NASA LUC N*A*§*A * L*U*Č Vez med Slovenci po Zapadni Evropi 9. LETNIK »« List i'/.idc desetkrat v letu, vsak mesec razen junija in avgusta. »« Za uredništvo odgovorja: dr. Janko Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu. Naslovuredništvainuprave: »NAŠA LUČ«, Viktringer Ring 26, Celovec-Klagenfurt, Austria. »« List naročajte pri poverjenikih ali naravnost pri upravi. Če ga naročate pri upravi v Celovcu, stane na leto: 28 šil., 50 bfr, 6 ffr, 4 h. gld, 5 DM, 700 lir, 12 angl. šil, 1.50 dol. »« Printed in Austria. Mož in pol Neki angleški list je med bralkami razpisal poizvedovanje, kakšen naj bi bil popoln zakonski mož. Med drugim je dobil naslednje odgovore: O Popoln mož mora stopiti v stanovanje z enako spoštljivostjo in ljubeznijo, kot vstopa v tuje stanovanje. O V važnejših vprašanjih popoln mož prepriča ženo o pravilnosti svojega stališča na odločen, a pri tem povsem miren način. O Popoln mož se mora vesti tako, da ga žena spoštuje. Spoštovanje je najzanes-Ijivejša pot do ženskega srca. O Popoln mož naj pripoveduje ženi vse prijetne reči, ki jih je doživel izven doma, zamolči pa malenkosti, ki so ga spravile v slabo voljo. O Popoln mož deli skrbi z ženo. Poizkusi naj napraviti iz nje svojo tolažnico in pomočnico. Ženi zelo prija, če je možu lahko nuli svetovalka. O Popoln mož naj si ne teši lakote izven doma, ampak naj se pojavi na vratih z imenitnim tekom. In če mu kdaj kaj ne prija, naj tega ne pokaže z jezo, ampak po možnosti z nekaj humorja. <> Popoln mož naj v vsakem primeru občuduje novo obleko svoje žene, tudi če mu ne ugaja. Predvsem naj nikoli ne prezre, če vitli na njej kaj novega. Navsezadnje nosi žena vse to zaradi njega. O Dober mož pohvali ženo vsaj enkrat na dan. To ga nič ne stane, žena pa je tega zelo vesela. Nadškof v Clevelandu opravlja pogrebne molitve za pok. škofom dr. G. Rožmanom. M l \ \ FEBRUAR 1960 P , ojuimo, vlovimo Pusta, tla nam dece nc pohrustal Jopič rdeč, zelene hlače, v rokah ragljc ropotače, a na glavi dva roga — hu, pa kakšen nos ima, brke take kot ščetine! bojmo se ga, kadar zine, bojmo se ga, kadar stopi in nas z dolgo šibo lopi! I Ce se kdo mu zakrohoče ali če se kdo zajoče, bri ga čez koleno zvije, iivo uro mu navije, nič ne vpraša, nič ne reče. Kdor ne uide, kdor ne uteče tega ujame in pohrusta. Le pustimo v miru Pusta! France Bevk Lansko slavje v Mariboru in na Ptujski gori Mesto Maribor je že 100 let sedež lavantinske škofije. Ko je škofu Antonu Martinu Slomšku, velikemu služabniku božjemu, uspelo to doseči, je s tem storil za naš narod v verskem in narodnem pogledu nekaj zelo pomembnega. Tudi sedanja oblast je priznala zgodovinski pomen tega dejanja za slovenski narod in veličastnega cerkvenega slavja ob 100-letni-c‘ ni pustila ovirati. Zvonjenje po župnijskih cerkvah širom mariborske škofije Od kad tcplfefiie? Ko opazujemo življenje, nas zresni bridko spoznanje, da je ta svet v resnici »solzna dolina«. Trpljenje trka na vsaka vrata, naseli se v vsakem ognjišču. Siromašna vdova tu z otroki objokuje skrbnega moža, katerega je ubilo pri delu; tam je dobra mati brez upanja na ozdravljenje priklenjena na bolniško posteljo; mlada žena trpi zaradi nezvestobe svojega moža ali obratno; v tej družini pijača ruši srečo; v oni drugi pa se tako lepo razumejo, a oče že dolgo nevarno boleha na rudarski bolezni. Sploh ni družine, kjer bi se trpljenje ne javljalo v tej ali oni obliki. V širšem svetu opažamo isto. Tu človek trpi zaradi suše; tam pa strašne povodnji uničujejo cela naselja ter terjajo številne človeške žrtve. Tako smo že navajeni na vsakdanje prometne nesreče v zraku, na morju in na suhem, da skoro ne mislimo več na njihove strašne posledice za tisočere družine. In z globokim obžalovanjem mislimo na potoke krvi in solza, ki jih povzročajo revolucije, vojne in tiranske vlade s satanskimi metodami mučenja in izkoriščanja nesrečnih ljudi. Trpljenje, povsod trpljenje! Vsiljuje se mučno vprašanje: »Od kod in čemu trpljenje?