagoJ.Pojdiva! Pojdiva, kakor t iz Sodome. Še ne ozrl se nikar, Metkal (Prime jo za roko in tegne za seboj.) . ! 5. prizor; — šepat, Mica. ŠEPAR. No zdaj imaš drvošec! MICA. Kdo bi si to mislil! In jaz sem z očetom še govorila včasih o drvošcu. : ŠEPAR. In — ? MICA. Rekli so vselej: Bomo že naredili, tako da bo prav. ŠEPAR. -Saj bo prav, a ne za naju. Vedel sem, da Metka ne jx)jde prazna od hiše. Najmlajša je. MICA. Da sem se tako motila. ŠEPAR. Zdaj pa tudi veš, kaj nama je storiti. Govoril bom odločno besedo. MICA. To so oče neumno storili. Sami so si odstrigli vsako pomoč. Čuj gredo! (Po veži se čujejo počasni koraki. France reci jim ti, kar misliš. Saj veš, da je za hčer sitno. — Od dvori Šča sem gredo. Torej niso bili v vasi. 6. prizor. — Prejšnja, Jamnik. . JAMNIK pride in položi svitek viter na klop.) Hembraj, endar. Kaj takega se mi pa še ni pripetilo. (Sede), Na parobek m sedel, da bi se odpočil, pa sem zaspal. Ko se zbudim je bila ema okrog mene. — Seve, ponoči nisem dobro spal, pa me je remotec podnevi zmogel. (Molk). Kaj pa vidva, da se tako dr-ita? Ali vama je prišlo kaj navskriž? (Molk.) Ali imam kaj ve erje? ŠEPAR (z majhnim premagovanjem, pokašljujoč). Oče, takole sva sklenila — mislim — da ne boste zamerili, če vam povem, da.....No, pa saj sami lahko izprevidite. JAMNIK. Kaj pa.....? ŠEPAR. Domov bi šli, nazaj 1 JAMNIK. Kam domov! K sinu T \ J ŠEPAR. K sinu, da! JAMNIK. Jaz — k sinu, ki me je zapodil? Pa ne samo zapodil, naravnost ven pahnil. Kako to misliš! ŠEPAR. I — no, France je bil pri meni in mi je rekel, da vas rad zopet nazaj sprejme. (Mica vzame šivanje in se zatopi vanj.) JAMNIK. Lepo je od njega, če se kesa. Toda — moja noga ne bo prestopila praga njegove hiše, dokler bo on gospodar v njej. Nikdar! ŠEPAIJ* Midva pa le želiva, da bi šli. JAMNIK (iznenaden). Vidva? Želita? MICA. Saj bi vam bilo doma lepše, kakor pri naju. Imate čebeljnak, lepo sobico .... -mm JAMNIK. Pod streho! ŠEPAR. Kaj potlej? Pod streho smo vsi in ubožci naj Boga zahvalijo, da niso pod kapom. JAMNIK. A — tako? Vidva sta se me torej naveličala? liada bi se me iznebila. Morda sta celo Franceta napravila in naprosila, da naj me vzame nazaj. Tako? ŠEPAR. Povem naj kar naravnost. Prostora nimam. Če pride kak znanec k meni ali žlahtnik, nimam ga kam dati. Pa zakaj ne bi šli domov? Tega ne razumem. Pomagajte si! V stiski se mora človek z vsem zadovoljiti. JAMNIK. France, povej mi.ti odkrito, ali bi šel ti nazaj v hišo, iz katere so te z rokami ven vrgli? 1 ŠEPAR. Šel ako bi ne imel nikamor drugam iti. JAMNIK. Ali jaz nimam nikamdr iti? ŠEPAR. Kaj vem tisto! Jaz vem samo, da pri meni ne morete biti. JAMNIK (s tihim udanim glasom). Mica, hči, kaj praviš ti k temu ? MICA. Kaj hočem reči? ko nimam besede pri hiši?! ŠEPAR. Res, oče! Ni.drugače. Ko bi ne imeli nobenega zave tja, gotovo bi vas še pridržala. Tako pa imate prosto pot domov. Če nočete.....Kdor noče, ne godi se mu nobena krivica. JAMNIK. O hči, o zet! Godi se mi krivica. (VstaneKakor gotovo živi Bog v nebesih, godi se mi krivica. ŠEPAR (grobo). Od najine strani nobena! Do moje hiše nimate nobene pravice in jaz do vas nobene dolžnosti. JAMNIK. In ti — Mica? Ali nisi moja hči, moja kri? Molči g f ŠEPAR. Nikar ne nergajte! Pojdite, pa je! JAMNIK. Saj grem, saj grem. (Med vratmi zaihti).0 Bog, kdaj sem to zaslužil? (Odide). 7. prizor. — Prejšnja. ŠEPAR. Ej, cmerite se če hočete! Vraga! Kaj je meni teh komedij treba? MICA. Spotoma se pomire, pa krenejo domov, le vrjemi! ŠEPAR. Jaz pa se grem malo naslonit. Ob desetih me pokliči. . ' MICA. Ali imaš spet kako pot? ŠEPAR. Ne daleč. Pridem še pred jutrom domov. K nekemu znancu grem z važnim naročilom. MICA. Ah, France, zakaj ponoči, zakaj spet in vedno ponoči? ŠEPAR. Povedal sem ti že da se ne vtikaj v moje reči! MICA. Kdo naj se drugi, kot žena? Kar delaštne more biti pošteno. ŠEPAR. Molči! Jaz že vem, kaj delam. Ko bi ženske znale jezik za zobmi držati, kdaj bi ti bil že razložil. Pride pa časJ, ko ti bo vse jasno. MICA. In bo morda že prepozno! ŠEPAR. Ne draži me! Pokliči me ob desetih in mir besedi! (Odide). 8. prizor. — Mita, potem Metka in Blaže. MICA (podpre glavo z rokama). O Bog, kako se godi pri nas! Zopet celo noč ne bom zafisnila očesa. Pa enkrat mu vendar hočem povedati, kaj slutim. Naj se zgodi kar hoče. Po noči se ne delajo nobene kupčije, če so poštene. METKA (vstopi počasi in boječe). Sestra, ali si sama? Saj je prav. Nič ne kliči moža! (Blaže stopi za njo). MICA (iznenadena). Kaj pa ti nazaj? METKA. Neka slutnja me je prinesla nazaj. Čuj, preje sem 21. SEPTEMBRA 1921, " mm rekla, da je drvošec moj. In res je. Pa jaz stopim. ^^^_ MICA. Zakaj? METKA. Vidiš, vpričo botra so mi oče dali drvošec in v-pričo botra ti ga odstopim, samo da bosta z očetom lepo ravnala. Po poti me je spreletela skrb da ne bi oče radi drvošča trpeli. Ti si bila nejevoljna — videlo se je — ko sem povedala, da je drvošec moj. Mica, lepo te prosim, potrpita z očetom in imejta zk plačilo ta drvošec! Nič jim ni treba praviti! Velja med nami! MICA. Zdaj je že prepozno. METKA. Kako prepozno ? MICA. Očeta ni več tukaj. / BLAŽE. Kam ste ga dejali? MICA. Šli so domov menda. METKA in BLAŽE. Domov že ne. MICA. Potem pa ne vem kam. BLAŽE. Ali ni prišel nazaj? Lej ga Jemejca. MICA. Kaj bom govorila. Moj mož jim je odpovedal sta novanje, ker mu je France sam rekel, da jih rad nazaj sprejme Ijaz nimam nič pri tem. M KTKA. Kaj ? Mica! In ti si to pustila ? Ti, ki lahko veš, da oče več ne stopijo v sinovo hišo, za nič na svetu? BLAŽE. Zagnali ste reveža na cesto, potemtakem. MICA. Ne morem pomagati. METKA. Kam so šli, povej?! MICA. Kaj jaz vem! METKA (vedno glasneje). Ka mso rekli, da pojdejo? Povej! (Prime se za glavo). O Bog, sivega očeta — po noči — izgnati ! MICA. Kaj ženeš glorijo? . METKA (teka sem in tja). Kje so„ kje so? (Stopi pred Mi-co). Ali si ti — kaka hči? Ali te ni sram? Kam so sli l^ogi oče? MICA. Glej, da ne pride mož! BLAŽE (prime Metko za roko). Metka! Metka! Pomiri se! Jaz pa vem, kam so šli! Pojdi z menoj, pojdi! METKA. Kam? Ah kam? (Zajoka). (Pride Šepar in jih ozmerja). BLAŽE. Jaz vem. Pravim ti, da pojdi z menoj. (Potegne jo za sabo). METKA, (med vrati). Odslej za naprej te ne spoznam več za sestro. (Odide). (Zavesa pade). IZPREMEMBA: Mesečna noč. V ospredju obrasteno skalovje. V ozadju se po malem dviga hrib z goščavo. Na skrajni levi med drevjem Zapuščen malin s suhimi rakami, žlebovi in na pol razdejanimi kolesi. 9. prizor. — Jamnik. JAMNIK. (Pride počasi in se ustavi ob veliki skali.'Ogleda se). Ali sem že tukaj? Tako hitro, kakor bi me vešče prinesle! (Ozre se na levo kvišku proti malinu). O, pozdravljen stari malin, moj zadnji dom. (Nasloni se na skalo). Razdrt in zapuščen ležiš, kakor je razdrta in zapuščena moja duša. Samo poko ja te prosim, miru ..... večnega miru.....(V malinu se skozi okno nad rakama pokaže luč)r Luč — Bog — kdo je notri? (Gleda v malin, kakor okamenel>t*Ali si ti, duša očetova? (Luč zopet zgine.) Kam greš? (Sunkoma). Ti blodiš od kraja do kraja. Kje si? Kam si izginila? O, prikaži se mi! Ne bojim se te! Oče, o2e, pridi in poglej me v bedi! (Luč se zopet prikaže). O duša, v podobi luči, sveti v temo! Nikar ne izgini! (Kramljaje kakor bi imel očeta pred sabo). Ali smem k tebi! (Prestopi se in zopet u-stavi). Ah, oče poglej kako sem ubog! Sam sem, sam na svetu! Sin in hči sta me zavrgla. Kaj sem storil tebi da me Bog tako kaznuje. Ali te nisem ljubil in spoštoval? Če sem te kdaj razža-111, glej, prišel sem te prosit odpuščanja. (Poklekne) Oče, odpusti! (Zajoka). . 10. prizor. — Prejšnji, Blaže in Metka. BLAŽE in METKA (prideta od leve). BLAŽE (vstopi k Jamniku, skloni se). Jemejec! (Jamnik se ozre). Verjel sem, Metka! Oče so.