glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva Leto XVIII Številka 11 (625) Titovo Velenje, 18. marca 1982 Cena 8 din YU ISSN 0350 - 5561 Po tretjih delegatskih volitvah Izjemno dejanje V delovnem in prazničnem vzdušju smo v četrtek in nedeljo opravili tretje delegatske volitve. V nekaterih samoupravnih okoljih so volili tudi nove člane samoupravnih organov. Na volilno udeležbo smo resnično lahko vsakič ponosni. Tudi tokrat. Delegatske volitve so vselej izjemno dejanje, ne samo potrjevanje naših skupnih deinokratično iz-peljanih kadrovskih odločitev, pač pa tudi plebiscitarno potrjevanje naše skupne ne-omajne odločitve, da še dosledneje uveljavi-mo samoupravne družbenoekonomske od-nose in poiitični sistem socialističnega sa-moupravljanja, kar je tudi edini pogoj za re-šitev iz gospodarskih zagat, v katerih smo. Visoka volilna udeležba na tretjih dele-gatskih volitvah, posebej pa še resnično množični obisk na voliščih v jutranjih in dopoldanskih urah sta karnajbolj neposreden odgovor vsem, ki mislijo, da je za sedanje težave krivo samoupravljanje. Dobro vemo, da se porajajo težave predvsem tedaj in tam, kjer samoupravni odnosi niso dovolj uvelja-vljeni. Z visoko udeležbo na tretjih delegatskih volitvah smo vsi skupaj vgradili nov mozaik v mogočen sistem socialističnega samoupra-vljanja in znova potrdili našo vizijo srečne in mirne prihodnosti. Seja zborov skupščine občine Velenje 0 delegatskem sistemu Delegati vseh treh zborov skup-ščine občine Velenje, ki so se prejšnji teden sestali na svojo zad-njo sejo v tem mandatu, so med številnimi točkami dnevnega reda največjo pozornost namenili oceni delovanja delegatskega sistema v občini Velenje v obdobju 1978—1982. Menili so, da je oce-na, ki opozarja na nekatere bistve-ne značilnosti delovanja in težav delegatskega sistema v občini, dobra osnova za pripravo ob-sežnejle in podrobnejše analize, ki mora biti pripravljena do nasled-nje seje skupščine. V gradivu je ocenjeno, da je bilo kljub spoznanju in uveljavitvi določenih prednosti, ki jih prinaša delegatski sistem, še vedno precej negativnih izkušenj. Na prvo me-sto gotovo sodi slabo Sestajanje delegacij in nesklepčnost sej samoupravnih interesnih skupno-sti. Delegati pa so poleg tega opozorili še na nekatere druge pomanjkljivosti. Tako so menili, da bi morali biti izvlečki iz gradiv ustreznf'c "rioravljeni, sklepi, ki so sprejeti pa dosledno uresničeni. Opozorili so tudi, da predstavniki strokovnih služb najpogosteje gro-bo zavrnejo predloge delegatov, ki tako izgubijo voljo za sodelovanje, kar gotovo vpliva tudi na sklepčnost skupščin. Ponovno bo potrebno preveriti, katera vpraša-nja, ki so jih sedaj obravnavali delegati na sejah skupščin, sodijo v pristojnost izvršnega sveta, saj morajo delegati sedaj ob zahtevnih predlogih obravnavati še številna manj pomembna vprašanja. Sprejet je bil sklep, da se ocena o delovanju delegatskega sistema v občini dopolni še z novimi spozna-nji delegatov ter ugotovitvami izvršnega sveta ter se pripravi poglobljena analiza, ki bo vodilo za odpravljanje nakazanih pomanjljivosti. Med drugimi pomembnejšimi točkami so delegati spregovorili še o sprejemanju srednjeročnih pla-nov v organizacijah združenega dela, potrdili so predlog odloka o prora£"unu občine Velenje za Programsko volilna konferenca občinske organizacije ZK Velenje — ■ ■ —--■ -—————————— Spodbudni rezultati delovanja V domu kulture v Titovem Vele-nju je bila 12. marca programsko volilna konferenca občinske organizacije ZKS Velenje, ki sta se jo zraven dosedanjih članov občin-ske konference ZK in delegatov udeležila med gosti tudi Emil Rojc, izvršni sekretar predsedstva CK ZK Slovenije in Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje. V uvodni razpravi je Janez Miklavčič, dosedanji sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje ocenil družbenoekonom-ske in družbenopolitične razmere v Saleški dolini (uvodno razpravo objavljamo na 3. strani). Med dru-gim je naglasil, da mora program-sko volilna konferenca opredeliti ključne dejavnike, ki vplivajo na sedanji trenutek ter presoditi nji-hov idejnopolitični in idejni pomen skozi rezulta(e uresničevanja sprejete programske usmeritve in akcijskega delovanja ZK v občini oziroma v posameznih okoljih. V tej zvezi je ugotovil, da je dalo de-lovanje ZK, ki je bilo vseskozi v dobršni meri usmerjeno v uresni-čevanje politike gospodarske sta-bilizacije in razvijanje ter utrjeva-nje socialističnega samoupravnega sistema, spodbudne rezultate. Bitka za samoupravljanje, uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in razvoj družbenoe-konomskih odnosov pa je hkra-ti tudi boj proti slabostim, ne-samoupravnemu obnašanju in neodgovornosti, torej boj proti vračanju starega. preživelega. Po besedah Janeza Miklavčiča mora biti obdobje do 9. kongresa zveze komunistov Slovenije v obči-ni Velenje izpolnjeno z odločnimi akcijami občinske organizacije ZK, vsake osnovne organizaćije ZK in slehernega komunista v občini. Zaostrene družbenoeko-nomske razmere to zalitevajo, delavci in občani pa to pričakuje-jo. Sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje, Janez Zahrastnik je v razpravi posebej podčrtal, da je tudi v občini Velenje potrebna v sedanjem trenutku mobilizacija vseh političnih in samoupravnih sil, dela in znanja, da bi premagali'" težave, ki so prisotne. Ob tem pa bo potrebna tudi idejnopolitična diferenciacija na ključnih vpraša-njih delovanja in razvoja. Po bese-dah Janeza Zahrastnika rešitve za težave ne smemo iskati predvsem zunaj nas samih; potrebna je odločna akcija za njihovo razreše-vanje, čeprav je jasno, da težav čez noč ne bo mogoče razrešiti. Torej se bomo morali navaditi, da bomo živeli s problemi. V imenu centralnega komiteja ZKS in medobčinskega sveta ZKS Celje je Janez Zahrastnik izrekel priznanje članom občinske kon-ference ZKS za opravljeno delo, posebno zahvalo pa je izrekel do-sedanjemu sekretarju komiteja OK ZK Janezu Miklavčiču in pred-sedniku Alojzu Kikcu. letošnje leto ter obravnavali oceno gospodarjenja v občini v preteklem letu. Delegati so menili, da gospo-darski položaj v občini ni preveč zadovoljiv, saj je veliko organiza-cij združenega dela poslovalo na. meji rentabilnosti, nekatere pa tudi z izgubo. Prav izguba Gorenja, oziroma KOrtinga, ki presega milijardo dinarjev, resno ogroža tudi celoten družbenoekonomski razvoj občine. Delegati bodo na prihodnji seji obravnavali podrobnejšo analizo poslovanja in sprejeli ustrezne usmeritve. Občina Velenje Božo Lednik, kandidat za predsednika IS I. občinska kandidacijska konferenca je v nadaljevanju seje, ki je bila 15. ntarca, obravnavaia poročilo o opravljenih kandida-cijskih postopkih za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje in po obravnavi predloga določita kandidatq za predse-dnika občinskega izvršnega sveta. Na tcmeljnih kandidacijskih konferencah v temeljnih orga-nizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih so zraven kandidatov za nosilce vodilnih dolžnosti v skupščinah santo-upravnih interesnih skupnosti in v zborih Občinske skupščine razpravljali tudi o predlogu evidentiranih možnih kandidatov in ožjem predlogu za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenie. Temeljne kandidacijske konference so ožji predlog podprlc. Ker do seje I. občinske kandidacijske konference pred-sedstvu občinske konference SZĐL ni uspelo dokončno uskladiti predloga za možnega kandidata, je biio sklenjeno, da se v nad-aijevanju seje določi kandidat za predscdnika izvršncga sveta skupščine občine Velenje. N'a predlog predsedstva občinskc konfercnce SZDL Velenje -so delegati na ponedeljkovi seji določili za kandidata za predse-dnika izvršnega sveta skupščine občinc Velenje, Boža Lednika, diplotniranega inženirja fizike, zaposlenega na Rudarskem šol-skem centru Velcnje. ■ 1 '.'-^jJKf-P^vS&^ • m t Mi -> - Izvršni svetSO Velenje Sanacijski postopki Kandidacijska konferenca V domu kullure v Tilovem Velenju bo v ponedeljek. 22. marca seja 11. občinske kandidacijske konference. Posprejemu poslovnika o delu kandi-dacijske konference bodo delegati obravnavali in sprejeli poročilo o opravljenih kandidacijskih aktivno- PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE MOZIRJE stih med sejo 1. in 11. občinske kandidacijske konference. obravnava-li bodo predloge oziroma morebilne dodatne predioge in določili kandida-te za nosilce vodilnih in drugih dolžnosti v skupščini občine Velenje in v skupščinah občinskih samouprav-nih interesnih skupnosti. Obravnavali bodo nadalje predlog in določili seznam kandidatov za delegate zvez-nega zbora Skupščine SFRJ ter raz-pravljali o možnih kandidatih za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije. možnih kandidatih za zbor republik in pokrajin Skupšščine SFRJ ter o možnih kandidatih za vodi'ne in druge dolžnosti v Skupščini SR Slove-nije in skup.ščinah samoupravnih interesnih skupnosti v SR Sloveniji. Delegate za sejo H. občinske kandi-dacijske konference bodo določile novo izvoljene delegacije za zbore občinske skupščine. Osrednje točke dnevnega reda zadnje seje izvršnega sveta skup-ščine občine Velenje so bile obra-vnave nepokrite izgube v tovarni gospodinjske opreme Gorenje ter uvedbe sanacijskih gostopkov v, Gorenju, tozdu TLŠ Soštanj ter v TGP Paka tozd Turizem in go-stinstvo. Vse tri delovne organi-zacije, ki izkazujejo za preteklo poslovno leto izgubo so že uvedle sanacijske postopke. Po progra-mih, ki so si jih zadali, bodo najprej izdelali analize vzrokov za nastalo izgubo, ugotovili morebitne de-lavee, ki so zato osebno odgovorni, takoj za tem pa morajo pričeti z izvajanjem programa za sanacijo izgube. V Gorenju so sie odločili, da bo sanacijski program zajemal tudi tiste temeljne organizacije, ki so sicer poslovale pozitivno. Ta program naj bi izboijšal gospoda-rjenje v celotnem sozdu Gorenja. Sestavni del sanacijskega pro-grama je tudi sanacija izgube v Koertingu. Odpoklicaii so vodstvo te delovne organizacije, za novega vodjo pa imenovali Herberta Se-ferja. V precejšnjih težavah je tudi tozd Tovarna usnja Šoštanj, ki je izkazal ob koncu preteklega po-slovnega leta nekaj več kot 12,5 milijona dinarjev izgube. Del sredstev so pokrili sami iz rezer-vnega sklada, dobrih 7 milijonov dinarjev pa so za pokritje izgube v obliki kreditov namenili ostali to-zdi IUV. Clani izvršnega sveta so menili, da bi bilo potrebno takšno izgubo solidarnostno pokrivati. To bodo tudi predlagali delovni organizaciji IUV, seveda pa je potrebno dosledno izvesti sana-cijski program ter poiskati tozdu TUŠ Šoštanj znotraj delovne or-ganizacije IUV takšno mesto, da bo lahko dosegal pozitivne po-slovne rezultate. Člani izvršnega sveta so ugoto-vili, da so v vseh treh okoljih pra-vočasno sprejeli sklepe o uvedbi sanacijskih postopkov, imenovali pa so komisiie, ki bodo spremljale njihovo izvajanje. M.Z. Mladinske delovne akcije Občinska konlerenca ZSMS Vele-nje bo letos organizator dveh brigad. in sicer se bo ena udeležila mladinske delovne akcije Slovenske Gorice od 5. junija do 3. julija. druga pa bo sodelovala na republiški delovni akci-ji Kras od 18. julija do 7. avgusta. V osnovnih organizacijah morajo evi-dentiranje opraviti najkasneje do konca tega meseca. Naši brigadirji se bodo poleg teh akcij lideležili ,še mladinske delovne akcije. ki jo bodo organizirale pobra-tene občine (10 brigadirjev). akcije 4. julij (6 brigadirjev). akcije Titovih mest (10 brigadirjev). sodelovali pa bodo tudi v pionirski brigadi (10 brigadirjev). Za le akcije- naj bi osnovne organizacije mladine v os-novnih. srednjih in visokih šolah evidentirale 95 mladincev. osnovne organizacije mladine v organizacijah združenega dela pa 168 mladincev. Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS bo ietos pripravil tudi več lokalnih mla-dinskih delovnih akcij na območju Šaleškc doline. Na občinski konferen-ci ZSMS pričakujejo. da bodo svoje želje in predloge podale krajevne skupnosti. saj bo le tako možno organižirati lakšne delovne akcije. Doslej več|ega odziva še ni bilo. Predloge pa morajo krajevne skupno-sti posredovati najkasneje do konca teaa meseca. Programsko volilna konferenca občinske organizacije ZKS je izvolila nove člane občinske kon-ference ZKS in njene organe, 3 člane medobčinskega sveta ZKS Celje, 18 delegatov za 9. kongres ZKS in 2 delegata (skupaj z občino Mozirje) za 12. kongres ZKJ. No-voizvoljeni komite OK ZK bo, upoštevaje razpravo, dopolnil predlog programskih in akcijskih usmeritev občinske organizacije ZKS za naslednje obdobje in ga predložil v potrditev občinski kon-ferenci ZKS Velenje. Občinska konferenca ZKS Velenje Novo vodstvo Rafko Berloćnik Janez Živko Po končani programsko volil-ni konferenci občinske organi-zacije ZKS Velenje, ki je bila 12. marca, se je sestala novoizvolje-na 35 2lanska občinska konfe-renca ZKS Velenje, na svojo prvo sejo. Na seji so za novega predse-j dnika OK ZKS Velenje izvolili Rafka Berločnika, diplomirane-ga ekonomista. Člana KPO so-zda REK Velenje. Za novega sekretarja komiteja OK ZKS Velenja pa je bil izvo-Ijen Janez Živko, inženir orga-nizacije dela, član KPO TGO Gorenje. Občinska konferenca ZKS Velenje je ponovno izvolila za izvršna sekretarja komiteja OK ZKS Mirana Ahtika in Silva Koprivnikarja, izvolila je tudi 11-članski komite OK ZKS in organe občinske konference ZKS. Prostorza naslov Volitve 1982 Številka 11 (625) - 18. marca 1982 Občani in delovni ljudje velenjske in mozirske občine so na četrtkovih in nedeljskih volitvah z množično udeležbo znova potrdili svoje zaupanje v delegatski sistem. Resnično visok odstotek udeležbe na voliščih je vnovična potrditev osveščenosti in pripravljeno-sti, da bodo tudi vnaprej dosledno gradili in razvijali samoupravno družbeno uredi-tev. Se posebej pomembno je to dejstvo zato, ker smo tokratne volitve pripravljali in tako uspešno izvedli v zares zahtevnih in zaostrenih druž-beno-političnih in družbenoe-konomskih razmerah. V tretje obdobje delegat-skega sistema stopajo delega- Občina Velenje Šaleška dolina je bila v dneh tret-jih delegatskih volitev in enajstih povojnih volitvah nadvse prazni-£na. Na volitve so se skrbno pripra-vili tako v delovnih organizacijah v četrtek kot v krajevnih skupnostih v nedeljo. V četrtek je glasovalo 90,5 odstotka vseh volilnih upra-vifeneev. Glasovali so tudi obrt-niki, ki