« To je strašna uganka, ki jo bomo skušali vsaj deloma razvozljati v tej in prihodnji številki našega lista. + Od kod trpljenje? Trpljenje je v nekem smislu že zakon narave. Je torej svet slabo ustvarjen? Tega ne mislimo reči. Svet je tako ogromen in skrivnosten, da nikdar ne bomo popolnoma doumeli njegovih posameznih dogajanj. Pomagajmo si s primero! V naših očeh imajo ostre poteze oljnatih barv na platnu določen smisel. Vemo, da stojimo pred mojstrovino, ki predstavlja podobo gotove osebe. A postavimo se na mesto celo z mikroskopom komaj zaznatnega mikroba, ki se je znašel na isti sliki. Kakšen vtis bi moglo imeti to neznatno bitje o svojem prostoru? Zdelo bi se mu, da stoji sredi ogromnih mno-gobarvnih gorskih grebenov, katerih smisla nikakor ne more doumeti. To »gorovje« ni nič drugega kot poteze oljnate barve, gledane z njegovimi očmi. Mikrob je daleč preneznaten, da bi mogel doumeti smisel posameznih potez slike. Taki smo mi pred vesoljstvom. Vesoljstvo je za nas skrivnost. Od kod trpljenje? Zakon sveta je stalno spreminjanje, neprestan razvoj bitij. Ta čudovita pot navzgor pa skozi vse čase zahteva ogromno žrtev, neizmerno trpljenje. Ležišča premoga ali petroleja pomenijo danes za narode veliko bogastvo. Toda ali mislimo na to, da se moramo za ta zaklad v podzemlju zahvaliti strahotnim naravnim katastrofam v daljni preteklosti? Občudujemo veličasten red in smotrnost v vesoljstvu, a nas vznemirjajo nekateri pojavi, o katerih mislimo, da motijo splošno skladnost. Ali ni tu tako kot pri glasbi, kjer se umetnik včasih poslužuje nesoglasij, da potem soglasje pride še bolj do izraza? Mi ne znamo ceniti zdravja, dokler nismo okusili bolezni. Morski viharji so potopili že marsikatero ladjo in uničili nešteto človeških življenj. Toda veter in plima-nje, ki povzročata te nesreče, sta čudoviti zamisli modrega Stvarnika in nujno potrebna za čiščenje zraka in vode. Zakon o električni sili vžiga strele in povzroča požare — toda kaj bi mi danes počeli brez ognja in elektrike? Zakon o težnosti sproža plazove, ruši jezove in povzroča strašne poplave, a vendar si ne moremo zamišljati življenja brez te lastnosti snovi. + Čemu trpljenje? Trpljenje ni samo zakon narave, ki nam je naložen ter ga ne moremo spremeniti, marveč v mnogočem celo POGOJ življenja. Kaj bi namreč bilo z nami, ako bi nas želodec z bolečino ne opominjal k prehrani? Človek bi zanemarjal to opravilo in od slabosti umrl. Ali ste že razmišljali kdaj, kako je življenjsko važno, da nas trpljenje opozarja na nevarnost? Ako bi otrok ne imel občutka za bolečino, bi se igral z lepimi plameni, dokler ne bi zoglenele njegove nežne ročice. Kdo bi si pravočasno zdravil zobe, ako bi ga neznosne bolečine ne opozorile, da nekaj ni v redu? Rakava bolezen je prav zato tako usodna, ker človeka »zaboli« šele tedaj, ko že ni več prave pomoči. Organizem, ki ne pozna naporov, mučnega vežba-nja in težkih borb, nima prave odpornosti in kmalu oslabi. + Smemo trditi še več. Smrt sama in trpljenje, ki vanjo vodi, sta za življenje nekaj bistvenega. Vsi razumemo, da više razvita bitja ne bi mogla živeti, ako ne bi odvzemala življenja nižjim bitjem. je v soboto, 