Poštnina plačana v gotovini lahaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za Inozemstyo 20 Din Račun prl poStnem čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din ftedakeija in npravat Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1 pritiičje, desno. Telefon Interurban štev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se »prejemajo ob poncdeljkih in pctkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Pradpisi glede proctora in dncva objave oglasov se nvainjejo le po možnosti. Stev. 25. Celje, sobota 31. marca 1934. Leto XVI. Važno zborovanje Zveze obrtnih društev za dravsko banovino v Celju Prenos sedeža te najvažnejše obrtnlške organlzaclje v Ljubljano V nedeljo 25. t. m. je bil v dvorani Obrtnega doma v Celju izredni občni zbor Zveze obrtnih društev za dravsko banovino v Celju, katerega se je ude- leŽilo 34 delegatov štirinajstih v Zvezi včlanjenih društev. Vseh včlanjenih društev je 19. Kljub težki denarni krizi, v kateri so posamezna društva, so se zborovanja udeležili delegati v odličnem številu, da manifestirajo za obrtniSke pravice in pokažejo trdno voljo, da se ozdravi obrtniški pokret in odstrani \z njega vse, kar mu ško- duje in kvari ugled obrtniškega stanu in njegovih organizacij. Ob 11'30 dopoldne je otvoril pred- sednik Zveze g. Golčer občni zbor in pozdravil zastopnika zbornice g. Rebeka in vse delegate. Zapisnik zadnjega obč- nega zbora z dne 27. februarja 1934 v Ljubljani je bil soglasno odobren. Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da se prenese sedež Zveze v Liubljano in so se temu primerno spremenila pra- vila Zveze. Pri volitvih novega odbora so bili soglasno izvoljeni gg.: za predsednika Josip Rebck, predsednik obrtnega od- seka Zbornice za TOI v Ljubljani, za I. podpredsednika Miha Vahtar, knji- goveški mojster v Mariboru, za II. pod- predsednika Franc Košir, kovaški mojster v Celju, za odbornike ruanjo lglič, Miroslav Urbas in Alber Spreletič iz Ljubljane, Emanuel IIih iz Maribora, Karl Koštomaj iz Celja, Joško Grei- foner iz Ptuja. Teodor Verbnik iz Lju- tomera, Miloš Rozin iz Trbovelj, Ognje- slav Mencinger iz Zagorja, Matija Perko iz Šiške, Ivan Novak iz ŠoStanja in Fr. Robič iz Središča, za namestnike Matej Fajfer iz Ljubljane. Jakob ^Virjent iz Vranskega, Franc Černe iz Šiške, Ru- dolf Goleš iz Laškega, Ivan Rakušiz Or- moža in Janez Mlinar iz Št. Pavla pri Preboldu, za revizorje pa Ivo Grilc iz Ljubljane in Karl Golob iz Celja. BivSi predsednik g. Golčer je predal predsedstvo novoizvoljenemu predsed- niku g. Rebeku. Ta je v daljšem go- voru razvil program bodoČega dela Zveze, ki je prav v sedanjem času potrebna organizacija. Govorili so še gg. Iglič, Vahtar in KoSir, ki so orisali danaSnji položaj obrtništva in izrekli željo po živahnem delovanju Zveze. Na predlog g. predsednika je bilo sklenjeno, da se pošlje udanostna brzo- javka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka ministru za trgovino in in- dustrijo g. Juraju Demetroviču. Kot zadnja točka so se obravnavale reso- lucije, ki vsebujejo celotni gospodarski program obrtništva, torej tudi program Zveze. Vse resolucije so bile z odo- bravanjem sprejete in jih bodo članice dobile v prepisu. Ob 13"30 je predsednik g. Rebek zaključil zbor, ki je pokazal popolno enodušnost v vrstah onih organizacij, ki se zbirajo v okrilju Zveze obrtnih društev dravske banovine. Zbor je iz- zvenel v manifestacijo trdne volje za bodoče udejstvovanje Zveze v obrt- niški politiki za ohranitev neokrnjenih gospodarskih institucij. DOMAČE VESTI VESELO VELIKO NOČ želita vseni naročnikom, čitateljem, inserentom in sotrudnikom redakcija in uprava »Nove Dobe«. PRIHODNJA ŠTEVILKA izide v sredo 4. aprila popoldne. DANAŠNJI ŠTEVILKI smo prilo- žili poštne položuice vsem naročni- kom, ki prejemajo list po pošti. Vse cenj. naročnike, ki še niso poravnali naročnme, prosimo, da nam najkas- neje do 10. aprila nakažejo zapadlo naročnino, da ne bo nastala prekini- tev v dastavljanju lista. (1 Neve sijajne zmage JNS pri po- novnih občinskih volitvah. Ker je upravno sodišče na. pritožbe iz kloi-i- kalnoga tabora razveljavilo občinske volitve, ki so bile lani 15. oktobra v občinah Trati v kranjskem, Srom- ljah v brežiškem in Slovenji vasi v ptujskem srezu, so bile v teh treh ob- činah v nedeljo 25. t. m. ponovne ob- činsko volitve, ki so prineslo nacio- nalniiu listam še lepše uspehe nego 15. oktobra in s tern postavile na laz vse izmišljotine, da si nacionalne li- ste luni niso pridobile večine na po- Šten način. Pri. ponovnih obeinskih voJitvah 2b. t. in. v Trati jo dobila nacionalna lista 279 glasov (15. okto- bra 241), opozicijska lista pa 215 (15 oktobra 219 glasov), v Sromljah pri Brežicah nacionalna lista 171 (15. oktobra 133) in opozicijska lista 73 (15. oktobra 99), v Slovenji vasi pa nacionalna lista 415 (15. oktobra 311) in opozicijska lista 279 (15. oktobra ZOBNI KAMEN se zdaj lahko odpravi! PRAVI ZNANOST Ne samo mehaničnim potom, ampak prav preprosto na ta naČin, da si zobe redno čistire s Sargovim Kalodontom. . Zakaj to je edina zobna krema pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleat po d™ Bräunlichu, ki odpravi zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drugv i Sulforicinov oleat razkroji organske Aj sestavine, ki spajajo zobni kamen in go L|' pritrjojo na zobe. Njegova spojina se raz- ¦:,; rahlja/. da se odkruši in večine^. naredi. SARG — '""*:"':if>' '" vMSSBur """"""""^ Proti zobnemu kamnu ^^^^5 300) glasov. Nacionalnim volilcem v Trati, Sromljah in Slovenji vasi is- kreno čostitarno k izredno lepi zrna- gi! d Senat je v ponedeljek odobril proračnne gradbenega in kmetijske- ga ministrstva ter niinistrstev za tr- govino in industrijo, Sume in rudni- ke in telesno vzgojo, v torek pa pro- račiin zunanjega ministrstva in si- nančni zakon. Pri zaključnein glaso- vanju je bil državni proračun za leto 1934/35 odobron s G6 proti 4 glasovom. Prihodnja seja senata bo sklicana pismeno. d General Maister — 60-letnik. V Mariboru v pokoju živeči osvobodi- telj Mariboi-a, general v p. in pesnik Rudolf Maister je praznoval v Cetr- tek 29. t. in. svojo (JO-letnico. Svetlo ime generala Maistra, osvoboditelja našega Maribora, junaka iz koroških bojev, narodnega. idealista ter pleme- nitega in značajnega moža, enega najboljših sinov našega naroda, ne bo med Jugosloveni nikoli pozablje- no. Jubilantu, ki je bil pred svetovno vojno tudi zvest mentor slovenskih nacionalnih dijakov v Celju, iskreno želimo, da hi med svojim vroče Ijub- Ijonim narodom učakal ge mnogo, mnogo let! d Dve justifikaciji v Beogradu. V torek 27. t. m. zjutraj so i/.vi-šili v Beogradu smrtno kazen nad trgov- cem Dimitrijem Grandžičem in Gav- rilom Jovanovicem, zidarskim delav- cem, ki ju je državno sodišče za za- ščito države dne ü. februarja obsodilo na smrt. Grandžič le leta 1932 poma- gal Stankoviču Ljuborcu, ki je zbe- žal, pri njegovem delu, ko je postav- ljal peklenske stroje po Beogi-adu in v železniških vagonih na jugu ter mu je poslal v Beograd tisti peklenski stroj, ki je 30. septembra 1932 eks- plodiral na stopnicah oficirskega do- ma in na mestu ubil nosa&a Djura. Krešovica. Jovanovic se je v začetku nieseca maja 1933 pripravljal, da po- Opat Matija Vodušek in njegova „muca" (Dalje.) Še neko dj-ugo sitnost je doživel Tonček na MiklavSkem hribu. Nekega dne je hotel opat nekaj za- pisati v svojo knjigo, ki jo je imel shranjeno v svojern vinogradu, pa žalosten ugotovi, da nima svinčnika pri sebi. »Vedno nosim svinčnik s seboj, da- nes ga pa nimam,« potoži opat. »O, ni& ne de, saj ga imam jaz,« se odrer«^ naglo Tonček. »Veš, ti, Tonček, jaz nisem vpra- šal, ali gn- imaš ti- s seboj ali ne, am- pak jaz ga. nimam in ti boš takoj skočil domov po moj svinčnik in po- tem bom imel tudi jaz svojega.