so se volitev udeležili 88,1 odstotno. ti obogateni s koristnimi osemletnimi izkušnjami, s spoznanji o vseh dobrih stra-neh in o vseh slabosti delova-nja tega sistema. Njihova pomembna naloga je, da jih skušajo odpraviti v kar naj-večji meri in tako še enkrat dokažejo, da je delegatski način odločanja edina spre-jemljiva možnost razreševanja vseh vprašanj. Ob tem se moramo vsi zavedati, da novi delegati ne bodo smeli biti prepuščeni samim sebi. Dolž-nost vseh posameznikov in družbenih dejavnikov je, da jim pomagajo zagotoviti prave pogoje za učinkovito delova-nje delegatskega sistema. VoliSča so v delovnih organiza-eijah odprli zelo zgodaj in so delav-cia lahko volili predno so odšli na delo. Kar na 35 voliščih so do 11. ure delavci opravili svojo volilno dolžnost, do 15. ure pa so opravili so dolžnost na 77. voliščih. V pre-cejšnjem številu temeljnih orga-nizacijah so delavci volili 100-od-stotno, ali pa sta manjkala do te udeležbe le eden ali dva delavca, ki pa sta bila upravičeno odsotna. Ob vsem tem je potrebno poudariti, da je ob volitvah proizvodnja tekla normalno, da nikjer zaradi volitev ni bilo ustavljeno delo oziroma proizvodni proces. V vseh orga-nizacijah so se v glavnem volilci organizirali tako, da so prihajali glasovat po skupinah. V tovarni gospodinjske opreme Gorenje so vzporedno z volitvami delegatov v delegatske skupščine potekale tudi volitve delegatov v samoupravne organe v tozdih in delovne orga-nizacije, zaradi česar so morali volilni odbori in družbenopolitične organizacije vložiti še veliko več dela za pripravo in tudi samo izved-bo volitev. Nedeljski praznični dan, ko smo volili v krajevnih skupnostih, sta že na vsezgodaj „vabili" na volišča godbi Zarja Soštanj in rudarska godba Velenje. Volišča so povsod zelo lepo okrasili, pri čemer so članom volilnih odborov pomagali tudi člani mladinskih organizacij v krajevnih skupnostih. Skorajda povsod so volišča odprli že od 6. uri, ponekod kot v novi krajevni skupnosti Edvarda Kardelja v Tito-vem Velenju pa že ob petih, da so omogočili glasovanje tistim kraja-nom, ki so na ta dan že zelo zgodaj odšli od doma. V krajevnih skupnostih je bilo skupaj 82 volišč. Kot je razvidno na spodnji tabeli se je od 26201 volilnega upravičenca glasovanja udeležilo 25385 volilcev, kar je 96,88 odstotka. Ce pa k temu dodamo še glasove tistih, ki služijo vojaški rok, potem znaša nedeljska udeležba 97,36 odstotka. Na mno-gih voliščih so zelo hitro končali glasovanja; na primer na volišču št. 6 na ulici Vrnjačke Banje v KS šalek—Gorica in na volišču Šembric že pred deveto uro. V kra-jevni skupnosti Bele vode pa so vsi krajani opravili svojo volilno dol-žnost že do pol desete^ure. Občina Mozirje Volilna udeležba v mozirski občini je bila resnično dobra. Na 33 voliščih, na katerih so volili delegate za skupščine družbeno-političnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skup- Volišča so zaprli, s tem pa dela za člane odborov in komisij vsekakor ni zmanjkalo nosti, je od 11.280 vpisanih svoje glasove oddalo 10.837 volilcev ali 96.08 odstotka. Izkazali so se tudi kmeti kooperanti. ki so svoje đelegate volili na 31 voliščih. Od 2.231 se jih je volitev udeležilo 2.179, ali kar 97,67 odstotkov. . Tudi tokrat so se najbolj izkazali marljivi prebivalci pri-jazne vasice Smihel nad Mozir-jem, kjer so tako kmetje. kot ostali prebivalci na svojih voli-ščih vsi oddali glasovne lističe že pred 11. uro. Pa tudi sicer so se v mozirskt krajevni skupnosti, ki ima razumljivo največ vpisanih volilcev, lepo izkazali. Od 2.487 vpisanih volilcev jih je glasovalo 2.411, ali 96,95 odstotkov. Zani-mivo je. da so v tej krajevni skupnosti zabeležili stoodstotno udeležbo do 15. ure kar na sedmih od desetih volišč. Le za malenkost boljšo udeležbo, 96,98 odstotkov so zabeležili v krajevni skupnosti Gornji grad, v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji pa se je volitev udeležilo 96,99 odstot-kov vpisanih volilcev. Najboljša udeležba je bila tokrat v krajevni skupnosti Solčava in je dosegla 97,08 odstotka. Poudariti velja, da so se v tej krajevni skupnosti izredno izkazali kmetje z višin-skih kmetij, posejanih visoko na pobočjih nad dolino, saj so se denimo volitev v Robanovem kotu udeležili vsi volilni upravi-čenci. Izreden odstotek volilne udeležbe v občini Mozirje so nekoliko pokvarili volilci na Ljubnem, saj jih je volilo le 91,51 odstotkov. Znova velja posebej poudariti, da so se na tokratnih volitvah kmetje še posebej izkazali, saj je 97,67-odstotna udeležba resnično zavidanja vredna. Prav vsi kme-tje so glasovali v krajevnih skup-nostih Bočna in Luče, kar na 16 voliščih v vsej Gornji Savinjski dolini pa je bila udeležba-prav tako stoodstotna. Udeležba na ostalih voliščih kjer so svoje delegate volili kmeti kooperanti je bila v Mozirju 99,64 odstotna, na Rečici 99,20, Nazarjah 99,12, najslabša pa je bila prav tako na Ljubnem kjer je dosegla »le« 93,57 odstotka. Rudarji so volili ze!o zgodaj Volitev se je udeležil tudi najstarejši občan velenjske občine 99.' letni Avgust Rednak iz Šoštanja. Šaleška dolina Rezultati glasovanja v KS14. marca 1982 KRAJEVNA SKUPNOST VOLIŠČE VOLILCEV GLASOVALO UDELEŽBA BELE VODE 1 osnovna šola 179 177 98,88 BEVČE 2 gasilski dom 144 142 98,61 CIRKOVCE 3 osnovna šola 155 154 99,35 GORENJE 4 zadružni dom • 238 234 98,31 5 Paška vas 401 388 96,75 639 622 97,33 DRUŽMIRJE—GABER- \ KE 6 dom DPO 467 458 98,07 7 Družmirje 108 100 92,59 575 558 97,04 LOKOVICA 8 pri Škrubi 122 122 100,00 9 dom KS 344 466 342 464 99,41 99,57 PAKA 10 osnovna šola 242 242 99,58 11 pri Avberšku 113 113 100,00 355 354 99,71 PLEŠIVEC 12 osnovna šola 258 245 . 94,96 PODKRAJ—KAVČE 13 Majorjeva vila 232 221 95,25 14 pri Mežnarju 345 337 97,68 577 558 96,70 RAVNE 15 osnovna šola 210 204 97,14 16 posestvo 453 439 96,90 663 643 96,98 SKORNO—FLORJAN 17 Turinek 652 630 96,62 ŠENTILJ 18 Arnače 588 574 97,61 ŠKALE 19 gasilski dom 677 666 98,37 ŠMARTNO OB PAKI 20 krajevni urad 772 735 95,20 21 gasilski dom 401 391 97,50 1.173 1.126 95,99 ŠOŠTANJ 22 dom KS 884 813 91,96 23 osnovna šola Biba Rock 699 674 96,42 24 osnovna šola Karel Destovnik Kajuh 737 716 97,15 2.320 2.203 94,95 TOPOLŠICA 25 prosvetni dom 569 547 97,67 - 26 pri Adamu 7 pri Janezu 138 137 99,27 27 141 141 100,00 848 825 98,33 CENTER DESNI BREG 29 samski dom Gradis 161 165 95,65 29 Nama 370 354 • 95,67 30 vrtec Kekec 562 473 84,16 31 projektivni biro Vegrad 146 133 91,09 32 osnovna šola XIV. divizi- ie 471 435 92,35 33 RSC 238 237 99,57 34 prostori KS 729 702 96,29 • 35 vrtec Vrtiljak 468 468 100,00 • 36 ERA 545 523 95,96 37 uprava DOM 384 372 96,87 38 Kavarna REK 316 278 87,97 39 Vegrad 470 451 95,95 . . ... / 4.860 4.580 94,23 CENTER LEVI BREG 40 dom DPO 356 325 91,29 41 Delavska univerza 341 339 99,41 ■ 42 skupščina občine 384 355 94,44 43 društvo kinologov 348 330 94,82 44 vrtec Mojca 239 230 96,23 45 prostori KS 245 239 97,55 46 združenje obrtnikov 151 142 94.03 47 AMD 196 183 93.36 48 Transjug 115 • 103 89.56 49 Jenkova 11 329 313 95,13 ■ 50 Jenkova 9 274 274 100.00 2.978 2.833 95,13 KONOVO 51 dom KS 480 476 99,16 52 Šembric 74 73 98,64 53 Selo 170 169 99,41 - 724 718 99,17 PESJE 54 osnovna šola 941 911 96,81 STARA VAS 55 prostori HPH 548 545 99,45 STARO VELENJE 56 dom KS 752 720 95,74 ŠAJ-EK—GORICA 57 gasilski dom 470 464 98,72 58 salon Matko 418 414 99,04 59 Veljka Vlahoviča 38 91 90 98,90 60' Veljka Vlahoviča 40 92 92 100,00. 61 Veljka Vlahoviča 42 90 87 96,66 62 Veljka Vlahoviča 44 103 101 98,05 63 Veljka Vlahoviča 39,41.43 146 145 99,31 64 Veljka Vlahoviča 45, 47 105 103 98,09 65 Veljka Vlahoviča 49, 51 102 101 99,01 66 Veljka Vlahoviča 53, 55, 57 140 137 97,85 67 Vrnjačke Banje 1 197 191 96,95 68 Vrnjačke Banje 2 71 69 97,18 » 69 Vrnjačke Banje 3 197 195 98,98 70 Vrnjačke Banje 4 74 71 95,94 71 Vrnjačke Banje 5 193 186 96,37 72 Vrnjačke Banje 6 71 71 100,00 73 Vrnjačke Banje 7 131 131 100,00 74 .Veljka Vlahoviča 59,61 105 100 95,23 75 Veljka Vlahoviča 63,65 208 204 98,07 3.004 2.952 98,26 ŠMARTNO— TITOVO VELENJE 76 osnovna šola 1.203 1.135 94,34 ZAVODNJE 77 dom KS 227 218 96.03 EDVARD KARDELJ 78 Edvarda Kardelja 10,11 91 91 100,00 79 Edvarda Kardelja 5—9 173 168 97.10 80 Edvarda Kandelja 4—6 149 148 99,32 81 Petra Stanteta- Skale ll-A-19 208 203 97,59 82 Edvarda Kardelja 3 232 221 95.25 1.080 1.049 97,12 OBČINA VELENJE \ 26.201 25.385 96.88 Številka 77 (625) - 18. marca 1982 V središču pozornosti l\*3 lz uvodne razprave Janeza Miklavčiča na programsko volilni konferenci občinske organizacije ZKS Velenje Ocena družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmer V oceni družbenoekonomskih in političnih razmer je za občinsko organizacijo zveze komunistov in njeno akcijsko sumeritev odločilnega pomena, da opredelimo ključne dejavnike, ki imajo pretežni vpliv na sedanje razmere ter da presodimo njihov idejno politični in družbeni pomen, upoštevaje rezultate uresničevanja sprejete programske usme-ritve in akcijskega delovanja organizacij ZK v občini oz. v določenih okoljih. Delovanje ZK, ki je bilo v preteklosti, posebej pa še v zadnjem času, osredotočeno v uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in razvijanje ter utrjevanje socialističnega samoupravnega sistema, je dalo spodbudne rezultate. Ti so dokaz, da so delovni Ijudje in občani sprejeli tako sumeritev kot edino mogočo pot družbenega razvoja kljub temu, da zahteva takšna pot zavestno odrekanje in večje napore ob zmanjšanju življsnjskega standarda oz. njegovi upočasnjeni rasti. . Nektiričen odnos do rezultatov in razmer ni sprejemljiv Zapletene družbenoekonomske razmere in vse bolj azostreni pogoji gospodaijenja so vplivali na rast družbenegaproizvodavletu 1981 (kije manjša od načrtovane), pri tem pa je trend pomembnih kazalcev gospoda-ijenja ostal nespremenjeri. Porabljena sredstva še vedno rastejo hitreje od celotnega prihoda, kar vpliva na zna-tno počasnejšo rast dohodka in čistega dohodka. Rast osebne in skupne po-rabe zaostaja za rastjo dohodka, za-poslovanje je manjše od načrtovanega. splošna poraba pa je naraščala hitreje kot dohodek. Akumulacija postopno narašča, je pa še vedno precej nižja od potreb tehnološkega posodabljanja in prestrukturiranja gospodarstva v ob-čini. Izvoz narašča počasneje od uvoza. kar vpliva na postopno zmanjševanje stopnje pokritja uvoza z izvozom. Iz-gube tozdov so v letu 1981 izjemno narasle. Družbenoekonomski položaj in potoji gospodarjenja so v tem času še zahtevnejši in ostrejši in ni pričavovati, dabi bili rezultati gopodarjenjav takih razmerah in brez ustreznih ukrepov ugodnejši. Zastoji v proizvodnji zaradi oteškočene oskrbe z repromateriali v tem času resno ogrožajo gospodarski položaj naših ozdov. V celoti vzeto gospodarska gibanja in rezultati dokazujejo, da sta gospo-darstvo in družbena nadgradnja usmerjena v stabilizacijsko obnašanje; zato smo ob upoštevanju pogojev in družbenoekonomskih razmer v širši družbi ter gospodarskih gibanj v svetu iahko upravičeni optimisti glede nad-aljnjega razvoja. Ob tem pa ne smemo dovoliti nekntičnega odnosa do re- Pogostokrat se tudi srečujemo z ne-kritičnim odnosom odgovornih in strokovnih delavcev do družbenega planiranja, do uresničevanja samo-upravnega in družbenoekonomskega položaja delavca. Organizacije zveze komunistov so tolerantne do takega stanja in ne zaostrujejo odgovornosti v lastnih vrstah, niti ne dajejo pobude za ugotavljanje odgovornosti in ukrepa-nje samoupravnih organov. Dogovori za skupno in usklajeno načrtovanje proizvodnje in razvoja, združevanje sredstev med tozdi v re-produkcijski celoti za usklajen dolgo-ročen razvoj na osnovi skupnega do-hodka so zapisani v mnogih doku-mentih zveze komunistov; uresniče-nega pa bore malo ali nič. Tako so se utrdili kupoprodajni odnosi kratko-trajne narave, ki ob strukturnih nes-kladnjih in zmanjšanih uvoznih mo-žnosti omogočajo monopolni položai nekaterim ozdom. Takšni ozdi izkori-ščajo nastali položaj in ob vsaki novi pogodbi postavljajo nove neugodne prodajne pogoje, vse pogosteje zahte-vajo delno plačilo v konvertibilni va-luti itd. Taki odnosi potiskajo druge ozde pred odločitev — ali zaustavljati pro-izvodnjo ali sprejeti pogoje tudi za ceno nerentabilne proizvodnje. Pos-ledice so zastoji v proizvodnem pro-cesu, izpad načrtovanega dohodka, neizpolnjeni izvozni načrti itd. Delavci občutijo posledice v manjšem oseb-nem dohodku, težje dosegljivi rešitvi stanovanjskega vprašanja in negoto-vosti, kaj bo prinesla prihodnost. Ne-malokrat omogoča pasiven odnos ko-munistov v okolju, v katerem delamo, prostor za delovanje posameznikov, ki Velenjski delegati za 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ Na programsko volilni konferenci občinske organi-zacije ZKS Velenje so izvo-lili tudi 18 delegatov za 9. kongres zveze komunistov Slovenije in dva delegata za 12. kongres zveze komuni-stov Jugoslavije. Za 12. kongres ZKJ sta občinski organizaciji ZKS Velenje in Mozirje skupaj izvolili dva delegata. DELEGATI ZA 9. KON-GRES ZK SLOVENIJE: Miran Ahtik, OK ZKS Milan Cepelnik, RLV Jožica Ferenc, TGO Gore-nje Franc Gluk, RLV Vili Hriberšek, RŠC Jožica Jegrišnik, Modni sa-lon Milomir Kijanović, Tovar-na usnja Soštanj Franc Lesnik, Temeljno so-dišče Celje — Enota Titovo Velenje Miro Lešnik, TGO Gorenje Mladen Lozanič, Veplas Boris Matjaž, TES Borut Meh, Era Julijana Modrijan, VIZ Janez Poles, Združene zdravstvene organizacije Ferdinand Satler, Vekos Jože Skornšek, Gorenje Promet Servis Bogomir Vidmar, GIP Ve-grad Dragica Zohar, VIZ DELEGATA ZA 12. KONGRES ZK JUGO-SLAVIJE Anton Zemljak, Rudnik lig-nita Velenje Edvard Vršnak, VEZ Mozirje zultatov in razmer, še posebno pa ne odstopanj od začrtane politike gospo-darske stabilizacije. Prevladujoči kupoprodajni odnosi med ozdi samo kratkoročno raz-rešujejo težave pri oskrbi z repro-dukcijskimi materiali Nedoseganje nacrtovane proizvod-nje in izvoza v delu ozdov ima za po-sledico slabšo izkoriščenost proizvod-nih zmogljivosti, kar ob nezmanjšanih stroških poslovanja pomeni manjšo akumulacijo ali celo izgubo in po-slabšanje devizne bilance. Takšen po-ložaj običajno razlagamo z nezadostno in nepravočasno oskrbo s surovinami in reprodukcijskimi materiali, pri tem pa se ne vprašamo. ali so bili plani postvljeni realno, upoštevaje pogoje in razmere, v katerih gospodarimo. S prevladujočimi kupoprodajnimi od-nosi med ozdi samo kratkoročno re-šujemo probleme oskrbe z reproduk-.cijskimi materiali, kar postavlja v ne-enak gospodarski položaj in nesamo-upravni družbenoekonomski odnos delavce v različnih ozdih. Da družbeno samoupravno plani-ranje v resnici še nima mesta, ki mu v samoupravnih družbenih razmerah gre. dokazuie zaostajanje pn spreje-manju tako srednjeročnih planov. kot tudi letnih načrtov. Še vedno je dosti ozdov, ki še nimajo sprejete ali |ele sprejemajo srednjeročne plane. čeprav smo že v drugem letu srednjeročnega obdobja. Letni plan za 1982 prav tako še ni sprejet v vseh tozdih. Vzroki za zaostajanje iščejo prizadeti praviloma v nejasnih pogojih gospodarjenja. v pogostem spreminjanju pogojev itd. z dezinformacijami zaradi lastnih ko-risti vnašajo med delavce nemir in zaostrovanje odnosov. Celovitejši napori za preseganje razmer in uveljavljanje samo-upravnih družbenoekonomskih odnosov so premalo resni Ne glede na to. da obstoje tudi ob-jektivni vzroki za opisano stanje, ni resnejših ceiovitejših naporov Za pre-seganje razmer ter za uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Vzroke za takšno stanje po skušajo najvefkrat »objektivizirati«. Posamezniki razglašajo dohodkovne odnose kol sicer idealno zamisel, ki pa da je neuresniJjiva v sedanjih razme-rah. Meniio. da bo država morala nekai ukreniti. da zagotovi normalno proiz-vodnjo. Zivijo z mislijo, da se bodoslej ko prej vrnili prejšnji časi. S tako m'-selnostjo in prakso v resnici odpirajo pot državnemu administriranju, na-mesto poti samoupravnega sporazu-mevanja. Usklajevanje realnih mo-žnosti preskrbe z reprodukcijskimi mareriali iz domače proizvodnje in iz uvoza — glede na razpoložljiva de-vizna sredstva — s proizvodnimi zmogljivostmi in potrebami domačega in tujega trga poteka v praksi nenačr-tno. dolgoročne načrtne re.