—Kaj pa delaš tu? (Jamnik vstane). In sam? ' • METKA (objame očeta, rahlomilo) .Oče, kam ste šli? JAMNIK (kaže na malin). Glejta, glejta luč, dušo očetovo! Ali vidita? (Oba se ozre ta Metka zdrsne in se oklene očeta). BLAŽE (začuden). Kaj pomeni to?' JAMNIK Nič se ne boj hči! Očetova duša išče pokoja. Molimo zanjo! Oče naš ..... (mrmra). BLAŽE (nepremično opazuje in govori predse.) Jernejec, bodi moder! Očetova duša je v nebesih telo pa v zemlji. To je luč navadna luč. Pa kdo je zašel v ta malin? METKA. Očka, pojdimo domov! Mene je groza. Morda so razbojniki. BLAŽE. Metka, pametno govoriš. Vesta kaj (obrne ed proti njima), človek je notri. JAMNIK. Kdo? In ob tem času? BLAŽE (udari se po čelu). Jaz pa vem, kdo je. O svet tatinski! Zdaj sem 3e spomnil. Limanice in precepe imam shranjene v malinu in kak fantalin jli je prišel krast. Nič drugega ni! In zdaj jih pripravlja za jutri. Čakaj nepridiprav! METKA. Kdo bi si upal? BLAŽE. Tatu je strah, kakor psa sram. (Ugiblje). Pa kdo bi bil? Korenov — tisti smrkavec stika vedno za ptiči. Ali pa Mrakov?.....Čakaj! (Jamniku in Metki). Sedita prav mirno na to Skalo! Jaz pa se po goščevju splazim tja do malina in po rokah do okna. Da ga le spoznam. Račune boVa napravila d0marWnr T-v ^ K' K-.' " ..T ........ ■■■ JAMNIK. Tesko, da bi bil samo eden. BLAŽE. No, če jih je več, še boljše! Ujel bom še več ptičev obenem. Kar lepo mirno me tukaj počakajta! Pridem kmalu nazaj ! Tam se ne bom nič oglasil in prerekal. METKA. Kaj če vas zasačijo? BLAŽE. Ne bodo me. Zasačil jih bom jaz, ne da bi opazili kdaj in kako. Meni je malin dobro znan. Lepo sedita na skalo in počakajta! (Izgubi se v hrib in goščavo). 11. prizor. — Prejšnja razen Blažeta. _ METI^A (ko sedeta z očetom na skalo drug poleg drugega). Očka, kaj so vam storili? O, brezsrčni ljudje! (Objame očeta čez rame). Zdaj pojdite z mano. Z botrom sva se že domenila. JAMNIK. Pa kako sta vedela, da sem tukaj ? METKA. Boter so se spomnili, da ste nekoč rekli: kar v stari malin pojdem. Tudi jaz se sedaj spominjam. JAMNIK. Da, bilo je še doma. METKA. Pa kaj bi v malinu sami? (Dalje sledi.) i (Dalje.) Po veri so bili naseljenci A-kadije sami katoličani, ki so na svojih obširnih farmah mirno in srečno živeli, Ker so zahrbtni Angleži Akadijce hudo zavidali, so jih obdolžili zarote napram vladi in da so prevee vneti z Francijo. Posledica tega je tyla, da so Angleži sklenili s silo pregnati mirne n«r seljeuce v Akadiji, kar so tudi Pitt je namreč napel vse svoje za obnovitev vojne, da se nad Francozi maščuje. V ta namen je odredil tri ekspedecije,-prvo proti Louisburgu, drugo proti trdnjavi Duquesne, tretjo pa proti Ticonderogi in Crown Pointu. Julija, 1758 so Angleži že obkolili Louisburg z 14,000 možmi. V tej zmagi so ujeli tudi 5600 Francozov. L. 1760 je angleška vlada izdala na sledeči način izvršili: Na pe- ukaz, da se mora trdnjavo Lo-tek dne 5. sept. 1755 je prišel suiburg do cela porušiti, tako ukaz, da se morajo vsi stano- da ni preostalo od nje drugo, valci* (stari in mladi) isto po- kot razvaline, poldne zbrati v cerkvi vasice Meseca novembra 1758 so si Grand Pre, kjer bodo slišali Angleži podjarmili tudi trdnja-poslanico angleškega kralja, [vo Duquesne in isto prekrstili Temu pozivu so se vsi vaščani na ime Pittsburg v počast slo- v resnici odzvali, toda v njih večemu angleškemu državniku največjo usodo in poj^ubo. Wm Pitt-u Kralj je izdal odredbo,^ izgu- Dne g julija 1?59 ^ bijo Akadijci vso lastninsko ^^ kryava bitkft > ^ pravico do raznih* posestev m Igleši in Francozi pri Ticonde-smeii le denar n pohištvo. K Lrogi. Tedaj je angleški general sklepu so bili vsi proglašeni za Abercrombie z 16,000 možmi ujetnike angleškega kralja. Ta- napadel francoskega generala nepremičnim pridržati so si Montcalma; to je bila za tedaj koj po tej proklamaciji so ono po številu vojakov največja cerkev obkolili angleški voja- vojna. Na veliko razočaranje ki ter iztirali iz vasi mirne do~ 80 bili pa kon6no Angleži pre_ mačine. Okrog 6000 mož^ ženajmagani z veliko izgubo (2000 mož je obležalo mrtvih na bojnem polju.) Vojna sreča pa zatem ni ostala Francozom mila, kajti doživeli so le neprestane poraze. Končno so izgubili svojo najbolj važno trdnjavo Fronte-nac ob Ontario jezeru, tako tn-di trdnjavo Niagara, katero je zavzel Sir William Johnson. Bitka na Abrahamovi planjavi, Francozi ponovno poraženi Dne 26. julija so Francozi zapustili tudi Grown Point, teden dni kasneje pa Ticondoro-go. Angleški general Wolfe, ki se je odlikoval v vojni pri Lo-uisburgu, je vodil ekspedicijo proti Quebecu, tedaj najmočnejšo trdnjavo v Ameriki. Francoski general Montcalm je sprva uspešno branil to trdnja-vsko mesto, ležeče nad visokimi skalnati stenami. Iz strahu pred Angleži so bile vse strani trdnjave močno utrjene in zastražene, izvzemši ene, katero i.n otrok je bilo s silo odvedenih na več angleških ladij, katere so odplule proti raznim bližnjim obrežnim naselbinam in dalje proti jugu. Dasiravno angleški kolonisti teh novodošp lecev niso radi sprejemali v svojo sredino, so jim šli v Hedi ter stiski vseeno na roke. Številno teh francoskih izgnancev se je zatem naselilo v Louisiana K sklepu so kruti Angleži zpnetil i vse stare naselbine v P°krajini Akadlja, tako tudi lepo obdelane poljane, vsled če-^ar je ostala Akadija več let zatem sama pustinja. Vojna pri Lake George. Padec trdnjave William H«nry. Skoro dve leti je trajal ind odpor med Anglijo in Franei-jo, predno ni bila med označenima državama formalno vojna napovedana. Meseca septembra 1. 1755 je prikorakal francoski poveljnik Dieskau z 1400 možmi pred angleško trd- njavo Edward ob reki Hudson. ^ smatrali Francozi za nepri-Angleži so takoj postavili svo- Ltopno in nepPehodno. General je kolone v obrambo, pa so bili Wolfe je s svojo armado trdn- hudo poraženi; k sreči so se s preostalimi oddelki še pravočasno umaknili do Jurjevega jezera (Lake George) kjer so postavili obrambne zakope z drevjem in vozovi, da jim ni mogel sovražnik do živega. Po 5ur trajajočem boju so se morali končno Francozi umakniti; poveljnik Dieskau je bil v boju nevarno ranjen, ter odpeljan v' angleško vojno ujetništvo. Naslednje leto je francoski general Montcalm napadel tri trdnjave pri Oswego, tvoreče glavni dohod do jezera Ontario. Te trdnjave so si Francozi izlalika podjarmili in iste zažgali ; na ta način jim je bila od-puta pot do Velikih jezer. Me seca avgusta 1757 je general zbral skupaj 5600 svojih vojakov in 2000 Indijancev, s katerimi je napadel trdnjavo William Henry ob Jurjevem jezeru (Lake George). Bombardiranje je trajalo neprestano 6 dni, dokler ni trdnjava pacHa Francozom v roke. Francozi so sedaj postali gospodarji že o-značenega Jurjevega in Cham-plain jezera. Ko so Angleži bežali iz označene trdnjave, so jih v nekem gozdu še enkrat Indijanci iznenadili iz zasede, pri kojem spopadu je bilo 70 Angležev umorjenih navzlic prepovedi gen. Montcalm-a. Viljem Pitt. Moč Francozov p€*a. - Ko je leta 1757 prevzel vlado angleških kolonij v Ameriki sloveči Viljem Pitt, se jo sreča Angležem na boljše obrnila. javo Quebec oblegal cele 4 mc-fcece; vedno je čakal na ugodno priliko vpada. * Dne 12. sept. 1759 ko je bila zelo temna in meglena noč, je Wolfe srečno privedel svoje čete po skalnatih zajedah do A-brahamove planjave v ozadje mesta. Naslednje jutro so bili Francozi silno razočarani, ko so zagledali neposredno pred mestom do 5000 mož močno angleško armado pripravljeno za napad. V tej grozni bitki so bili Francozi do cela premagani; smrtno ranjena sta bila tudi general Montcalm in gen. Wol-I fe( (Francoski gei^raft Montcalm je umrl 13. sept. 1759; pokopali so ga v kapeli uršulin-kega samostana v Quebecu, kjer §e danes počiva. Dan pred svojo smrtjo je Montcalm še potožil: "Srečen sem da ne bom doživel padca Quebec-a!'* V Quebecu so pred leti postavili obema generaloma (Wolfe in Montcalmu) kraser spomenik z napisom: "Hrabrost jc obema povročila smrt. Zgodovina združeno slavo, potomci pa skupen spomenik.'' Po končani bitki na Abra-hamovi planjavi je padla trdnjava Quebec v angleške roke dne 17. sept. 1759; od tedaj je slava Francije v Ameriki za-temnela. Zgodovinar Greene zatrjuje, da se je od tedaj pričela prava zgodovina Združenih držav. (Dalje sledi.) Prosperiteta ugonablja več ljudi, kakor pa revščina. a* 4 i Lt g***- - . i,- - ■ ■rtsv Lastite Kn»*tk«>-Skm»t1* fertoK&ke Jedoote V Z4*«knih držarah tmertikih. COM N. Chicago St Ure4niitvo ki tfpravoištvos Telefon i04& JOLIET, ILL. «i teto TV. • .1. ................................^ .11.20 r......... »$2.00 ■ ......I r.... i* • •.«•••• < ..........