« Tonček je ubogal, kakor hi migni! Spočetka je tekel, potem pa je šel vedno Jk>1j počasi po bregu navzdol, da je prišel do prve sence. Tarn je legel in začel svoj svinčnik obrezo- vati, da je postal nekako podoben opatovemu. Nato je poležal še kake pol lire, nakar so je dvignil in nesel opatu svinčnik. Opat prime v roko svinčnik, piše nekaj v knjigo in govori: »Svinčriik je sicer podoben mojemu, moj pa le ni. Ce bi ti, Tonček, prinesel moj svinčnik, bi bil sedajle zasopihan in poten, ko je taka vroCina. Oj, ti na- vihancc!« je rekel opat. Hujšega pa ni bilo. * * Opat Matija Vodušek je kaj rad delal obiske in izlete v bližnjo oko- li<"o, a ne pey, temveč z vozom. Ka- dai- je opat ukazal hlapcu Janezu za- preči, sta biia najbolj vesela Tonček in Jožek. Vedela sta namreč, da na- nju opat ne bo pozabil. Navadno pa je med Tončkom in Jožkom zaradi tega nastal majhen prepir, ker je le eilen smel sedeti v kočiji poleg opa- ta, dingi pa j© moral sedeti poleg Janeza, ki je kočiral. Tonček je bil bolj počasen in tako se je kaj rado zgodilo, da je Jožek pravočasno za- sedel mesto v kočiji, ko se je Toncek šele pripravljal na voz. Neko nedeljo sta se vozila Tonček in Jožek z opatom na Pako. Jožek je smuknil kakor po navadi v kočijo, a Tonček je moral prisesti k Janezu. Opat je dobro poznal slabosti enega in drugega in je lepo drenial med potjo v kočiji. Jožek je to izrabil in je parki'at dregni! Tončka od zadaj ter ga pocukal za. škrice. Nenadoma ukažc opat Janezu, naj postoji, in reCe: »Ti, Jožek že predolgo sedi^ v kočijj, zdaj naj sede Tonček k nieni, ti pa pojdi sedet k Janezu!« Vesel je skočil Tonfiek v kočijo, a Jožek se je počasi vlekel k Janezu, kakor bi mu bil sedež previsok. A tu ni }>o- magal noben izgovoi-. Vozijo se nekaj časa in opat zopet zadremlje. Sedaj pa Tonček drega Jožka in se mu hudomušno posme- huje. Cez nekaj Časa vpraša opat Tončka: »Povej mi ti, Ton&ek, kateri patron je na Paki!« »V St. Petru je. sv. Peter, — v Šmarju je Mati Božja, — v Št. Juri- ju je sv. Jui-jj —« počasi odgovarja Tonček. »Jaz sem vprašal, kateri je na Pa- ki!« reče opat. »Na Paki je pa sv. Martin!« se zadere Jožek poleg Janeza sedeč. Obrne se ponosno in pogleduje Tonč- ka zasmehljivo. »Janez, postani! Tudi ti, Jožek, pri- sedi k meni, saj bolje veš, kje je ka- teri svetnik patron; s teboj se laliko razg-ovarjain, Tonček pa nič ne ve!« Zdaj sta. sedela oba v kočiji, Ton- cek in Jožek, toda nekam jezno sta se pogledovala, da je moral še celo opat nekajkrat posredovati. »Kdo bo pa danes ministriral?« vpraša opat. »Jaz, ker je vrsta na meni,« odgo- vori Jožek precej potrt. »No, boš pa ti danes v kuhinji, ker si bolj uren, a Toncek bo ministri- ral!« inodro odloči opat. Sedaj sta se oba pomirila ter sta bila zadovoljna. in vesela, da sta se- dela v kočiji, vsak na eni strani opa- ta. Zadovoljna sta bila obenem, da jima je opat tako modro i-azsodil in določil opravila: Tončku v cerkvi, a Jožku v kuhinji. (Dalje prih.) S trän »Nova Doba« 31. III. 1934. Stev. 25. stavi po Beogradu 4 peklenske stro- de, ki jili je imel s seboj. 9. maja, ko so ga aretirali, je pa skušal z.»revol- ver j em ubiti policijskega agenta. Vse peklenske stroje so prinesli iz Bolga- rije. (I Tri smrtne obsodbe v »ustaškem« procesu. Držnvno sodišče za zaščito države je v sredo 28. t. m. dopoldne izreklo razsodbo proti Petrn Orebu, Josipu Begoviču in Antonu Podgo- relcu, obtoženim po zakonu. o zaščiti države, ker so: 1. postali člani tero- ris'tiCne organizacije »Ustaža« v ino- zemstvu, ki ima za cilj, da s terori- siičnhni dejanji ogroža javni mir in javni red v Jugoslaviji v svrho izlo- čitve dela njenega ozemlja iz celote; 2. ker so po naročilu iz inozemstva hotel i 1(>. decembra 1933 v Zagrebu usnirtiti Nj. Vel. kralja; 3. ker so dne 17. decembra 1933 v Zagrebu ene- ga organa javne varnosti ubili, dru- gega pa nevarno ranili. Sodišče je na svojih razpravah spoznalo vse tri obtožence za krive in vsc tri obsodilo na smrtno kazen in na trajno izgubo častnih pravic. Razen obsežne prav- lio strani naglaša razsodba v svoji utemeljitvi tudi politiCne momente, tako po eni strani aürmacijo Jugo- »lavije kot države s pravico do inir- nega političnega in kulturnega ra/.- voja, po di'ugi strani pa akcijo nekih sosednih držav, naperjeno zoper mir in javno varnost Jugoslavije. d Nova postojanka DJO. V nedeljo 25. t. m. se je vršil v navzočnosti ka- kih 50 obrtnikov v RogaSki Slatini ustanovni občni zbor nove podružni- ce Društva jugosl. obrtnikov. Zbora so se udeležili delegatje bližnjih i>o- dnižnic ter predsednik centrale gosp. Pičrnan iz Ljubljana, ki je pozdravil navzoče ter v nadaljnem svojem go- voru označil namen in pomen novo se snujočih podružnic za obrtniški stan. Zastopnik celjske podružnice g. Holobar je pozdravil zborovalce v imenu celjskih obrtnikov in jih opo- zoril posebno na nekatera pereča obrtniška vpraSanja, katerim naj po- švečajo vso pažnjo. Ski eni lo se je, da se odpošlje na merodajna mesta re- solucija, tičoča se obrtniško-gospo- darskih vprašanj z zahtevo, da bi ti krogi nadalje posvečali obrtniškim vprašanjem veejo pažnjo nego doslej. Zbor je potekel v najlepšem redu, do- kaz, da se obrtništvo zaveda svoje naloge za dosego skupnih ciljev, ki so dosogljivi le, ako bosta vladala med njim delo in sloga. d »Naš val«. V Ljubljani je izšla že 3. številka ilustrirane revije »Naš val«, ki vsebuje poleg raznih zani- mivih člankov, beležk in ilustracij tudi točne programo jugoslovenskih in ostalih evropskih radijskih oddaj- nih postaj. Ta revija izbaja vsako »oboto in stane mesečuo 12, četrtlet- no 36, polletno 70 in letno 140 Din ter se naroča pri upravi v Ljubljani, Gajeva ul. 8. Vsejri radijskim abo- nentom toplo priporočarno, da takoj naročijo lepo slovensko radijsko re- vijo »Naš val«. d »Revija Cinema«. V Zagrebu je ravnokar izšla aprilska številka te zanimive in krasno ilustrirane me- sečne revije, ki stane polletno 40 Din in se naroea pri upravi v Zagrolm, Nikoličeva ul. 14/1. Celje in okolica (¦ Zakljnčno predavanje na Ljud- skem vseučilišču. Ljudsko vseučiliš- j čo v Celju je v ponedeljek zvečer za- ključilo letošnjo sezono s predava- njeni o nemškem narodnem socializ- ! mu in njegovem pomenu za Evropo. Predaval je glavni urednik »Večerni- ka« in pisatelj g. Radivoj Rehar iz Maribora, ki je v gioboko zasnova- j nem, objektivnem in zaniinivem pre- davanju najprej orisal predzgodovi- no demokracije in diktature ter se- danjo dobo, ki tvori prelomnico obeh sistemov za človeštvo. Navedel je te- žave liberalistične demokracije v raz- nih državali, zlasti v Franciji in An- gliji ter očrtal njen poraz v Rusiji, ltaliji in Nemčiji. Glavni povod je j hila svetovna kriza, zlasti pa kriza ] gospodarstva. lz boljfieviSke revolu- j ci/je je izšel italijanski fašizem in nemški hitlerizem. Edina razlika med njimi je v gospodarstvu. Ce pa se.urean.ici v ,ltaliji in Neinčiji utes- niiey, za.sebiiLga kapitaLa in trgovi- ne, skoro ne bo več razlike med teaii tremi sisteini, ki se bore proti na- sprotniku — deinokraciji. Boj so ne vodi med fašizmom, hitlerizmoin in komunizmom, marveč med demo- kracijo in diktaturo. Hitlerizem ni povsem plagijat fašizma, oba sta pa nastala kot posledica svetovne voj- ne, kaosa in straliu pred boljševiz- mom. Zmaga fašizma je bila lažja nego zinaga hitlerizma. Hitlerizem pa je resnejši in tudi nevarnejši za Evropo v ideološkem in praktičnem oziiii. Razlika med obema je v vzro- kih njunega nastanka in duševnosti obeh narodov. Fašizem in Vatikan nista antagonista. Kar je Vatikan v ltaliji blagoslavljal, je v Nemčiji pro- klinjal. Hitlerizem se ne opira na cerkev tako tesno kakor fašizem. Največja razlika med njima pa je v rasizmu, selekciji razplojevanja rase in sterilizaciji, ki jo pozna samo hit- lerizem. Napačno bi bilo identifici- rati nacionalizem s fašizmoin in hit- lerizmom. Hitlerizem vpliva izven meja Nemčije v idejnom in materi- al nem ozim. Narodno socialno giba- nje se širi iz Nemčije tudi na sever Evrope in razne druge države. Nem škemu narodu ne smemo oporekati pravice, da se združi z avstrijskimi Nemci, vendar