šitve so še vedno i/jema. V posameznih okoljihso prisotni na odgovornih mestih odpori proti uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v re-produkcijskih celotah. Odpori imajo svojo idejno politično osnovo v sku-pinsko lastninski miselnosti in praksi. ki nasprotuje uveljavljanju družbeno- lastninskih odnosov. Komunisti v or-ganizacijah in samoupravnih organih sodoslej vglavnem ponavljaližeznana stališča, niso pa dajali konkretnih po-bud za organizirano akcijo. Žgoče razmere v nekaterih ozdih terjajo konkretno politično akcijo, ki bo vo-dila k samoupravnemu razreševanju položaja in ustvarjanju pogojev za združevanje sredstev in razvijanje sa-moupravnih družbenoekonomskih odnosov. kar naj ne bo omejeno z ograjo tozdov. ozdov ali območij. Sa-moupravni družbenoekonomski od-nosi med tozdi so se na načelih sku-pnega planiranja, skupnega dohodka in združevanja sredstev za skupne potrebe ter razvojne načrte uveljavili že v večini takšnih dplovnih organiza-cijah. Zapiranje tozdov ni značilnost niti trend v tistih delovnih organizaci-jah, v katerih so tozdi skozi take družbenoekonomske odnose medse-bojno povezani v skupnem prihodku — za razliko od delovnih organizacij, v katerih dohodkovne povezave na skupnem proizvodu ni in v kateri se občasno prisotne težnje po zapiranju ali podjetniškem obnašanju. Mnogo počasneje se uveljavlja načelo svo-bodne menjave dela med tozdi in de-lovnimi skupnostmi; osnovna značil-nost teh odnosov je še vedno prora-čunski odnos kakršen je pretežno tudi v odnosih med proi'zvodnimi tozdi in ozdi skupnega pomena. Ti odnosi so vedno na škodo delavcev v materialni proizvodnji. saj se tako del ustvarje-nega dohodka odtuji in ga neupravi-čeno prilaščajo drugi. Organizacije zveze komunistov in komunisti na odgovornih poslovnih mestih niso dovolj zavzeti za spreminjanje nesa-moupravnih družbenoekonomskih odnosov. S tako ukoreninjeno sku-pinsko lastninsko miselnostjo in pra-kso se komunisti in organizacije ne spoprijemajo v idejnopolitičnem boju; največkrat se zadovoljijo s splošno kritiko in deklarativnimi stališči. Izvoz ni breme in njuno zlo, pač pa pogoj uspešnega poslovanja in iz-voza Dosežena rast izvoza je še vedno rezultat usmeritev in razprav pred-vsem enega ozda, ostale o.rganizacije združenega dela v občini pa se še vedno vse prepočasi uveljavljajo na konver-tibilnem trgu, po drugi strani pa ne-katere med njimi uvažajo reproduk-cijskih materialov iz tržišč, ki jih ne pokrivajo z lastnim izvozom. Izvoz še vse preveč pojmujejo kot breme in nujno zlo, ne pa kot pogoj uspešnega razvoja in poslovanja. To seveda ne velja za tozde energetike, kjer v širši družbenopolitični skupnosti še vedno nismo uspeli sistemsko rešiti vprašanje devizne oskrbe teh ozdov. V razvijanju različnih oblik vklju-čevanja v mednarodno delitev dela se uveljavljajo tudi višje — kooperacijske oblike, v katere so vključene kovin-skopredelovalna in strojna industrija ter gradbeništvo. Težave s firmo Kof-ting predstavljajo danes žgoč eko-nomski in tudi politični problem de-lavcu, še posebno zato, ker so vzroki za izgube tudi subjektivne narave. Mnogi komunisti in delavci so ogorčeni zaradi neodgovornosti dela poslovodnih de-lavcev, ustvarjeno je nezaupanje v nove podobne poslovne odločitve, saj sedelavci zavedajo, da bodov primeru neuspeha nosili breme le zaposleni v materialni proizvodnji. Od tod tudi razumljiva zahteva po energičnih ukrepih do odgovornih poslovodnih delavcev, obenem pa po jasni odgo-vornosti in odločitvi, ki bodo predlo-žene samoupravnim organom. Kot pereč problem v zunanji trgo-vini se kaže presoja strokovnih, mo-ralnih in idejnopolitičnih kvalitet ka-drov, ki v preteklosti ni bila podrejena družbenem vplivu. V nekate-rih okoljih se še vedno nočejo sprija-zniti z realnostjo družbenoekonom-skih razmer. z uveljavljanjem oblasti delavcev, na politiko gospodarske stabilizacije pa gledajo kot na prisilo, ne pa rezultat gospodarske stabiliza-cije pa gledajo kot na prisilo, ne pa rezultat zavestnega spoznanja in po-trebe po drugačnem delu, obnašanju in odnosih. Velika večina delovnih ljudi in občanov se tega zaveda in tako tudi se bolj ravna. Upravičeno pa zahtevajo enak od-nos slehernega. še posebno ljudi na odgovornih poslovodnih ali družbe-nopolitičnih dolžnostih. Zato je od-stopanje od teh načel in drugačno ob-našanje do družbeno sprejete usme-ritve vse bolj podvrženo ostri kritiki ter zahtevam po odgovornosti. V vseh okoljih se bodo morali sprijazniti z realnostjo družbeno-ekonomskih razmer TežaVne gospodarske razmere, ki izvirajo tudi iz subjektivnih slabosti in deloma idejnopolitičnih odklonov. zahtevajo, da priprave sposobnih in predanih kadrov praviloma tudi danes še ni. razen redkih izjem. V večini organizacij zveze komuni-stov s področja zunanje trgovine pre-vladuje nekritićen odnos do slabosti; oportunizem in pasivnost pa ne omo-gočata razreševanja slabih odnosov in slabega dela. Ob objektivnih dejavnikih, ki vpli-vajo na gospodarjenje. uresničevanje temeljnih nilog gospodarske stabili-zacije in razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. te in še nekatere druge slabosti, odpori in odkloni subjektivne narave pogojujejo slabše rezultate. Korenine teh pojavov, slabosti in odporov sii idejnopolitične narave in jih je mogoče odpraviti le z idejnopo-litično akcijo zveze komunistov. Organizacije zveze komunistov te-meljito in idejnopolitično poglobljeno ocenijo gospodarski položaj in re-zultate prizadevanj za stabilizacijo gospodarjenja. za razvijanje samo-upravnih družbenoekonomskih od-nosov ter še posebej pripravljenost komunistov. zlasti tistih na odgovor-nih poslovodnih. samoujiravnih in družbenopolitičnih dolžnostih, za brezkompromisno uresničevanje sprejetih eiljev. Posebno v tistih te-meljnih organizacijah združenega dela, ki so zaključile poslovanje v letu 1981 z izgubo ali z nizko stopnjo ren-tabilnosti, kjer se težave v proizvodnji nadaljujejo in so se nakopičile težave v zvezi s samoupravnimi in družbeno-ekonomskimi odnosi, morajo komu-nisti kritično in samokritično presoditi vzroke in se dogovoriti za enotno in odločno akcijo za opravljanje slabosti. V Gorenju želijo z idejnopolitično akcijo odpraviti slabosti, izboljšati gospodarjenje in utrditi samo-upravne in družbenoekonomske odnose Komunisti v Gorenju so skupaj s komitejem občinske konference ZK začeli z idejnopolitično akcijo, katere cilj je odpraviti slabosti, izboljšati go-spodarjenje in utrditi samouprayne in družbenoekonomske odnose. fa ak-cijska usmeritev dobiva široko pod-poro tudi med vsemi delavci. Vsakodnevne, mnogokrat v proiz-vodnji nepremostljive težave, posle-dice izgube v delu tozdov, neučinko-vitost, .neusklajenost, neodgovornost in slabi odnosi med delom poslovod-nih delavcev ozdov Gorenja v Velenju in Kortingu. neizpeljani samoupravni družbenoekonomskiodnosi med tozdi proizvodnje in Prometa so le nekatere žgoče značilnosti družbenoekonom-skih in političnih razmer tega trenutka v Gorenju. Že uresničene kadrovske razrešitve v poslovodnih organih SOZD in GPS so le del potrebnih ukrepov, ki naj omogočijo hitrejše in učinkovitejše razreševanje nakopiče-nih problemov. Sozd Gorenje kot celota in njegov največji in hkrati najvplivnejši del v Titovem Velenju s svojim deležem v gospodarStvu Slovenije, po tehnološki in kadrovski zmogljivosti, ter veljavi na domačem in svetovnem tržišču s svojim pomenom presega tudi repu-bliške meje. Prispevek. ki ga daje Go-renje in ki gaje možnodajati, ga uvršća med nosilce razvoja v Sloveniji. Nad-vse pomemben je delež Gorenja v iz-vozu, ki ga ustvarja pretežno na kon-vertibilnih trgih, saj je samo v letu 1981 s približno 100 milijardami starih di-narjev, združenih za skupne potrebe Slovenije, prispeVal nepogrešljiv de-lež. Izvozna usmeritev pa je v današ-njih razmerah tudi edina možna ori-entacija Gorenja. Velika večina de-lavcev Gorenjase zaveda vsesplošnega interesa za tako izvozno usmeritev, ki omogočadelo vproizvodnji, vendarob sicer bistveno manjšem dohodku in izpolnjevanja sprejete obveznosti združevanja deviz za skupne potrebe SRS. Delavci se zavedajo, da s tem uresničujejo eno od najpomembnejših nnlog gospodarske stabilizacije in s tem tudi lastnega nadaljnjega razvoja. Toda le konkretna politična akcija komunistov v organizacijah sindikata in v samoupravnih organih, ki mora imeti za cilj ustvariti enotno množično fronto vseh delavcev Gorenja za sani-ranje in stabilizacijo gospodarskega položaja. za nadaljnji razvoj samo-upravljanja in družbenoekonomskih odnosov — lahko prinese uspeh in prispeva k hitremu in učinkovitemu razreševanju žgočih problemov ter v polni meri odpre pot krepitvi materi-alnega in samoupravnega položaja ter socialne varnosti delavca in celotnega kolektiva. žavami. zaradi položaja v panogi, za-starele tehnologije in proizvodnega programa. neurejenih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov z matično delovno organizacijo Indu-strijo usnja Vrhnika in neuresničenih ciljev preusmeritve v dohodkovno donosnejše in perspektivnejše proiz-vodne programe. Objektivnim okol-nostim botrujejo subjektivni vzroki, ki se kažejo v konzervatizmu do pre-usmeritve in nerazrešenih odnosih z Industrijo usnja Vrhnika, pa tudi v premajhni angžairanosti izvršnega sveta skupščine občine za iskanje trajnejše rešitve položaja tega tozda. Skrajni čas je. da se komunisti v TUŠ soočijo s stvarnostjo in dajo pobude za hitro iskanje rešitev v povezovanju s tistim delom združenega dela, ki jim energije, med najbolj uspešne organi-zacije združenega dela v letu 1981 in tudi danes. Rezultati. tudi ob vseh drugih ugodnih pogojih, pa brez družbene zavesti rudaijev in elektri-čarjev. brez usmerjene akcije subjek-tivnih sil s komunisti na čelu. ne bi bili doseženi. S tem dajejo rudarji in de-lavci TEŠ pomemben delež k stabili-zacijskim naporom združenega dela. Proizvodni rezultati pa ne pomenijo, da ni slabosti v gospodarjenju, samo-upravnih družbenoekonomskih od- nosih in uveljavljanju samoupravnega položaja rudarja in delavca. Že več let trajajoče oblikovanje dohodkovnih Razpravljalci Na programsko voiilni konferenci občinske organi-zacije ZKS Velenje so raz-pravljali: MILAN KRETIČ o delu ZSMS in delu mladih komu-nistov, DRAGO ŠULEK o nalogah ZK in razvoju usmerjenega izobraževanja; BORIS DEJANOVIČ o učin-kovitosti dela ZK skozi oceno uresničevanja skiepov Dro-blemske konference komuni-stov RLV in TEŠ; MIRKO BIZJAK o odnosih v REK; SREČKO MEH o položaju rudarjev; ANTON ŽEVART o razvojni usmeritvi ESO; DRAGO BLAGUS o vlogi ZK v kadrovski politiki; AN-DREJ GREBENŠEK o druž-benoekonomskih odnosih v velenjskem delu Gorenja; JOŽE MEH o vlogi poslo-vodnih delavcev; JANEZ ZORE o družbenopolitičnih razmerah v GIP Vegrad; HENRIH JANKO o razvoju kmetijstva v občini Velenje; TONE HLADIN o proble-matiki gostinske in turistične dejavnosti ter delegatskem si-stemu in JOŽE TEKAVEC o problematiki TUŠ in neure-jenih dohodkovnih odnosih znotraj IUV. Prebrali .pa so tudi razpravo ALBINA AMONA o varstvu družbene lastnine kot temelja samo-upravnega socializma. bo omogočil perspektiven razvoj, ne pa Ie životarjenje. Med »izgubarji« se pojavlja tudi TOZD Turizem in rekreacija delovne organizacije Gostinstva. Omenjam ga predvsem zato, ker niso uresničena stališča, sprejeta tudi v organih zveze komunistov in občinske skupščine o razvoju tega področja, povezovanju interesov in sovlaganjih nekaterih družbenoDolitičnih skupnosti območ-je za načrten in skupen razvoj rekreati-vnih zmogljivosti namenjenth delav-cem s tega območja. Kljub sprejetim smemicam o razvijanju turistične re-kreativne dejavnosti stopicamo na mestu ter se podrejamo občinskim me-jam in skupnsko lastninskim odno-som, ki vladajo v marsikateri organi-zaciji te panoge. Razreševanjesituacije in s tem tudi vprašanje rentabilnega poslovanja, zahteva odločne akcije in pobude ter večjo odgovornost komu-nistov v teh ozdih in širši družbeno-politični skupnosti ter njenih skup-ščinskih in izvršilnih organih. odnosov med temeljnimi organizaci-jami rudnika in elektrarn. neučinko-vito dogovarjanje o oblikovanju in razvijanju skupnih funkcij sestavljene organizacije REK. ki so opredeljene v samoupravnem sporazumu, kažejo na nenehne odpore dela poslovodnih in strokovnih delavcev za uresničitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosih in znotraj sestavljene organi-zacije združenega dela tako, kot so se sporazumeli in opredelili. Odgovornost posameznikov za ure-sničevanje skupno sprejetih dogovo-rov je potrebno