5. sept. 1959 naznanilo, da bo drugi dan v Mariboru in na slavni Ptujski gori proslava stoletnice. Zvečer se je zbralo nad 4000 vernikov v baziliki Matere Milosti, kjer je vsa slovesnost izzvenela ob govoru kanonika | Franca Hrastelja v hvaležno ponavljanje vse množice znanih Slomškovih besedi: „Sveta vera bodi nam luč!" Naslednji dan, 6. sept., so se zbrali v mariborski stolnici zastopniki dekanij in vsi ključarji župnijskih cerkva mariborske škofije. Iz škofijske palače so šli v sprevodu v stolnico poleg lavantinskega škofa dr. Maks. Držečnika še krški škof dr. Josip Srebrnič, ljubljanski msgr. Anton Vovk, goriško-koprski msgr. dr. Mihael Toroš, pomožni zagrebški dr. Lah in še vrsta drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Deček in deklica sta pozdravila naslednika Slomškovega, ki je nato pozdravil odlične goste in povabil ljudstvo, naj prosijo, da bi kmalu lahko častili Slomška kot svetnika na oltarju. Veliko ljudi sploh ni moglo v prenapolnjeno stolnico, kjer se je začela slovesna maša. Lavantinski škof je v slavnostni pridigi ponovil besede Slomška pred 100 leti, ki je dejal ob vstopu v novo stolnico škofije: „Bodi mi pozdravljeno, ti ljubeznivo mesto, obdano z zelenimi vinskimi goricami, ki praznuješ danes praznik, ki ga tvoji očetje niso videli in ga tvoji otroci ne bodo več doži-i veli. Bodi pozdravljena, ti nova stolnica, ki si danes praznično odeta, lepša kakor si bila kdajkoli svojih tisoč let, kar stojiš. Gospod nebes in zemlje te je izbral in te povzdignil v svoj Sion, da boš v bodoče oko, uho in srce 'sirni lavantinski škofiji.“ Ko je škof dr. Držečnik končal svojo pridigo z željo, naj služabnik božji Anton Martin Slomšek sprejme v svojo priprošnjo vse katoličane naše domovine in vse brate in sestre Po rodu, ki so izven meja naše domovine (izseljence), je zapel „Tebe Boga hvalimo“ in Podelil poseben papeški blagoslov. * Ta slovesnost se je popoldne nadaljevala na Ptujski gori, Kjer se je zbralo okoli 8000 ljudi. Tam je ob tej najlepši Marijini cerkvi v lavantinski škofiji govoril škof msgr. Vovk. Spominjal se je, kako je Slomšek rad romal in kako je ob takih romanjih prosil boga in Marijo za naše ljudi. Prosil je za ohranitev vere v našem narodu. Naši predniki so zaklad sv. vere zvesto varovali. Zdaj pa — tako je klical Slomšek — je vera v nevarnosti, saj v raznih krajih odpadalo od vere ljudje, ki so zašli v grešne navade; saj so dušni pastirji v skrbeh za svoje vernike, ki so stalno izpostavljeni raznim zmotam; saj se marsikateri družinski oče boji za svoje otroke, ki jih hudobneži hočejo zapeljati v greh in zmoto. Preroško je napovedal škof Slomšek, da marsikateri slovenski kraj čaka strašna bodočnost, ko bo njegova cerkev zaprta, da se ne bodo več delili sv. zakramenti in sc ne bo opravljala daritev sv. maše — kar se je med zadnjo vojno v resnici zgodilo. Tudi škof Vovk je pozival, naj svojim prošnjam dodamo še eno: „Da bi bil Slomšek po Veličan s tem, da bi bil pred vesoljno Cerkvijo prištet med Ne čudimo in ne pohujšujmo sc tedaj zaradi trpljenja, ki nas spremlja na vsakem koraku, saj je trpljenje že zakon narave in nujnost življenja! + Prodirajmo globlje v kraljestvo trpljenja! Vesoljstvo vladajo naravni zakoni. Človek te zakone vedno bolje spoznava ter jih obrača v svoj prid. Ži- vimo v času presenetljivih odkritij v znanosti in silnih napredkov v tehniki. A človek se more zmotiti in naravni zakoni se tedaj z vso doslednostjo obrnejo proti njemu. Tehnična napaka zaradi inženirjeve pomote v računih ali zaradi površne delavčeve izdelave pri