«3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND €ARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of tie UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. _ Isttied every Wednesday. 1004 H CUcago St OFFICE: lii Phone: 1048. JOUKT. ILL. Subecription price: War Members, per year For NonmemberB For Foreign Ooootriet ...... . .X. • • o •••••• M........... .-,..».............. • .»•-•r.^ .......v...........,.flJ0 • • • • •fW" Nehvaležnost je plačilo sveta S kakim pompom, koliko glorijo in slovesnostmi ameriško ljudstvo pozdravljalo iz Francije dosje vojake nekaj mesecev po končani vojni. Sprejemali in pozdrav jali so jih vsepovsod kot zmagovalce in junake na najbolj slovesne naum Spominjamo se takega slučaja, ko se je illmojska divizija vrnila v Chicago. Vse jo drlo na postajo, da vidi m pozdravi nase junake, ali pa v dolenji del mesta na Michigan Ave. Na tisoče vojaštva je korakalo po glavnih mestnih uurah pod slavoloki, ob tribunah in med z zastavami okrašenimi Hišami. Godbe so igrale vesele koračnice in patrijoticne komade; ljudstvo jim je metalo rože na cesto in klicalo: "Hura! Živeli!" To je bil dan veselja za vojake, pa tudi za ameriško ljudstvo! r Vsa ta slava je bila pa samo navidezna, kratka m goljufiva, kajti marsikdo izmed vojnih vfeternov je danes bridko razočaran, da si predstavlja vse te minule slavnosti kot sanje. S kakimi občutki koraka danes kak Vojni veteran po krasni Michigan Ave. v Chicaguf? Brez denarja, brez dela, brez doma, brez pomoči, raztrgan in gjaden. Oj kolika prevara! To mu je v plačilo za njegovo velikansko požrtvovalnost za domovino, ko je zapustil svojo dobro službo in kruh ter se šel morda prostovoljno borit zoper sovražnika na Francosko. O ranjenih, pohabljenih in jetičnih veteranih, ki trpijo svo-.1e gorje po n**nih bolnišnicah in zavodih smo nedavno bolj na široko poročali. Da, te žrtve so v resnici omilovanja vredne. V gotovih ozirih so pa ravno tako vredni sočutja tudi njih zdravi tovariši. Prvi imajo sicer dom in zasilno oskrbo, med tem ko drugi gladni brez strehe in popolnoma zapuščeni po mestih tavajo. Bolj lahko je prestajati bolečine kake rane, kakor pa srčne bolečirie vsled gladu in pomanjkanja. Dandanes so v Ameriki v resnici največji reveži in najbolj omilovanja vredni dosluženi vojaki brez dola in jela. Od minule vojne jim ni preostalo drugega kot bridki spomini na strahote vojne; prazen žep in prazen želodec. Kaj mu pomaga še toliko zlatih križcev in kolajn za izkazano hrabrost, če nima od teh odlikovanj nobene koristi. Teh kolajn ne more grizti, če j se ga glad loti. ' Koliko časa že traja v Washingtonu debatiranje o zboljšanje položaja za veterane; o "bonusu" (priboljšku); a vse to so same obljube! Ako pride danes kak veteran kam vprašat za delo, mu pravijo, da nimamjo zanj mesta. Pri tem pa bogati tovarnar ne pomisli, da je naredil tekom vojne toliko milijonov dobička, da bi lahko temu bivšemu vojaku privoščil saj košček kruha. Ni torej čuda, da se teh nesrečnikov loteva obup in da jih je že toliko izvršilo samomore! V Chicagu je minuli mesec obupalo 10 veteranov in si končalo življenje. V New Yorku šteje armada brezposelnih bivših vojakov okrog 100,000. In vse to mirno gleda ameriška javnost in 400 tamoš-njili milijonarjev. Doslej še nismo čitali, koliko dolarjev je za ameriške veterane že daroval multimilijonar Rockefeller, Carnegie, Schwab i. dr. To so v resnici patrijotje kaj ne! Prizorov in žalostnih dogodkov iz današnjega življenja bivših ameriških vojakov je nemogoče natančno opisati. Ako človek vse to resno premišljuje, se mora zgražati na našo slavno vlado, ki med vsemi drugimi državami najmanj skrbi za svoje doslužene vojake. Po velikih mestih vidite na kakem vogalu ranjenega veterana v uniformi, ki prodaja Časnike. Še le pred Kdo je povzročal nemire v Zipafcu Viitiatfl? . * O vzrokih raznih stavk, poteku, posledicah in uspehu istih bi se dalo napisati celo knjigo polno gorja, osobito v rudarskih in premogarskih stavkah. To nam pričajo minule stavke zadnjih desetletij v Pennsylvaniji, Coloradu, Minnesoti in zadnja premogarska stavka v Zapadni Virginiji. Menda nobena izmed teh stavk ni trajala tako dolgo časa, kot slednja: skoro dve leti. In ta stavka še danes ni končana, dasiravno pišejo Tazni kapitalistični listi, da vlada ondi zopet mir. Kakor znano, so bili unijski premogarji v Logan in Boone okraju, W. Va., skrajno ogorčeni, ker so kompanije importirale toliko svojih privatnih stražnikov; navadnih barab in morilcev. Ti 44možje postave" so zadnji čas postreliii nad 40 nedolžnih premogtfrjev; celo njih družinam niso prizanašali. Zdaj, ko so se delavski nemiri v W. Va., malo polegli, je prišel na dan Filip Muray, mednarodni podpredsednik premo-garske zveze (U. M. W. of A.) in podal v javnost zanesljivo poročilo in podatke, kdo je povzročil nejnire z Zapadni Virginiji? Ko je Mr. M,urray obiskal in pregledal vse premogarske naselbine, W. Va., kjer vlada stavka, se je sledeče izjavil:4'Celo vprašanje je mogoče le tedaj rešiti, ko se bo našo državo zopet postavilo v vrsto ameriških državljanov iz vrste suženjstva. Za to je pa treba pred vsem odstraniti privatne stražnike zloglasne Baldwin-Feltove detektivne agenture, ki straži jo rove po neunijskih premogovnih okrajih. Brutalnosti in početja teh stražnikov napram omilovanja vrednim premogarjem je skoro nemogoče popisati. To niso stražniki, ampak navadni morilci. Ni torej čuda, da so po nekaterih krajih stavkarji pozdrav-* Ijali prihod zveznih vojakov, ker so pri tem mislili, da jih bo naše vojaštvo ščitilo pred temi ubijalci. Tu ni več varen ne starček, starka, žena, otrok, ali mož. Dne 26. avg. se je dosegel med stavkarji in generalom Bandholzem (poveljnikom zveznih čet) sporazum, da naj se, premogarji vrnejo na svoje domove, ker jih bode pri tem čuvalo zvezno vojaštvo. Stavkarji so izvršili svojo obljubo. Še na-' slednjo noč je udrla oborožena druhal Baldwinovih stražnikov v premogarsko naselbino Sharpies in je brez kakega povoda napadla mirne premogarje. v Isti veeer sta bila ubita dva unijska premogarja, dva pa nevarno ranjena. Takoj po tem napadu so ti stražniki natihoma zbežali v svoje šotore in pustili mrtve žrtve na mestu. Veliko krivde pri tem je pa tudi na strani guvernerja, ker je dovolil iinportacijo teh morilnih stražnikov po želji kompanij. Za časa stavke v W. Va., je vse ondotuo ljudstvo sočut-stvovalo in stalo na strani premogarjev. Ustanovile so se posebne družbe, sestoječe iz vselr slojev: rudarjev, železničarjev, trgovcev, farmerjev, zdravnikov in duhovnikov, kojih naloga je bila nastopati proti najetim krvoločnim Baldwinovim stražnikom; kajti mirno ljudstvo države W. Va., ni moglo prestajati, da bi jih kaka najeta druhal plačanih morilcev strahovala. Mnogo izmed članov te obrambne družbe je služilo v Franciji tekom minule vojne. Ti veterani zatrjujejo: "Mi smo se na Francoskemu borili za Ainerifco. Vrnili smo se domov semkaj v zapadno Virginijo. Na naše veliko začudenje pa moramo priznavati, da W. Va., ni več v Združenih državah. Mi se bomo zopet do zadnjega tukaj borili napram ničvrednežem, ki nam kršijo svobodo. Stali bomo zopet v bojnih vrstah toliko časa, dokler ne postane W. Va. zopet,pristna ameriška država!" Iz vsega tega je jasno razvidno, da-v premogarski stavki v W. Va., nemire najbolj povzročajo kompanije, ali kapitalisti, ki hočejo s silo stavko zatreti. — Kjer je denar, tam je namreč tudi sila in moč. Gorje onim, ki morajo vsled take sile trpeti! Ksfco so Ljubljanski 44 Slovenec'' Ustava je osnovni ■konstitucionalne države, na sebi je zakon kskor v&tt drug in so parlamentarne države, ki ustave v našem smislu niti ne pozna joy pa so vseeno vzor demokracije, kakor jo pr. Anglija, kjer zavzema Novodoboa dola. Friderik W. Nichols, ravna- no nezdrave, preveč zastarano in naravnost tiranske. 