postaviti pred samo-upravne organe sestavljene organiza-cije združenega dela. ki naj njihovo delo ocenijo in po potrebi tudi ukre-pajo V spore in različne strokovne poglede na skupna vprašanja se skuša pritegniti tudi funkcionarje družbe-nopolitičnih in samoupravnih organov ali pa se jih skuša prenašati na organe zveze komunistov kot arbitre ali ekse-kutorje, ne paza idejno razreševanje in iskanje skupnih rešitev. Večletne raz-prave o družbenoekonomskih odnosih in samoupravne organiziranosti elek-trogospodarstva SRS se po sprejetju zakona o energetiki slednjič bližajo koncu. Doslej nerešena vprašanja so bila ves čas kamen spotike in dobro-došel izgovor pri oblikovanju dohod-kovnih odnosov med energetskimi to-zdi in pri uresničevanju samoupra-vnega sporazuma o združevanju v sozd REK, katerega usoda je bila v mnogih razpravah vedno znova postavljena pod vprašaj. Razprave so potiskale v ozadje vprašanje družbenoekonom-skega položaja temeljnih organizacij v RLV in TES in jim s tem v praksi odrekale vlogo subjekta dogovaijanja in odločanja o konkretnih oblikah medsebojnih družbenoekonomskih odnosov. Zaradi tegase tudi komunisti v ošnovnih organizacijah niso aktivno vključevali v razreševanje teh vpra-šanj, čeravno so za oblikovanje in predlaganje odločitev najbolj pokli-cani. Odprta vprašanja družbenoeko-nomskih odnosov. dohodkovne pove-zave in samoupravne organiziranosti morajo slednjič med rudarje in delav-ce, komunisti v osnovnih organizaci-jah pa se morajo drugače kakor doslej vključevati v razprave in oblikovanja odločitev. ki jih sprejemajo rudarji in delavci. Hitremu razvoju RŠC Velenje ni sledila enako hitro preobrazba samoupravne organiziranosti Rudarski šolski center. ki se je akti-vno. ustvarjalno in uspešno vključil v oblikovanje in uresničevanje sistema . usmerjenega izobraževanja, je v zad-njih letih dosegal hiter razvoj novih proizvodnih dejavnosti in inženiringa. Temu razvoju pa ni sledila enako hitro preobrazba samoupravne organizira-nosti in oblikovanje takih samoupra-vnih družbenoekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami, ki jih bodo medsebojno povezovali v sku-pinah družbenih in ekonomskih inte-resih ter jim odpirali nove perspektive skupnega razvoja. V razpravah in pogtedih na organi-ziranost in medsebojne odnose so pri-hajali vospredje tudi parcialni interesi. Zaplet med strokovnimi in poslovod-nimi delavci RŠC in RLV o novem Gostje in delegati na programsko volilni konferenci občinske organizacije ZKS Velenje Izgube tudi v tozdu Tovarna usnja Šo.štanj in tozdu Turizem in re-kreacija Gostinstva Gorenje ni edina organizacija z'druženega dela z žgočimi problemi. Med temije tudi tovarna usnja Šoštanj, ki je prav tako poslovalaz izgubo in se >.e več let srečuje z gospodarskimi te- hamoupravni družbenoekonom-ski odnosi znotraj sozda REK Velenje niso taki. kot je bilo do-govorjeno ob ustanovitvi Rudarsko elektroenergetski kombi-nat sodi po uspešnosti gospodarjenja indoseganju planskihciljev. posebnov proizvodnji premoga in električne organiziranju m izvajanju rudarskega praktičnega pouka je zdaj v ospredju, vsaka stran ima svoja strokovna do-kazilaobnjih pasvoje interese. V takih razmerah se oblikujejo nove delovne organizacije in krepijo dezintegracij-ske sile. Razmere in nakopičena od- (Nadaljevanje na 4. strani) V središču pozornosti Stevilka 11 (625) - 18. marca 1982 Ocena družbeno ekonomskih in družbenopolitičnih razmer (Nadaljevanje s 3. strani) prta vprašanja zahtevajo idejnopoli-tično oceno ter dogovor o prihodnjem samoupravnem organiziranju in medsebojnih družbenoekonomskih odnosih, ki bodo gradili povezanost vseh delavcev pedagoške in proizvod-ne dejavnosti ter omogočili razvijanje osnovne, to je vzgojno izobraževalne funkcije rudarskega šolskega centra v sistemu usmerjenega izobraževanja Slovenije. Vse manj je primerov prilaščanja od-ločitev posameznikov ali neformalnih . skupin v političnih aktivih, štabih itd. Ovire in slabosti v uveljavljanju in razvijanju samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov ne moreio zmanjšati/dosežene stopnje in čvrste zasidranosti samoupravljanja pri vsakdanjem delu in življenju delavcev in občanov. Zavest, da je politčni si-stem socialističnega samoupravljanja sredstvo za uresničevanje oblasti de-lovnih ljudi in občanov ter za učinko-vito uresničevanje vsakodnevnih in dolgoročnih osebnih in skupnih druž-benih interesov, se potrjuje v praksi delovanja samoupravnih organov v združenem delu in krajevnih skupno-sti ter v skupščinskem sistemu. Vse manj je primerov, da si namesto samoupravnih organov prilaščajo od-ločitv«. posamezniki ali neformalne skupine v političnih aktivih, štabih itd. Sabosti, ki ovira uveljavljanje in učinkovitost samoupravljanja in dele-gatskega skupscinskega sistema je de-loma še vedno v nepravočasnem in pomanjkljivem obveščanju delegatov v samoupravnih organih in delegaci-jah tei v še vedno v preslabi poveza-nosti delegatov z delovnimi Ijudmi in občani. Med vzroke za takostanje sodi tudi namerno zadrževanje popolnih in pravočasnih informacij, s katerimi razpoiagajo strokovne. poslovodne in strukture iz političnih vodstev ter sa-moupravnega in delegatskega sistema, in pa neustrezno organizirano delo strokovnih in uprvnih služb, ki pri tem nemalokrat poskušajo uveljaviti na-drejen položaj do delegatov in samo-upravnih organov. Nekatere osnovne organizacije zveze komunistov. še po-sebno njihova vodstva in vodstva družbenopolitičnih organizacij, imajo paternalističen odnos do samoupra-vnih organov in delegacij namesto, da bi prek svojih delegatov in članov v delegacijah in organih v demokratič-nih razpravah vplivali na oblikovanje in sprejemanje odločitev. Delovanje delegatskega skup-ščinskega sistema V pripravah na delegatske volitve, ki potekajo te dni, je biio obravnavano delovanja delegacij, skupščinskega si-stema in interesnih skupnosti v vseh temeljnih samoupravnih okoljih in njihovih družbenopolitičnih organi-zacijah. Med vzroke za slabosti v de-lovanju delegatskega skupščinskega sistema in skupščin samoupravnih in-teresnih skupnosti je bilo pogosto omenjeno slabo in neodgovorno ka-drovanje v delegaciji. Široko, demo-kratično in zavzeto evidentiranje v delegacije ni angažiranje osnovnih organizacij in vodstev organizacij zveze komunistov in družbenopolitič-nih organizacij pri predlaganju kan-didatov obeta izboljšano kadrovsko sestavo v tretjem mandatnem obdo-bju. V kadrovskih postopkih eviden-tiranja in predlaganjaje bilosicermanj poskusov izsiljevanja kadrovskih reši-tev kot v pretekljjsti. ki so mimo de-mokratičnega pos'topka nastaie v oz-koh neformalnih skupinah, ses tavlje-nih iz poslovodnih in političnih struk-tur. Njihov intčresje bil.da posebno na pomembne dolžnosti v občinških or-ganih pridejo ljudje. ki bodo zastopali izključnonjihoveinterese. »Otipavali« so mnenja posameznih funkcionarjev v občinskih organih, razširjali nere-snične vesti o »kadrovskih rešitvah« ali o kandidatih. Bili so tudi primeri. da se je na odločitev kandidata za kakšno pomembnejšo funkcijo vplivalo tako, da jo je le ta nato odklonil z uteme-Ijitvami, ki jih ni mogoče preverjati. Odklanjanje prevzemanja, posebno profesionainih dolžnosti z utemeljit-vijo, da naj o tem odločijo »pristojni« v njihovem delovnem okolju, skriva vse nerazumevanje in nasprotovanje na-čelom demokratične, podružbljene kadrovske politike. Čeprav so bili primeri odklanjanja odgovornih dol-žnosti redki, jih ne smemo podcenje-vati, ker ne gre le za te posameznike.. temveč za ozadja in interese, se za njimi skrivajo. Na tak odjjos vpliva tudi dosežen materiaini poiožaj posa-meznika, lagodnost in nepripravlje-nost spoprijeti se z družbenimi in po-litičnimi problemi neposredno, ker ima to često za posledico zamero po-sameznikom ali skupinam. Organiza-cije zveze komunistov so odgovorne, da te primere raziščejo in ugotovijo prave vzroke in preprečijo vplive, ki so škodljivi. Ocene bodo pokazale, da gre v večini primerov za ista okolja, kjer je oblast in odločanje o marsikaterem pomembnem vprašanju še vedno od-tujena od delavcev. Ugotoviti žarišča in nosilce proti-samoupravnega ponašanja ter protistabilizacijske miselnosti in prakse Ob nesporno velikih rezultatih, ki jih dosegajo organizacije združenega deia v gospodarstvu in družbenih de-javnosti, čeprav se vsakodnevno spo-prijemajo z zapletenimi in težavnimi Seja zborov skupščine občine Velenje Dopolniti moramo planske dokumente Zaradi novih ugotovitev in ocen razvojnih možnosti v tem sred-njeročnem obdobju bo potrebno spremeniti srednjeročne planske akte. Negativna gibanja izvoza in uvoza, predvsem v primerjavi s konvertibilnim območjem zožuje-mo naše plačilnobilančne in deviz-nobilančne možnosti. Težave povzročajo še obveznosti za odplačilo anuitet in zagotavlja-nje dodatnih kreditov iz tujine. Tako bo v Jugoslaviji zmanjšana možnost financiranja investicij, manjši bo tudi dotok bančnih sredstev za investicije iz denarnega varčevanja prebivalstva in domače akumulacije, saj bo to omejila in-flacija in počasnejša gospodarska rast. Spremembe osnovnih pogojev gospodarjenja in razvoja zahtevajo seveda tudi dopolnjevanje in spreminjanje planskih aktov v ob-čini Velenje. Tako bo potrebno v celotnem združenem delu uveljaviti trajnejšo usmeritev v izvoz blaga in stotitev in to predvsem na konvertibilno področje. Izhodišče za presojo možnosti razvoja vsake organizacije združenega dela je to-rej njeno neposredno ali posredno vključevanje v mednarodno menjavo dela. Manjši obseg sredstev za investi-cije zahteva njihovo dosledno selektivno usmerjanje in ponovno preverjanje planskih prioritet. Prednosti imajo seveda na kon-vertibilno področje usmerjeni investicijski programi. Samoupravne interesne skupno-sti družbenih dejavnosti bodo morale ponovno preveriti možnosti smotrnejše organizacije in realnost planov. Ob tem bo posebna skrb namenjena vprašanju, če sedanje-mu stanju ustreza pridobljenih pravic, sprejetih , programov, standardov in normativov. Tudi v samoupravni interesnih skupnostih gospodarske infrastrukture bo potrebno poiskati vse možnosti za krČenje programov na najnujnejše dejavnosti. Delež k stabilizacijskim prizade-vanjem bodo morali prispevati tu- di v krajevnih skupnosti ter pretehtati vse, ki naj bi jih uresni-čili s sredstvi iz samoprispevka in iz drugih virov. Pri tem pa bo potrebno poseben poudarek name-niti zagotavljanju socialne varnosti krajanov. Povečuje se tudi odgovornost organizacij združenega dela za sprejemanje planskih aktov in raz-voj sistema družbenega načrtova-nja. Pomembno je, da se delavci v organizacijah združenega dela ob dopolnjevanju in spreminjanju planskih dokumentov samouprav-no sporazumejo o nalogah pri uresničevanju ključnih razvojnih usmeritev ter na teh osnovah za-gotovijo skladnejši razvoj. Ta in še nekatera stališča, kl so osnova za spremembe in dopolnit-ve planskih aktov v občini Velenje, so bila sprejeta na zadnji seji zbo-rov skupščine občine Velenje,-ki je bila prejšnjo sredo. Zaskrbljujoče ob tem pa je, da nekatere orga-nizacije združenega dela v občini planskih aktov za to srednjeročno obdobje še niso sprejele. Zato je izvHSni svet na tej seji predlagal, delegati pa potrdlH, pobudo za za-časne ukrepe družbenega varstva za sozd Gorenje z delovno organi-zacijo TGO, sozd REK in delovne organlzacije RLV, Termoelektrar-ne Šoštanj, Avtopark, Era, Paka in tozd Tovarna usnja Šoštanj. Te organizacije združenega dela niso pravočasno sprejele srednjeročnih planov, kljub temu, da je bil rok za sprejem dvakrat prestavljen. Družbeni pravobranilec samou-pravljanja je sedaj dolžan predla-gati skupščlni občine ustrezne ukrepe proti tem kršilcem, delegati iz teh organizaeij zdruienega dela pa morajo zahtevati sklice delav-skih svetov ter na teh sejah sprego-voritr o odgovornosti posamezni-kov in pristojnih služb. Predlagati morajo tudi takojšen sprejem za-časnih planov za dobo šestih mese-cev ter ugotoviti objektivne in sub-jektivne vzroke za neuresnifene zakonske obveznosti. B. Zakošek Občinska konference ZSMS Velenje Kviz Tito -revolucija - mir Tako kot vsako leto tudi letos po-teka kviz tekmovanje Tito—revolu-cija— mir. To tekmovanje je postalo množična šola marksističnega izo-braževanja mladih, saj je v pred-tekmovanja v osnovnih organizaci-jah ZSMS vključeno zelo veliko mladih. Letošnje tekmovanje poteka pod geslom Titovo obdobje. pravila pa so bila objavljena v 46. številki Mladine. Do konca marca bodo končana predtekmovanja v osnovnih organi-zacijah mladine, občinsko tekmova-nje pa bo 9. aprila. Najboljše občin-ske ekipe se bodo nato srečale na regionalnem tekmovanju. ki bo 24. aprila. republiško tekmovanje bo 8. maja. zvezno tekmovanje, ki bo tudi letos v Kumrovcu. pa bo 21. maja. Naš klub 82 Predsedstvo zveze kulturnih orga-nizacij Slovenije in predsedstvo zveze socialistične mladine Slovenije sta objavila razpis za izvedbo množične-ga gibanja Naš klub 82. Ta prejšnja leta tekmovalna akcija hofe spod-bujati in povezovati mlade na vseh področjih kultumega življenja. So-delujejo lahko vsi klubi, osnovne or-ganizacije ZSMS, društva in skupine, ki želijo razvijati klubski način dela v kulturnem življenju mladih. Predstavitve in delo skupin bo spremljala žirija, ki bo izbrala sode-lujoče za zaključno prireditev. Zaključna prireditev bo enodnevno srečanje predstavnikov posameznih prijavljenih skupin, predstavitev za-nimivih, izvimih klubskih dogodkov m posvet o klubšET dejavnosti. Ta prireditev bo v občini oziroma v kraju, ki ga bo izbrala republiška žirija. Na repuMiško tekmovanje V Slovenskih Konjicah je bilo 6. marca kviz jekmovanje Mladi in kmetijstvo, ki se ga je udeležila tudi ekipa mladih kmetijcev iz Soštanja. Brez izgubljene točke so na zahte-vnem tekmovanju osvojili prvo mesto ter si tako izborili pravico sodelova-nja na republiškem tekmovanju, ki bo 27. marca v Šmarju pri Jelšah. Naši tekmovalci upajo na uvrsti tev pri vriiu in se zato v teh dneh še bolj intenzivno pripravljajo na bližnjo preizkušnjo. Občinski inešpektorat Svoje delo želijo še izboljšati Občinski inšpektorat so v preteklem letu sestavljale urbani-stična, gradbena, sanitarna, tržna, elektroenergetska in delovna inšpekcija. Področje veterinarstva, gozdarstva in kmetijstva so „pokrivali" medobčinski in-špektorji iz občin Mozirje in Žalec. V preteklem letu pa