graditvi železobeton-skega mostu, lokomotive, aviona ali jezu more povzročiti nesrečo z usodnimi posledicami. Neprevidnost more zakriviti eksplozijo v rudniku ali v tovarni smodnika. Trenutna nepazljivost za volanom more težko prizadeti cele družine. Nezmernost v prehrani in pretiravanje pri delu moreta škoditi zdravju in voditi celo v smrt. Od kod trpljenje? Širno je v resnici kraljestvo trpljenja. Saj je vsa zemeljska obla še najbolj podobna mučeniškemu obrazu, katerega namakajo bridke solze. Človek se cesto pohujšuje zaradi tega stanja in zvrača odgovornost na Boga samega. Kako smešen je res človek! Ali morda Bog zapoveduje in povzroča sovraštvo, sebičnost, lakomnost, krivičnost, okrutnost in poltenost? Kdo je odgovoren za vojne, socialne in družinske tragedije? ČLOVEK SAM! Ali niso siromaštvo, družabni neredi in včasih tudi bolezni posledica naše lakomnosti, hudobije in pokvarjenosti? Bog ni dolžan čudežno preprečevati pogubne sadove naših grehov. Človek je glavni, čeprav ne edini vzrok trpljenja. V-ko. blažene in med svetnike.“ Nato je nepopisno lepo ljudsko petje številne množice vernikov zadonelo iz globine srca. Vsem pa je ta proslava ponovno priklicala v spomin Slomškovo navodilo za življenje slovenskega človeka: „Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ — do zveličavne narodne omike!“ To geslo ponavljajmo ob zaključku tega praznovanja naših štajerskih rojakov tudi izseljenci, ki živimo razkropljeni po zapadni Evropi! Ne razne zmotne ideje, te niso nič! Ne bogastvo in denar, ta ni ključ. Sveta vera, živa vera — to je luč, naša mila slovenska govorica in naša narodna zavest — to je ključ na poti skozi življenje v tujini. POMENEK Z MLADIMI: 05 ir mani smo biti O svetim krstom smo postali božji o-^V. troci. Posvečujoča milost nas je vsadila v božji vrt, v božje brazde, v nadnaravni svet. Je to velika skrivnost, velika čast, a tudi velika naloga. Tudi po svetem krstu ostanemo na zemlji, podvrženi slabim posledicam izvirnega greha. Sveti krst nas ni fizično prenesel v neki drugi svet, pač pa nam je posredoval ta svet kot podlago za novi svet v Bogu, za večni svet v onostranstvu. Pogoj za to pa je, da ostanemo v milosti sv. krsta, da ostanemo povezani s Kristusom kot njegovi novorojenci. To pa pomeni, da hočemo vsakdanjost vzeti nase tako, kot je mišljena v božjih načrtih, da jo spravimo v sklad z božjimi zapovedmi. Tu pa nastajajo neprestano velike nevarnosti za božje seme, ki je vzklilo v naših dušah pri sv. krstu. SEME POTREBUJE ROSE IN SONCA To seme potrebuje poživljajoče rose, pomoč sončnih žarkov, pridnih rok, da se lahko razvija naprej v trdno mladiko, ki lahko klju- buje nevarnostim slabega nagnjenja in slabega okolja. Ta poživljajoča rosa in pomoč svetlobnih in toplotnih sončnih žarkov za božje življenje v naši duši pa pomeni zakrament sv. birme. Sv. birma pomeni torej utrjevanje duše za krepostno krščansko življenje. Sv. Pavel pravi: „Kateri pa nas in vas potrjuje za Kristusa in nas je mazilil, je Bog, ki nam je tudi pečat vtisnil in dal v naša srca zastavo Duha“ (2 Kor 22). S tem misli gotovo na zakrament sv. birme. Železo se preizkusi in utrdi v ognju. Kristjan se utrdi v zakramentu sv. birme, v tretji božji osebi, v Sv. Duhu. Sveta birma utrjuje kristjana v treh ozirih, kar lahko spoznamo iz lastnosti ognja, čigar oblike se je poslužila tretja božja oseba na binkoštno nedeljo, ko se je Sv. Duh razodel apostolom, da jih utrdi za njihovo bodoče življenje. Ogenj nam nudi svetlobo, ogenj kleni, ogenj ogreva. Prav tako učinkuje zakrament sv. birme v nadnaravnem smislu v teh treh ozirih. RAZSVETLJUJE DUHA Sv. birma osvetljuje našega duha, da laže in ° .