Letnik 1910.
državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXIII. — Izdan in razposlan dne 25. avgusta 1910.
Vsebina: St. 149. Zakon o železnicah nižjega reda.
14».
Zakon z dne 8. avgusta 1910.1.
o železnicah nižjega reda.
S pritrditvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Določila tega zakona se uporabljajo na železnice nižjega reda. namenjene za javni promet, in to na lokalne železnice in male železnice.
Lokalne železnice so tiste železnice, ki glede tehnične naprave in opravne zmožnosti zaostajajo Za glavnimi železnicami, pač pa posredujejo promet v širjeni okrogu, sosehno privažanje h glavnim železnicam in so v dopustilnici oznarnenjene za lokalne železnice. V koliko je z nameravanimi železnicami gledé na pripravo podjetja ravnali kakor z lokalnimi Železnicami, to se določa v členili 11 do V tega i!akona.
Male železnice so take železnice nižjega reda, k* so manjšega pomena za obči železniški promet, ?-lasti lisle, ki posredujejo sosebuo krajni promet 1 kaki občini ali med sosednjimi občinami. K malim železnicam spadajo tudi vrvne železnice, viseče °leznice in druga železnicam podobna prevozila, l)likor so namenjena za javni promet in jih vlada ln-'Poznava za male železnice (člen XXV111).
A. Lokalne železnice.
Člen II.
Dopuščaje lokalne železnice je, ne kraté vojnemu ministrstvu zakonito prisloječega vplivanja, dodeljevati vsa mogoča olajšila za pripravljalna dela, gradnjo in opremo.
Z ozirom na obrat je od varnostnih naredeb in prometnih predpi-ov železniškega obratnega reda z dne IG. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz
1.	1852.) z dodatnimi določili vred odjenjati toliko, kolikor dopuščajo posebne razmere, zlasti ustanovljena vozna brzina, po preudarku železniškega ministrstva. S tem se ne sme samoupravnim združbam kratiti pravica, da smejo v svojem področju iz varnostnih ozirov izdajati predpise.
Enaka olajšila se morejo po preudarku železniškega ministrstva dodeljevati tudi tedaj, ko se jo že obstoječih železniških kosih uvede obrat lokalne železnice.
H komisijam za pregled trase, ustanavljanje postaj in politični obhod je privzeti zastopnika deželnega odbora kot glasujočega uda. Enako mesto je priznati, ako sc nameravana lokalna železnica stika s kako železniško progo v državnem obratu, tehničnemu zastopniku ravnateljstva državnih železnic, v kojega okraju je ta železniška proga.
96
(Slovenisch)
Člen III.
Podjetja lokalnih železnic so oproščena sosebno nastopnih zaveznosti:
1.	dolžnosti brezplačno prevažali pošlo po § 68 železniškega obratnega reda in § 10, lit. f, zakona o dopuščanja železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (d/ž. zak. št. 238);
2.	dolžnosti po § 89 železniškega obratnega reda povračati kar je več troškov iz policijskega nadzora in dohodarstvenega čuvanja, brezplačno napravljati in vzdrževati potrebne uradne prostore in skrbeti za nastanjevanje doličnih uradnikov in slug.
Člen IV.
Vlada je pooblaščena, ustanavljaje tarife za lokalne železnice dovoljevati izjeme od zakonitih predpisov o stvareh, ki se tičejo tarif in prevažanja za železnice.
Člen V.
Do pričetka obrata kake lokalne železnice -so kolkov in pristojbin proste vse pogodbe, listine in vloge, ki se napravijo ali izgotové v namen, da se železnica zgradi, opremi in obratuje, o naslednjih predmetih :
1.	o zagotovilu, da se odstopijo zemljišča, da se dovoli njih neobremenjena odločitev, da se privoli kaka izmed pravic, naštetih v § 2, št. 2 do 4 zakona z dne 18. februarja 1878.1. (drž. zak. št. 30), potem
da se dostavi gradivo za gradnjo ali obrat, nadalje
da se dadcS plačila v gotovini, prevzemši ali ne prevzemši delnic, kakor tudi drugačni prispevki vsake vrste ;
2.	o ustanovitvi pogojev za rabo javnih cest;
3.	o prevzetju poroštvenih zaveznosti;
4.	o dogovorih o dobavi glavnice, gradnji ali obratu železnice:
5.	enako oprostilo uživajo vloge, črteži in drugačni spisi, ki jih vpodadd interesenti, sosebno tudi prosilci dopustila in njih pravni naslcduiki, dobivši dovolilo za tehnična pripravljalna dela, in s ka- j terimi naj se tehnično ali finančno pripravlja izvršitev lokalne železnice.