komunalne in cestno prometno inšpekcijo ter inšpekcije za požarno varnost in vodnogospodarstvo. Delo vseh inšpekcij je bilo v preteklem letu usmerjeno k raznim oblikam preventivnega delovanja in sicer v želji, da na ta način odpravljajo možnosti za kršitve zakonov in predpisov. Z zadovolj-stvom ugotavljajo, da jim je v preteklem letu uspelo odpraviti dosedanjo prakso, da se prično uporabljati različni objekti, pred-no si investitorji zanje pridobijo uporabno dovoljenje. Urbanistična inšpekcija se je povezala s kraje-vnimi skupnosttm, da bi na ta na-čin uspešneje otScrivala in prepre-čevala nedovoljene gradnje. Na tem področju bodo morali še veli-ko narediti, predvsem pa je potre- Industrijska gradnja S prostorskimi elementi gradijo novo šolo Leta 1974 so v gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje pristopili k industrializa-ciji gradnje. da bi tako izboljšali kakovost dela, dosegali krajše roke in seveda gradnjo tudi pocenili. V Selu so zgradili tovarno Vemont konstrukcij in betonske galanterije. katere iz-delki so se dobro uveljavtli širom po Jugoslaviji. Te elemente upo-rabljajo za gradnjo industrijskih objektov, skladišč, telovadnic in podobno. V želji, da bi industria-lizirali tudi gradnjo stanovanj-skih objektov, poslovnih prosto-rov in podobnega, so v sodelova-nju z Gorenjem pristopili leta 1977 k proizvodnji prostorskih elementov. Tudi z njimi so se doslej dobro uveljavili na tržišču. Na ta način so gradili predvsem vrtce in poslovne prostore, avgu-sta lani pa so pričeli graditi šolo v Sunji v bližini Siska na-Hrva-škem. Nova osnovna šola je za Sunjo izredno velikega pomena, saj imajo učenci sedaj pouk v zasta-relem poslopju, ki je v izredno slabem stanju'in za pouk nepri-meren. Novo šolsko poslopje nujno potrebujejo in kljub temu, da so zbrali potrebna sredstva za to šele koncem avgusta lani, so si močno želeli. da bi že naslednje šolsko leto imeli pouk v novi šoli, saj stara tako dolgo sploh ne bi več zdržala. Navdušeni so bili nad ponudbo Vegrada, ki jim je zagotovil, da bo šolo predal investitorju do konca julija le-tošnjega leta. tako da bo ta lahko pripravil vse potrebno do začetka novega šolskega leta. To je za Vegrad prav gotovo precejšnja preizkušnja, saj je zanimanje za tovrstno gradnjo na področju Hrvatske precejšnje, to pa bo tudi prva šola. ki jo bodo postavili iz prostorskih elemen-tov. Delati so pričeli konec avgusta. lani. Do konca leta so pripravili vse potrebno za montažo pro-storskih elementov na terenu, sočasno pa so pričeli tudi z. izdelavo prostorskih elementov v tovarni v Selah. Izdelati jih je problemi. ki so tudi objektivno pogo-'jeni, je indentifikacija slabosti, centrov odpora in nosilcev odklonov od spre-jete usmeritve nujna. Če gre za nosilce protisamoupravnega ponašanja. pro-tistabilizacijske miselnosti in prakse v lastnih vrstah, v osnovnih organiza-cijah zveze komunistov, so dolžne to ugotoviti in ukrepati. Zato se morajo otresti oportunizma, ki je vse prepo-gosto ovira učinkovitega razreševanja pravih problemov na pravem mestu. V boj za samoupravljanje. uresni-čevanje politike gospodarske sta-bilizacije in razvoj družbenoeko-nomskih odnosov povsod — v vseh tozdih in krajevnih skupnostih Bitko za samoupravljanje.' uresni-čevanje politike gospodarske stabili-zacije in razvoj družbenoekonomskih r-Hnosnv ic moeoče dobiti edinole tam kjer se sprejemajo odločitve, to je v organiziranih delovnih množicah, 'v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Ta bitka je hkrati tudi bitka proti slabostim, nesamoupravnemu ponašanju. neod-govornosti in je hkrati bitka proti vračanju starega. preživelega. Kratko obdobje nas ločuje do 9. kengresa ZKS. Obdobje, ki mora biti izpolnjeno z odločnimi akcijami občinske orga-nizacije zveze komunistov, vsake osnovne organizcije in slehernega ko-munista v občini. Zaostrene družbe-noekonomske razmere to zahtevajo. delavci in občani pa to pričakujejo. V idejnopolitičnem boju bomo z zgle-dnim delom in odnosom, ter jasnimi pogoedli in argumenti odpravili tudi iastne slabosti in premagali ovire, ki stojijo na poti napredka in razvoja sa-moupravne socialistične družbenopo-litične skupnosti. bilo potrebno kar 176, saj ima šola 3669 kvadratnih metrov uporabnih površin, v njej pa se bo šolalo okoli 800 učencev. Prostorski elementi so bili pripravljeni do sredine februarja. Delno so jih ftnalizirali že v tovarni. Tako so v njih že vse elektro instalacije, pripravljena pa je tudi že podlaga za polaga-nje podov. Več kot 50 odstotno so opravljena tudi vodoinštalacij-ska dela in groba montaža cen-tralnega ogrevanja. Montažo prostorskih elemen-tov so v Sunji končali pred dnevi, sedaj pa so na vrsti finalizacijska dela na terenu. S kooperanti teh del so sklenili pogodbe že takoj ob pričetku pripravljalnih del, saj je pri takem načinu gradnje možno zelo natančno načrtova-nje potrebe materialov in pa tudi rokov, kdaj bodo določena dela izvajali. Tako ne prihaja do zakasnitev zaradi pomanjkanja materialov ali neusklajenega de-la, kar se zelo pogosto dogaja pri klasični gradnji. Dela pri izgradnjt nove osnov-ne šole v Sunji potekajo po začrtanem rokovniku. Ob tem velja povedati, da Vegrad kot izvajalec del tesno sodeluje s Podjetjem za projektiranje in urbanizem Žerjavič, ki je projek-tiralo omenjeno šolo, investitor-jem in predstavniki družbenopo-litičnih organizacij in skupščine občine Šunje, ki se aktivno vključujejo v razreševanje težav, ki občasno ovirajo nemoteno gradnjo. »Storili bomo prav vse,« poudarja vodja sektorja DOM 101 Matija Blagus, »da bomo šolo predali investitorju v načrto-vanem roku to je v desetih mesecih in si tako še utrdili zaupanje investitorjev na tem področju.« Mira Zakošek bno kar najhitreje izdelati urbani-stično dokumentacijo, tako da bo po krajevnih skupnostih točno opredeljeno kaj in kje se lahko gradi. Inšpekcijske službe so si v pre-teklem letu prizadevale, da bi odkrili različne oblike neprijavlje-nega dela, vendar so na tem področju še precej nemočne, saj gre pogosto za protiusluge med občani. Na področju varstva okolja je biio v Titovem Velenju veliko narejenega ob preimenovanju me-sta odnos občanov, delovnih orga-nizacij in krajevnih skupnosti pa se do tega vprašanja žal ni bistveno spremenil. Prav zaradi tega bo moral občinski inšpektorat kar najhitreie zaposliti inšpektorja za Jože Kandolf, vodja občinskega inšpektorata komunalno in cestno prometno področje in komunalne nadzorni-ke. Vodja občinskega inšpektorata Jože Kandolf poudarja, da bi na učinkovitost dela inšpekcijskih služb vplivala tudi ažurnost reše-vanja predlogov pri občinskem sodniku za prekrške. Precej pred-logov posameznih inšpekcij nam-reč v preteklem letu ni bilo razre-Šenih. V želji, da bi inšpekcijske službe podružbili, so pričeli v preteklem -ietu z ustanavijanjem upravnega družbenega sveta pri občinskem inšpektoratu. In kakšno je bilo delo posamez-nih inšpekcij? Urbanistična inšpekcija je v preteklem letu obravnavala 124 za-dev, in sicer 30 primerov nedovo-ljenih gradenj prizidkov, garaž ter pomožnih gospodarskih poslopij; 17 nedovoljenih gradenj lesenih barak; 4 počitniške hišice; 3 stano-vanjske objekte in 1 primer nedo-voljene gradnje igrišča. Občinske-mu sodniku za prekrške so predla-gali 30 kršiteljev zakona o urbani-stičnem planiranju. Gradbena inšpekcija je obravna-vala 230 zadev. Pregledali so vse objekte in zaklonišča, ki so brez uporabnega dovoljenja. Vse inve-stitorje so pozvali, da bi pridobijo takšno dovoljenje. Vsi stanovanj-ski objekti so bili v preteklem letu vseljeni po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Predčasno uporabo so dovolili le šoli bratov Mravljakov in novemu vrtcu v soseski šalek II s tem, da so bile vse pomanjkljivo-sti, ki bi lahko ogrožale varnost, odpravliene. Tržna inšpekcija je v preteklem letu posvetila vso pozornost giba-nju cen. Največ napak so ugotovili pri zasebnih obrtnikih, ki so pro-dajali sadje in zelenjavo na velenj-ski tržnici. Veliko pozornosti so namenili tudi nadzoru kakovosti prehrambenih izdelkov. Zara slabe kvalitete predvsem mesnih izdel-kov je bilo napisanih več prijav sodniku za prekrške. Ta inšpekcija je v preteklem letu ugotavljala, da je kvaliteta mesnih izdelkov stalno v upadanju. Pri kontroli obrtnih dejavnosti so v preteklem letu ugotovili naj-več prekoračitev predmeta poslo-vanja, zasledili pa so tudi precej primerov šušmarstva, predvsem pri avtoličarski dejavnosti. Zelo veliko pa je tudi kmetov, ki žagajo les in izdelujejo stenske obloge. Te stroje bi bilo potrebno dosledno registri-rati. Se vse premalo pa je bilo so-delovanja s potrošniškimi sveti, saj so dobro sodelovali le s potrošni-škim svetom v krajevni skupnosti Titovo Velenje Levi breg. Uspešno so v preteklem letu delovale tudi ostale inšpekcije službe. V želji, da bi bilo njihovo delo še uspešnejše so sprejeli vrsto uk-repov. Tako bodo dokončali samoupfavno organiziranost ob-činskega inšpektorata v smislu zakonskih predpisov o organizira-nosti in delovanju občinskih upra-vnih organov. Ustanovili bodo upravni družbeni svet pri občin-skem inšpektoratu za podružblja-nja delovanja in opravljanja inšpekcijskega nadzorstva. Kadrovsko bodo izpopolnili vsa prosta delovna mesta in tako zago-tovili nadzor na področju požarne varnosti in vodnega gospodarstva ter na komunalnem in cestno prometnem področju. Tesno bodo sodelovali z inšpektorji drugih ob-čin ter tudi na ta način zagotavljali večjo kvaliteto dela in učinkovi-tost. Zahtevali bodo, da se sprejeti urbanistični dokumenti dosledno upoštevajo, prav tako pa bodo dosledno zahtevali, da investitorji nedovoljenih gradenj objekte lega-lizirajo ali pa jih odstranijo. Pove-čali bodo še kontrolo gradbene inšpekcije nad gradnjo objektov ter z ukrepi zagotovili, da bodo objekti zgrajeni skladno z gradbe-nim dovoljenjem. Izboljšati in dograditi želijo tudi sistem dela med raznimi komisijami, da bi ta-ko dosegli tudi večjo strokovnost. Stalno bodo nadzorovali cene iz občinske pristojnosti. Poostrili bo-do kontrolo nad živili, prav tako pa tudi nad preskrbo tržišča. Zeli-jo pa si tudi več tesnejšega sodelo-vanja s potrošniškimi sveti. Se več pozornosti kot doslej bodo name-nili tudi odkrivanju raznih oblik nedovoljenega opravljanja stori-tev. Dosledno bodo ukrepali proti kršilcem zakona o varstvu pri delu, zakona o delovnih razmeriih, poo-strili bodo kontrolo pogodb o delu in preverjali upravičenost nadurnega dela. Sanitarna inšpek-cija bo uredila register vseh kraje-vnih vodovodov in zahtevala od uporabnikov, da si zagotovijo ustrezno analizo neoporečnosti vo-de. Prav tako pa bo zahtevala večjo higieno vseh gostinskih loka-lov. Inšpekcija za požarno varnost se bo vključevala v aktivnosti akci-je NNNP. Svoje delo pa bo usme-rila predvsem v doslednješe spoštovanje zakona o varstvu pred požari in ostaih predpisov s tega področja. Vodnogospodarska in-špekcija bo nadzcrovala čistilne naprave ter ugotavljala onesnaže-valce voda. ,,V preteklem letu so bili dose-ženi precejšnji uspehi," pravi vod-ja občinskega inšpektorata Jože Kandolf' vendar se v prvi vrsti zadevamo, da je še veliko nalog, ki nas čakajo v prihodnje. Prizade-vali si bomo, da bt btlo v naSem delu kar največ preventivnega delovanja, torej da bi s svojim de-lom preprečevali, da do pomanj-kljivosti oziroma kršitev sploh ne bi prišlo." M. Zakošek \ Stevilka 77 (625) -.18. marča 1982 Našikrajiin Ijudje Krajevna skupnost Gorenje S prostovoljnim delom do hitrejšega napredka Z oceno dela v preteklem letu so lahko krajani krajevne skupnosti Gorenje zadovoljni, saj so opravili vse načrtovane naloge, ki so jih zapisali v delovni program za preteklo leto. Med pomembnejše opravlje-ne naloge sodi napeljava tele-fonskega omrežja za 37 novih naročnikov v dolžini 16 km. Za 4 km primarnega voda so morali odšteti 830 tisoč dinar-jev, napeljava sekundarnega V dotrajanem zadružnem domu so si uredili prostore za delo krajevne skupnosti in ostalih družbenopolitičnih organizacij voda jih je stala 3 milijone 540 tisočakov. Nekaj sredstev so krajani dobili iz samoprispev-ka A programa, nekaj so primaknili naročniki, veliko del so opravili krajani pro-stovoljno. V preteklem letu so dogradili Lokoviški most čez Pako. Največ denarja zanj je prispevala samoupravna komunalna skupnost, 320 to-soč dinarjev pa krajevna skup-nost. Kar krepko so prijeli za krampe in lopate še krajani, da so lahko tako pomembno nalogo v celoti uresničili. V popolnoma dotrajanem zadružnem domu so si uredili prostore za delo krajevne skupnosti in obnovili dvorano, garderobe, prostore za delo družbenopolitičnih organizacij in društev ter napeljati vodo v vse prostore doma. Za to so porabili 500 tisočakov iz prve-ga samoprispevka, pomagala pa jim je tudi kulturna skup-nost občine Velenje. Za obno-vitev in vzdrževanje cest pa so krajani Gorenja v preteklem letu porabili 140 tisočakov. Krajevrra skupnost Staro Velenje Zakaj odklonilni odnos krajanov? Poleg tega so precej pozornosti namenili uspo-sabljanju krajanov za splošni ljudski odpor. Res lep primer složnega in zglednega dela prav vseh, tako družbenopo-litičnih organizacij, društev kot tudi krajanov. Njihov delovni program za to leto je kar obširen in pester. Urediti nameravajo javno razsvetljavo v Paški vasi, razširiti ter urediti pokopališče, dokončno obnoviti gasilski dom v Paški vasi, za 60 gospo-dinjstev v Gavcah pa bodo uredili vodovod. Precej pozor-nosti namenjajo krajani Gore-nja čiščenju in varstvu okolja. Zato bodo v tem letu kupili tri kontejnerje za odvoz smeti. Poskrbeli bodo tudi za pro-metno varnost in postavili tri avtobusna postajališča. Seveda pa pri naštetih nalogah ne bo-do pozabili na vzdrževanje krajevnih cest ter preostalih komunalnih objektov v kraju. Za to leto nimajo krajani Gorenja na voljo niti dinarja iz samoprispevka A in B progra-ma. Da bi bila ocena dela v krajevni skupnosti tudi ob koncu tega leta dobra, bo potrebno mnogo prostovoljne-ga dela krajanov, nekaj'sred-stev za uresničitev načrtovanih nalog pa bo morala primakniti krajevna skupnost sama. Prepričani so, da jim bo vse to uspelo, saj so se pri vseh akci-jah v preteklem letu zelo izkazali in vložili mnogo svoje-ga truda za kar najhitrejši raz-voj svoje krajevne skuonosti. V tej krajevni skupnosti živi in dela 860 prebivalcev. Skrbi pa ne posvečajo samo naštetim nalogam, ampak tudi zaščiti ter kar najboljši obdelavi kmetijskih zemljišč, saj je na njihovem področju 20 odstot-kov čistih kmetov in 5 odstot-kov polkmetov^, T. Podgoršek V krajevni skupnosti Staro Velenje, ki ima približno 1000 krajanov so zadovoljni z dose-danjim delom. Kljub temu me-Hijo, da bi bila njihova prizade-vanja še uspešnejša, če bi imeli na voljo več denarja. Največ truda in sredstev so namenili komunalni ureditvi kraja, če-prav tega vprašanja še zdaleč niso uspeli povsem rešiti. Druga pomembna naloga, ki so jo pričeli v Starem Velenju aresničevati letos, je obnova starega trga, ki predstavlja staro mestno jedro. Sicer pa obnova trga in ohranitev stare-ga videza ni tako enostavna naloga, kot bi kdo mislil. Pred samo obnovitvijo bodo morali opraviti še vrsto zahtevnih del, z njimi pa so že pričeli delavci Zavoda za urbanizem. Žal so morali kaj kmalu prenehati, ker so jim dela onemogočili neka-teri krajani. Niso jih namreč pustili v stanovanja ter tako odklonili sodelovanje, čeprav so bili o vsem pravočasno obveščeni. Zakaj torej odklonil-ni odnos krajanov? 