pa bo treba pri tern brezpogojno eliminirati slovanske po- krajine, ki sedaj še pripadajo Nem- ci ji odnosiio Avstriji. V Evropi in v ostalem svetu se bije gigantski boj med demokracijo in diktaturo. Po zakonih zgodovine ima slednja tre- nutno več izgleda, a morda se bo ke- daj pozneje zopet pojavila prenovlje- na demokracija, ker je življenje boj in ni nobena stvar trajna. Aktualne- nau in poučnemu predavanju so sle- dili poslušalci z veliko pozornostjo in nagradili predavatelja z živahnim aplavzorn. <- Velik proces na okrožnem sodiš- du v Celju. V torek 3. aprila zjutraj se bo pričel na okrožnem sodisču v Gelju proces proti 22 osebam iz Ce- lja, St. l^avla in Slovenjgradca, ki so obtožene po čl. 1. odst. 1. in 2. zako- na o zaščiti države, da so vršili ko- munistično propagando. Obtožence bo zagovarjalo okrog 10 odvetnikov. Razprava bo trajala približno 4 dni. v. Materinski dan Kola jugosl. se- ster v Celju bo kakor vsako leto tudi letos 13. maja. Spored praslave Ma- terinske^a dne bo prav pester. Osta- la društva so naprošena, da bi pri svojih prireditvah upoštevala ta da- tum. c ZdruSenje trgovcev za sreze Ce- lje, Gornji grad in šmarje pri Jelšah v Celju bo imelo 11. redno letno skupš(v;ino v torek 10. aprila ob 8. zju- traj v dvorani Narodncga dotna v Celju. Dnevni red običajen. Člani so prejeli pismena vabila in se opozar- jajo, da se skupšCine udeleže, ali pa da svoj izostanek sporočijo pravo- časno upravi in to pismeno. Občni zbor bo razpravljal samo o vpraša- njih, ki so postavljena na devni red, in o predlogih, ki jih člani vsaj tri dni jjred skupščino pismeno nazna- nijo upravi udruženja. O udeležbi se bo vodila točna kontrola. — Ilprava. c Ugledni znanstvenik g. vladni svetnik Emilijan Liliek v Celju je spisal novo delo z naslovom »Vor- schläge zur Lösung der deutsch- österreichischen Anschlußfrage und zur Befriedigung der Deutschen und Slaven«. Avtor utemeljuje z zgodo- vinskega in političnega vidika zahte- vo, da se v primeru združitve Avstri- je z Nemčijo priključi slovenska Ko- roška k Jugoslaviji ter osnuje kori- dor med Jugoslavijo in Češkoslovaš- ko. Zanimiva knjiga obsega 84 stra- ni male osmerke ter jo izšla dane« v samozaložbi avtor ja in tisku Zvez- ne tiskarne v Celju. c Mojstrski izpit so napravili v februarju in marcu pred izpitno ko- misijo v Celju naslednji kandidati: mizarji Josip Kralj z Zg. Ložnice pri Zalcu, Franc Poličnik in Viljem Ma- rovt z Rečice ob Savinji, Franc Ko- vačič iz Dravograda in Franc Arzen- šek iz Creta pri Celju, Cevljarja Iv. Dopon iz Laškega in Vekoslav Bel- tram z Ostrožnega pri Celju, sobosli- kar Franc Šuler iz Kasaz pii Petrov- čah, kovač Viktor Blatnik iz Ojstriš- ko yasi, pek Josip Sedovš^li z Reči- ce ob Savinji in klcpar Gju.ro Pavli- ček iz Miholjancev. Tri je kandidati so padli. V torek 3. aprila bodo moj- strski izpiti za brivce, v petek (!. apri- la pa za čevljarje. c Izjava. Podpisani Boiis Bavdek, črkostavec v Celju, sem na zboru Na- rodne strokovne zveze v Celjn dne 11. marca 1934 izrekel o g. dr. Erne- stu Kalanu, advokatu v Celju, slede- če: »Ni čuda, da so danes v Colju ta- ke razmere če je narodni voditelj v; Celju Clovek, ki ga je bivša Orjuna izključila, ker je zastopal interest» nemškega velekapitala, Ta človek vodi danes vso javno življenje v Ce- lju.« Obžalujem gori navedene od raene iznešene klevete, izjavljam, da so povsem neosnovane, jih preklicu- je.m ter prosim g. dr. Ernesta Kala- na zaradi tega odpuščanja. — Boris Bavdek. — Celje, 27. marca 1934. c Iz banovinske službe. Gdč. Rezi- ka. Goričanova je imenovana za ar- hivsko uradnico pri hiralnici v Voj- niku, Ivanka Žigonova pa za sestio pomočnico pii Zdravstvenem dornn v Celju. c Iz gozdarske službe. Gozdar g. Alojzij Kovač je premeščen iz Celjn v Gornji grad. c Iz finančne službe. Pomožni dav- kar g. Maks Badjura je premeščen iz Šmarja pri Jelšah k davčni upravi v Celju. c Velikonočne procesije bodo !ia veliko soboto ob 16. pri kapucinski, ob 17. pri Marijini in ob 18. pri žup- ni cei'kvi, na velikonočno nedeljo ob 5. zjutraj pa pri cerkvi sv. Jožofa. c V počastitev 80-letnice prof. Jo- sip a Kožuha v Celju so darovali Di- jaški kuhinji v Celju gg.: Ludovik Zc- pič, tajnik zavarovalne družbe »Sla- vije« v Ljubljani, 100 Din, trgovec Bo- židar Ravnikar v Celju 100 Din, prof. Rudolf Kranjec v Novem mestu 50 Din, banovinski uradnik Blaž Poz- nič v Ljubljani 50 Din in uCitelj Da- vorin Candor v Ilrastnikvi ÜO Din. Bivši učenci prof. Kožuha in podpi- ranci Dijaške kuhinje so izrazili že- ljo, da bi vsi tovariši v počastitev 80- letnice g. prof. Kožuha pa svojih mo- čeh z raznimi prispevki podprli Di- jaško kuhinjo v Celju. Imena daro- valcev borno objavili. c Planinci! Obnovite članarino za tekočo leto, da bo Vaša planinska legitimacija opremljena z znamko za leto 1934. in da boste na svojih pomladanskih snmških in pešizletih tieležni v planinskih kočah članskih popustov! Javite se čimprej pri bla- gajniku Savinjskc podružnice SPD g. Vrtovcu, drogerija, Celje, Kralja Petra cesta, ki Vam na legitimacijo preskrbi tudi žig za vožnjo po želez- nici s 50% popustom. c Žetev smrti. V torek 27. t. in. zju- traj je umrla vNarodem domu v Ce- lju po daijšem trpljenju v starosti 81 let vdova po šolskem nadzorniku ga. Marija Leitgebova, roj. Pii'kma- jerjeva, mati trgovko ge. Ane Salmi- čeve v Celju. Pokojnica je bila zelo blaga žena ter izredno dobra mati dveh sinov, ki sta že umrla in dveh hčerk, od katerih živi ena v Celju, druga pa na Dunaju. V četrtek popol- dne je bila pokojnica ob ve-liki ude- ležbi občinstva položena v rodbinsko grobnico na okoliškem pokopališču k večnemu poCitku. V torek je umr- la v Celju (Kapucinska ulica 2) 66- letna pei'ica Marija PobCcva, V celj- ski bolnišnici so umi'li: v nedeljo 10- letna kotarjeva hfrerka Angela Goriš- kova iz Bukovja pri Marijagradcu, v ponedeljek 44-letna ž,cna posestnika, gostilničarja in mesarja ga. Fi'an- čiška Sevškova iz Braslovč, v sredo in četrtek pa dvojtka, 3 dni stari Loj- ze Bevc in 4 dni stara Vera Bevčeva, otroka postrežnice iz Virštanja. N. p. v in.! Semena vrtna in poljska, najbolj zanesljiva in sveža, dobite v priznani trgovini semen Ivan Ravnikar Celje I Pri trganju v glavi — zobnem mesu in celjustlh Z »Algo« dobro nadrgnite senca in tilnik, malo ovijte glavo z robcem, ki ga je treba \ 2tnočiti z »Algo«. Vi boste postopno začutili ublažitev, ker »Alga« hlapi in s tem jemlje odvišno vročino. Zobno meso in čeljust ma- sirajte večkrat na dan s prsti, namočenimi v »Algo«. Po masaži ovijte obraz z volneno ruto. Ce boli eden ali več zdravih zob vsled j prepiha, prehlada ali revmatizma, namočite prste z »Algo« in drgnlte z njimi čeljusti in zobno meso. Ce boli votel ali škrbast zob, vzemite v usta žličko čiste »Alge«, nagnite glavo, da pride »Alga« v votli zob. Ponovite to večkrat. Navadno ponehajo bolečine že pri prvem poskusu. »Alga« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah 1 stekl. Din 14"— c Društvo jugoslovenskih akade- mikov v Celju javlja: V ponedeljek 26. t. m. sta člana omenjenega društva, mlada [talentirana in mnogo obetajoCa šahista tov. Ivan Marek in Jože Peter- man odigrala izmenoma simultanko na 24 šahovnicah proti 'članom celjske »Svobode«. Po 2V2 use trajajoči igrt sta beležila visoko zmago t. j. I7V2 točke ali 72'910/0. Igralci so igrali zelo lepo in disciplinirano. Med njimi je več prav dobrih šahistov. Mladima šahisto- ma čestitamo k uspehu. V torek 3. aprila ob 20. bo v Celjskem doma clan ski sestanek s socialno gospodar- skim predavanjem. Udeležba obvezna. V sredo 4. aprila bo poučna ekskur- zija v Westnovo tovarno v Gaberju. ZbiraliSče ob 14*30 pred rudarsko šolo. Pričakuje se, da se bo članstvo • v lepem številu odzvalo vabilu. Končno bo članstvo in ostale tudi za- nimalo, kaj je društvo doslej že storilo. V glavnem bomo zabeležili različne popuste, olajšave in ugodnosti, ki jih bodo deležni člani društva. Avtoprometna zadruga »Bistra« v