Člen VI.
Za dodeljeno dopustilo in za izgotovitev do-pustilnice ni plačevati pristojbin in odredbin.
Člen Vil.
Ako se dodeli dopustilo, uživajo do preteka tretjega obratnega leta oprostilo od kolkov in pristojbin :
1.	vse od podjetja lokalne železnice, to je od koncesionarja in od njegovega pravnega naslednika v dopustila in pa od obratovalen podjetja sklenjene pogodbe, narejene listine in vpodane vlogo v namen zgradbe, opreme in obrata železnice;
2.	prejemna potrdila gradbenih podjetnikov in dostavnikov o plačilih za gradnjo in opremo železnice.
Člen VIII.
Nadalje so kolkov -in pristojbin proste
1.	brez časne omejitve od dpuščenega podjetja lokalne železnice sklenjene pogodbe, narejene listine in vpodane vloge za tu doli navedene namene, to je za:
a)	dobavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo lokalne železnice; oprostilo obsega sosebno vzprejem, obrestovanje in raz-dolžbo zajrnov, izdajo deležnic, delnic in delnih zadolžnic z začasnicami vred v ta namen;
b)	odkup zemljišč ali neobremenjeno odločitev zemljišč za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo lokalne železnice in v la namen izvršeno pridobitev katere druge izmed pravic, naštetih v g 2, št. 2 do 4, zakona z dne 18. februarja 1878. 1. (drž. zak. št. 30);
c)	združitev vsled tega zakona dopuščenih lokalnih železnic med seboj ali pa z drugimi železnicami nižjega reda; ta ugodnost obsega pogodbe, listine in vloge, potrebne v namen te združitve, samo v toliko, kolikor se sklenejo, naredé ali vpodadd pred preteklim drugim letom po vpisu združitve;
2.	do preteklega sedmega obratnega leta pogodbe, listine in vloge podjetja lokalne železnice v naslednje namene:
a)	za vzprejem, obrestovanje in razdolžbo zajmov, namenjenih za poplačilo dolgov, katerim je
šla v zmislu členov V in VII kolkovna in pri-stojbinska prostost;
b)	za prehod podjetja lokalne železnice na delniško družbo ali družbo z omejenim poroštvom, v misel vzeto v dopustila ali sicer v osnoval-nih dejanjih;
3.	do preteklega petnajstega obratnega leta za prenos lastnine ali obrata podjetja lokalne železnice na državo, na katero izmed kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, ali na katero tuzemsko v pobiranje naklad upravičeno javno združbo.
Člen IX.
V	členih V, VII in VIII, št. 2, ustanovljene roke za tam podeljene kolkovne in pristojbinske oprostitve je, ako se obrat po lokalni železnici začne kosoma, odmeriti za vsako delno progo posebej.
Člen X.
Koncesijonar in njegov pravni naslednik v do-pustilu, sosebno družba, ki vstopi v dopustilo (člen VIII, št. 2, lit. b), uživa na dobo 25 let prostost :
1.	od pridobninc po zakonu o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 220, poglavje I in II);
2.	od plačevanja kolkovnine za kupone z ozirom na vrednostne papirje, oznamenjene v členu VIII, št. 1, lit. a, in pa od kolkovnine in neposrednjih pristojbin za pobotnice, ki se izdajejo pri pravtam navedenih vinkuliranih predstvenih zadolžnicah in predstvenih delnicah za izplačane obresti.
Računanje roka za oprostilo od pridobninc se prične z začetkom obrata. Če se obrat začenja kosoma, se pričenja oprostilni rok za celo železnico z začetkom obrata prve delne proge.
Rok za kolkovno in pristojbinsko prostost v št. 2 oznaincnjenih kuponov in obrestnih pobotnic je, ako je dospelost prvega kupona ali prvega obrest-uega obroka nastala v prvem letu po dnevu podeljenega dopustila, računiti počenši z dnem te dospelosti; v drugih primerih začne 251etni rok teči, ko je pretekla omenjena enoletna doba.
Čl en XI.
V	členih V do X navedene ugodnosti se upo-ranljajo tudi na dovlačnice, nakladalne koleje, stike
in drugačne stranske naprave, kolikor služijo železniškemu obratu, tvorijo celovite sestavine podjetja lokalne železnice in jih vlada pripozna za take.