0 tem vprašanju bodo morali v kra-jevni skupnosti Staro Velenje takoj spregovoriti, če želijo za-stavljeno nalogo čimprej ure-sničiti. V nasprotnem primeru bodo cene obnovitvenih del tolikšne, da bo to prepotrebno nalogo težko uresničiti. Sicer pa nam je o delu in te- žavah predsednik skupščine krajevne skupnosti Staro Ve-lenje VINKO POŽEK povedal naslednje: ,,V preteklem letu krajevna skupnost ni imela iz referendumskega programa na voljo nobenih sredstev. Zato tudi nismo imeli v načrtu nobe-ne nove naložbe, pač pa smo dokončali začeto delo iz pre-teklega leta. To je bilo dokon-čanje javne razsvetljave na Ljubljanski cesti in v Trebušah. Akcijo so uspešno končali po zaslugi krajanov, ki so s pro-stovoljnim delom nadomestili manjkajoči denar ter gradbene-ga odbora, ki je-skrbel za pra-vilno in gospodarno izvajanje del. V tem letu moramo končati del ceste krogotoka na Lju-bljanski cesti. Seveda je glede na potrebe po komunalni ure-ditvi v krajevni skupnosti ostalo še precej odprtega, in sicer: kanalizacija na Partizanski ce-sti, kjer se sedaj vse odplake stekajo v obcestni jarek, kana-lizacija na Celjski cesti ter dol-goročnejša toplifikacija krajev-ne skupnosti. Upamo, da se bo tudi tu premaknilo na bolje, saj je v letošnjem načrtu komunal-ne skupnosti že zagotovljen del sredstev za pričetek gradnje kanalizacije na Partizanski ce-sti. Letos smo pričeli uresničevati našo dolgoletno željo — obno- vo starega trga. Najprej bo po-trebno pripraviti vso potrebno dokumentacijo in urbanistični načrt. Če želimo dobiti ustrez-no in kakovostno dokumenta-cijo za obnovo trga, je potreb-no natančno izmeriti in popi-sati vse prostore. Pri tem je potre|pna vsestranska pomoč krajanov, saj bomo nalogo uspešno opravili le na ta način. Da ne bi bilo preveč hude krvi, bomo krajane o prihodu komi-sije pravočasno obvestili. Upa-mo, da bo delo steklo tako, da bi že v letošnjem letu pridobili osnovno urbanistično doku-mentacijo. Nujno bo potrebno razmisliti o izključitvi prometa iz Starega Velenja in o ureditvi ostale infrastrukture. Zelo boleča točka krajevne skupnosti je tudi toplifikacija. Res je, da bodoči načrti naka-zujejo rešitev ogrevanja Stare-ga Velenja z mestnim toplovo-dom in upamo, da se bo to kmalu uresničilo. Odprtih vpra-šanj je v naši krajevni skupnosti še veliko in upamo, da jih bo-mo s prizadevanji vseh kraja-nov.ter širše družbene skupno-sti čimprej rešili. Staro Velenje bi moralo biti zgled Titovemu Velenju. Upamo, da bodo se-danji poskusi začetek nekaj no-vega in se bo nekdanji videz mestnega jedra ponovno vr-nil." B. Mugerle Krajevna skupnost beleži v zadnjih nekaj letih velik razvoj Vse manj je dobrih izletov Izlet z Andrejem Šifrerjem 24. in 25. aprila 1982 Celje Titov trg 1 Vabimo vas, da se nam pridružite na izletu z VESELIM ZEIENIM VLAKOM, ki bo v soboto, 24. aprila odpeljal proti Pulju iz Titovega Velenja ob 6.20, v Smartnem ob Paki bo postanek ob 6.2S. Na vlaku se bomo zbrali iz vseh koncev Slovenije, med nami pa bo tudi naš gost — ANDREJ ŠIFRER, ki vam ga gotovo ni treba posebej predstavljati, saj ga pozna in rado posluša mlado in staro. Glasbe in zabave torej ne bo manjkalo. Na vlaku vam bomo postregli s prigrizkom, ves čas vožnje bo odprt na vlaku bife, za tiste, ki radi Roslušate ANDREJA ŠIFRERJA, pa smo pripravili prijetno presenečenje (spravili ga boste lahko v žep). VESELI ZELENi VLAK bo pripeljal v Pulj ob 12.40. Tam nas bodo pričakali avtobusi in odpeljali se bomo v hotel BELVEDERE v Medulin, kjer bomo imeli kosilo. Popoldne bo v znamenju zanimivega tekmovanja: na hotelskem kegljišču se bodo pomerile ekipe, sestavljene iz izletnikov iz krajev, kjer ima TTG turistične poslovalnice. Navijačev ne bo manjkalo, glavni sodnik pa bo naš gost ANDREJ ŠIFRER. Tisti, ki ne kegljate radi, boste lahko popoldne izkoristili za rekreacijo v hotelskem bazenu. Po večerji, ki bo nekoliko slovesnejša kot običajno, bomo podelili nagrade tistim, ki se bodo naj-bolje odrezali v kegljanju. Potem se bo začelo tisto, kar nas je na ta izlet pravzaprav zvabilo. ZABAVNI PROGRAM Z ANDREJEM ŠIFRERJEM. Zagotovimo vam lahko, da bo razpoloženje na višku, ostalo pa naj ostane še skrivnost. Naslednji dan (nedelja, 25. aprila), se bomo po zajtrku odpeljali do Pulja. Potep po tem znanem letoviškem mestu bomo združili z ogledom PULJSKIH ZANIMIVOSTI pod strokovnim vod-stvom. Povratek proti domu je predviden približno ob 14. uri. Na vlaku vam bomo postregli s kosilom. V Titovo Velenje bomo prispeli približno ob 20. uri. Prijavljam se za izlet v MEDULIN 24. aprila 1982 Ime in priimek ........................................................................................ Naslov.................................................................................................. Kupon je vreden 200 din Prijave sprejema Turistična poslovalnica TTG Ce/je, Titov trg 1 in uredništvo ^Atešega časa, Foitova 10, Titovo Ve/enjel ^^^ dbnova starega mestnega jedra je za krajevno skupnost pomembna, toda zahtevna naloga Cena izleta iz Titovega Velenja 1.830 din (s kuponom 1.630 din) Kupon za izlet TTG, Naš čas in Arenaturist 10i\5 Reportaža Številka 11 (625) - 18. marca 1982 Za osnovnošolce so v sred njih šolah v naši republiki v preteklem tednu organizirali informativne dneve in jih tako seznanili z možnostmi in zah-tevnostjo nadaljnjega študija in zaposlitve. Osmošolci so pred pomembno odločitvijo ki zahteva temeljito presojo, saj bo od ustrezne izbire študija in poklica odvisno njihovo večje ali manjše zadovoljstvo ter uspešnost pri delu. Ena od možnosti, o kateri mladi po-gosto premalo razmišljajo, je izobraževanje na kadetski šoli za miličnike v Tacnu. Kadetska šola v Rozmano-vem gaju v Tacnu je z delom pričela septembra 1967 leta. Sola, ki stoji ob vznožju Šmarne gore, je ena najbolj urejenih in opremljenih sred-njih šol v Sloveniji. V lepem in urejenem okolju stojijo šolsko poslopje, učilnice s kabineti, domovi za kadete, jedilnica. strelišča, prostor za vožnjo z motornimi kolesi in obširne športne površine. Na novinarski konferenci, ki joje v Tacnu pod vodstvom repu-bliškega sekretariata za notranje zadeve prejšnji te-den organiziral ta izobraže-valni center, je ravnateli ka-detske šole mgr. Pđvle Celik opozoril na nekatere značil-nosti šolanja in možnosti zaposlitve in nadaljnjega izo-braževanja. V kadetsko šolo za milični- Mladi se vse raje odločajo za miličnike CA v cron. I^,-» „,. I.. LI. _ '» ■ i • • , .- . . . . ke se lahko vpiše mladinec, ki ni starejši od 17 let, je uspešno končal osnovno šolo, je telesno in duševno zdrav, obvlada slovenski jezik ter zoper njega ni bil izrečen vzgojni ukrep. Kandidat mo-ra imeti tudi pisno privoljenje staršev ali skrbnikov. Šola traja štiri leta. Kadeti stanujejo v šolskem domu, imajo brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, določene učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Pravice in dolžnosti kadetov so podrobneje ureje-ne v pogodbi, ki se sklene pred začetkom šolanja. Predmetnik obsega splošne vzgojnoizobraževalne pred-mete in nekaj strokovnih ter vojaških predmetov. Kadeti, ki končajo šolo in so najmanj tri leta miličniki, so oproščeni služenja vojaškega roka. Po-uk dopolnjuje praktično delo na terenu. popestreno s števil-nimi interesnimi dejavnost-mi. Po končani šoli postanejo kadeti miličniki in so razpo-rejeni na postaje in oddelke milice s splošnimi delovnim področjem. Za delo v enotah milice s posebnim delovnim področjem pa si morajo pri-dobiti dodatna znanja. Najboljši učenci lahko izo-braževanje nadaljujejo na višji šoli za notranje zadeve in Bernard Petanjek Teorijo dopolnjuje praktično rlelo V kadetski šoli v Tacnu si bodoči miličniki pridobijo veli-ko mero znanja, jasno pa seveda je, da sta teoretično znanje in delo na terenu dve stvari. Prav zato je praktično delo že v času šolanja več kot potrebno. pri čemer so nasveti starejših in iz-kušenih tovarišev še kako do-brodošli. Komandir postaje mi-lice Mozirje Bernard Petanjek ima pri tem obilo lastnih izku-šenj, ki jih sedaj s prrdom upo-rablja pri delu s kadeti, ki se na postaji seznanjajo s poklicom miličnika. » Kadeti prihajajo k nam vsako leto za mesec dni. V tem času jih skušamo v kar največji meri se-znaniti z njihovim bodočim de-lom. Najprej jih seveda v celoti seznanimo s postajo, z obsegom in značilnostmi njenega delo-vnega območja ter z značajem najpogostejših zadev, ki jih re-šujemo. Vsak kadet spozna vse službe, ki jih opravljamo na po-staji, seznariimo ga z delom v varnostnem okolišu, z nadzorom in urejanjem prometa in drugimi opravili. Naša stalna praksa je, da je kadet prisoten pri vseh za-nimivejših primerih, kot so hujše nesreče, požari in drugi izredni dogodki. Pri vsem tem kadeti večinoma samo opazujejo in si pridobivajo izkušnje, le manjša Bernard Petanjek opravila opravljajo samostojno, vendar pod nadzorstvom milič-nika. Vsak kadet se seznani tudi z delom oddelka za notranje ža-deve ter z upravo za notranje zadeve v Celju in vsemi njenimi posebnimi službami. Vsakega izmed bodočih miličnikov v za-četku najbolj zanima promet, poudariti pa moram, da vsi po vrsti kažejo izredno veliko zani-manja in veselja do dela, s tem pa je tudi pomoč starejših tovarišev znatno olajšana.« se po določeni dobi dela in pridobljeni izobrazbi odločijo za delo v enotah za zatiranje kriminalitete ali v službi dr-žavne varnosti. Solanje pa lahko nadaljujejo tudi na eni od vojaških akademij ter na višji upravni šoli. Kar pre-cejšnje število nekdanjih ka-detov pa je že diplomiralo tudi na pravni fakulteti ter si tako pridobilo visoko izo-brazbo. Za vse ugodnosti, ki jih imajo med šolanjem, se kade-ti obvežejo, da bodo delali v organih za notranje zadeve najmanj osem let. V kadetsko šolo za miličnike bodo v šolskem letu 1982/83 sprejeli 220 učencev, kar je sorazmer-no malo, saj so v preteklem šolskem letu prejeli kar 700 prošenj. Kandidati se morajo na razpis prijaviti najkasneje do 31. marca na rlajbližji postaji milice. Pri sprejemu v kadet-sko šolo bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in kandidati, ki bodo uspešnejši pri preizkusu znanja. ŠOLA ZA MILIČNIKE Na novinarski konferenci so predstavili tudi delo šole za miličnike, ki je organizacijska enota izobraževalnega centra in ima svoj sedež v Ljubljani, dva dislocirana oddelka pa v Kopru in v Mariboru. To je srednja šola, v katero se lahko vpišejo učenci in učenke, ki so končali katero od poklicnih šol ter uspešno opravili uvajalni tečaj. Šola je internat-skega tipa, omogočeno pa je tudi šolanje ob delu. V redno šolanje sodi uvajalni tečaj s taktiko enot milice, prak-tično in teoretično delo na posta-jah milice ter enoletno redno šolanje. Na šoli se prične pouk v septembru in v februarju. Po končanem šolanju učenci opravi-jo zaključni izpit ter pridobijo redno strokovno izobrazbo. Se-• veda imajo tudi ti učenci mož-nost nadaljnjega izobraževanja. PESTRO DELOVNO PODROČJE Prav je, da spregovorimo tudi •o delovnih nalogah, ki jih morajo miličniki opravljati, saj marsik-do, ki se odloči za šolanje na kadetski šoli, ne pozna vseh možnosti. Osnovne naloge milice so varstvo ustavne ureditve, varova-nje življenja in osebne varnosti Ijudi. varovanje družbenega in zasebnega premoženja, urejanje in nadzorovanje prometa na javnih cestah, preprečevanje in odknvanje kaznivih dejanj, od-.krivanje in prijemanje storilcev, kontroliranje prehoda čez držav-no mejo. pomoč pri odpravljanju posledic elementarnih in drugih nesreč. Kot vidimo iz osnovnih nalog je v središču miličnikove dejav-nosti človek. Miličnik je dolžan pomagati vsakomur, ki je ogro-žen in potrebuje njegovo pomoč, obenem pa je miličnik danes del družbenega okolja, v katerem deluje. Nujnost sodelovanja z občani postaja vse večja s po-družbljanjem varnosti. Skoraj ni dneva, da ne bi srečali moža v modri uniformi, pa naj si bo v križišču, ob cesti, v modro-belem avtomobilu, na železniški postaji, na mejnem prehodu, v hitrem čolnu na morju ali v helikopter-ju. Že davno miličnik ni nekak-šen organ za postavljanje javne-ga reda in miru, temveč je del našega vsakdanjega življenja, ki s svojim delom prispeva k naši osebni varnosti. Miličnik opravlja delo na po-staji ali ođdelku milice s sploš-nim'delovnim področjem, oziro-ma na varnostnih okoliših, na katere je razdeljeno območje postaje ali oddelka milice. Delo vodje varnostnega okoliša je zelo zahtevno in pestro, njegova osno-va pa je sodelovanje z občani in delovnimi Ijudmi, kot tudi orga-nizacijami združenega dela ter drugimi organizacijami in skup-nostmi na tem območju. Tako ugotavlja, odkriva in prijavlja kazniva dejanja in preicrške, odkriva in prijema storilce ter jih izroča pristojnim orgaflom; ugo-tavlja in nadzoruje kriminalna žarišča v varnostnem okolišu; vzdržuje javni red in mir, zlasti z izvajanjem preventivnega nadzo-ra na krajih in objektih kjer sta pogosto kršena; nadzoruje in pp potrebi ureja promet na delih javnih cest v varnostnem okolišu; ugotavlja druge sovražne in družbeno negativne pojave in dejanja, ki so usmerjena na rušenje samoupravnega reda, zakonitosti in socialne varnosti. Miličnik lahko opravlja naloge tudi na prometni. mejni ali železniški postaji milice. Delo na tem področju se razlikuje od nalog na postaji milice s sploš-nim