2e bolj odrasli otroci naj bi ne sedeli tcij šolskega okraja št.76 v Chi- J VC8 dan sključeno v malih šol-cngu je prišel letos na povsem Rkih klopeh, poleg tega naj bi novo, metodo učenja in šolanja1^ pa še doma rimčili pri knji- zatrjuje, da je godba za vzgo-|vo m njegove možgane. Otrok jo mladine ravno toliko veljav- uaj bi pričel od časa do časa na, kakor drugi navadni soli-1 samostojno misliti na podlagi ki predmeti: računstvo, zem-'učenja iz knjig, naukov učitelja Ijepisje, zgodovina itd.; k temu'^ prakse novodobnemu predmetu k mo-1 Navedeni šolski ravnatelj cen način učenja. Označene šole so že od znč^t- nekaj meseci smo na lastne oči videli na Randolph St. mostu v,ka prvega semestra t. 1. odpr-Chicagu pohabljenega bivšega vojaka v svoji opravi; bil je brez nog. Revež je sedel ob hodniku sredi mosta in s kapo v roki prosil miloščine. Bilo je ravno opoldne, ko se je čez most valila tisočera množica ljudstva. In veste, kolibo je ta nesrečni veteran nabral? Celih 15c: en nikelj in 10 bakrenih novčičev!— Tak prizor v sredini bogatega mesta Chicago je sramoten iu škandalozen za mestno, okrajno in državno oblast! ? V Bostonu, Mass., ,se je dne t. m. »a javnem trgu brezposelne kot sužnje, prodajalo. Ne za denar kot pred 70 leti, ampak samo za prežitek in obleko.Mec^temi modernimi sužnji je bilo na oder postavljenih tudi osem vojnih veteranov raztrganih kot berači. Eden izmed teh že ni,defal celo leto, drugi je pa dobival samo dvakrat na teden nekaj gorke jedi. In vendar pravijo, da je Amerika najbolj bogata dežela na svetu, bodisi na denarju ali z živili! Vlada Zdrtiženih držav je določila sedem milijonov dol. za Uredbo nepotrebne prohibicije. Ta denar mora plačevati ljudstvo davki. Ali bi ne bilo bolje za te milijone kupiti bednim veteranom obleko, obuvala, in živila! Vlgda ima še jia razpolaga in v zalogi velikanske množine vojnega provijanta in ob-bjbleke. Vse to se prodaja v izgubo bogatim trgovcem in v inozemstvo, namesto da Jbi se razdelilo onim, za katere jedila stvar namenjena in ki vladno podporo v resnici zaslužijo. 4 Da*, takrat so bili naši t Pomoij^>i!: ra po njegovih mislih prišteva- tudi zatrjuje, da godba, petje ti tudi ples. Vsled njegove od- ples utrjujejo razvitje mo-redbe bo letos v Lincoln, Oafc- žgano?, ali mentaliteto otroka ton Central in Washington so-1 Nft m na6in se namerava v o-h, ki spadajo v njegovo pod-[llih go|ah pri mladini uvesti ?a-ročje zavladal povsem dfuga- mozanpanje, brhkost in ljubezen do šole. te od 8:30 dopoldne, do 10. ure zvečer. Redni poduk v razredih traja samo do 3:30 popoldne; tedaj gredo otroci lahko domov če jim drago, ali pa lahko ( stanejo še naprej v šoli do ver eera. \ teh šolah je navedeni rav natolj odpravil vse domače naloge za šolarje, ker so take naloge največja nadloga za mladino; tako tudi ne bo v teh šolali običajnih skušenj; vse delo učenja se bo vršilo 10 v šoli. Od pol 4. ure popoldne do 1.0, jure večer se bo poučevalo mladino proste predmete n. pr? ročna rH* za deklice rokodel * t. v o-za dečke, godbo, tuje jezike, umetnost, dramatiko, telovadbo, igre, in narodne plese. Starišem je dovoljeno pri 0a3 TT^ka v okiipiranih krajih. korporazna in uničujoča" v* * L ; ' kriti- Ljubezen je sicer slepa; k sreči pa ni gluha in mutasta. • a ,Pri vsaki storjeni napaki se nekaj naučimo v šoli življenja, mv M Jedtiota •t^oTije* ▼ Jolmm, IlL, dne Z aprila 1894. Inkorporiru* « Joliet«, irUri IllinoU, dne IZ januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 104®. od ustanovitve do 1 sep tembra 1921 skupna izplačana 1 _ podpora 11,979,440.00. ' GLAVNI URADNIKI: , . • . , ^ Glami predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet, IlL L podpredsednik Matt Jennan, 332 Michigan Ave., JHieblo, Colo. II. podpredsednik John Mravintz, 1C22 East Ohio St, N. S Pittsburgh, Pa. Glami tajaik: Josip Zalar, 1064 N. Chicago St, Joliet, 111. Zapiaoikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet, 111. . j Glavni blagajuflt: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet IlL Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St, AVaukegan, 111 Vrhovni Z&rmSk: Dr. Jos. V. Grahek, »43 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa .NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St, North Chicago, UL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 9\f East "C" St.,'Pfieblo, Colo. . Anfton Nemanich at 1000 N. Chicago St Joliet III POROTNI ODBOR: t Martin Tezak, 1201 N. Hickory St Joliet IlL Geo. Flajaik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. t John Wukskinich, 5031 W. 23. Place Ckero, IlL 1PRAVNI ADBOR: /oseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. (Compare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IlL h* Oečman, Box 168, Forest City, P*. UREDNIK "GLASILA K. & K. JEDNOTE": i Ivan Zupan. 1004 N. Chicago St, Joliet IlL Telefon Chicago 104«. JEDNOTIN dDVETNIK. < " Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IlL - Vas piama in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poftljajo na tlavmaga tajnika JOSIP ZALAR, 1004 K. Chicago St, Joliet, IlL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joliet IlL POPRAVEK. V 36. (predzadnji) izdaji *4Glasila*' je bila v uradnem poročilu pri premembah članstva sledeča prememba pomotoma'izpuščena: Pri društvu Marije sv. Rožnega Venca št. 131 Aurora, Minn. Suspendovani zopet sprejeti: Certif. 22929 Martin Ma-račič, R. 38 $1000.—. Zopet sprejet dne 22. avgusta 1921. Društvo šteje 128 članov(ic). .. Uredništvo. V boju za zdravje. H. S. Cumming, vrhovni zdravnik federalnega urada za javno zdravje [(United States Public Health Service), je nedavno podal poročilo o delokrogu in delavnosti tega vladnega oddelka, iz katerega posnemamo sledeče: Dasi je bil Zdravstveni Odsek vlade Združenih držav srečen, da je mogel vršiti svojo dolžnost napram bolnim in o-nespos°bljenim vojakom, s tem da je nameščeval v bolnice in za njih skrbel, vendarle ni ta dolMost spadala v del°krog Zdravstvenga iUrada, ^marveč je bila prevzeta radi patriotizma, in to radi tega, ker je ta urad, edini izmed vladnih agencij, imel na razpolago primerno organizacijo in bolnišnice, k© je potreba nastala. Kasneje je bila ta služba zakonitim pot°m dodeljna temu uradu in je postala njegova dolžnost. Od vzakonjenja te dolžnosti, 3. marca 1910, do maja 1921. ko je bila skoraj polovica teh bolnikov dodeljena oskrbi War Risk Insurance Bureau, se je število teh pacijentov povišalo od 990 na 25,000. Začetkoma se je število pacijentov povečalo mnogo hitreje kot so jih vladne bolnišnice mogle sprejemati. Radi tega je bilo skoraj že ob začetku potrebno nameščati malone dve tretjini pacijentov je od tedaj prevzel War Risk vključujejo vzroke, lečenje in ozdravljenje preprečljivih in nalezljivih bolezni; da preiskuje bolezni, katerim so podvrženi delavci ra^li značaja svojega dela; da sodeluje s poedinimi državami v kontroli epidemij, v higijeni na deželi, v higijeni otrok, v boju proti veneričnim boleznim, itd. Public »Health Service se je razvil v "Marine Hospital Service/' osnovanega 1. 1798 v svrho zdravniške oskr.be bolnih in onesposobljenih morn^rj^v. ameriške trgovske mornarice. Bolnišnice so bile zgrajene ob poglavitnih pomorskih lukah, in kasneje tudi ob nekaterih večjih rekah in ob velikih jezerih. Nameščenci te prvotne službe v obmorskih bolnišnicah so bili seveda prvi, ki so prihajali v dotiko s takimi boleznimi, kot kolero, rumeno mrzlico, kozami, importiranimi iz inozem-r stva, in so bili v stanu pomagati državnim organom pri uveljavljanju kvarantine. Kasneje so. vse države, ena za drugo, predalo svoje kvarantinske postaje temu zdravstvenemu u-radu. L. 1890 je kongres poveril temu Public Health Service sodelovanje z državnimi in lokalnimi zdravstvenimi uradi v svrho, da se prepreči meddržavno razširjanje bolezni. Ta kooperacija se je čim dalje bolj raztegnila na druge oblike zdravstvenega delovanja in je postala redna praksa. To delovanje je postalo od silne koristi, kajti s tam se izkušnja, nabrana po vsej deželi vporablja za boj proti katerisibodi bolezni v tem ali onem mestu. S tem se je tudi provzročilo, da so poedine države odredile sredstva za svoje posebne zdravstvene potrebe, zato da dobijo privilegij federalne pomoči in vodstva. Povprečno dobiva vsa dežela za $5 vrednosti.efektivnega zdravstvenega del>a za vsak dolar, ki Uspehi njegovih stmjij v Icon trpljenja in poda kega življenja so neprecenlje-vi. Leta 1912 je kongres odredil čarov, nosnih slik s0 vije okrog tega simbola na gori. Že v 14. sto-let ju je tukaj naš ano "kronan-dan pfitean-itr kronanja milostne podobe-na Sveti Gori) Ta