Z ozirom na oprostilo od kolkovnine in neposrednjih pristojbin po meri členov V in X se prc-narejne in razširjalne zgradbe ter dodatne naprave, ki jih vlada pripozna za koristne, enačijo prvi napravi lokalne železnice, bodisi da se to pripoznanje zgodi povodom prehoda na drug obratni način ali iz kakega drugega vzroka.
Kar se tiče uporabljanja dveh prejšnjih odstavkov, ni razlike, ali so bile naprave že previdene v dopustilo in tam navezane na določene rokove ali ne.
Rok za oprostila v členu V mine s porabnim privolilom za dotično napravo. Istega dne se začenja rok za oprostila v členih VII in VIII, št. 2, lit. a. Oprostila v členu X veljajo za dobo ugodnosti tam podeljenih glavnemu podjetju.
Člen XII.
Vsa v členih V do XI navedena oprostila od kolkovnine in neposrednjih pristojbin veljajo pri dvostransko obveznih pravnih poslih in o lem narejenih listinah ne samo za podjetje lokalne železnice, tomuč tudi za drugo stranko, ki je z njim sklenila opravilo.
Raztezajo se, ako so dani v členih V do XI navedeni pogoji, in v mejah tam oznamenjenih rokov tudi na vknjižbo z oproščenim pravnim poslom priznanih pravic, torej tudi sosebno na vknjižbo zastavne pravice pri za to pogodbeno določenih želez-ničnoknjižnih enotah ali drugih nepremičninah, na kolkovnino in neposrednje pristojbine od drugih uradnih dejanj in izgotovil, storjenih na podstavi oproščenega uradnega posla, slednjič na listine, ki jih je ob odmotanju tega posla od sebe dalo podjetje lokalne železnice, in na predstvene priznalve, odpustna izrecila, pobotnice o vsotah zemljiških odkupov, ki so jih izgotovile tretje osebe, in pa na njihovo knjižno izvršitev.
Nikoli ne veljajo za vloge in razprave v civiln pravdi.
Člen XIII.
Prevoz oseb po lokalnih železnicah, dopuščenih vsled lega zakona, je zavezan davku od vozovnic po določilih, veljajočih za lokalne železnice, v zakonu z dne 19. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 153).
Toda vlada se pooblašča, na lokalne železnice manjšega pomena, ki posredujejo zlasti krajni promet v kaki občini in nje okolici, uporabljati za male železnice veljajoča določila prej omenjenega zakona.
Člen XIV.
Delne zadolžnice podjetij lokalnih železnic se sinejo izdajati samo tedaj, če je njih obrestovanje in razdolženje po preudarku vlade trajno zagotovljeno z lastnimi čistimi donosi podjetja, s tovornimi in dohodnimi poroštvi, ali pa z obljubljenim jamstvom države, katere izmed kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, samoupravnih združeb, finančnih zavodov, železniških družeb ali interesentov.
Te delne zadolžnice sc morajo glasiti na zakonito deželno vrednoto.
Izdajati se ne smejo, ako za železniško podjetje ni moči odpreti knjižnega vložka po zakonu z dne 19. maja 1874. 1. (drž. zak. št. 70).
Člen XV.
Zajmi, ki jih s privolitvijo državne uprave vzprejme katera izmed kraljevin in dežel ali katera tuzemska, za pobiranje naklad upravičena javna združba za dobavo glavnice ali prispevek za nove lokalne železnice, so prosti kolkovnine in neposred-njih pristojbin za pogodbe, sklenjene o njih vzpre-jemu, obrestovanju, razdolžbi in zagotovilu, za izgotovljene dolžne liste, delne zadolžnice, pobotnice in drugačne listine, potem za vknjižbo in izbris njih zagotovila tudi tedaj, če jim to oprostilo ne pristoji že samo ob sebi po gorenjih členih tega zakona.
Obresti takih zajmov so oproščene rentnine in kuponske kolkovnine.
Člen XVI.	■*
Zadolžnice, ki jih izda in založi, kakor je tu doli povedano, s poroštvom katere izmed kraljevin in dežel opremljen zavod (deželna banka) ali jih izdadô drugi v to po ustavu poklicani zavodi ali družbe kakor tudi njih samostojni oddelki s privoljenjem državne upravo in pod nje posebnim nadzorom v namen dobave novcev za nove lokalne železnice ali za investicije na obstoječih lokalnih železnicah in pa kuponi teh zadolžnic uživajo prostost od kolkovnine in pristojbin zmisloma uporafa-ljaje člen lil zakona z dne 10. julija 18(15. 1. (drž. zak. št. 55).