delovnim področjem pred-vsem po tem. da so naloge osredotočene samo na eno delo-vno področje. Tako miličniki na postaji prometne milice prven-stveno urejajo in nadzorujejo promet na javnih cestah in ob-ravnavajo prometne nezgode, miličniki na postajah mejne mili-ce kontroh'rajo prehajanje čez državno mejo in skrbijo za var-nost na meji, miličniki na postaji železniške milice pa skrbijo za varnost potnikov na vlakih. Miličniki se poleg tega lahko usmerijo še v določene specialno-sti. Lahko so vodniki službenih psov. gorski reševalci. potapljači, konjeniki, vozniki patruljnih čol-nov, radiotelegrafisti in podob-no. Vse postaje milice s splošnim delovnim področjem imajo ene-ga ali več službenih psov, ki so nepogrešljivi pomočniki milični-kom pri zasledovanju storilcev kaznivih dej,anj, odkrivanju ma-mil, reševanju izpod snežnih plazov ali ruševin in pri vzdrže-vanju javnega reda in miru. Republiški sekretariat za no-tranje zadeve ima tudi enoto konjenikov, ki skrbi za varnost občanov po parkih in sprehajali-ščih na težje dostopnih terenih in za vzpostavljanje javnega reda in miru, če je huje kršen, Razmah planinstva in drugih oblik rekreacije v gorah je prite-gnil v hribe veliko občanov, povečalo pa se je tudi število nezgod. Miličniki so se uspešno vključili v pomoč pri reševanju v gorah. Milica je tudi sestavni del splošne ljudske obrambe in druž-bene samozaščite in njeni pri-padniki se usposabljajo za delo-vanje v- izrednih vamostnth raz-merah ali v vojni. Prav v ta namen so organizirani številni radiotelegrafski tečaji. Kogar veseli smučanje, ima možnost pomagati službi, ki skrbi za varnost na naših smučiščih. Če pa mu je ljubše morje, se lahko priključi potapljačem ali posadki patruljnega čolna mejne milice. Ena najbolj privlačnih pa tudi najbolj zahtevnih enot je enota letalske milice, za šolanje na eni izmed letalskih šol pa se vendarle vsako leto odloči nekaj milični-kov. Hinko Romih S pokiicem sem zadovoljen Veliko je HINKO ROMIH razmišljal o bodočem poklicu. Najprej se je vpisal sicer na elektrotehniško šolo v Maribor, vendar pa se je po pogovoru s komandirjem postaje milice v Šmarjah pri Jelšah, premislil in se vpisal na kadetsko šolo v Ta-cen. »Moram priznati, da mije bilo v začetku malo težko, saj sem moral zelo mlad kar daleč od doma. Vendar pa sem se hitro navadil no vega načina življenja in postalomije všeč, kljub temudaje bila disciplina v jiašem domu ne-koliko strožja kot drugje. To paje razumljivo, saj miličniki v času šolanja, služimo tudi vojaški rok. Sola je zelo dobro opremljena, tako da je pouk res zanimiv, ka-deti pa pridobijo vsa potrebna znanja za opravljanje poklica, ki je dokaj zahteven«, pravi Hinko Romih. Po končanem šolanju je dobil Hinko službo v Titovem Vele-nju. kjer se je dobro vživel v kolektiv in kot pravi, so mu de-lavci velenjske postaje milice pomagali pri uvajanju v delo. Hinko Romih »Ko sem se odločal za poklic, ki ga opravljam, ga nisem dobro poznal. Tudi, ko sem se šolal, nisem imel podrobm predstave o svojem delu. Vse je nekoliko drugače, ko se znajdeš na terenu, vendar sedaj lahko rečem, da sem s poklicem zadovoljen.« Karel Seško Raznoliko in zanimivo Karel Seško Poleg kadetske šole je v Ljubljani tudi šola za miličnike. Nanjo se, kot smo že omenili, lahko vpišejo po končani po-kiicni šoli. Med mladimi je za to obliko izobraževanja kar pre-cejšnje zanimanje. Karel Seškoje že včasu. koje obiskoval trgovsko šolo v Celju. razmišTjal o tem, da bi se pre-usmeril. Tudi kasneje, ko je že opravljal ta poklic, z njim ni bil zadovoljen. Po odsluženju vo-jaškega roka je vložil prošnjo na upravi za notranje zadeve za spiejem v vrste miličnikov. Naj-prej je bil na uvajalnem tečaju v Ugarju pri Ribnici, nato pa leto dni v šoli za miličnike v Ljub-ljani. »Z velikim zanimanjem sem sodeloval pri pouku v tej šoli, saj sem se izobraževal za poklic. ki me je resnično zelo veselil. Po končani šoli sem prišel na po-stajo milice v Titovo Velenje, kjer sem z opravljanjem dela zelo zadovoljen. Pred tem me je bolj zanimalo prometno področje, vendar je delo tukaj na snlošni postaji milice boij raznoliko in zaradi tega se mi zdi še bolj za-nimivo,« pravi Karel Seško. Dobri pogoji šolanja v Tac Prometna vzgoja je seveda deležna posebne pozornosti Pouk je organiziran po najsodnobnejših metodah Kadetska šola stoji v lepem okolju v podnožju Šmarne gore Števi/ka 11 (625) - 18. marca 1982 Srečanja r£!1 Delegatka Nena Mijoč Marika Serbela-Rupnik Volja do življenja je zdravilo za vse Pred nami je velika in odgovorna naioga Izvolili smo nove delegate v združenem delu in krajev-nih skupnostih. Ničkoliko-krat smo že dejali, da od njih pričakujemo veliko ter si želimo, da bi s svojim vest-nim delom upravičili zaupa-nje. V kolikor jim bo to uspelo je še zaenkrat preura-njeno govoriti. Povsem jasno pa je, da s tem ko so bili iz-voljeni, delegati sprejmejo nadvse odgovorno in pomembno nalogo. In kako se te odgovornosti zavedajo novoizvoljeni dele-gati? Odgovor na to vpraša-nje smo poiskali pri novoiz-voljeni delegatki za izobraževalno skupnost Ne-no Mijoč. „Vsekakor je biti delegat precejšnja odgovo-rnost, še posebej v zadnjem času, ko ugotavijamo da ta ni takšna kot bi morala biti. Poudarjamo jo v mnogih dokumentih, vendar se tega vselej ne držimo. Odgovor-nost pa je zanesliivo odvisna tudi od posameznika. Ceprav delegat sprejme svojo funk-cijo še ni rečeno, da bo le to z vso odgovornostjo in re-snostjo tudi opravljal, zlasti če ga delo s področja, za katero je bil predlagan, ne zanima. Za nekatere delegate pa velja, da ga kljub brezskr-bnosti tok dogajanja pritegne k delu. Prav zato je bila posvečena tolikšno pozornost evidentiranju novih delega-tov. Kako si predstavljate uspešno delo delegacije oziroma delegatov? »Moje delegatsko delo na področju izobraževanja bo lažje predvsem zato, ker že delam v izobraževalnem centru. Vsekakor bom po-skušala svojo strokovnost povezati z delegatsko nalo-go. O delu delegacij bi po-novila tisto, kar je bilo že večkrat povedano. Pravoča-sno in temeljito predelati gradivo in prisluhniti infor-macijam delegatske baze. Seveda pa je ob tem po-membna tudi samoiniciati-vnost slehernega delegata, ki je bil izvoljen za to ali ono področje. Prepričana sem, da s takim načinom dela uspehi ne bodo izostali.« B. Mugerle čudo, spoznali so, da so prav tako ljudje s svojimi sposobnostmi, le nji-hov način življenja je drugačen. Jas-no je, da kdaj pa kdaj potrebujeta pomoč drugih, vendar nikakor ne vsi-Ijene, ponarejene. Tudi sami parap-legiki so spoznali, da jim ni treba ostajati doma med štirimi stenami, se izogibati stikom z ljudmi in vsak-danjim opravkom. Zavedajo se svojih sposobnosti in možnosti, čeprav se velikokrat srečujejo z majhnimi, a za njih prevelikimi ovirami. Dejstvo je, da pri novogradnjah trgovin, uradov in vseh drugih podobnih poslopij, na njih nihče ne pomisli. Ce bi bilo s te strani vsaj malo več razumevanja, bi lahko sami opravili še veliko več stva-ri in občutek nemoči in podrejenosti bi kaj hitro izginil. Tako danes še velikokrat potrebujejo spremljevalce, ali pa so odvisni od Ijubeznivosti dru-gih, ki je resnično ne manjka. A vsee-no. ,,Kako zelo malo je treba, pa nisi več invalid," je dejal Branko, ki se je večkrat vključil v pogovor. „Namesto ene same stopničke majhen klanček in že ni več ovire, da tega ali onega ne bi opravil sam." Marika in Branko sta oba šoferja in bi lahko veliko več stvari uredila sama, če ne bi bilo teh „malenkosti". Sicer pa Marika pravi, da prav veliko ne hodi okrog. Kljub vsemu napredku v miselnosti Ijudi, se še vedno navaja na nove medsebojne odnose, 5e vedno orje ledino. Tudi zato, ker je po vrnitvi na Ljubno izgubila stik z vrstniki. Pravi, da je zato sama kriva. Ni iskala po-novnega stika z njimi, bala se je ob-čutka, da se ,,sili" v družbo, pa tudi čisto življenski razlogi so jo odbijali od namere, da bi se večkrat podala ven. Delno je najbrž res tako, prav tako pa velja, da bi tudi njeni vrstniki lahko potrkali na svojo vest, vsaj nc-kateri. Oba tudi zatrjujeta, da je položaj paraplegikov v Sloveniji neprimerno boljši kot v ostalih republikah kjer so „vozičkarji" 5e danes močno za-postavljeni in odrinjeni iz vsakdanje-ga življenja. V Sloveniji so se prvi zavedli svojih moči in sposobnosti, se uveljavili na najrazličnejših področjih in bistveno spremenili svoj položaj. Drugod se prebujajo šele sedaj. Spodbudili so jih dosežki v Sloveniji pHrečanje na delovnem mestu "1 | Marija Šuber Neutrudno piše življenje svoje zgodbe, drugo za drugo, samo sebi je neizčrpen vir. Kako muhava je prav-zaprav usoda. Obdari nekoga z blagodejnim božanjem, pa drugenfu z neusmiljenim udarcem kruto spreme-ni življenje, podre mladostne sanje, preusmeri življenske načrte. Človek v nesreči ne ostane vedno sam, od njega samega pa je zagotovo odvisno, kako bo tekla dalje spremenjena življenska pot. MARIKA SERBELA — RUPNIK je bila živahna in bistra šestošolka, polna vedrine in življenskih načrtov. Dolgo je že tega, ko so se nenadejano in prav tako nepreklicno ti načrti razblinili in vedrino je zamenjala ža-lost z malodušjem. Vsaj na prvi mah. Tumor na hrbtenici je bil močnejši od znanosti, operacije so bile zaman. Njeno nadaljnje življenjeje zaznamo-val invalidski voziček. Brezizhodnost, obup? Nikakor. Zivljenje je stvari postavilo na pravo mesto, na druga-čen način, pa vendarle. Ne življenje samo, njena življenska volja, moč, sposobnost odkritega soočenja z no-vim življenjem, Marika sama torej. Sesti razred je dokončala s prekinitvami, za sedmega so bili po-trebni izpiti, osmega in štiriletno poklicno šolo pa je že opravila v kamniškem zavodu. Brez težav je zmogla vse, učenje ji nikoli ni delalo preglavic. Zakaj se je torej odločila za urarstvo? ,,Iz povsem praktičnih raz-logov. Urarstvo je ,,sedeč" poklic, delaJ lahko doma, pa tudi potreb ni manjkalo. Lahko bi bila tudi krojači-ca, šivilja, RTV mahanik ali kaj po-dobnega, največja žeija pa mi je bila gimnazija. Zal, so možnosti po njej veliko skromnejše in odločili so torej praktični razlogi. Po končani šoli sem se vrnila domov, počasi nakupila po-trebno opremo in postala obrtnik. Kot invalid druge kategorije imam se-daj možnost skrajšanega delovnega časa in je zato delavnica odprta štiri ure na dan" je povedala. Marika Serbela — Rupnik živi in de-la danes na Ljubnem z možem Bran-kom, ki je prav tako že od otroških let priklenjen na invalidski voziček ter bistrim in živahnim sedemletnim si-nom Danijelom. Z Brankom sta se spoznala že v službi, njune vezi pa so se okrepile kasneje med pripravami naTportna tekmovanja. Do ianskega leta je Branko, prav tako urar, delal v ra. Pogoji dela so bili mnogo slabši kot so danes. Kot va-jenka sem leta 1956 zaman is-kala sebi primerno zaposlitev. Potrkala sem na veliko vrat, toda brez uspeha. Delo sem našla v gostinstvu. Grenak in trd je bil ta kruh, pa tudi delo mi ni in ni šlo najbolje od rok. Nekaj let sem nato delala v konfekciji. Toda tistega pravega veselja do dela nisem imela. Pred 10 leti se mi je po-nudila enkratna priložnost, ki sem se je oklenila z obema ro-kama. V tiskarni so iskali no-ve delavce. Svoj poklic sem ,,odpisala" in se preusmerila na drugega — knjigoveza in tako sem sedaj tu," je pripo-vedovala. Z delom, ki ga opravlja Marija sedaj je zelo zadovolj-na, saj je malce podoben nje-ni mladostni sanjski odločit-vi. Delo knjigoveza je razno-liko, zanimivo in razgibano. Njegovo opravilo zahteva mnogo del in nalog, od izde-lave katalogov, šivanja knjig in brušur, lepljenja, do dela ob razgibalnem ter rezalnem stroju. Vsako opravljeno na-logo pa je treba tudi sproti preverjati. Delo je vsak dan drugačno, kdaj pa kdaj pa je potrebno delati z rokami. Nadvse zanimiv poklic, le škoda da se mladi danes zanj tako malo odločajo. Kadar pa manjka kateri od sodelavcev, Marija naredi še kakšno drugo delovno nalogo. „Spretne roke so predpogoj za dobro izvršeno delo. Vsak dan imaš opravka z goro pa-pirja. Delo knjigoveza mi je nekako „zapisano na kožo"'. Zato ga z veseljem oprav-ljam," je dodala Marija Su-ber. Za nekaj minut utihne, se ozre okoli sebe in z nasme-hom pripoveduje dalje: „Pred 10 leti smo delali v tis-karni le trije. Skoraj vsejebi-lo treba narediti ročno. V tem kratkem časovnem razdobju smo precej napredovali in se razširili. Tako je danes zapo-slenih že 64 Ijudi. Delovni pogoji pa takšni, da se sploh ne morejo primerjati s prejš-njimi." Še veliko nam je povedala naša sogovornica, a kaj ko vsega nismo uspeli zabeležiti. Ob koncu naj povemo le še to, da v prostem času največ pozornosti naimenja nego-vanju rož, rada vrtička in postori to in ono okoli hiše. Kakšno urico si vzame še za kratek klepet pri prijateljicah. Prav rada pa se usede tudi za šivalni stroj. Kamniku in se k družini vozil za ko-nec tedna. Vzrok je seveda za invalida sila preprost, pa zato toliko težje do-jemljiv. Daleč naokrog namreč ni bilo službe zanj, potem pa je dobil delo v novem obratu za izdelovanje učil v Bočni, kamor se sedaj vozi. Povsem nezahtevno delo sicer za urarja ni najbolj primerno, služba pa je ven-darle. brez težav, prehod pa je ublažila nju-na mladost. Oba zatrjujeta, da bi bilo v kasnejših letih veliko, veliko težje. Počasi sta se navadila in vse skupaj je polagoma postalo nekaj povsem obi-čajnega. Marika pravi, da si danes drugačno življenje sploh težko pred-stavlja. To je kanček njunega pojmovanja življenjske usode, kaj pa drugi ljudje, Delovno soDo krasljo številna pri/nanja zx športne uspehe (nekaj sl jlh je prislužll tndi Branko) I I I I I I I 1 I I L V tej rubriki smo v našem časopisu že pisali o nekaterih poklicih in predstavili prav toliko ljudi. Tokrat smo se odločili, da bomo nekaj več napisali o zelo redkem pokli-cu — knjigovez. Našo dana-šnjo sogovornico pa smo našli v Tiskarni Velenje. Marija Suber je že več kot 10 let zaposlena na delovnem mestu knjigoveza. Takole je pripovedovala o svoji mlado-sti: „Moja rosna leta so bila vedra, pa tudi temačna. Ro-dila sem se leta 1938 v Bre-žicah. Kot triletno dekletce sem spoznala vse tegobe voj-ne. Pri srcu me stisne, ko se spomnim tistih temačnih dni. Na začetku vojne so nas izse-lili v Nemčijo. Tam sem se naučila nekaj malega pisati in brati, vendar samo nemško. Najhuje je bilo takrat, ko smo se vrnili. Doma nismo imeli. Vse je bilo porušeno in požgano. Svojega nismo imeli