dan jo prišlo iz soške doline trog fianala nad 3000 ver-to Goro in je čisto w - ^ uekan Anton , znova je ijuustvo cdricsv SeZKUtlO, Jto Je IcittuAtuMVi ai- Me\ sveto maSo. Ljudje niti edeli ako, tudi dekan ne, da ril svoje zmote po deželi naok- j* preibiterij razkrit in stari rog in ga d iio je Primoža Tru- oltar za sveto mašo prirejen. barja, da toliko naroda hiti na goro častit Marijo, kajti t A božja pot je njegove načrte pre- naj zdravstveni ouueie* p.o-- caeu^> oe^ev se je ^reči "bolezni človeka"; od tedaj —- to^ši**^, pj je ta urad prispel nekatere vaz- v aiugi pxui/v m Mk sto- .u .ia tem oltarju kot prti ne iznajdbe za kontroliranje bolezni. Naj omenimo le nekatere prispevke: proučevanja Andersona in Goldbergerja o ošpicah so pokazala, da je ta bolezen nalezljiva le tekom prvih treh ni, radi česar je dolgotrajna izolacija bolnika, kakor je bila poprej v navadi, postala nepotrebna; dalekosežno proučevanje Stiles-a o razsir jenosti in životopisu trakulje je dovedlo do efektivnih sredstev za kontroliranje tega jako razširjenega Vzroka fizične slabosti; delo Lumsdena glede sa nitacije na deželi je dovedlo do Presenečenje je bilo nepopisno. Gvardijan je bil dal tudi stari vhod v baziliko iz razvalin iz- je o« leuaj prev^ — vlada potroši v ta namen. Insurance Bureau;m ako zakon *T * _ llfl,irflniu ru- ske predloge, ki se nahajajo pred kongresom, postanejo zakon, preide hospitalizacija vseh bivših vojakov, ki se nahajajo v vladnih ali v kontrak-tualnih bolnišnicah, na War Risk Insurance Bureau. Tedaj prevzame zdravstveni urad le oskrbo onih bolnikov, ki jih War Risk urad izroči. Na ta način se bo temu uradu nudila dolžnost, da poveča svoje energije v večji meri svoji tradicijonalni dolžnosti, to je: la obvaruje to deželo pred pri- kfci Mitvijo inozemskih bolemijd^ razvil, izvršuje znanstvena preiskova-nj« o važnih problemih, I Pomoč dana v naziranju rU mene mrzlice, koz in drugih nalezljivih bolezni je za posledico, da se je urad začel pečati b preiskovanjem vzrokov m poučevanjem sredstev za njihovo preprečitev, kakor tudi z vzgojevalnim delom, s tem da je obveščal občinstvo o iznajdbah v tem pogledu in njihovih vporabah. Za to znanstveno preiskovanje je kongres leta 1902. ustanovil Higijenski laboratorij v Zdravstvenem Oddelku, ki se je do tedaj silno razvil, tako da predstavlja dandanes enega imed najuglednejših takih ustanov na svetq. enostavnih in uspešnih nači nov, kako naj se zdravstveno razpolaga z ljudskimi odpad-Ij, kako* tudi do boljše zdravstvene oskrbe na deželi; mno-gostranska proučevanja malarije so bila od izmerne koristi, kajti se je ustanovil praktičen način,'kako naj se kontrolira ta pošast, ki prevladuje v južnih državah; iznajdba Golbergerja istovestnosti takozvane Brillove bolezni' in tifusne mrzlice in izmišljenje uspešnih metod za kontrolo te bolezni potom razuševanja so preprečila vnašanje te strašne bolezni v Združene države; natančna preiskovanja Goldbergerja glede pelagre so odstranila razne prejšnje teorije o vzrokih te bolezni in vgotovila, da spada pelagra meti one bolezni, ki izvirajo iz pomankljive hrane ter s tem podala sredstva za preprečitev in zdravljenje te .vazue bolezni; delovanje Z-dravstvenega Urada na polju industrijalce higijene, je vrglo mnogo svetla na doseda j sla-Ibo poznane vzroke raznih in-dustrijalnih bolezni; proučevanje, ki jih je vršil ta oddelek na polju mentalne higijene, ter prispelo k boju proti venetičnim boleznim, zlocinstvu mla-deži in slaboumnosti; študije^ zdravju šolske dece in sanita- ciji šol na deželi so mnogo doprinesle k zboljšanju v tem važnem delu naraščaja; točna statistična preiskovanja o boleznih med delavskim razredom so prispela jako koristne temeljne informacije, na podlagi katerih naj se proučijo sredstva za rešitev tega prevažnega vprašanja.Vobče Public HealtH ^Service je prispel mnogostran-pko za uspešna sredstva v preprečitev in kontrolo bolezni in pospešitev javnega zdravja. Nedavno je zdravstveni odde-ek poslal svoje zdravnike v Pueblo, da pomagajo bolnikom, ki so trpeli radi povodu ji; nadalje med Indijance na jugozapad v svrho odstranjenja tifusa; pro-tikampanjo proti pelagri, ki začenja postajati nevarna, in to radi slabega zdravja in gospodarskega stanja med faarmerji, zlasti med pavobrejci na jugu, ki so radi krize v tej industriji ostali brez vsakih denarnih sredstev in so radi tega prisiljeni živetfi ob posoljeni svinje-tini, koruznem kruhu in sirupih katere jedi — ako služijo kot i-zključna hrana tekom nekolikih mesecev — morajo povzročiti pelagro. križevala. Zopet je bila razbi- kopati, in tu je z blagoslovi je-ta, ko je Jožef II. gledal v no vodo pričakoval ogromno češcenju Marije na gori pre-, množico, ki je počasi plezala napetost; toda padel je on, cer- preko granatnih jam in razdr-kev pa je po njegovi smrti tih potov in razritih mej nav- Vtisi iz Goriške. Piše Prekogorefc. SVETA GORA. Našemu ljudstvu je Svet«* Gora verski simbol. Kadar se spomni na njo,* gleda v duhu veličastvo hiše božje pred seboj; množice, ki h£te po gorskih potih od vseh strani k njej na vrh, gledajo v oerkvr sliko Matere božje, pred katero nešteti .kleče, «a«to6i Marijo v Nebesih, iskajoči hkrati miru svoji vesti ter božje hrane svo- ljudstvo v prejšnji krasoti po stavilo, da je potem tukaj kraljevala do usodnih dogodkov svetovne vojske. Sedaj je zopet neizmerna groblja razvalin, po katerih raste razno grmičevje, plevel in neskončno mnogo pe lina. Toda ljudstvo hoče iznova zavetišče na gori, Mariji posve čeno, hoee zopet gledati veliki simbol svoje vere, svojega tipanja in svoje ljubezni. Sedaj stoji provizorična mala kapelica. P. Kapistran, ki biva stalno kraj nje, jo oskr buje. V njej je Najsvetejše, nad tabernakljefti pa kopga slike svetogorske Matere božje. (O riginalna milostna podoba sp nahaja še vedno v cerkvi pri frančiekairih v Ljubljani.) Kapelica je priprosto, toda zelo okusno prirejena. Iz njenih o ken gre pogled na jugozapad: na Gorico in njeiro okolico, na Brda, Kras, Fuflanijo, na mor je. Krog kapelice soje izvršile Še druge zgradbe, ki pa niso še dokončane. V mali razdalji od teh zgradb proti vztoku, a pred nejkdanjLm pokopali ščem, sta postavljeni dve baraki, v katerih statfuje družina -čeme, ki je že prej stanovala na Sveti Gori ter imela svoje prostore na terasi levo od vhoda v svetišče. Kdor pridfe na Sveto Goro, dobi tudi sedaj pri njej prijazno postrežbo in vse, kar more od take postrežb© pričakovati. Nekateri so prišli z načrtom na dan, da bi se svetišče postavilo na drugem m$stu vrh go-e in ne tam, kjer je neizmerua groblja prejšnje bazilike. Po tem načrtu naxj bi bilo s v o v Ve mala pripeta cerkvica ?a kakih 400 ljudi. Toda narod" se je qpravičeno uprl tomu načrtu, prav tako duhovščina in druga inteligenca, kajti tisti načrt ne pozfta oobene pietete do svetišča, ki je doslej stalo na gori, nobene pietete tudi do samostana, ki je stoletja svetišče oskrboval in postaj eno ž njim. En sam glas, ena sama mogočna žel ja gre radi tega po deželi: svetišče naj stoji tam, kjer je stalo do sedaj; tam hočemo moliti in Marijo Častiti! Naravne je, da se je omenjeni načrt ti mogočni volji moral umakniti, in da se odločne dela na to, da se cerkev zopet zida tam, kjer-je bila do svetovne vojske. Bog daj, da bi čim preje zopet na Sveti Gori zakraljevala v stari lepoti in častitljivosti- Sedanji svetogorski gvardijan p. Kapistran del# s občudovanja vredno ljubfezni polno e-nergijo pri svetišču. Njegovi roki pokrivajo detbeli žtriji, kajti on mizari, on koplje, on je kovač, on hoče biti vse, da*r-ve-tišču pomaga. Tako je prišlo, vo-pwoience. Ako še nisi zaročen (a), zapomni si 1.) Da sv. Cerkev sovraži me-aue zakone, ki so običajno mrz- ka prevara./.Občuj torej rajši katoliškimi dekleti in fanti. 2.) Ogibaj se slabih plesnih veselio« 3.) Bodi previden, kake plese piešeš in s kom plešeš f 4.) Pazi* s'kom na cesti občuješ. 5.) Predno stopiš v zakonski Brezsrčni soprog. Kansas City, Mo. 17". sept. — V našem mestu se je danes odi-grala krvava družinska tragedija s tem, da je 38 letni Karol Wetzel ustrelil svojo nosečo ženo Rozalijo, staro 28 let iz strahu, da ne bi porodila. Poleg ž?.