Zalagati se morajo te zadolžnice tako, da
a)	terjatve ali vrednostni papirji izdajajočega zavoda, ki služijo za zalogo, po preudarku državne uprave dajejo dovoljno varnost za izdane zadolžnice;
b)	so zneski, vsakčas potrebni za obrestovanje in razdolžbo izdanih zadolžnic, založeni z vsaj enolikimi terjatvami ali donosi iz vrednostnih papirjev, ki dospevajo o določenih, potrebščini ustreznih rokovih.
Določila zakona z dne 27. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 213), o založenih bančnih zadolžnicali se uporabljajo, izvzemši § G, na zadolžnice, navedene v § 1 tudi tedaj, ako njih zaloga ne ustreza zahtevam v § 1, odstavek 2, imenovanega zakona.
Člen XVII.
A. Izmed zadolžnic, navedenih v členih Vlil. XV in XVI, se morejo za plodonosno nalaganje glavnic ustanovnin, javno nadzorovanih zavodov, poštnohranilničnega urada, potem pupilarnih, fidej-komisnih in depozitnih novcev ter za službene in opravilne varščine uporabljati :
1.	zadolžnice, ki jih izda katera izmed kraljevin in d^žel;
2.	zadolžnice, ki jih izda kaka tuzemska za pobiranje naklad upravičena združba ali pa tudi kako podjetje lokalne železnice, če je obrestovanje in po-črtežno razdolženje teh zadolžnic zagotovljeno s plačilno obljubo, poroštvom ali jamstvom čistega donosa države ali katere izmed kraljevin in dežel;
3.	v členu XVI omenjene zadolžnice, kolikor jim porabnost za nalaganje pupilarnih in tem sorodnih glavnic ne gre že po določilih zakona z dne 27. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 213), pod tem pogojem, da obstoji za terjatve ali vrednostne papirje, služeče za zalogo, jamstvo čistega donosa države ali katere izmed kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
Da so v št. 1 do 3 oznamenjene zadolžnice sposobne za nalaganje omenjenih vrednosti, to naj finančno ministrstvo v porazumu s pravosodnim ministrstvom razglasi v državnem zakoniku.
h. Če je katera izmed v členu XVI imenovanih zadolžnic založena zgolj samo s takimi terjatvami in
vrednostnimi papirji, kojih obrestovanje in razdol-ženje je zagotovljeno s plačilno obljubo, poroštvom ali jamstvom čistega donosa države, more država izjaviti državno jamstvo za založeni vrednostni papir ter ustanoviti za to načine postopanja.
Člen XVIII.
Razen po gorenjih členih podjetjem lokalnih železnic pripozuanih olajšil so jim morejo po preudarku vlade dodelili tudi nadaljnja olajšilu, navedena v tem in v naslednjih členih XIX, XXI in XXII.
Lokalne železnice se lahko do tiste.mere, da bode moči po oskrbi njih zajmo$T~n predstveno-delniške službe napravno glavnico obrestovati in raz dolžiti s petimi odstotki največ na leto, oprostč zaračuna povračila za soporabo naprav državnih železnic in postajne službe, ki jo opravljajo njeni organi na stičnih kolodvorih, in v primeru, da jih obratuje država, tudi zaračuna kvote osrednjeuprav-nih troškov državnih železnic.
Podjetju lokalne železnice se more tudi dovolili. da se železnica prevzame v državni obrat za njegov račun in proti povračilu troškov, ki jih je država sama imela z obratovanjem.
Ti lastni troški se pri tem lahko tudi poprek proračunijo z odstotnim postavkom kosmatih dohodkov ali pa za obratni kilometer.
Pi i tem se more, da se pred vsem založi zaj-inova in predstvenodelniška služba, dovoliti odlog povračila za obratne troške tedaj, kadar po preudarku vlade ni iz lega pričakovati trajnega obremenila državnega zaklada.
Člen XIX.
Slične zgradbe, ki postanejo potrebne s tem, ua se lokalna železnica stika z obratiščem državne železnice, katero že obstoji ali se šele napravi, naj praviloma napravi uprava državnih železnic proti Povračilu troškov, ki jih je imela sama.
Toda podjetje lokalne železnice utegne stične naprave samo oddati in izvesti dati, ako proti temu postopku uprava državnih železnic ne izreče po-nhsclka in ji ostane zagotovljeno nadzorovanje zfP'adeb, ki jih je izvesti.