Ljubljani je dovo- lila 20% popusta na progi Ljubljana— Celje in obratno. Avtobus mesta Celja je dovolil polovično voznino na vseh progah, po katerih vozijo avtobusi, ki so last celjske mestne občine. Kino- podjetje »Union« v Celju je odobrilo članom društva znižano vstopnino pri vseJi popoldanskih predstavah (5 Din za sedeže na balkonu). V odličnem frizerskem salonu g. R. Grobelnika uživajo celjski Studentje tudi znaten popust za striženje in britje. To doslej, več se bo poročalo na članskem se- stanku. Te ugodnosti pa se priznajo le onim članom, ki se izkažejo z društveno legitimacijo, ki jo bo vsak dobil že na sestanku. c Predstojništvo mestne policije v Celju objjivljn: Občinstvo se opozar- ja na naredbo bana drav.skc banovi- ne, SI. list 48/19U3, ki v § (Hi. prepo- veduje razobešanje perila na javnih ulicah in cestah, na vratili, oknih in balkonih ob javni cesti. V primeru nadaljnih prestopkov se bo uvedlo kazensko po-stopanje po določilih po- glavja XIII. § 87. in 88. omen jene na- redbe. c Kraiko veselje »kolesarja«. V čo- trtek ob 15.15 je 22-letni pekovski pomofnik Simon Strašek od Sv. Pe- tra na Medvedovem selu izmaknil radiotehniku g'. Antonu Dobrotinšku iz neke veže v Prešernovi ulici 1.200 Din vredno kolo in sc odpeljal po Ljubljanski cesti. Tat vino so takoj opazili in obvestili policijskega ageti- ta, ki se je odpeljal za Straškom, ga dohitel in aretiral. Kolo so vrnili lastniku, Straška pa so izročili okrož- neniu sodišču. c Velikonočne razglednice, pisalni pribor, nalivna peresa, vse vrste pa- pirja priporoča Karl Goričar vdv., Celje, knjigarna in veletrgovina s papirjem. c Najlepše velikonočno darilo so srečko državne razrednc loterije. Žre- banje 11. in 12. aprila t. 1. Največja izbira siečk in delnic Invalidskc za- druge A. D. Beograd pri: Dolinšek Vitomir, Celje, OeCkov ti-g 4 a. ( Nočiio lekarniško službo ima od sobote 31. t. m. do vštetega petka (5. aprila lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilno službo ima od uedelje 1. do vštete sobote 7. aprila II. vod pod po- veljstvom g. E. Bandeka, reševaltio IV. skupina, inspekcijsko pa strojni mojster g. B. Gradt. c Kino Union. Sobota 31. marca, nedelja 1. in ponedeljek 2. aprila: »Pesem sveta«. VeliCaston zvoCni I film. V glavnih ulogah svetovno zna- ni tenorist Joseph Schmidt, Char- lotte Ander, Viktor do Kowa in Fric Štev. 25. »Nova Doba« 31. III. 1934. Stran 3. Kampers. Dve zvočni predigri. — Po- nedoljek 2. in torek 3. aprila: »Po- slednji kcrak«. Izredno lep zvočni film. V glavnih ulogah slavna Joan Crawford, Robert Montgomery, Lewis Stone, Niels Asther, May Robson. Dve zvoeni predigri. Prcdstave za »Pesem sveta« v soboto ob 20.30, v nedeljo ob 14.15, 16.15, 18.30 in 20.45 n v ponedeljek ob lü.15 in 18.30 in 20.45 in v ponedeljek ob 1G.15 in 18.30, za »Poslednji korak« pa v po- nedeljek ob 20.45 ter v torek ob 1G.15 in 20.30. Na velikonočni ponedoljok ob pol 11. dopoldne maiineja. Sport Kam za praznike in še potem ? Vabijo odprte in oskrbovane pla* ninske postojanke . Kocbekov dom na Korošici: Najidealnejša smuka zago- tovljena še ves april in maj. Frischau- fov dom na Okrešlju: Na metre za smuko idealnega snega. Na veliko- nočni ponedeljek tekma v smuku s Savinjskega sedla. Smučarski tečaj od 2. do 8. aprila. Dohod: do Luč s celjskim mestnim avtobusom ali s poštnim avtobusom z železniške po- staje Šmartno ob Paki. Iz LuČ do Igle peš vsled porušene ceste, naprej pa s solčavskim avtobusom (podjetje Urh) v Logarsko dolino. Nadaljna pešpot še 2 uri. Piskernikovo zave- tišče v Logarski dolini je stalno oskr- bovano, Splošno znana dobra postrežba. Mozirska koča na Golteh : Za izvrstno smuko snega še dovolj. Dohod: 3 ure iz Mozirja. Diven smuški svet! Veli- časten pogled na Savinjske alpe. Ide- alen prehod na smučeh do Koritzkega planinske koče na Smrekovcu. Celjs'o koča nad Celjem smučarjev, žal, več ne privabi, pač pa pomladanske iz- letnike. Dohodov je toliko, da jih ne našteješ na prste. Izberimo pot čez Vipoto. Krasna je, z divnim razgledom. Povratek pa čez Laško, kamor nas vabi termalna kopel. Domov pa z ve- Černim vlakom. Korošica nas vabi! Smučarji, pomnite, da je Kocbekov dom na Korošici odprt infostane po- polnoma oskrbovan vso pemladan- sko smuSko sezono tja čez binkošti. Oskrba je dobra in poceni ; to je znana stvar. A smuški svet na Korošici? Ne vprašujte! Pravi smučarski raj! Kako pridemo na Korošico? Iz Celja vozi vsak dan ob 16'40 mestni avtobus do Luč ob Savinji. Od tu pa krenemo peš po markirani poti mimo Planinškove kmetije, kjer Iahko prenočimo in nas na željo postrežejo z mlekom ali čajem. Od Vodol dalje začne planin- ska goličava, nas pa vodi dobra zim- ska markacija prav do Kocbekovega doma na Korošici pod Ojstrico. Ra- bimo 5 in pol ure iz Luč, kjer smo svojo prtljago izročili nosačem, da se preveč ne izmučimo. Z železnico se Iahko peljemo tudi do Šmartnega ob Paki, dalje pa s poštnim avtobusom vsak dan ob 8.37, a ob 10.25 smo že v Lučah. Na Korošico hodimo poleti tudi iz Kamnika čez Presedljaj. Sedaj, ob snegu, pa je ta dohod težaven in nevaren. Dne 8. aprila se otvori na Korošici stalna smuška sola pod vodstvom sa- veznega smuškega učitelja. Tečajnina znaSa 25 Din. Za tečajnike bo oskrba cenejša. Prijavite se Savinjski po- družnici SPD v Celju ! t Tekma v smuku in alplusk< smuški tečaj na Okrešlju. Vsem ude ležencem tečaja na Okrešlju kakor tudi tekmovalcem tekme v smuku s Sa- vinjskega sedla na OkreSelj, ki bo na velikonočni ponedeljek 2- aprila, spo- ročamo, da bo odhod v nedeljo 1. aprila ob 8. zjutraj z avtobusom od hotela Skoberne v Celju. Funkcionarji tekme se vozijo z mestnim avtobusom ob 16.40 iz Celja. Vsak avtobus vozi samo do Luč, ker je od tarn naprej cesta od zadnje povodnji Savinje pre- cej raztrgana in je treba kake pol ura pe§, nakar se presede v drug avto, ki prepelje posetnike Okrešlja v Logarsko dolino. Povratek bo na isti način.takD da bodo zunanji gostje še pravočasn.) dospeli do večernih vlakov v Celje. Povratek udeležencev tečaja bo v ne- deljo 8. aprila z avtomobilorn in zadnji del peš do Luč, od tu s poštnim avtom do postaje Šmartno ob Paki ter z vlakom v Celje. Izgleda, da se bo vreme drugi teden zboljšalo in bodo posetni- ki Okrešlja imeli praznike ali tečaj ob dobrem snegu in višinskem solncu. V zadnjih dneh je na Okrešlju zapadlo čez pol metra novega snega na staro podlago 1 m. Pot na Okrešlju je skoro do polovice snega prosta in ni nevarna. Udeležencem tečaja se priporoča, da vzamejo s seboj cepin ali vrv, smuči z dobrimi robovi in drugo. t Kolesarska dlrka Celje— Vojnik — Celje. Klub slov. kolesarjev v Celju je priredil v nedeljo 25. t. m. popoldne otvoritveno klubsko dirko na progi Celje—Vojnik—Celje (14 km). Start in cilj je bil pred gostilno g. Svetela v Gaberju. Dirkači so se podali na start iz klubovega lokala v hotelu »Huber- tusu« v sprevodu, kateremu na čelu sta vozila dva klubova člana na sta- rinskih kolesih, kar je vzbujalo splošno pozornost. Rezultati dirke so naslednji: Glavna skupina : 1. Slavko Lampret 26 05 ; 2. Stevo HrešČ 26.057s; 3. Franjo Kajtner 26.06. — Juniorska skupina : 1. Drago Ribič 26 07; 2. Ivan Škvarča 29; 3. Anton Košec 29.15. Uven kon- kurence sta vozila Andrej Kogler in Štefan Rozman, oba člana SK Maratona iz Maribora. Prvi je privozil na cilj v času 26 091/5, drugi pa je vsled defekta izstopil. Vreme in proga sta b la zelo ugodna. Na startu in cilju je bilo zbra- nega mnogo občinstva. t Pripravljalisi odbor za astanovl- tev celjskega pododbora Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije se je osnoval v Celju. V tern odboru so gg. Mirko Fajs, Avgust Šumer, Albin Zupanc, Joško Aman, Alojz Terček in Anton Špes. t ISSK Maribor : SK Atletik. Na velikonočno nedeljo ob 16.30 se bo pričela na sportnem igrišču pri »Skalni kleii« zanimiva prijateljska nogometna tekma med oboma klubo- ma, ki jo bo sodil g. Ochs. t Zimskcsportno poročilo. Coljo, 30. marca. Mozirska koča na