„ sPoznavamo verske resnice, lepoto in vzvišenost krščanskega življenja. lo dejstvo je prav za današnji čas posebne važnosti. Nevarnost, da izgubimo pravo krščansko sled, miselnost, krščanski čut, je ve-ika. Materializem, cela vrsta herezij in sekt nam skuša izpodkopati verske resnice. Varovalnega okolja je vedno manj. Vsak posamez-m ^ vc^no bolj postavljen pred čisto osebno odločitev za ali proti krščanstvu. Sv. birma nam osvetljuje verni razum, da azc prodira v krščanske resnice in spoznava nJ>h lepoto. UTRJUJE Sv. birma utrjuje človeka v veri. Vrata v mlačnost nevere so na stežaj od-Ptta. Javno življenje bi rado verske kreposti porinilo med staro šaro in ji vzelo ves aktualni pomen. Tehnični napredek lahko povprečnemu kristjanu v verskem oziru več škoduje kot pomaga. Osebne težave lahko vzamejo človeku pogum. Sveta birma je najgo-tovejši pripomoček, da odpadajo naše slabosti y ognju Sv. Duha, kot rja zapusti železo v ognjeni peči. NAS OGREVA Sv. birma nas ogreva za krščansko življenje. Spoznana, pa ne živeta resnica nam ne pomaga nič. Lahko nam je prej v pogubo kot v pomoč. Kakor motor šele tedaj sprosti vse svoje moči, ko je dosegel gotovo višino toplote, tako tudi človek laže stremi za ideali vcre, ce je v svoji notranjosti gorak, topel za milosti Sv. Duha. APOSTOLI Apostoli so šele na binkoštno nedeljo, ko jc nanje prišel Sv. Duh v podobi ognjenih je-zikov, spoznali, kaj je pravzaprav njihova naloga. S tem jasnim spoznanjem so dobili' tudi moč in navdušenje za božjo stvar. Prej negotovi, boječi, hladni so sedaj kar naenkrat kakor ognjeni plameni šli med množico po mestnih ulicah in z velikim pogumom in pre-Pnčevalnostjo oznanjali božje kraljestvo in veličino krščanskega prerojenja po zakramentalni milosti. Ce storiš kaj dobrega, se malokdaj izve; a stori kaj slabega, takoj se bo izvedelo sto kilometrov daleč. Sv. birma torej ne podeli šele božjega življenja v naši duši, (posvečujočo milost), saj jo v smrtnem grehu ne smemo prejeti, ampak božje življenjev nas utrdi, ščiti, poveča. Nam torej da sredstva (dejanske milosti), da to življenje milosti v nas spoznamo in smo ga pripravljeni kot največje bogastvo braniti ter razširjati z besedo, zgledom in molitvijo v svoje okolje. To je pravzaprav pomen skrivnostnega znamenja (pečata), ki ga nam podeli zakramentu sv. birme, da smo vojaki v Kristusovem kraljestvu. Sv. birma ni nujno potrebna za zveličanje, köt je to sv. krst. Kristjan pa bi ravnal zelo nespametno, če bi prejem tega zakramenta iz mlačnosti zanemaril. Ravnal bi kot vojak, ki se sicer hoče boriti, noče pa vzeti s seboj primernega orožja. Naloga slovenskih mater »Slovenec sem, tako je mati d’jala, ko me je dete pestovala.« Slovenci smo, ker smo slovenskih mater in očetov sinovi in hčere. Slovenski narod je v splošnem zdrav, krepak in odporen, ker te lastnosti deduje rod za rodom od svojih staršev. Od nekaj je znano, da žena in mati v hiši tri ogle podpira, ker je večino svojega življenja doma in okrog otrok, medtem ko oče navadno izven doma skrbi za vsakdanji kruh cele družine. Zato je za družine in za narod važno, da so matere zdrave. V čem pa obstaja zdravje slovenskih mater? V tem, da so telesno zdrave, delavne in odporne; da rodijo in vsestransko skrbijo za zdrav naraščaj; da so zares verne in zveste Bogu in Mariji ter to tudi uče otroke od prvih let starosti; da so zavedne Slovenke in z otroki tudi v tujini govorijo vedno slovensko ter jih vzgajajo v katoliškem in slovenskem