Gradbeno in obratno gradivo,- inventarske Pmdrnele in vozila lahko podjetju lokalne železnice
uprava državnih železnic prepusti proti povračilu lastnih troškov.
Za plačevanje teh povračil se tudi lahko do-govoré letnine.
Obe gori omenjeni opravi je moči tudi opraviti proti refundaciji v naslovih (titrih) lokalne železnice (obligacijah, predstvenih ali osnovnih delnicah) ali pa tudi brezplačno, ako je naprava lokalne železnice po preudarku vlade v interesu obrata državne železnice, in se dajo pričakovati zanj koristi, ki se z njimi pobota prevzeta žrtev.
Inventarne predmete in vozila, ki jih je dati, je praviloma nabaviti nove in samo izjemoma se smejo vzeti iz zalog državnih železnic.
Dostavljati se morejo vozila tudi proli letnemu povračilu, ki se preiačuni ali v trdnih zneskih ali pa v razmerju obratne oprave ali prevoznih dohodkov.
Gradbeno in obratno gradivo, inventarne predmete in vozila, kolikor so namenjena za gradnjo in obrat lokalne železnice, je prevažati po znižanih tarifnih postavkih za lastne gospodarstvene pošiljatve uprave državnih železnic, ako je to, kar se s tem prihrani pri voznini, dokazno v prid dotičnemu podjetju lokalne železnice.
Člen XX.
Določila členov XVIII in XIX se uporabljajo tudi na zasebne železnice, ki jih država obratuje za svoj račun.
Tudi ostale železniške uprave, sosebno tista podjetja, ki uživajo donosno jamstvo od države, je po meri pristojnosti državne uprave primorati k enakim privolitvam za stično lokalno železnico.
Za odloko železniškega ministrstva, navedeno v § 10, lit. g zakona o dopustilu železnic, če ni dogovora med lokalno železnico in zasebno železnico, je merodajno načelo, da je zasebna železnica dolžna trpeti slik lokalne železnice, bodi na obratišču, ki že obstoji, ali pa se šele napravi, po ukazilih železniškega ministrstva proti temu, da ji je samo povrniti kar je v resnici več troškov, ki ji dejanstveno nastanejo iz teh zgradeb in pri obratu.
Člen XXI.
Obrat lokalne železnice more država prevzeti za lastni račun proti plačilu trdne ali premenljive
zakupne rente, ako je po izkazih, ki jih preskusi država, vpoštevaje tovore in donosna poroštva ali letne prispevke, ki so zagotovljeni tem železnicam, pričakovati zalogo zakupne rente iz čistih donosov lokalne železnice.
Člen XXII.
Vlada se lahko udeleži pri dobavi glavnice za napravo ali popolnitev takih lokalnih železnic, po kojih obratovanju se po ovedbah, ki jih opravijo državni organi, dosežejo finančne koristi, ki se dado številkoma določiti, za posamezne panoge državne uprave (poštni, telegrafski, cestni, gozdni, rudniški in solinski erar, uprava državnih železnic itd ).
Ta udeležitev se more zgoditi s prispevki « fonds perdu ali, ako se naredé delniške družbe, proti refundaciji v njenih papirjih (obligacijah, pred-stvenih ali osnovnih delnicah). Zgodi se ali v obliki letnih podpor ali pa s plačili glavnice. Znesek podpor ne sme presezati tistih koristi, katere je pričakovati za državni zaklad, ker bo iz naprave ali popolnitve lokalne železnice več dohodkov ali prihrankov. Namesto podpor se more dovolili enkratno plačilo do kapitalizovane vrednosti teh koristi.
Člen XXIII.
V koliko se morejo posameznim lokalnim železnicam gospodarskega ali vojaškega pomena razen olajšil členov XVIII do XXII podeliti druge finančne podpore, ki niso v upravnem področju, to se v posameznem primeru določi s posebnim zakonom.
Take koristi so:
Zagotovilo državnega donosnega poroštva, prispevanje države h gradnji proti refundaciji v delnicah razen primerov, navedenih v členih XIX in XXII, prevzetev obratovanja za račun države proti zagotovilu zakupne rente, kolikor to ni že pripustno po členu XXI.
Ustanavljaje izmero oznamenjenih koristi se je sosehno ozirali na večji potrošek, ki morebiti nastane podjetju lokalne železnice vsled vojaških zahtevkov, ki ne služijo hkratu koristi obrata.