-ne je ta brezsrčni sopror t z ^i ustrelil njeno sosedo Lt,r;, yer, ki je svoji prijateljici pomoč prihitela; po e o groznem činu si je ok -gnal tudi sam krogi j j v rl • Zakonska Wei.e. . ' • , no prepirala v sleci te bilo vsak dan pričakoval, vorojeneka, kar pa mož ni od -bra val. Našim jug si ki m odjemakti) prijateljem Zadnji mesec smo . izplačali $17,000,00. Ali ste vi prejeli vložnikom. Ali ste vi prejeli svoj delež! Ce ne, otvorite pri nas hranilni račun in svoj delež boste dobili pri prihodnjem plačevanju obresti. Kar se tiče slabih časov je znano, da je obzorje najbolj temno bas pred solnčnim izho- dom; tako je tud s trgovino neposredno pred izboljšanjem iste l Mi bi radi izvrševali tudi vaše bančne posle; pri tem va« zagotavljamo, da bomo vse nam poverjene stvari skrbno m ve>» stno izvršili. Vaš domačin; g J. Osbolt je pri nas zaposljen da vam lahko postreže; obračajte se torej nanj. First w CHISHOJ Odprto dnevno od 9. do 3. i sredah tudi zvečer od 7. do i Ob sobotah so uradne ure samo do 1. popoldne. . B v ■ in Lovrenc Zu« panitz Savice pri Bohinski Bistrici sta nažla v kleti mrtvo 55 letno slabotno Lucijo Rozman, ki je bila v kleti in se je usmrtila tako, da je potisnila "goffiji del trupla do polovice 1.20 m visoki žehtnik. Mož :iftanove Franc in hei Frančiška sta odšla zgoda z jutra, na senožet kosit travo, Lucija Rozman je pa ostala sama doma. Ko so je hei opoldne vrnila s senožeti domov je našla vrata zaklenjena. Poklicala je zato soseda Rozmana in Zupa nabirat era sta vlomila v hišo in Slot in našla Lncijo Rozman m&vo. Rajna Rozmanova je bila že 16 let slaboumna. . Nesreča pri kopanju. Voda za hleva letos izredno mnogo žrf£v. Od vseh krajev prihajajo poročila o nesrečah pri ko-pagju. Zadnje dni poročajo iz Dolenjske o treh utopljencih v Krki se je kopal 9 letni Fran co T^ervan v družbi svoje mate re in dveh sester. Zašel je predalom in iz^irtil v valovih. Na obupno klicanje matere je pri-hitM-nek mašiki, ki pa je potcg-nif-na suho že mrtvega otroka Pn Novem mestu je utonil v KiŠvi delavec Ivan SpiJer iz Murske Sobote, pri Trebnjem pajv Temenici posestni ca Fran ciš&a Jeric. Prvega je zadela kaf, drugo pa je prijel krc in je rsled tega utonila. Umrl je v Ljubljani dne 20 avj. zjutraj prvi državni prav-dnlk g. dvomi svetnik Frane«' Trenz. Bil je po rodu Nemec, a pravičen mož. '-•Strašna nesreča v Vodicah. Dno 16. avg. — je kopalo v Rojčevjt jami \S vodiskih dek-- pesek, ob četrt na eno uro popoldne se je pa podsnla približno 2 m visoka jHast zemlje, ki zasula popolnoma Marjeto Rahnetovo u liukovioe in 'jano Novakovo, do pasu u:\ngelo Bid i. Novakova je fclieala: "Pomagajte! ,'TV«ma-^tjv!'' Iz kopali so jo so živo, 31 ^tr > Marjet Rahnet v ^ so pali mi ). J N: eča ali zločin. Dne av-. zjutraj so našli na sav-sk< produ pod m<>stom pri Po*, . 'yU, kateri leži med postajama Kresnice in Litija, 63 letnp Marijo Globoenik, ki je bajerv Kropo pristojna. Žena je ležala v svoji krvi, nezavest na jo bila, toda dihala je se. Prenesli so jo v čuvajnico, od tamso jo pa prepeljali v Litij g°oj.n telovad- Res škoda, da ni bilo Trbov- sva bila tudi pri manikuristinji , k -- - v-i z lia.i s ^ te TT nainovei'em parku čevega Toneta med nami, da bi skupaj, pa si ni hotel dati noh ii^uuzii-ti.' ..."rlohi.r- pn»>krWjend. Fantje p r i soip teaorju. ' Dft/da, to** opiliti: ker ni bil'o treba, uganka o prebrisanem^''j0' žviž$a-iu ter i§frai°na vor- Tone se je oprijel Minesote,1 Prišedši zvečer domov se je šcetko očistim; flvakrat se je auty in Cleaning" parlorju na Jefferson cesti, kjer so mu da- Boš tiste potolkla, li baridinov1Huš " in ga povsem Bom drugih nabral!" Res škoda, da ni bilo Trbov TEE DOLLAR SAVINGS 3AUK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljiea. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelka. beraču je pa, ras težka, ker se1 suče samo okoli dvajsetice. Jaz mislim, da je imel oni. berač tudi samo 20 krajcarjev. Zadnja uganka^ morda ni Ma pravilno stavljena f Razpisano nagrado bOvš pa gotovo zopet sam pridr- „ <«„ ■ * « • s»e uo vr»im. vuiiiev uarKovekra zal kot zadnjic purmana m soln- komigarja ali uadzo^°Ua. Ka. eno uro. g^.var izpadla, bom že po- no Za pokončanje gosenic na zelju ti pošiljam'sledeči recept: [rgaj • ^piqwit ^djnatih, Lv iirjTh oBoro ridkiMi' in vsa jnog^e; lepo skup^j zavij. Deni stvari v .ponev; prideni masti, čebule, paprika ter česna ter to lejio na ognju spražij/videl boš, kako imeniten segediner guljaž bo te, —»—^Pa piši^ če si še ledek in "frej", to bi rada vedela.4 Te poždravlja tVoja gelce. Včasih se tudi kedo poleg, kar na cestnem tlakft na glavo postavi in hodi po rokah. Ta park je zaradi tega vedno tako obiskan, ker se nudi šta-parjem krasen razgled—v Hor-vatovo gostilno. Zdaj enkrat se bo vršila, volitev parkovega ročal. Naj še omenim, da v ta park ne prihaja nič žensk in nič otrok, ampak jokamo za 1 "" »VpfMir«* lova, ali nabiranja lešnikov zelo utrujeni, pa tudi lačiti, nam je naravno pristojala » krepka večerjal. Prenočil sem v hotelu "Jerry" kjer je za kuhinjskega šefa sam gospodar. Še nikdar v svojem življenju nisem' tako dobro večerjal. Veste kaj — Pravijo, da je v okolici 2u-leta na jesen dosti divjih rac in da bodo imeli letošnji lovci dosti sreče. Jaz sicer nisem "ja-ger", divje račke imam pa rad. Raca ja raca, sem si zadnjo soboto mislil, pa smo jo krenili na neki "fair" v mesto. Cul Tej nepoznanki omenjam to 8em> da se na tem ^faj^^ iah_ le: Bordarjema bi že dal smol-k0 dobj iepo živo raco ^ 10c| ^ nato masažo, če bi imel kaj Kako so se mi že sline sledile po smole. Tukaj pri nasnalinbtt pečenki nastopno nedeljo! Pri: ni nič smrek. Smolo bi se že gedsi na veselični prostor sem res našel dve race, ki so plavale y izkopanem bajerčku. Istemu fantu, ki je one race pasel, .ponudim kvoderček, zahtevajoč o-be race. Pa veste, kaj mi je na to rekel! Smejal se je in mi ponudil 6 malih lesenih s plat: nom ovitih obročkov, veleč: Tam so race! Vrzi raci ta obroč ravno na glavo, pa bo tvoja!" — Jaz stopim bližje in začnem račkam prigovarjati: Bacara-caraca!—Pa raca je naprej odplavala. Da bi zlumek saj na miru stal v vodit Vržem prvi obroči — Nič. Dnfgega. — Nič, Vsi obročki so popadali v vodo, raca je pa porogljivo z repom zamigala in večkrat zakvakala, veš: Ne boš me dobil!" Na ta v vodo še 15 dobilo v Tar fektori; pa ta smola preveč s/nrdi. Naj mi Urška pošlje 6n pisker dišeče smole, če jo ima. Glede rešitve one beračeve uganke moram sam priznati, da ni bila pravilno stavljena; zato pa danes navajam sličnoj pravilno in drugačno uganko o onem beraču. Nagrada ostane še v veljavi. — Ko bom. naredil novovrstni veže t:ible gulaž, bom povabil še Trško izpod. Klanca na večerjo. S sabo pa naj prinese eno veliko orehoyo potico,..pa, #no ga-lonco ta rdečega.. — Na njeno vp^šaijje, če sem še pečlar pa ne smem javno odgovoriti. Povedal ji bom pač tiho, na ušesa, če pride semkaj v Žulet. Takili vprašanj mi je došlo že več. Končno izrekam l^lo tej Ur-sfci za poslana dva.lepa pisana, židana -traka »brez rož.. >'•' ! — Kakor že omeiyeno, oria u-gknka zaAijič^Af fe^iiči ni^l« pravilno prioboena*. 'Beraču ni preostalo nič denarja; torejvje bj! koncem konca popo$oija# 8fh. Pa uganite uganko stav-Ijieno ^^^I^H^filfMS "Tsti berač/pride, s Šmarne . GW V Sent Vid rnAAi•• v Wk^onu, da mi posije a čin seiA'zmetai H J. V < k)lw-očkov i>a vse zaman. Ves poparjen sem jo zatem krenil do-iliov in obujal žalostne skomine na izjalovljeno račjo pečenko. Tako je dandanes,' dfi človeka ne raca v kozji ro^ uzene! — Za |iurnianov dan, 24: nov. bo res trel>a kako reč preskrbeti, bodici žo petfelihj 'kapun, putka, ra-pa, racman, gos, go^jak, ali pu-^am > Qbitail se bom na ono Ur- iiko, kolikor imam ja? v žepu*^ pa bom kupil od tebe par hlač za 6 goldinarjev!" Krojač mu je dal denar in je prodal Jjera-eu hlače za 6 gld. B^'rae gre zatem k nekemu kjer stori enako. Dobil jč rftv-no tpliko denaga od n.fe^a, kfe-lik6r ga je imel berač, rta kar HRJI JHBf sko posojilnico. Blagajniku po- noči naših slovenskih listih , večkrat čita: "Kje je moja žeiia, ki mi je ušla!" itjl. — Vsem tako prizadetim rojakom svetujem, da naj^i y prihodnje j^v^jali J?o načinu nekega mlai t zdravnika v Dallas, Tex. t^nf i^aynftt je, imel.