duhu; da so dobre gospodinje in možem dobre žene. Da je slovenski narod ostal slovenski kljub temu, da je bil maloštevilen in živel preko 1000 let pod Nemci, je v glavnem zasluga slovenskih vernih staršev, preclysem kmečkih mater, ki se niso nikdar naučile nemščine ter tako povzročile, da se je v njihovih družinah vedno govorilo slovensko. Slovenski narod se mora poleg tega predvsem zahvaliti Mariji Pomagaj, da je še vedno živ in v veliki večini duševno in telesno zdrav. Mariji so bili Slovenci od nekdaj vdani in so jo izbrali za svojo Kraljico. Ona je vernim Slovencem vedno prihitela na pomoč v raznih stiskah, tako tudi v teku zadnje vojne in v letih po vojni. Naši ljudje bivajo v raznih državah širom celega sveta. Žive med ljudstvi, ki go-vorć za nas tuj jezik. Večini je potrebno, da se tega jezika nauči zaradi službe in dela. Ali naj zaradi tega prestanemo biti Slovenci in Slovenke? Nikakor ne! Nasprotno! Ce je izven doma tuj jezik odločilen, zato pa doma in povsod, kjer se Slovenci srečujemo, govorimo vedno slovensko! Zlasti je potrebno, da matere doma vztrajno govorijo z vsemi člani družine samo slovensko; da naučijo otroke slovensko govoriti, moliti in peti, slovensko čitati in pisati; da vztrajajo na tem, da slovenski otroci med seboj doma in kjerkoli drugod govorijo samo slovensko. Zdravnik Dr. Val. Mersol v »Ameriški Domovini«. gnusna uma v naših krajih. U?iinaj Detet' brije Zunaj veter brije, plan in goro krije črna noč. Jadno dete kliče iz grobov mrliče na pomoč. Mati mu umrla oča v grob zaprla bela smrt. Samo je ostalo, tuino pribežalo v božji vrt. „Zlata mama moja, glej, sirota tvoja tu stoji; nima kaj obleči, nima kam se uleči, glad preti. Vzemi mene k sebi, dobro je pri tebi, mamica! Nimam druge mame, da bi ona name gledala." Dete se sklonilo, leglo na gomilo k mamici. Zarja rumenila, ni ga prebudila v postelj‘ci. VESELI DOGODKI: Konservirano življenje k ledvomno so redki ljudje, ki niso I^J v mladih letih z navdušenjem segali po knjigah pisatelja Julesa Verna. Ta veliki mož je z daljnovidnostjo, kateri ne najdemo zlepa primere v zgodovini, že pred več leti napovedal razvoj tehnike v bodočnosti. Tako je napovedal v svojih knjigah prihod železne kače, to je vlaka, nastanek podmornic, letal itd . . . Vsled tega so ga njegovi sodobniki v večini uvrstili med umobolne, kajti maloštevilni so bili, ki so verovali njegovim napovedim. Ker smo pa vsi več ali manj podvrženi pozabljivosti, je ta veliki mož kljub svoji bujni fantaziji le pozabil na nekaj, kar je tesno povezano z razvojem tehnike in vsesplošnega napredka, pozabil je na — konzerve. Mogoče majete z glavo, češ da to le ni tako važno. No le počasi, dokazal vam bom iz lastnih izkušenj prav nasprotno. Stara ženska navada je tarnanje nad skrb-nii in obilico dela v gospodinjstvu. Ker je bila moja prejšnja gospodinja preveč podvržena tej napaki, sem se preselil samo zato, da bi jo vsaj iz te strani rabremenil, bajti bati se je bilo, da bodo njeni živci nekega dne klonili, za kar ne bi rad nosil odgovornosti. Najel sem si prijetno sobico in v hipu postal kuharica, sobarica, perica šivilja in kar je s temi poklici v tesni zvezi. Ker mi francoščina dela še nekaj težav, sem ob prvem nakupu stopil v trgovino ter začel naštevati svoje želje na ta način, da sem kar s prstom kazal na različne pred-tuete, kar je brhko prodajalko takoj spravilo v dobro voljo, mene pa v zadrego. Ko sem po neštetih mukah le povesil roko in je prodajalka uvidela, da bo mojega nakupovanja konec, me je vljudno opozorila, da imajo naprodaj tudi — konzerve