Člen XXIV.
Dopuščajo podjetja lokalnih železnic, ki uživajo v členih VI do X in XVIII do XXIII navedena
olajšila, je državni upravi vedno pridrževati pravico, da more vsakčas odkupiti železnico po pogojih, ustanovljenih v dopustilnici.
Ako je katera kraljevina, dežela ali katera tuzemska za pobiranje naklad upravičena združba s plačilno obljubo, poroštvom, jamstvom čistega donosa, posojilom ali drugače s kakim prispevkom ali z več teh pomočkov skupaj zagotovila ali dostavila nad polovico glavnice podjetja lokalne železnice, in dokler zahtevki iz tega obstoje *v tej višini, ima do-tična kraljevina, dežela ali združba pravico, podjetje lokalne železnice odkupili po pogojih, navedenih za državno upravo, ako se je ta pravica pridržala ob dopuščanju lokalne železnice.
Porabljati to odkupno pravico pristoji dolični kraljevini, deželi ali združbi vsakčas, s čim so dani dopustilu ustrezni pogoji državnega odkupa.
Če lokalno železnico odkupi dotična kraljevina, dežela ali prej omenjena združba, to nikakor ne krši odkupne pravice in pa pripadne pravice države pri tej železnici.
Člen XXV.
Podjetja lokalnih železnic so razen tega dolžna, upravi državnih železnic dopustiti soporabo lokalne železnice za promet med obstoječimi železnicami ali takimi, ki se zgradé in ki jih obratuje država, tako da ima ta uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife proti primerni odškodnini cele vlake ali posamezne vozove odpravljati ali odpravljati dati po lokalni železnici.
Ta odškodnina naj se, ako se med upravo državnih železnic in podjetjem lokalne železnice ne sklene domemba, ustanovi po določilih priloge C, Stran 63, drž. zak. št. 7 z dne 5. februarja 1886. 1. .. (dopustilo severne železnice).
Soporahlja naj se lokalna železnica samo toliko, da se s tem ne moti lastni pravilni obrat. Tudi se ne sme soporabljati v konkurenčne namene nasproti podjetju lokalne železnice.
Ako bi se prehajanje tujih vozil na lokalno železnico po mnenju nadzornega oblastva ne dalo spraviti v sklad z olajšili, dodeljenimi z ozirom na napravo, opremo in obratni sistem, je podjetju lokalne železnice povrnili, kar je več troškov, ki nastanejo iz lega, da se omogoči ta prehod.
Člen XXVI.
Z ozirom na to, da lokalna železnica križa javne cesle, bodisi v višini šin, bodisi s podvožnjo ali prehodom, veljajo določila za glavne železnice.
Za drugačno porabo javnih cest z lokalnimi železnicami veljajo nastopna določila:
Poraba državnih cest za napravo lokalnih železnic je dopuščena, kolikor železnični obrat ni opasen varnosti pocestnega prometa.
Pri vojaško važnih cestnih progah je železnico vselej napraviti tako, da more v potrebi vojaško vo-zarstvo porabljati cesto po vsi širjavi.
Dopustnost in pogoje cestne porabe za napravo lokalnih železnic naj po nasvetu političnih deželnih oblastev v dogovoru z železniškim ministrstvom in državnim vojnim ministrstvom ustanovi minister notranjih stvari.
Za porabo cest ni, ne krateč zaveznosti iz kakih mitninskih pravic, dajati odškodnine.
Te ni tudi tedaj, kadar se del ceste, ki ga porablja lokalna železnica, omeji od ostale cestne ploskve, in se železnici prepusti v izključno porabo, za kar se je poganjati sosebno pri vojaško manj važnih cestnih progah.
Omejiti je lokalno železnico od ostalega dela ceste tako, da bode moči naglo odstraniti kake napravljene pregraje, če bo potreba vso cestno širjavo pohabljati za vojaško pomikanje.
Podjeije lokalne železnice zadevajo zlasti:
a)	troški za prenaredbo ceste, ki bi jo povzročila železniška naprava;
b)	troški za redno ohranjevanje in za vzdrževanje železniškega obrata potrebno snaženje cestnega dela, ki ga rabi železnica;
c)	kar bi bilo morebiti več troškov za vzdrževanje ceste, za odpravo elementarnih poškodeb in nove naprave, ki postanejo potrebne iz ozirov pocestnega prometa in vsled tega, ker železnica rabi cesto;
d)	troški za vse posebne naredbe, da se zabrani, da železniški obrat ne moti ali ne spravlja v nevarnost pocestnega prometa.