^o mla kjer lovi zlate in druge ribice! po okrepčilu takoj podal v mojo Lov na srne bo tudi kmalu od- spalno sobo1 in mirno dremal prt. Ker smo bili vsled napoi^e^febii ^vežf Tedno suh kot poper. smo'imeli! Jazbečev outaž, aH jaz. Tolažil mk4je vedno ir gulaž iz jazbečevegri^nMlsk; t ^r'l^lm se1 mu smli u re First Class! Bes škoda, dk tu ^ Žuletu ni jazbecev, jaz bi jili" vse noči lovil. Prekajen jaz1 bec je baje tudi izvrsten? Pri šunka in jazbečeve klobase f Z žabami in želvami ni bilo ttič, ker so se hekam na počitnice premufale; ribe so bile poleg mena na divanu. Ker je mu nisem ničesar računal za stanovanje ;jedel in pil pa skoro itak ni nič.v ^ • Tako 'so nama potekate ure, dn&vi, tedtii, meseci minulega vročega poletja. Da, da, vročina je tudi njega izdelala, da je bil vaČkrat od potenja Ve^ moker in pa na štrajku. Tako sem se Ves zadovoljen vrnil iz Sladkornega gaja. Hvala prijatelju Jerry-tu za gosto-j ljubnost! Zdaj sem busy,1 ker luščim lešnike. Kakih 5 kvar-tov jih že bo za zimo. S pozdravom, ' ' Mike C. TRAGIČEN KONEC MOJEGA rekoč: Le potrpi, na jesen in zimo, ne bova vee tako1'švicala! — Pa jo je tudi zadel. Naj Še omenim, na kako tragičen načfn sem prišel minuli petek! dne 1(5. t. m. ob tega zvestega spremljevalca. 'Bilo je proti večeru, ko sva se čez Jak- Spisal Mike C. Dasiravno imam tukaj v Jolietu dosti znancev, eni me "glajhajo", drugi pa ne, se je število istih letoši-ie poletje pomnožilo še za enega zvestega prijatelja iij spremljevalca. Seznanila sva se neko soboto začetkom maja v neki prodajalni na Chicago cesti. Meni se je takoj pri prvem sestanku, ali že na prvi pogled tako do-padel, da sem stopil ž njijn v tesno prijateljsko zvezo, ter ga odvedel na svoj dom. Med potjo sva stopila še na neki "korner" na kozarec sodavice kef je bila neznanska vročina in žeja. Mislim, da mi ni treba tukaj navajati vsega žiVotopisa tega prijatelja! Naj le omenim, ka-jcor sem izvedel, da je bi rodom Domžalčan in da ga je nekdo semkaj importiral; naziVal ga bom torej ž Domžalčanom, saj pozrtam številno istih še iz New ^'urka. Glavna Stvar je, da mu na tem mestu napišem v trajen spomin par vrstic, ker sva se dne 16. septembra za vedno ločila. Bes, malo je tako zvestih,za-.....- ■ -aH Dospevši do Srede mosta sem opazoval sloneč na železni o-graji krasen dišeč vodopad po leg elektrarne: Naenkrat pote-_ gne sapa.—O, groza! Moj spre-*f"'|mljevalec je izgubil ravnotežje ter se prekucnil v hladne valo ve kanala! — — PoniOči naravno ni bilo nobene. K sreči je znal ta Domžalčan izvrstno plavati, ker se je vedno držal na površju vode.--Zaklical mi je še v slovo iz vode: "Imej se dobro! Morda na zopetno svi ^anje, drugo poletje f Jaz se ti mikam od tebe, ker ne morem 'prenašati jeseni ter zime!" —, Malo mi je bilo sicer hudo za njim. Najbolj nerodno in sitno je pa bife isti večer zame, ker sem prišel domov — gologlav in brez — slamnika. J/\ UGODNA PRILIKA. ?ozor rojaki, ki potujete v staro domovino! Podpisani prodam svoje lepo posestvo 'V Purgi št. $ pri Črnomlju na Dolenjskem, Jugoslavija. Cena je dVatisofr dolarjev. Več o tem se poizve pri lastniku: ^ JOSIP POŽEK, ^ 317 FultOn St. Mohawk, Mich. 2ENITKA PONUDBA. Želim se poročiti s Slovenko ki je približno moje starosti, bodisi dekle, ali vdova. Jaz sem vdovec star 46 let, ter i-piam četvero otrok; najstarejši je star 12 let, najmlajši pa .5. Jmam stalno delo, nekaj pri-denar^a lasten m roko napotil, vrvjo za svojo pa i y Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti v«led vfK'jr množine denarja med ljudstvom delaiti spekulantj« lo bičke z onimi, ki jim gredo ca iimanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po tvoj> uljudni in hitri postrežbi ■los« Mi plačujemo na»vet in cene, ki jih pripiiemo k flavnid ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nazorot-vom vlade Združenih držav ta članica federalnega rezervnega sistema. ^ Pri poiiljanjn denarja v ? goslavijo bodite previdni Brezvestni meietarji nastavili aj o sedaj kronam visoke cene, kef se hočejo okoristiti t nevednostjo ljnditVa. kadar želite poslati denar * Povprašajte nas ataro domovino! . Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360, 11 tm i VELIKA RAZPRODAJA ; CEVUEV. Vaš prijatelj Philip Denmark Vam sedaj ponuja vso svojo zalogo najboljših čevljev po jako znižani ceni vsled tega, ker bo: odprl novo trgovino. Ne pozabite naslova: 5213 Butler St., Pittsburgh, Pa. ^Lmjti ■» -J i.-"* JU Established. 1857, Ako potujete y staro domovino ^ boste našli v svojo lastno korist, da nOsite svoj denar v obliki Traveler's Checks. . i-v^a katenih • ie ofcnacepa svota, kdjo želite vzeti V 4 AMS^RIŠICIH DOLARJIH. Ti-čeki—kadar vnov-xxh\ v'Evropi—bodo zavarovali in tvorili njih c&lo (j>«lho Vrednost v evropejskem denarju. Pdtriišk? čeki ^o POPOLNOMA VARNI in vs» varjejo pžed izgfabo ali tatvino denarja. Te čeke ne" morA. luhče^ drugi zamenjati, kot VI SAMI! KUPJTE TOREJ VASE POTNIŠKE ČEKE V TEJ BANKI. i se je k peči, kjer so ženske kmalu zamašle us- V Dolgem je bilo "ukazno". In tistega večera potem vreli Seljkni k vaškemu motu .V f • " - ' mo. J41, kako fca volimo! ...; Vsak se .boji zamere ali pa očitanja, k ^Ti naj bfcdo; ki so* že vse v kraju!" tako!" sprotnega konca vasi, Robne se odhrka pa začne: Hm, saj sem jaz vedel! Saj so moj stari oče rekli, da bo tako. In vaš oče, boter, so tudi rekli tako." Boter Lazar pritrdi: "Seveda so rekli." dVignil ves Kozji rep (tako se imenuje najskrajnejši del Dolgega sela) kot en mož, da porabi "pravico", / 4'Borno videli, če bo res tako!" je vpil £epec. "Pota popravljamo, ' vozimo pa ne, ker L "D* & Barbiča nikoli nimamo voz. 'Franke' dajemo, nič prida ne bo .... Pa res nič ni koz pa ne smemo pasti. Pastir-[bilo, sedaj ga imamo vsi na ja bomo plačevali, čeprav ne [glavi .... Ali je to treba? .... Da pase našega blaga.'Bomo videli, [vam povem, kako je bilo, kaj če bo res tako!" Uo rekli moj rajni oče, ki so že videli!" se zagroze|uinr,i> Bog jim daj dobro. Raj. ^■^■■riHABrilH fantJ« pisma iz vseh delov kjer je dokazano, da so PLAPAO PODLOGE najboljie in da so it mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minute več. Pošljite nam svoje ime in naslov SE DANES. Mi Vam bomo takoj poslali a poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO in knjižico o utrganju. Naslovi PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg St. Louis. Mo. "Bomo |ni stari oče so rekli: sosedje. "Jaz ne vam, kaj si bodo še ^T"' izmislili T Bohne pa Lazar pa n? »tarostkag jesti. - Pa ** Hren, pa še kdo drugi tam sredi vasi staknejo glave, pa se! nima. Stari oče so rekli: — Človek, ki tako dela, kakor ta Bar- pogovore, pa pravijo: -Tako >»<* !ma J^0 Oto nov klo-bo!' - Pa mora tako biti. Pa H' kl inf fev!-!e n* ki bomo videli!" % J? bahanje tobak v no« "Bomo že videli!" tlaei, pa gre vsako nedeljo z "Možje, jaz bom govoril^ "I kdo oak!" r ' P® *»kdar ne bo in se um 1 u i i t> v . mu bo še slabo godilo. In vidko "Take bom povedal Rohnetul v.__. . * " j • i i y j "lv. Imozje, moj stari oce so prav k drugim bahacem, da jih bol ,7 ! ; _ ■ , F " . ! ™ * \ meh, ker so bik, moder mož .... kar privzdigovalo. Enkrat mo-L ,. v- . 