in mi v trenutku nanesla kar celo grmado najrazličnejših škatel na ogled. Ker se nežnemu spolu nerad zamerim, sem si odbral ducat konzerv, plačal in odšel. Na stanovanju sem si najprej to kramo temeljito ogledal, nato pa poskušal iz napisa in slike ugotoviti njihovo vsebino, kar se mi je pa redkokdaj posrečilo. Tako sem na primer odprl eno, za katero sem bil stoodstotno prepričan, da bo njena vsebina prava slaščica. Slika na zunanji strani je predstavljala mlado ljubko dekle. Ker pa nisem še nikoli imel sreče pri ženskah, zato sem tudi sedaj našel v škatli le — kislo zelje. Pri hrani nisem izbirčen, zato sem se tudi sedaj vdal v usodo in grenko razočaran nad ženskami in kislim zeljem vsebino škatle použil. Naslednjega dne sem imel nekoliko več sreče: našel sem fižol, grah, testenine itd. Popolnoma jasno je, da sem takoj trdno sklenil, da se bom v bodoče še bolj dosledno izogibal žensk, posebno pa njihovih slik na konzervah, ki prinašajo le kislo ze- ije- Z ostalimi konzervami sem bil kar zadovoljen in sem jih dobesedno vzljubil s pravo ljubeznijo, zato sem se že naslednjega dne vrnil z velikim kovčkom v omenjeno trgovino, ga do vrha napolnil s konzervami in ves srečen odnesel na stanovanje, kjer sedaj preživljam vse proste ure med svojimi škatlami. Skladam jih, prekladam, prenašam in prebiram ter v duhu pojem hvalnice njihovim iznajditeljem. Skratka, vzljubil sem jih, ker mi nadomeščajo — go spodinjo. I Xer mi je preteklost glede politič- 1^ nega udejstvovanja pustila bridke 1 izkušnje, je popolnoma razumljivo, da sc danes politike bojim, obenem se tudi izogibljem vsega, kar bi imelo kakršnokoli zvezo s tem pojmom. Do sedaj sem član le društva »Zakrknjenih samcev«, pa še iz tega bi takoj izstopil, če bi prišla prilika za to... So pa ljudje, ki se bavijo več s tujimi problemi kot s svojimi, zato vsaj 12 ur dnevno stikajo glave skupaj in obrekujejo sicer poštene ljudi. Pred kratkim sem prišel pri teh naivnežih tudi jaz na vrsto. Na vsa usta so začeli razširjati vest, da sem član društva »Slamnatih vdovcev«, ki je menda politično zelo aktivno društvo. Moja sveta dolžnost je, da na tem mestu to vest zanikam kot popolnoma izmišljeno, hkrati pa opozarjam prizadete, naj z obrekovanjem prenehajo, ker bom v nasprotnem slučaju tožil zaradi razžaljenja časti. Ker se, kot sem že prej omenil, izogibljem politike, sem ob imenu .konzerve’ v prvem trenutku kar ostrmel. Bal sem se namreč, da ne bi ta povsem novi izum imel kaj skupnega s konservativno stranko in posredno mogoče tudi z atomskim orožjem. Zato sem brž segel po »Slovenskem pravopisu« in srce se mi je pomirilo, ko sem bral, da ta beseda izvira iz korena latinskega glagola »conservare« (=ohraniti), to se pravi, da so konzerve namenjene samcem, da bi laže čim dalje ohranili samski stan. Takoj nato sem pričel pridno segati po vsemogočih škatlah in včasih se mi posreči, da zvarim tako svojevrstno hrano, da bi ji tudi najslavnejši kuharji v Parizu ne znali dati imena, če me bo sreča še nadalje spremljala, bom v kratkem izdal posebno »Kuharsko knjigo za samce«, za kar mi bodo moji stanovski tovariši širom sveta nedvomno hvaležni. Vendar pa moram sotrpine na nekaj opozoriti! Splošno znano je, da ima vsaka dobra stvar, poleg svetlih, tudi senčne strani. Tako je tudi s konzervami. Vse to sem poskusil na lastni koži, zato nikakih dvomov o mojih navedbah in ugotovitvah! Od časa do časa se mi pripeti, da moram, rad ali nerad, stopati po taktu »Radeckega marša«. »Radecki-marš« je strokovno znanstveni pojem za splošno znano reakcijo, s kate- Jt