Dalje segajoče obveznosti, nego so navedene v gorenjem odstavku, se smejo podjetju lokalne železnice naložiti samo tedaj, kadar dotična dela in °Prave povzroča obstanek železniške naprave.
Take zaveznosti zadevajo sosebno podkrepo in vzdrževanje mostov, predmetov, ki so pod cesto, nadalje vzdrževanje in snaženje banketov, jarkov in položnosti na železniški strani in pa trebljenje snega.
Neerarne javne ceste se morejo zahtevati v porabo za napravo lokalne železnice samo s privolitvijo tistih oblastev, katerim gre po obstoječih zakonih razpolaganje s temi cestami.
Člen XXVII.
Podjetja lokalnih železnic so dolžna, v primeru mobilizacije in vojske železniški obrat vsakčas proti primernemu povračilu toliko in tako dolgo na razpolago dati za vojaške namene, kakor to za potrebno spozna vojaško oblastvo (§70 železniškega obratnega reda z dne IG. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz leta 1852).
]{. Male železnice.
Člen XXVIII.
Pripoznavanje kake železnice za malo železnico in nje dopustilo pristoji železniškemu ministrstvu v porazumu z drugimi udeleženimi ministrstvi in državnim vojnim ministrstvom.
Dopustilno dobo je odmeriti za samoupravne združbe z 90 leti največ, v vseh drugih primerih s GO leti največ.
Če se katera kot lokalna železnica dopuščena železnica nižjega reda pozneje proglasi za malo železnico, uporabljajo se zmisloma določila člena XXXIII.
V ostalem se uporabljajo na male železnice ukazila oddelka A tega zakona z nastopnimi izpre-membami in dopolnili.
Člen XXIX.
Državno vplivanje na gradnjo in obrat malih železnic se omejuje samo:
1.	na odobrilo naprave in trasovanja železnice, sosebno splošnih in podrobnih projektov na podstavi komisijskih uradnih del, in to tako za prvo napravo kakor tudi za dopolnilne gradbe in pregradbe ;
2.	na varstvo ozirov varnostne policije;
3.	na hrambo mejašev železnice in drugih deležnikov pred nevarnostjo ognja in drugačnimi poškodbami vsled naprave in obrala.
Člen XXX.
Podjetja malih železnic so opravam v prid vojaški upravi, ki so jih dolžna podjetja lokalnih železnic, zavezana samo v toliko, kolikor se te oprave dadö izvršiti z ozirom na napravo železnice in uredbo njenega obrata.
Male železnice so dolžne brezplačno prevažati v službi potujoče, s poverilnicami, kakor gre, opremljene organe državnega nadzorstva in njih pratež, tako kakor lokalne železnice.
Vseh drugih brezplačnih oprav za javne namene (poštno in telegrafsko upravo, policijo, finančno stražo itd.) so oproščene.
Člen XXXI.
Ustanavljanje voznih in tovornih cen in pa postranskih pristojbin se s pogojem, da se bode popolnoma enakomerno ravnalo z vsemi železnico rabečimi potniki in pošiljači tovorov, pridržuje podjetjem malih železnic.
Znižbo tarif v blagovnem prometu je najmanj tri dni pred njihovo uvedbo tako, kakor je to ustanovilo železniško ministrstvo, ja\'no razglasiti in priznani ti nadzornemu oblastvu.
Vse druge tarifne naredbe je najmanj osem dni pred njihovo uvedbo tako, kakor je to ustanovilo železniško ministrstvo, javno razglasiti in priznaniti nadzornemu oblastvu.
Nadzorno oblastvo je pooblaščeno v ozira vrednih primerih privoliti, da se odstopi od teh rokov.
Državna uprava ima pravico, brž ko je železnica v treh letih zaporedoma iz lastnih čistih donosov, oskrbivši posojilno službo za obrestovanje in raz-dolžbo ostale napravne glavnice, dala najmanj C odstotkov na leto, poslušavši podjetje, ustanovili znižane največinske tarife za osebni in tovorni promet. Pri tem pa se je ozirali na javne koristi in na trajno zagotovilo tega Godslolnega donosa.
Predstoječe določilo se ne uporablja na male železnice, ki se obratujejo za račun samoupravnih združcb.
Dopuščaje male železnice si vlada lahko pridržuje tudi dalje sezajoČe vplivanje in ustanavljanje osebnih in tovornih tarif; ako se dopustilo daje kaki samoupravni ziružbi, velja ta pridržek samo za primer, ko bi se železnica ne obratovala več za njen račun.