0 , .v * ^Lu.hiti tnn^i ^^JSedaj imamo mi Barbica nagla vi. Kam so ga pripravili čevlji na 'škrips' in te nesrečne punce! Berač je, pa še manj nego in "Prav tako je!" "Vidite, tega bi ne bilo ničS ra vendar biti konec! Danes moramo izvedeti, kje je naša pravica. Vse samo Rohne p i Lazar pa Hren in taki-le — jH^'xTaU ni tal™ t pa nič!.... Ali je to pravica? No,l'Deraer Ah 111 res tako? >omo videli, če je to res pravica*" ' ^ , v ., ^ treba ko bi bil imel Barbič pa-' "O, bomo ze videli .... Kepec, met in w bn y mlftdih , ^ e prav besedo ^stavi, mi ti bo h 8em bn jaz [n feakor ^ ,mo ze pomagali .... yi boter, in drugi pošteni 1JB- "Nocoj, ali pa nikoli!" d je in možje!" t , ~ Tako so se shajal 1 tistega ve- t(j kftko , j,> čera seljani. Vsak je imel kaj naj Barbič, pa zmerom ~ srcu, kar ga je težilo, kar je mo-ldri ^ babamif ral odložiti, da bo imel mir. L^ 1 Xn i- • r., t> , - , ! . . • I mogle noge nositi. Nikoli ni bil Rohne je sedel pri mizi na 0 ® uu vogalu in sprejemal vaščane. ^ Lialj© sledi.J Botre in prijatelje je spuščal za mizo, ženske so se gnetle okrog peči, Kepčeva tovarišija se zbi-1 rala v kotu kjer je hilo najbolj tema in kjer se je lahko kakš- KRIZA. Zaradi obstoječe krize v ameriški industriji, bo to jesen odpotovalo v stari kraj veliko takih rojakov, ki za enkrat niso mislili na odhod. Oni rojaki, ki gredo sedaj v stari kraj in se v teku šest mesecev vrnejo v Ameriko, niso smatrani za nove priseljence in jim zato ameriške oblasti ne delajo nikakih ovir pri povratku. Oni, ki potujejo v stari kraj, najbolje store, ako slede onim številnim rojakom, ki so. do sedaj potovali skozi našo tvrdko in so bili skozinskoz zadovoljni z našo postrežbo, o čemer pričajo mnoge zahvale in zahvalna pisma. Pišite po naš vozni red parni-kov in druge potrebne informacije o potnih listih itd. Ravno tako se obrnite na našo tvrdko, kadar pošiljate denar v stari kraj. Naše cene so med najnižjimi ako ne najnižje. Tudi se obrnite 11a nas, ako imate kak drug posel s starim krajem in gotovo bodete zadovoljni z našo postrežbo. ZAKRAJ&EK & CEŠARK Slovenska banka. O—9th Ave.(med 15. in 16. St.) New York City. rTE ZA K S. K Ljudje s kilo. a go o utrgovanju (krli), tam boste mnogo zvedeli o tej neprijetni boleč« meli kodarjrevoje koče j, je pa- feepee peljal le na vas.Pravic tire-rSaci iq^ij&npgo* to-je pa bilo ' ukazano,' in je razglasil med sosedi: n gremo' —, tedaj se je Na tisoče ljudi 2 »trganjem (kilo) si lajšuje trpljenje s tem, da nosijo .. , „ , . j i .rabijo STUARTOVE umetne PRI-na spesnila, da Rohne ni vedel LEPLJIVE PLAPAO PODLOGE kdo jo je potočil in SO se bolj (blazinice). Vrzite torej proč voj brez skrbi 11a račun vaških mo- &tar> kilni P«»» Ne nosite več jekle-gočnežev smejali. Nekateri pa, Mh s««H»»tih trakov, ki vas tiiijo ki so bili v srcu na Kepčevi stra ^il^ Vb°ieJ-°-. N*j Vam mi ... r • v aoposljemoza poskus 11 jo eno. ni, pa so se bali zamere pri Roh- VRZITE PROČ SVOJ KILNI PAS netu ali katerem drugem, ki je Ne ravnamo za i.to ntfesar. Naj imel voli 111 je spomladi za boz- vam dokaiemo itevilno slučajev, kaj ji Ion in dobro plačilo preoral so PLAPAO PODLOGE za droge it njivico — so se ustavljali za | dob"«* atorile. Pilite po našo knji-vratmi, kjer se je lahko gredoč smuknilo v temno vežo, kadar so si segli kmetje in kočarji v I lase.... Na ogromni peči je bila pri takih prilikah zložna galerija, j Tudi noeoj se je stegoval po peči neki stari stric Rohnetovi 0-troci so, ležali na trebuhih, si podpirali umazane glave in živo gledali po ljudeh. Stara Roh-nečka, ki je imela roko zmerom z molkom ovito, se je tiščala v zapečku, v drugi zapeček se je bila obesila Lovrečka. Mlada Rohnečka je pa hodila po hiši z podvitimi rokami, motrila položaj in govorila zi ženskami. Možje so puhali tobak, da je bila v kratkem vsa hiša polna dima in se je komaj videla sve-tilnica, ki je brlela pod stropom, in so si ženske tiščale u~ sta z robcem in je pokašljevala stara Rolmečka: "Oh, Bog se me usmili!" Nihče pa ni smel odpreti ok- j na ali vrat? da bi prepih odvajal dim in težki vzduh in bi ne| bilo nevarnosti zadušiti se. PRISELJEVANJE V AMERI KO UTEGNE BITI PREPOVEDANO. - Kdor hoče dobiti svojce v Ameriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče. Za slučaj neuspelosti ali za kasnelosti prošenj povrnem denar. MATIJA SKENDER Javni notar sa Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. LORAIN, O. Telefon: 7116 Mihael Malovrh SLOVENSKI ODVETNIK. naznanja otvoritev svojega odvetniškega urada. 3008 GROVE AVE. ' (vogal Grove in 30. St.) LORAIN, OHIO. . , * » i in se priporoča rojakom Slovencem ter br. Hrvatom za izvrševanje vseh odvetniških poslovi OsobJto se priporočam cenj. članstvu K. S. K. Jednote, koje sem> tudi jaz član. Uradne ure: 9 A. M. 4 P. M. in zvečer od 7. ure do S. are, ob sredah, četrtkih, petkih in aobo-i tah. Na domu, 1394 East 44th St., Cleveland, Ohio; vsak Pondeljek in torek vsak čas. CLEVELAND, OHIO Bell Tel. Frospcot 2229-R = Sapa škodi materi P* ja zaro- hnel ob nelci priliki Rohne nad Kepca, ki je hotel odpreti ok-| 110, da ne bi omedlel. — Kravajcd dolgo ni bilo/na^ sled je, vendar prištramal. "Sedaj smo pa že vsiM, pravil precej Rohnečka in pogldda moža. "Matci!" jih pozdravi Kra-| vajec ki ga je imel nekoliko pod kapo, ia »e zateče v Kepčeve tovarišijorki ga -pa ni bila vesela, ampak so ga kar odrivali. '' Vi ste matci!'' jim zabrusi Največja, najstarejša in najbolj znana zavarovalna družba v Jolietu je OLIVER REALTY COMPANY, 1 .urad v II. nadstropju Heggie Building, Joliet, 111. Mi prodajemo pod zelo ugodnimi pogoji hiše. lote in zemljišča. I Mi dajemo posojila na zemljišča in posestva. Mi zavarujemo hiše proti ognju in požaru. Mi prodajemo varne mestne, okrajne in državne bonde, ki Vam donašajo po 6 odsi čistili obresti. Denar v bondih je najboljše investiran. Pri nas je nastavljena kot blagajničarka Vaša rojakinja gdč. Elizabeta Grahek; ž njo se lahko domenite v svojem lastnem rodnem jeziku v vseh zadevah. Priporočamo se torej Vaši cenj. naklonjenosti: IZUMITELJI. Pišite po našo knjižico r zadevi iznajdb in patentov. Knjižico vam pošljemo zastonj. Za točno, ekspertno in zanesljivo rešitev vašega patenta pišite nam, ker sjno patentni odvetniki in imamo ze večletno skušnjo. Nihče drugi se bolj ne razume na patente kot mi. V vašo korist pišite še danes po mašo Slovensko patentno knjižico. A. M. WILSON, Inc. Registered Patent Attorney«, 315 Victor BIdk.Washington,DC POZOR! Slovenci In Hrvati v Chlaholxn, Minn., in okolid. Kadar želite uložiti denar *** hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopj* ali poslati denar v staro domoi vino, obrnite se na stari in zv! nesljivi Miner's State Bank Chisholm, Minn. Frank Gouže, Slovenec, fc blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku. "Točnost", "Varnost" "Postrežba" je naše geslo. m Slavna društva K. S. K, J.f pozor! Vse tiskovine, kakor pjsmeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vise tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unrjska tiskarna. Slavmim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin,, obrnite se do naa. V naši tiskarni se tisk« "Glasilo" K. S. K. J. MERIK SKI SLOVENEC i 1006 N. Chicago St. Joliet, IlL Zanesljivo in hitro poskrbuje denarna izplačila V stari domovini in opravlja"druge bančne posle FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland St., New York, N. Y. Rojaki, poslužujte se v vseh zadeaah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Za cene dtnarju glejte list "GLAS NARODA". \ — ZA — FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. POZOIt ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešneja na avetn za rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke ia brado; kurja očesa in bradovice v 3 dneh popolnoma odstranim; rumatizem v 6ih dneh popolnoma o-zdravim Brtjfilintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma natcrni; rane ODekline, potne noge in za druge bolezni imamjako uspešna zdravilo. Pišite takoj po cenik in Koledar in Knjižico za leto 1921, kar pošljem zastonj. Pošljite mai^co za 5c za poštnino. Knjižica velja v potrebi več kot $10. JAKOB WAHČI0, 6702 Bonna Avene N. E. CLEVELAND, OHIO. Denar v stari kraj 500 kron za.....$ 3.10 100 lir za ..:...$ 5.20 1000 kron za____$ 5.80 500 lir za ......$24.00 10000 kron za.....$56.00 1000 lir za ____..$47.00 Den/ar prejemamo v poštnem money orderju ali bančnem draftu. Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in v ritari kraj kot: pooblastila, prošnje, pobotnice kupne iin druge pogodbe. V vsakem ozfru se obrnite za pojajsnilo -na MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, HI. Največja slovenska banka v Ameriki V 3 TEDNIH POŠLJEMO denar v stari kraj in Vi dobite v Toke potrdilo (pobotnico) z lastnoročnim podpisom prejemnika v teku 6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi. Naša banka je DRŽAVNA BANKA, vsled če-' sar nam lahko brez strahu zaupate Vas denar. Prodajamo šifkarte za vse Darobrode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potrebno za pot v domovino ali iz domovine v Ameriko. Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinfiken^ (sloven-, ikem) jeziku. SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00