Golteh: Jasno, 80 cm suhega snega, smuka najlapša, dostop h koči iz Mozirja po talem. Koritzkega koča na Smrekov- cu: Jasno, sneg snh, smuka idealna. Kocbekov dorn na Korošici: Lepo. Rolnöno vremo, smuka sijajna. Frischaufov doin na Okrošlju: Smu- ka idealnn. FR. WERNIG : Obisk pri zadrugi za izvoz jajc v St. Juriju ob juž. žel. Opozorilo kokošjerejcem in polje- delcem Celje, 31. marca. Govorice, da je zadruga povsem na- zadovala in baje ustavila delovanje, so me v četrtek napotile, da sem se o priliki uradnega potovanja v St. Jurij zglasil tudi v obratni pisarni omenjene zadruge. Zelo sem pa bil presenečen in iz splošno gospodarskih razlogov umevno prijetno iznenaden, ko sem v pisarni izvedel, da je zadruga v polnem obratovanju, da ravnokar naklada vagon jajc za Češko, da vse njene podružnice polno poslujejo. Cene v Švici so sicer zelo nazadovale, vendar novi trg, ki se je odprl na Češkem, omogoča, da se za jajca namesto sedanjih, za Švico preračunanih cen 450 Din za kg plačuje tudi 5*50 Din. Posebno opozorilo glede nakupa jajc po teži je za podeželje toliko važno, kolikor nam ta način nakupa in zahteve inozemskega trga, predvsem Nemčije in Angleäke, ueizprosno narekujejo, da vzgajamo samo kokošl s težjimi jajc!. Jajc v teži pod 54 gr čestokrat sploh ne moremo izvažati in je v Nemčijo v izvozni dobi pretežno le izvoz naJ 60 gr ekonomsko mogoč; težo enega kilograma dosežemo tudi neprimerno hitreje s te2- kimi, nego z lažjimi jajci. Iz vseh teh razlogov danes tudi oblast povsod subvencionira oddajo uradno kontroliranih, nad 57 gr težkih valilnih jajc. Iz teh težkih jajc je tudi pričako- vati zarod-kokoši, ki bodo nesle jajca velike teže. Naši perutninarji in kmetovalci, ki eventualno računajo na večjo prodajo jajc za izvoz, naj se tudi že iz tega razloga živahnejše zglašajo vsako po- mladrza težka, subvencionirana valilna jajca Štajerske kokoši! Po po!ni ceni pa je^vendar tudi še sedaj dob ti kon- trolirana valilna jajca v teži oi 60 do 70 gr in čez pri perutninarskem odseku kmetijske podružnice (g. šolski upravitelj Gosak) na Teharju pri Celju. Zanimivo je dalje dejstvo, da zadruga kupuje in izvaža tudi druge kmetijske pridelke, predvsem fižol. Poučna za naše pridelovalce je ugotovitev, da zadruga izvaža in zaradi tega tudi kupuje tre- nutno le dve vrsti fižola in sicer »cipro« in zeleni dolgi ter kratki fižol, ki je predvsem razširjen v konjiškem srezu. V bodoče pa bo zadruga opustila tudi promet s fižolom cipro, kakor je tudi že opustila »mandalon« in bo trgovala samo z domačim zelenim dolgim in kratkim fižolom, ki gre baje najlažje v denar. Nov domač izum, važen za vsako hiso Stavbna tehnika je v poslednjih 50 lotih silno napredovala, skoraj vse predmeto modelizirala in preobliko- vala, edino »präg« je ostal še pravi »starokopitnež« z vsemi zastarelimi hibami. Kako neokusno, nerodno leži tista deska med vrati, navadno za dva centimetra visoka nad podom, kakor nalašC za spotiko. Cim se ostri rob obrabi, da se napravi med pragom in spodnjim koncem vrat špranja, vlečc skozi mraz in se v odprtini ne- pryetno sveti. Kako nerodno sc čisti in pometa iz ostrega kota ob pragu, kjer se morajo smeti že v sobi pobi- rati, ker je präg ovira, da ni mogosie gladko pometati. Cim se tečaji ob- rabi jo, se vrata pobesijo. Pri vratih z ravnim podom brez vsakega pra- ga pa tečejo vrata preveč blizu po- da, vsaka mala sniet zavira vrata, da brusijo ob pod, in pri zaprtorn položaju se vidi pod vrati neprijetna špranja. Da se vse hibe in ueprijetnosti, ki jih ima sedanji zastareli präg, od- pravijo, je izuniil mizarstva zmožni Aloj/. Prime na Dečkovi cesti 15 v Gaberju pri Celju nov moderen in praktičen »präg«, ki ima nap ram se- danjemu v«e prednosti. Iznajditelj je prijavil i/.um patontnemu uradu ter je patent že odobren pod štcv. 19.120 z dne 27. decembra 1933. in pride v kratkem v promet. »Prag« bo izdelan iz 40 cm širokega ter 2 min debelega želcza ali medi, tako da bo žlebasto (v krogu) vzbočen in pritrjem k tlom ravno pod vrata z vzboklino navzgor, na katero se vrata tesno zaprejo, ta- koiokoč stoje na pragu. Vrata se s poloki'ogle pragove vzbokline (hrbta) neovirano odpirnjo in zapirajo ter te- čejo 1 cm nad podom. Ker novi präg nima nobonega osti'oga roba ali ko- ta, se nikdar no obrabi, da bi se na- pravi 1 a Spranja, se ob njem ni mo- goCo spotakniti, se gladko črez po- meta in tečaji se ne obrabijo, da bi se vrata pobesila. Pri boljših parketiranih sobah je umesten präg iz medi, ker močno povzdigne eleganco sobe. Nov patent- ni präg je prav enostaven in ga bo vsak polagatelj poilov in parketov takoj znal montii-ati. Kljub vsem prednostim bo tak kovinasti prng prav poceni. Dopisi Konjice Dravinjsko sokolsko okrožje je sklicalo za nedclju 11. t. in. sestanek tehničnih delavcev v Konjice. Dele- gati so poročali o stanju edinic, na- kar se je razvila živahna in stvarna debata ter so bili storjeni razni skle-- pi. Pri volitvah so bili izvoljeni: za okrožnega načelnika Nande Nardin, {Jodno feoflališče »Sisßü 1* 'Zdravi/ncbopgli . Pras/iet/i \frerfihcpo SisacAa piiri^nalrtoi voda üüüü/A PiiAČA¦ ¦')'¦'¦ LAiTÄ/ti..p'rt.t//r skat ¦.-.> zdravi vse bolezni: revmatiune, srca, krvnih posod, poapnenje žil, povišan krvni pritisk, ženske in živčne bolezni, skrofulozo, telesno slabost in slabokrvnost, golšo, katare dihal- nih organov in astmo, bolezni prebavnih organöv in žolčnih kanalov Sisačka mineralna voda z viaom ne počrni za njegovega namestnika Julij Hme- lak, zaokrožno naeelnicoMilkaKriž- maničeva, za njeno namestnico Mira Požegova. Okrožni zlet bo 3. odn. 10 junija v Zrečah. Po zboru so dele- gatje predolovali v telovadnici obvez- ne vaje za letosnje nastope. Grabeni odbor konjiške občine je na svoji seji sestavil potrebne pred- loge za izvršitev regulacijskega na- trta in za uvedbo posebnih gradbenih taks. O teh predlogih bo sklepal ob- činski odbor na prihodnji seji. Sreski kmetijski odbor v Konjicah bo priredil 15. in IG. aprila v Okraj- ni hranilnici v Konjicah gospodar-ska dneva za konjiški olcraj, združena z vinsko razstavo. Posebna vabila od- nosno prospekti bodo razposlani te dni širom naše banovine in je pri- cakovati obilo obiska. Dobova. V nedeljo 25. t m. smo pokopali na tukajšnjem župnem po- kopališCu daleC naokrog znano dobro mater in gospodinjo go. Marijo Cvet- koviSevo iz Rigonc. Podarila je živ- Ijenje 12 otrokom in usojono ji je bi- lo, da je morala na materinski praz- nik kot žrtev materinstva leči k več- nemu počitku. Pokojnica jo bil a splošno spoštovana in priljubljena. Na zadnji poti jo je sprcmljalo zelo mnogo občinstva, ki se je ob ginlji- vem petju tukajšnjih pevcev in, tu- lobnih zvokih godbe v solzah po- slovilo od pokojnice. Smrtni padec z motornega ^ kolesa CELJE, 31. marca. Vceiaj okrog 17. so jo odpeljal 30- letni (limnikarski mojster g. Anton Košenina od doma na Spod. Hudinji pri Celju z motornim kolesom po dr- žavni costi pi'oti Ptuju, da obišče za praznike staršo svoje ženc. Na costi v Arclinu pri Vojniku je iz nepojas- njenega vzroka zavozil v kup gra- moza in padel tako nesreCno, da si jo zlomil tilnik. Ko so ga kmalu nalo našli, je bil še živ. Pozvali so rešilni avtomobil iz Celja, ki je prepeljal po- nesrečenca v ecljsko bolnišnico. No- srečni Košenina pa jo kmalu po pro- vozu izdihnil. Njogovo truplo so prc- poljali nato na njegov dom, Sp. Hu- dinja št. 42, odkoder bo pogreb na velikonočni ponedeljek ob 5. popol- dne na okoliško pokopališCe. Vest o tragični nesreči g. Koseni- ne, ki je bil kot marljiv obrtnik in simpatičen mož splošno priljubljon, je izzvala v Celju in okolici splošno sočutje s pokojnikom in njegovo 2e- no, ki jo je tik pred prazniki zadel tako strašen udarcc usode. Pokojniku bodi ohranjeu blag spo- min, težko prizadetim svojeem miše iskreno sožaljc! V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljcm in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, odn. sin, brat, svak in stric, gospod Anton