Podjetja malih železnic imajo pravico, s privolitvijo železniškega ministrstva po meri svojih obratnih razmer ukreniti posebne odpravljalne predpise, tudi če se ne ujemajo z določili železniškega obratnega reda.
Člen XXXII.
V členu X ustanovljena doba oprostila od pri-dobnine ter pristojbin kuponskih kolkov in obrestnih pobotnic se utesnjuje za malo železnico na 15 let.
Vlada utegne malim železnicam, kojih naprava je zaradi gradbenih težkoč posebno draga, dovoljevati v odstavku 1 navedena oprostila skozi 25 let največ.
Male železnice, ki so dopuščene samoupravnim združbam in se obratujejo za njihov račun, uživajo gori omenjena oprostila skozi 25 let.
Vlada more dobo oprostila podaljšati do te najvišje meje tudi tedaj, kadar mala železnica preide na višjo obratno vrsto (lokalnoželeznični obrat), ki potrebuje glavničnega potroška.
Za preračunanje roka se primerno uporabljajo določila v členu X tega zakona.
Prevažanje oseb po malih železnicah, ki so dopuščene vsled tega zakona ali pa proglašene za take, je zavezano davku od vozovnic po določilih, veljajočih za male železnice, zakona z dne 19. julija. 1902 1. (drž. zak. št. 153).
Člen XXXIII.
Vlada more, dopuščaje male železnice:
1.	popustili pridržek državne odkupne pravice po členu XXIV in
2.	odpovedati se državni pripadni pravici po § 8 zakona o dopuščanju železnic.
Ce so ob dopuščanju dani listi pogoji, ki osna-vajo po členu XXIV, drugi odstavek, odkupno pravico za kako kraljevino, deželo ali kako tuzemsko za pobiranje naklad upravičeno združbo, potrebno je njih privoljenje, da se popusti tudi njih odkupna pravica. Če pa te razmere nastanejo šele pozneje, tedaj je z državno odpovedjo odpadla tudi ta odkupna pravica.
0 tistih malih železnicah, ki so dopuščene samoupravnim združbam, ni državne odkupne ali pripadne pravice.
Te pravice si je moči pridržati samo za primer, ko dopustilo preide na koga drugega ali se obratuje za njegov račun.
C. Končna določila.
%
Člen XXXIV.
f
Predpise za pripravljanje lokalnih in malih železnic, za napravo in uradno obravnavo tehničnih izdelkov, in pa o napravi in obratu takih železnic je izdati ukazoma.
Pri tem se je ozirati na to, da se kolikor najbolj moči uprosti in pospeši postopanje in pa, kar se dâ, olajša in ceneje izvrši gradnja in obratna oprava.
Člen XXXV.
Določila tega zakona se smejo uporabljati tudi na obstoječe železnice v členu I tega zakona ozna-tnenjene vrste, s to omejitvijo, da naj zanje veljajo samo tiste davčne, kolkovne in pristojbinske ugodnosti, katere dotična podjetja uživajo po dopustilu in zakonu, ki je njemu v podstavo.
Potemtakem ostanejo olajšila, osnovana v do-puslilu ali drugem državnem ukrepu pred veljavnostjo tega zakona, nekršena tudi tedaj, kadar sezajo dalje, nego bi se mogla podeliti po tem zakonu.
V členu VIII, št. 1, lit. c navedena kolkovna in pristojbinska prostost se uporablja tudi v primeru, ko se v eno združijo obstoječe železnice nižjega reda.
Člen XXXVI.
Določila členov XX, XXI in XXII zakona z dne 1. julija 1901. 1. (drž. zak. št. 85) so razveljavljena.
Do zdaj na podstavi teh členov in zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) dovoljena olajšila ostanejo tudi še nadalje veljavna.
Člen XXXVII.
Ta zakon dobi moč tistega dne, ko se razglasi.
Hkratu izgubi moč zakon z dne 29. decembra 1908. 1. (drž. zak. št. 264).
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu železniškemu ministru, Mojemu ministru notranjih stvari, Mojemu pravosodnemu in Mojemu finančnemu ministru.
V Kopališču Ischl, dne 8. avgusta 1910. 1.
Franc Jožef s. r.
Bieuerth s. r.	Bilinski s. r.
Haerdtl s. r.	Wrba s. r.
Hochenburger s. r.
(Slorenlsch.)
97

I