Košenina dimnikarskl mojeter na Sp. Hudinji pri Celju danes popoldne postal žrtev tragičnp nesreče. Pogreb nepozabnega pokojnika bo na velikonoCni ponedeljek 2. aprila ob 5. popoldne iz hiSc 2alosti, Spodnja Hudinja 42, na oko- liško pokopališče. CELJE - SP. HUDINJA, 30. marca 1934. Žalujoči rodbini Košenina — Tašken _&LL*. »Nova Doba« 31. III. 1934. Štev. 25. I Velikonočna idila ^Široka soba s štedilnikom in revnim < rvivim pohiätvorri, to je vse stanovanje 7aleiyt>rräisCe§arka. V sredini mesta, v l^Mst^ijtr^st^r^, jvisoke hiše. Svetlobe jQ^4oy6ljj ty Vin^zdaj na velikonočno soib^fr^^tjidi solnca v njej že dovolj, toplegv rnehkega solnca v marcu. p-jMad štedilnikom se suše cunje, ple- nfce. Po dvajsetih letih spet plenice. Otrok, pol leta star deček, leži v ko- Sari na tleh in spi. Vnuk je Valentina Češarka, nezakonski sin njegove hčere, ki je natakarica in prihaja samo ponoči na šest ur spanja domov. Tudi ČeSarek leži, Že dva tedna ne more iz postelje. Kalne so mu drobne oči, z redkimi kocinami mu je porasel ozki, rumeni obraz. S krojaštvom se ukvarja sicer, to mu še prinese tuintam kaj zaslužka. Tudi invalidnino prejema, seveda ni velika, ali vendarle bi brez nje bilo še slabše. Invalid je, v veiiki vojni je pri Asiagu pustil vso desno nogo, Bog ž njo, saj tudi leva ni kaj prida, kadar jo prime revmatizem, jo zvija in vrta po njej, kakor žico vleče skozi kosti, da ne more hoditi niti stati. To je 5e spomin na vlažne strel- ske jarke, ki je v njih prečepel dve leti. Ta prekleta vojna ga je hudo za- dela, saj preje je bil icrepak človek, kje so že zdaj tista lahka leta! Njegova žena Albina je bila odšla v mesto, da nakupi mesa, za praznike mora biti kaj mesa in June, pa je vso uro ni domov. Še dobro, da mali vnuk Ivanček tako pridno spi, da ne kriči, ne zahteva hrane, saj bi mu zdaj nihče ne mogel streči. Albina bi morala že priti, kje se mudi ? Morda je spet kje naletela na koga izmed svojih prijateljev, vrag jih vzemi 1 Sicer pa je vsega tega kriva še več ona sama, kaj se jim nastavlja s svojim razuzdanhn smehom. ko irna za moža le mraz in žalitve ! Živela bi še rada, saj je zdrava in polna, ne vidi se ji štirideset let nikjer, ob njem pa ne more biti vesela, ob dvainpetdeset- letnem človeku s protezo, saj ji ne more nuditi brezskrbnega življenja. Pa dobro, naj se zabava drugod, naj ga prezira, maščuje se! Pred dnevi, sam je bil doma, je preje! zaostanek na invalidnini, dva tisoč* štiri sto petnajst dinarjev, nekai let je čakal na ta denar. Njegov je ta denar, zaslužen z izgub- ljeno nogo, zanj ne izve Albina, čemu pa ravna ž njim tako ! Dobro mu je ob misli na ta denar, med papirji, med krojnimi polami na dnu omare. Žena bi mu v tednu dni potrošila ta denar za potrebne in ne- potrebne reči. Čemu bi si zanj kuoo- vala novih oblek, da bi še bolj ugajala svojim znancem, naj ji obleke kupujejo oni, ki jih je vesela ! Seveda žive sla- bo, toda na tihem se vendar smeje ob zavesti, da je tako dobro ukrenil, in če ne bo drugače, se izseli odtod in prične s tern denarjem kje drugje na novo, sam zase. Čemu bi pač bil v a^šAh^ž^niin drugim, čemu ne bi b'Ua'z^;1 da je Se tu in še ni brez časti in pravic ! Na p.ovo bi pričel, z novim življe- njem, vse kje drugje, prav od kraja. Morda bi kje naletel na človeka, ki bi mu bil dober, same nove ljudi bi rad našel, ki ni zvezan ž njimi z nobenim trpkim sporninom. In nova pomlad bo zdaj, tisti košček hribovja nad strehami je že davno brez snega, lepo bo zdaj kmalu zunaj, saj se je zemlja že pre- budila, v drevju in travah že krožijo novi sokovi. Strel je jeknil s hriba, zvonovi zvone, prav zdaj se pričenja velikonočna pro- cesija, ki pojde tudi tod mimo spodaj po cesti. Samo druga polovica ceste se vidi s tega podstrešnega okna, nanje je žena postavila dve sveči, ali zdaj je ni, da bi jih prižgala. Najbiž je kje s katerim izmed svojih prijateljev, morda v gostilni, morda pa kje doli na cesti. In je pozabila na dorn, na pusto gnezdo očitkov, kesanj, bolezni in pomanjkanja. Lahko bi bil tudi on vesel in zdrav, da ga življenje ni uda- rilo po glävi. Vojna ga je zadela tarn, zdaj ga bije Se dalje, o, vojna traja še dalje, gorja ni konec, borba gre dalje za kos kruha, kos solnca. V tej borbi Češarek ne bo mogel uspeti, ne, že v vojni so ga strli, Čemu se sploh po- izkuša podajati v boj, ki je neenak, odločen Že v naprej ? Kaj ni to blazno, srneSno početje ? Zvonovi zvone, procesija gre spodaj mimo, čuje se svečano petje, molitve se sliSijo. Okno je pač malo priprto, pa se vse sliši. In če bi pogledal s tega okn«, morda bi videl tarn doü ženo, Albino, morda je tarn s kcm. Dviga se v postelji, premakniti ne sme noge, da ne vzdrami žgočih bole Čin. Treba bo stisniti zobe. Z vso voljo sunkoma stopi z nogo na tin, pod { posteljo leži proteza, ta mrtvi nestvor, palice pa nikjer tu ni, nekam mu jo je žena spravila. Na edino nogo stops, pa klecne pod bolečinami, sede na tla, s spačenim obrazom se plazi k oknu. Z zaprtimi očmi se dvigne k polici okna, odpre ga do kraja. Kako dober je zrak tarn zunaj ! Že je rnimo procesija, ljudje pa še tarn stoje, velika množica jih je. Se- veda je {'udi Albina tarn, z ntkorn ?;o- vori, kak nov znanec mora to biti. hi vendar se morata že kaj časa poznati, tako se smejeta v pogovoru. In Albina niti ne pogleda semkaj gor k njemu, seveda, kako bi se mogla domisliti njega, siromaka, kako bi zanj mogla imeti smehljaj ! Kaj in kako bi bilo, če bi se zdajle potegnil gor na okno, pa bi se navzdol pognal z glavo naprej. Za par trenut- kov bi ga ustavila streha, potem pa bi letel, letel navzdol, bolečine v nogi bi med tern že prešte, potem bi se mu na tlaku raztreščila glava in polomile kosti. Ljudje bi zagnali krik, prihiteli bi od vseh strarii, kaj takega ljudje radi vidijo, kar se ne godi vsak dan. In če je 2e kaj krvi pri tern prelite, to je pa naravnost velik in zelo za- nimiv dogodek. Tudi Albina bi pritekla s svojim znancem, kaj bi neki rekla, ko bi zagledala razbito telo svcjega moža? Ali bi se ji morda kaj zganilo v srcu? Morda za hip, potem pa bi skoro bilo vse pozabljeno, po pogrebu bi bila Se bolj svobodna in bi price'a z novim življenjem. Samo da se mi je umaknil s poti, bi si mislila. Zdaj sta krenila po cesti dalje in ni ju več* videti. Valentin Češarek se plazi spet k postelji, leže, v strop se zagleda, kjer v kotu pajek sedi v pajčevini. V nogi ga prijema in se z zobmi grize v spodnjo ustnico. Tako je sam in ostane sam s svojo muko. Ne bo več novega življenja zanj, nobenega vstajenja ni iz tega groba, prestar in preveč iz- mučen je že. Treba se je vdati in prenaSati, dokler se to da. Saj samo nekaj časa še, potem bo vsemu konec. Vse bo tako, kakor da sploh nikoli ni nič bilo, dobrega nič, slabega nič. Vse bo končano, vse zbrisano, vse v redu. Treba je samo še malo počakati, da pojde vse to mimo. Bolečine v nogi, nezvesta Albina, vse to življenje. Pa bo dobro. Dioben glas preleti sobo, mali vnuček se je zbudil v košari na tleh. Pogleda tja k üjemu, ki dvuja ročice in se igra s pr?tki. Vanj gleda in otrok s svetli- mi, dobrimi očmi gleda vanj, ki je star in prav tako prepuščen samtmu sebi. V tern pogledu je topla milina, ki je druKJe nikjer ni veČ zanj. Sai nisem na svetu sam, se razve- seli Češarek. Tale deček je, tudi rnoje krvi je kaj v niem, ki ga življenje še ni skazilo, pa tudi njega še bo. Ne ! Tega otroka bo treba voditi v tako življenje, kjer dober ostane. Zanj bi se izplačalo Živeti še nekaj let in gle- dati, da bi bil boljši od vseh drugih, da bi bil velik bojevnik za lepše, pra- vičnejše življenje. Če je zanj, ki je star, prepozno, da prične z drugim življenjem, tale otrok pojde vanje. Kako mehko mu gore oči, zasanjane v novi svet! Tudi tisti denar, ki ga je bil prejel in žena zanj ne ve, bo na- menjen temu dečku, da mu pomore v prihodnjost. i Pred Valentinom Češarkom je zdaj ! cilj, smehlja se mu lice, ne bo živel zaman, temu otroku se mora vsega dati. Odmika se vse drugo, vse težko in boleče, samo cilj ostaja, ki k njemu vodi otroka on. Takole vstajajo na pomlad nove nade iz starih grobov. In smrt bo jeseni lahko spet bogato žela. Valentin Češarek se smehlja, mali Ivanček izteza roke k njemu, zunaj pa v mrak mogočno pojo velikonočni zvonovi. Semena sveža vrtna in poljska dobite pri tv KarolLoibner C e l j e Kr all a Petra cesfla 17 „Pri Zvoncn" Dr. FRANC MIŠIČ: „Vüzem" 1 v Jeruzalemskih goricah Kadar v naših slavnih Jeruzalemskih goricah z bridko nabrušenim železom segajo po dobro rejenih »vüzmincih«, kadar z^kurijo na visokih gričih do- mači fantje svoje »baklje« zvečer, o polnoči pa, ko je noč najbolj temna, da se vidi daleč naokoli, svoje »vüz- menice«, da glas odmeva doli pri Sv. Miklavžu, na Humu in gori pri Sv. Bol- fenku na Kogu in potem cela družina slavnostno, veselo in vendar sprva nekam resno pod vodstvom svojega poglavarja sedi okoli velike mize in po dolgem postu in »mesopustu« na- ravno s strastjo uživa presmec, svojo »vüzmino«, tedaj praznuje v onih pre- delih Slovenskih goric, ki so obrnjene proti vzhajajočemu solncu in stoje kot zadnji stražniki že blizu Mure, Veliki dan vstajerija v vinogradu in na polju, na gorici in v dolini: Veliko noč. Je- ruzalemskd cerkvica, mična in idilična kakor vsa njena okolica in vinorodni brežuljki, ki jlh ona šč.ti toče, slane, strele in drugih nezgod, Jeruzalemski grič, PJešivica, llovščak, Mrzlo polje, PlovSčak, Babji klanec, Brebrovnik, Kodoličeva Klumpa, Cerovec, Železne dveri, Svetinjski in Veličanski griči, v vmesnih dolih in dolinah pa pisani travnikä in polja, duhteča po sveži ra- zorani zernlji, be!i čedni hrarni vsepovsod vrh goric in ob njih pobočjih in veseli in prijazni obrazi: vse ti razodeva, da praznujejo izmed svojih praznikov enega najlepših. V bližnjem gozdičku rastejo skrite med drugim drevjem ali ob njegovem robu vitke ive in ivaki, dremlje sra- botje, čremse, božji lesek in zimzelen, vse namenjeno od dobrotljive narave odraslim dečkom v veselje za cvetno nedeljo. Pa če iva poganja prepočasi, da bi ne imela v pravem času lepih mačic, hranijo narezanih njenih Sib na toplem in v topli vodi, da je »butara« s srebotjem povezana, na cvetno nedeljo tem lepša in veselje staršev tern večje, ko bodo dajali z blagoslovljenih ivo- vih šibic natrganih mačic na krožniku jesti živini, da jo obvarujejo vsake ne- sreče; pa tudi obrane vejice bodo po- leti ob preteči nevihti gotovo odvrnile od hiše in vinograda vsako nesrečo, če jih bodo do tedaj skrbno hranili pod streho in jih v pravem času in v pravi smeri, v smeri, odkoder preti huda ura, zanetili in žgali. Da bo M otroh zdrau in ubsbI !!! mu dajte »Energin« za okrepitev krvi, živcev in teka. »Energin« pospešuje razvoj otroka. Otrokom 3 krat na dan po 1 žličko okusnega »EnergJna«. »Energin« se dobi v lekarnah, pol litra Din 35 — MAURICE LEBLANC: 55 Skrivnostno oko V pismu so bilc te-le vrstice: Daubrecq je te dni stanoval v hotolu »Cen- tral«. Danes dopoldne je dal propeljati svojo prt- ljago na postajo in kupil vcr/ni listek s spalnim kupejem za vlak, ki peljc v Ne veni, kdaj odhaja vlak, toda ves popoidan born na postaji. Pridite vsi trije za mano, takoj ko boste raogli. Vse bomo pripravili za ugrab- ljenje. Klarisa. »Tega pa ne razumem,« je rekel Le Ballu. »Kakšno postajo je mislila? Kateri vlak s spalnim kupejem naj bo to in kam pel je? Najvažnejša mesta v pismu so izrezana. Ali se ji je zmešalo?« Luipn je nemo strmcl v pismo. Kri mu je iDutala v senca. Spet se ga je začela lotevati vi-očica in zbrati je moral vso svojo moč, da je premagal slabost, ki ga je hotela vreči. Toda hitro se je pomiril. »Daubrecq je bil tu.« »Daubrecq?« »Ali mislite, da je gospa Mergyjeva te besede za smeh in kratek čas izstrigla? Mislila je, da pazi na Daubrecqua, pa jo le on pazil na njo.« »Kako?« »Brez dvoina je bil v zvezi s sobarico, ki nam ni sporo&ila, da je gospa prišla, ki pa je to povedala Daubrec(iuu. Potem je prišel on, pismo prebral in izrezal iz njega najvažnejše besede.« »Kaj ko bi jo zaslišali?« je vprašal Grognard. »Cemu? Dobro vemo, da je bil tu. Kako in kaj — to je pa postranska stvar.« Še enkrat je vzel ])ismo v roko in si ga dobro ogledal. Potem je vstal. »Pojdimo!« »Kam?« »Na lyonsko postajo!« »Ali ste prepricani, da bo tako prav?« »V boju z Daubrecquom človek nikoli no ve, kako je prav. Toda zraven besede postaja je bila kratka beseda in ostala je še krvulja začetne črke. Samo veiiki »E« ali pa »L« more biti. Torej ,Lyon' ali pa ,Est\ Prepričan pa sem, da se bo prej odločil za Marseille ali Rivijero, kakor pa za vzhod.« Ob sedmih zvečer je Lupin s svojima spremlje- valcema zapustil hotel »Franklin«. V naglici so se vozili skozi Pariz. Na postaji pa so v trenutku ugo- tovili, da ni Klarise Mergyjeve ne v čakalnicah ne na peronih. »Toda . . .« je zagodel Lupin, ki je postajal če- dalje bolj vzneinirjen, »Ce si je Daubrecq narocil spalni oddelck, se bo moral odpeljati z nočnint vla- kom, zdaj je pa šele pol osmih.« Na peronu je že čakal vlak za odhod. Nočni brzi vlak. Toliko časa so so- imeli, da so ga pregledali, toda nikjer ni bilo ne gospe Mergyjeve, ne Dau- brecqua. Ko so žc hoteli oditi, jih je nagovoril eden izmed nosaccv: »Ali je kdo izmed vas gospod Le Baliu?« »Da, jaz,« je odvrnil hitro Lupin. »Kaj pa je? Pove jte!« »Toroj vi ste? Saj nii je dama i'ckla, da bosla dva ali trije . . .« »Za božjo voljo, povejte vendar, kaj vam je na- ročila! Kakšna dama?« »Dama, ki je ves popoldan čakala s prtljago na peronu.« . »Dalje! Ali se je odpeljala?« »Da. Z luksuznim vlakoin ob pol sedmih. Rekla mi je, naj vam povem, da je gospod v istem vlaku in da sc pelje v Monte Carlo.« »Hudiča!« jo zaklel Lupin. »Zdaj nam ostanejo samo še nočni vlaki. Tri urc bomo spet zamudili.« To ure so jim bile neizmerno dolgo. Telefonirali so lastniku hotela »Franklin«, naj. pošlje pošto za njimi v Monte Carlo. Potem so poveeerjali. Naposled ob pol desetih, se je vlak premaknil. j Lupin vso noč ni zatisnil očesa. Čim bolj je pre-, mišljal o položaju, tem strašnejši se mu je zdel. Res je poznal skrivnost kristalnega zamaška. Toda zdaj je vprašanje, ali je imenik sedemindvajsetih še V kristalnem zamašku in kristalni zamašek še v pred- metu, kjer je bil prej skrit. In kako se je vznemiril ob misli, da je mordn Daubrecq s svojo peklcnsko prebrisanostjo samo zvabil Klariso s seboj tja, kjer mu bo izročena na milost in nemilost. »Da, da, Daubrecquovc načrtc je zdaj lahko vse pregledal. Lupin je dobro vedel, kako obupana je bila nesreenica. Saj sta mu Grognai'd in Le Baliu pove- dala, da je že sama. prcmišljala, ali ne bi bilo naj' !iolje, če pristane na Daubrecquove srainotne pogoje ¦üimo da reäi sina. »O, podlež!« je sikal v onemogli jezi. »Le cakaj< da te primem za vrat! Tisti dan ne bi bil rail iü1 ivojem mestu!« Pripeljali so so v Monte Carlo ob treb popoldn^ Lupin je bil že na postaji razočaran. Klarise ni l>i10 tarn. Štev. 25. »Nova Doba« 31. III. 1934. Stran 5. Cerkvica Jeruzalem, tudi Betlehem imenovana, 1. 1652. od gornjeradgonske- ga oskrbnika Drumbliča in njegove žene postavljena, stoji samo 341 m .nad morjem, a se ponosno ozira daleč naokoli po širnem svetu božjem, pa tudi po daljnem. Stoječemu sredi naj- lepših vinogradov, sveže prekopanih, na novo povezanih in z novim koljem opremljenih, se ti odpre pogled in raz- gled na tako širen, raznovrsten in ča- roben svet, da more s tem razglediščem v Slovenskih goricah tekmovati edinole »Kapela« pri Radencih. "ŠtirLcerkvice te pozdravljajo na teh južnih razrastkih Slovenskih goric: Svetinje, Hurn, Sv. Bolfenk na Kogu in Sv. Miklavž. Baš tu, pri cerkvici »Jeruzalem«, ki je samo podružnica Sv. Miklavža, praz- nujejo 5e danes v Jeruzalemskih go- ricah v prosti naravi na trati, ki obdaja cerkvico, domačini Veliko noč in vsta- jenje; ni čuda, saj je ba§ tu razgled najlepši, tako da se rdeČi plameni nji- hovih »vüzmenic« vidijo delj nego z vsakega drugega bližnjega hribčka. Že med tednom so si nakopali dosti štorov in jih osušili samo toliko, da je smola Še ostala v n jih. Na veliko- noČno soboto zvečer jih zvozijo k cer- kvici in jih razpostavijo in razporedijo v obliki križa alt monstrance. Ko leže mrak na gorce in vinograde, ko je že zašlo solnce za Pohorjem, tako da se vidijo le silhuete tega edinstvenega naSega planinskega bisera, prižgo po vrsti Store, »kurijo baklje«, katerih svit v obliki križa ali monstrance raz- svetljuje noč tembolj, čim temnejSa je. Ko je luna že napravila pot preko pol- noči, so zopet na nogah in gorf pri »Jeruzalemu«. Nabrali so si bili drv, šibja in suhljadi ter z njim napravili kres, svojo »vüzmenico«, sredi noči, o polnoči. Praznovanje vstajenja o pol- noči na hribu, daleč vidnem in posve- čenem, medlo nas spominiajoč na starodavne šege, navade in obrede naSih poganskih predmkov! Tedaj se blizu sedeč na klopici, ki jo je postavil v razpadlo deblo veli- kanske strohnele bukve oskrbnik naj- večjega sedanjega posestva v Jeruza- lemskih goricah, zamisliš v vso ono trnjevo pot, ki jo je tudi ta narod tod moral prehoditi, dokler ni tudi zanj napočil dan vstajenja. Iz tal, na katerih se je prej ponosno dvigala strohnela bukev, že raste nova, mlada, tik ob klopi. Tako se tudi na- rod, pa naj bo še tako preganjan, vedno zopet prenavlja, da živi večno. Ona Kodoličeva Klumpa pa je v prahu in pepelu in z njo vred so izginili tudi oni, ki so od tamkaj vladali nad svo- jimi podložniki, hlapci. Nekdanjih go- spodarjev ni več, narod, prej hlapčev- ski, pa je čvrst in živ kakor je čvrst in živ bršljan, ki prepleta in še drži njihove razpadle razvaline. Toda strel za strelom, ki donijo v noč iz topičev, po vrsti postavljenih, te hitro predra- mijo in zavedaš se, da praznujejo vsta- jenje ne le s kresom, temveč tudi s streljanjem, s smodnikom, in strese te polnočni hjad, ki ga kak veter prinaša ali preko Mrzlega polja ali bogve od- kod. Drugo jutro! Zlato jutro solnčne Ve- like noči! Vse je opravljeno, vse bla- goslovljeno, voda, ogenj, vino, ivovo šibje, meso, potice in druge jestvine, ljudje, stari in mladi, poslopja, vinogradi, njive in polja ter domače Živali. Z vi- nom gorice, njive in polja pa z vodo blagoslovi vinogradnik; le ga pri tem svetem opravilu opazuješ, misliš, da imaš pred sabo staroslovenskega po- ganskega svečenika. Na vse zgodaj zjutraj že vstanejo in molijo. Potem morajo vsi v cerkev, da opravijo vse svoje dolžnosti. Ko se vrnejo, zopet molijo. Ko potem gospodar, ne gospo- dinja, pripravi, nareže in prinese na mizo za vso družino v obilni meri »blagoslov« (»že^en«), da se hitro raz- razvije velikonočno razpoloženje v pristno patriarhalnem duhu in zaškrip- ljejo ponovno vrata v kleti in vzidanici, lahko zaslutiS, kako so prastari na5i očaki praznovali Veliko noč v Jeruza- lemskih goricah in koliko je od onih tudi svetih obredov do danes še ostalo. Velikonočne in godovne dopisnice novi vzorci, se dobijo v knjigarni in trgovini s papirjem SFranc LeskovšeK Celje, Glavnl Irg 16 Dober fek je znak zdravja!!! a čim opazite pri otrokih in odraslih, da jim jed ne diši, da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Vi ne boste pogrešili, če jim takoj date v malo vode ali mleka prašek »Magna«. >Magna« čisti brez bolečin in ugodno. Za odprtje otroci malo, odrasli pa veliko žlico. »Magna« se dobi v lekarnah, 1 omot Din 4 — Pomladanska moda frizur Letošnja pomladanska moda clam- skih klobukov znači popolcn pre- okret. Sedanja moda je predpisovala klobueke potisnjenc na čelo, bodoča pomladanska moda pa predvideva visoko nazaj dvignjene klobuke, ta- ko da bodo delno prosti las je na čelu in da pridejo do polnega izraza tudi las je ob straneh. Ploščati klobuček s širokim navzgor zavitim krajnikom je zelo učinkovit, pač pa se pogreša pri torn i>rijetno vplivajoča enotnost. To vrzel mora izpolniti edino le pri- merna frizura, vsled česar se bodo spremenile tudi pomladanske frizu- re. Prav gotovo ta stvar ne bo lahka in frizer bo moral zadevi posvetiti največjo po/ornost in ustvariti pre- hodni model, pri katerem ne bodo čelo in proste strani glave preoblože- ne s pretežkimi kodri in valovi. Pre- težka frizura bi brez dvoma prav ne- ugodno vplivala. Lahke kodre na čelu, lepo obliko- vano in mehko valovito frizuro za- liteva svež lrilad obraz. To podčrtuje tudi že sedanja oblika klobučka. Kjer pa je narava manj darežljiva glede obraza, bo ublažila ncpri- jetne poteze uvodoma opisana nova oblika frizurc. Vsekako bo treba dati prednost vodni ondulariji, kajti prav to je mo- goče prav lahko prilagoditi individu- ivlnosti in ž njo krepko povdariti osebnost, ne da bi se fazona bistveno spi'emonila. Umljivo je, da morajo biti v tem primeru zaradi odgovar- jajoče oblike tilnika lasje nad vra- tom primerno ostriženi. Za daljse In- j se so priporočljivi kot nekak prehod ! mod lilnikom in klobukoni kiajni j kodri. i Klub damskih frizerjev v Celju. MOKO prvovrstne kvalitete za velikonočne potice dobite po nizkih cenah v trgovini „PROMET" Celje, Gosposka ul. 26 Posestvo njiva, vrt, nova hiša, gospodarsko po- slopje, vse pripravno za večjo kurjerejo, 5 km iz Celja, se ugodno proda. Poizve se pri g. Josipu Kožuhu, Škofja vas. Posestvo za stavbišča na lepi legi blizu mesta se poceni proda. Naslov v upravi lista. Solnčno štirisobno stanovanje s podstrešno sobico, vsemi pritiklinami, lep vrt, na periferiji mesta, popolnoma brez prahu se odda takoi proti me- sečni najemnini 800 Din. Vpraša se v ______Celju, Gregorčičeva ul. 1. Stavbišče tik mesta Celja, s sadnim drevjem in vrtom naprodaj. Naslov v upravi lista. Skoraj nov Singerjev ššvalni stroj se ugodno (deloma na obroke) proda. Naslov v uj.ravi lista. Reseiega mladega moža ki se zanima za efekt»»o*ehniko, iščem v svrho zadevnega skupnegaznanstvenega štu- dija. Prijave prosim na uredništvo pod »Elekrotehnika«. ZA POMLAD Zakaj TIVAR OBLEKE? %aio ker so tepe in dobre in cenene Izdelujemo obleke za v s o družino Proslmo Vas, da &e o tem prtprfčate v nafiih prudajalnah TIY A R» OBLEKE Stavba pripravna za tovarno, skladišče ali sta- novanjsko hišo v obmestju, vodovod, električna instalacija, 32 m dolga, 8 m široka 4 m visoka s prostornim pod- strešjem, 820 m2 stavbišča, se takoj proda za 75.000 Din. Naslov v upr. lista. Strugalni slroj v dobrem stanju z vsemi pripadajočimi deli se ugodno proda. Gaberje, Lastni dorn 6, pri Celju. Krasna perzijska preproga 2x3 m, se ugodno proda. Naslov v upravi lista. TRGOVSKI LOKAL S STANOVANJEM se takoj odda v sredini mesta Naslov v upravi lista Stirisobno solnčno stanovanje z vsemi pritiklinami se odda v Celju, Tavčarjeva ulica 2. Po umrli Wesiak Mariji v Celju oddaja za- puščinski kurator Stepic Robert na Lavi 7 zemljišča v podnajem Oglašujfe! Po ugodni ceni se proda približno 100 metrskih stotov la sena in otave in približno 2 orala travnika v mestu se za leto 1934 oddata v zakup. Pojasnila pri tv. J. Jellenz, Celje. GOSTILNA HELENA KLUN ZAVODNA 5 (PREJ SCHARA) Toči samo PRISTNO HALOŠKO, LJUTOMERSKO, ŠTAJERSKO IN DALMATINSKO VINO Cenj. gostom se priporoča za praznike in tudi v naprej, ker bo vedno poskrbljeno za dobro in solidno postrežbo. Sprejemajo se ______________ABONENTl______________ ZA PRAZNIKE VINO ČEZ ULICO in pri naročilu večje količine popust DNEVNO SVEŽE BLAGO SLADKA SMETANA pri tv. IVAN KROPIČ CELJE, RAZLAGOVA 8a Stavbišče lepa lega, obmestje, 886 m2, zelo poceni na prodaj. Naslov v upravi lista. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Levstikovi ulici 5 splosno tnizarstvo Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. — Se vljudno priporočam za naročila Ignac MaJerlC mizarski mojster, Celje lfinho HuhoPBC, obl. honcBs.mgstnl tesarsfei moistep na Lavi niYI Tplill ^zvršuJe vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |JI I UbIJU hišc, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. čekovni račun Stev. 14.737 Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prawuma wsa t igoral nndm» stroln ipadalo&i