ničesar. Ze prej smo živeli zelo skromno. Oče je bil mli-nar, mati pa gospodinja. Pri hiši smo bili še štirje otroci. Toplo družinsko gnezdece smo si ustvarili pri sorodnikih v Radečah. Leta 1953 je oče našel delo v Selah pri Titovem Velenju. Za njim je morala vsa družina. Moja mladostna pot je bila večkrat posuta s tr- „Povprečna" slovenska družina torej, ki živi svoje življenje, na svoj način, z vsemi družinskimi radostmi in vsakdanjimi življenjskimi in delov-nimi tegobami. Pot do tega seveda ni bila lahka, a volja je bila močnejša od malodušja. Kakšno je bilo pravzap-rav srečanje z resnico? Prilagajanje na novo življenje vsekakor ni minilo družba? Oba zatrjujeta, da so se stva-ri v zadnjih letih bistveno spremenile, ne glede na to, da se miselnost ljudi in njihovi predsodki spreminjajo resnično počasi. Vsekakor so sedaj ijudje veliko bolj dostopni, razume-vajoči, pomilovanja je vse manj in manj. Ljudje so spoznali, da ,,vo-zičkarji" niso nobeno manjvredno in sedaj zledijo temu zgledu. Dejstvo pa je, da se miselnost ljudi v drugih republikah spreminja znatno po-časneje, predsodki so bolj okoreli in preobrazba zagotovo ne bo tako hitra kot v Sloveniji. Pridobili so trenerje in ushanovili svojo sekcijo. Sportniki na invalid-skih vozičkih so se vse bolj uveljav-Ijali in postajali enakovrednejši osta-lim športnikom — invahdom. Na olimpijadi v Heidelbergu so naši športniki še vedno nastopali vsi v vseh disciplinah, tuji tekmeci pa so bili za-radi specializacije uspešnejši. Seveda so sledili njihovemu zgledu in s specializacijjo so prišli tudi boljši tek-movalni dosežki. Marika se je udeležila številnih tek-movanj in nastopila na vrsti evrop-skih prvenstev. Leta 1971 je osvojila bronasto medaljo v šprintu na 60 metrov, tri leta kasneje prav tako bronasto medaljo na evropskem pr-venstvu v košarki v Franciji, zadnjič pa je bila na evropskem prvenstvu leta 1979, ki je bilo njeno „srebrno" leto. V vseh disciplinah vožnje z vozički je namreč zasedla drugo me-sto in osvojila srebrne medalje, za slalomsko vožnjo pa je prejela še lep pokal. njem kot rožami." Osnovno šolo je Marija končala v Radečah. Vseskozi si je žele-la, da bi se izučila za trgovko, »Delo knjigoveza je nadvse razgibano, zanimivo in ni mi žal, da sem se preusmerila.« vendar se je na materino željo odločila za šiviljo. Vajeniško znanje je nabirala v velenjski poklicni šoli. Ti časi so bili že prijetnejši, zato je bil t'udi po-govor živahnejši. „Mladi smo bili polni energije in priprav-ljeni prijeti 'za vsako delo. Časi so bili drugačni. Delali smocel dan,od jutra do veče- Urarstvu v prid so govorili povsem praktlčnl razlogi Sport je vsekakor področje, ki je veliko pripomoglo k hitrejši uveljavit-vi paraplegikov. Marika in Branko se oba spominjata prvih začetkov špor-tne dejavnosti med paraplegiki. Sprva je šlo bolj za gibanje, razgibavanje, za družbo in bolj sproščeno preživlja-nje prostega časa. Ni bilo organizira-nih oblik vadbe, niti tekmovalnih stremljenj. Za zabavo so igrali šah, namizni tenis, malo košarke, se lotili kakšne atletske discipline. Prav kma-lu pa je šport v društvu paraplegikov pričel dobivati drugačno podobo. Sicer še vedno brez pravih treningov in strokovne vadbe, so se že pričeli udeleževati tekmovanj, tudi v mednarodnem merilu. Marika je bila uspešna tudi na tem področju. Prve medalje je osvojila v plavanju na dvoboju med Jugoslavijo in Italijo v Rimu. Sledila je zlata medalja na drugih tekmovanjih. Na vseh teh srečanjih so se paraplegiki spoznavali z vrstniki iz drugih držav in pridno nabirali izkušnje. Vse to jih je spodbudilo k še resnejšemu delu. Začetki pravega strokovnega dela segajo v leto 1972. Tekmovanj in uspehov je bilo seveda še več in priznanj za delo na športnem področju tudi ni manjkalo. Najprej je prejela zlato Bloudkovo značko občine Mozirje in lani še Bloudkovo plaketo za svoje športne dosežke. J. P. 12l\5 Zanimivosti Stevilka 11 (625) - 18. marca 1982 Mladi pevci se bodo predstavili še enkrat Jubilejni nastop mladih pevcev Šaleške doline Pelo je blizu 800 pevcev Pod geslom Zapojmo pe-sem, ki le mladostjoznaje bilo v domu kulture v Titovem Velenju preteklo soboto sre-čanje mladih pevcev občine Velenje, ki so ga organizirali Zveza kulturnih organizacij Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje in Kulturni center Ivan Napo-tnik Velenje Letošnje srečanje je bilo še posebej slovesno, saj je bilo jubilejno. Kar25jihje bilože doslej in od prvega do tega srebrnega so mladi pevci iz vrtcev, šol in gimnazije na-vduševali s svojo pesmijo svoje mamice, očete in vse, ki so jih prihajali poslušat. Ta srečanja so vsako leto zelo kakovostna, kar najbolje po-trjuje dobro delo posameznih pevovodij. Na njih izberejo tudi zbore za republiško revi-jo, ki je vsako drugo leto v Zagorju. Kateri zbori iz vele-njske občine se bodo letos udeležili revije v Zagorju, bo znano šele v soboto, ko bodo zaradi velikega zanimanja srečanje v celoti ponovili ter tako omogočili obisk tudi ti-stim staršem in drugim ljubi-teljem otroške ter mladinske pesmi, ki so preteklo soboto ostali brez kart. Na prvem jubilejnem sre-čanju je nastopilo 17zboroviz vseh šol v občini. razen iz osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnegaob Paki. kjer imajo menda kadrovske težave. Za uvod se je predstavil zbor iz Vzgojno varstvenega zavoda Titovo Velenje. jubilejni na-stop pa so sklenile pevke iz velenjske gimnazije. Ob jubileju se je zahvalil vsem mladim pevcem še po-sebno pa pevovod^gm za do-sedanje bogato 25-letno delo predsednik zveze kulturnih organizacij občine Velenje Karel Kordež ter pri tem med drugim dejal, da zborovsko petje v vrtcih, osnovnih šolah in gimnaziji na najlepši način utira pot Ijubiteljski kulturi. PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE Prireditve Danes ob 19.30 uri bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert Mladinskega pevskega zbora iz Maribora in simfoničnega orkestra mariborske opere. Na sporedu sta skladbi Pavla Sivica in Radomira PetroviCa, dirigiral bo Branko Rajšter. Vstopnice po 70 din pro-dajajo v knjižnici v Titovem Vele-nju. Ob 17. uri bo mladinski koncert. Jutri ob 19. uri bo v knjižnici v Titovem Velenju kulturni večer, na katerem bo Ivan Razboršek iz Ljubljane predstavil ornamentiko jugoslovanskih narodov ter dal praktične napotke za izdelavo ročnih del po izvirnih ornamentih. V soboto ob 10. uri bo v mali dvorani doma kulture v Titovem Velenju lutkovna predstava . „Zgodba o dveh ježkih" v izvedbi osnovne šole Miha Pintar Toledo iz Velenja. Vstopnina 10 din. V soboto ob 10. uri v domu kul-ture Šoštanj lutkovna predstava „Sapramiška" v izvedbi VVZ Ti-tovo Velenje, enota Tinkara. Vstopnina 10 din. V soboto, 20. marca bo ob 16. uri v domu kulture v Titovem Velenju ponovitev jubilejnega XXV. Srečanja mladih pevcev občine Velenje. Vstopnice po 50 din prodajajo v knjižnici v Tito-vem Velenju in eno uro pred kon-certom. V sredo 24. marca bo ob 19.30 uri v domu kulture v Titovem Velenju nastopil Zlatko šugman s satiričnim paternoštrom Miloša Mikelna: Direktni prenos. Vstopnina 50 din. Pred jutrišnjim kulturnim petkovim večerom Ornamentika Ivana Razborška ORNAMENTIKA IVANA RAZBORŠKA bo v'knjižnici v Titovem Velenju zanimiv kultur-ni večer, na katerem bo Ivan Razboršek iz Ljubljane predaval o slovenski in jugoslovanski or-namentiki in podal nekaj prak-tičnih napotkov za uporabo iz-virnih narodnih ornamentov. Ivan Razboršek se je vele-njskemu občinstvu predstavil ob otvoritvi razstave ročnih del v velensjski knjižnici, 8. marca le-tos. Takrat je predstavil tudi del svoje zbirke. ki zajema ornamen-tikojugoslovanskih in drugih na-rodov. Razboršek bo predstavil jugo-slovansko ornamentiko, o kateri pravi, da je nikjer na svetu ni lepše, tako po raznolikosti, bar-vitosti. tehniki in kompoziciji. V ta ornament je žena kot delavka v hiši ali na polju, ob otrokih in v hudih časih, vnašala svoje vesele in žalostne dni. V vaze in tkanine je ovekovečila svoje duševne bo-lečine in narodna stremljenja. Tako jugoslovanska ornamentika na izviren način izraža najinti-mnejše občutke našega naroda. In čeprav primitivna je po svoje ta ornamentika tudi najlepša. S temno, žalostno nitko je iz-ražena siromašnost dalmatinske-ga krasa, z vedrimi Črtami pa prelivanje morja. Vezi iz Srema in Banata kipe v izobilju sončnih in veselih tkiv, kot je živa pisanost njihovih cvetnih polj. Vezi iz Makedonije in Južne Srbije ble-šče s krvavo rdeče močnimi mo-tivi. Predeli okoli Kumanovega in Peći izstopajo z oranžnimi bar-vami. Debar in Ohrid pa s svojimi pridušenimi toni padata v žalost in resnost. Bosanska, Tetovska in Prizrenska ročna dela izkazujejo nežne prste in vedre barve tam-kajšnjih deklet. Bosankt, kt tma rada temne barve, dolgo ni bilo dovoljeno, da bi se oblačila v ob-leke odprtejših barv. Hercegovina je spet vedra in je za-radi bližnje Dalmacije pod vplivom vedrejših barv. Ziva so ročna dela v okolici Siska in tudi drugi hrvatski vezi. mrk in temer. pa je vez iz Bo-sanske krajine in čipkast z otoka Paga. Toda danes je vse preveč turističnih izdelkov in spominkov, ki pod vpli-vom tuje literature izgubljajo svojo izvirnost in se s(>reminjajo v kifcZato moramo pristnosti in izvirnosti teh izdelkov posvetiti kar največjo pozor-nost. Tudi ročna dela, okrašena z raz-nimi bleščečimi ornamenti, prerisani-mi iz tujih revij, pripomorejo k temu. da narodni ornament čedalje bolj iz-ginja in je ohranjen samo še v muzejih. Namen Razborškovega zbiranja in predavanja je ravno v tem. da spo-znavamo pristni ornament. In že samo zaradi tega je njegovo zbiranje in proučevanje nadvse plemenito deja-nje. Dom kulture Titovo Velenje Gostovanje Mariborčanov V četrtek, 18. marca, ob 19.30 uri, bo v domu kulture v Ti-tovem Velenju zanimiv kon-cert na katerem bodo sodelo-vali poleg Mladinskega pev-skega zbora iz Maribora in simfoničnega orkestra mari-borske opere še moški pevski zbor mariborske opere, so-pranistka Veronika Miheličin baritonist Emil Baronik ter pianistka Nada Hohnjec in drugi instrumentalni solisti. Dirigiral bo Branko Rajšter. Mladinski pevski zbor iz Mari-bora šteje okoli 80 pevcev in je bil ustanovljen leta 1964. Zrasel je iz preprostega občinskega zboro-vodskega seminarja. Sestavljajo ea učenci osnovnih šol mesta Maribora in okolice. V zbor se lahko vpiše vsak, ki ima glasbene dispozicije in dober uspeh v šoli. S svojimi koncertnimi sporedi je zbor prepotoval skoraj vse evropske državt, dosegel nekaj-krat prva mesta na Mladinskem pevskem festivalu v Celju, kjer je biltrikrat tudimednarodniprvak. Vitrine zbora krasijo tudi brona-sta odličja iz Arezza, prva nagrada iz Varne in prvo mesto v Leerpedu -na Nizozemskem. V svoje kon-certne sporede vključuje zbor skladbe od renesanse do današ-njega časa, uspešno pa je sodelo-val iudi s simfoničnimi orkestri iz Ljubljane, Zagreba in Maribora. Na četrtkovem koncertu bo zbor najprej predstavil Balado o Šarhu skladatelja Pavla Šivica, ki je pisana za klavir solo, kontra-bas. vibrafon, tolkala in mladinski zbor. To skladbo je skladatelj napisal prav za ta zbor. V drugem delu bo zbor pred- stavil 2 skladbi srbskega sklada-telja Radomira Petrovića in sicer Carmino iuventutis (mladostne pesmi) kantato za komorni orke-ster, sopran in bariton solo ter mladinski zbor. Skladba opeva mladost z metaforo na žrtve vojne. Druga Petrovićeva skladba bo kantata Epital za ženo borca, ki je simfonična pesnitev za mladinski in moški zbor in v štirih stavkih opisuje trpljenje žene borke. Dirigent BrankoRajštersejeza tak sestav koncertnih izvajalcev odločil po mnenju strokovnjakov, ki so prepričani, da taka predsta-vitev simfoničnega orkestra in mladinskega zbora vnaša izredno svežino in prodornost, ki jo od-rasli pevci ne morejo dati. Mla-dinski zbor bo namreč pel tudi parte, ki so pisani za sopran in alt. »M. M.« Ivan Razboršek med otvoritvijo njegove razstave v galeriji ve-lenjske knjižnice f0to (sv) »Naš čas« glasilo SZDL izdaja Centerza informiranje. propagando in založništvo Velenje, p. o.. Titovo Velenje cesta Františka Foita 10. »NAS CAS« je bil ustanovljen I maja 1965: do I. januarja J973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠA-LESKI RUDAR«. kot.tehnik pa iz-haja »NAS ČAS« od I. marca 1973 naprej. UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhajaob četrtkih. Uredništvo in uprava Titovo Ve-lenje, cesta Františka Foita 10, tele-fon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informa-tivni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev, letna naročnina pa 360 di-nanev (za tujinž 720 dinarjev). Ziro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava. tisk in odpre-ma: CGP Večer. Maribor. Nenaročenih rokopisov in foto-grafij ne vračamo. Za »NAŠ cAS« se po mnenju Se-kretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. šte-vilka 421-1/72 z dne 8. februarja I974ne plačuje temeljnegadavkaod prometa proizvodov. MARJAN BREGAR ILIR SE VRRCR 1O0' 38. Oborožena množica v ravnini se je pri-čela naglo urejati. Prve enote so stale pod okopi in prva kopja ter puščice so švistnile navzdol. Zaječali so, se zvili po tleh in poiz-kušali spuliti železo iz teles prvi zadeti... Čete so dvignile ščite nad glavo in napre-dovale strnjeno; polzele so kot sršeče gosenice k lesenemu okopu, se tu uvile in prilepile nanj. V hlode okopov so pričele pribijati železne kljuke. Po teh kljukah so se, še vedno s ščiti nad glavami, pričeli vzpenjati najvztrajnejši. Ko bi en sam roj teh grozljivih »gosenic«. naježenih z meči, kopji ln sekirami, grizel v steno, bi se ga branilci otepli, če ne z orožjem, pa s kamenjem ali golimi rokami. Toda teh rojev je bilo brez števila in en sam pogled je zadostoval, da si vedel: prej ali slej stopi rimska noga na obzidje. Napadalni stroj je vedno huje mlel v obzidje. Žvenket orožja je preglasil krike ranjenih in umirajočih. Kri in znoj sta se lepila na tramovje okopov. Na desetine Rimljanov je obležalo pod zidom, na desetine jih vznak zletelo z zidu — na lastne sulice; vendar vse to je bilo le kaplja v morje! Oblegancem je pohajaia sapa. Prišla je minuta, ko se prvi Rimljan vzravnal na zidu, za njim drugi, in treji... Zgodilo se je na strani, kjer je obrambo vodil stari knez. Napadalci so se nagnetli na zid v takem številu, da so malone s prsmi odrivali branilce z obzidja. Tramovi utrdbe so zaječali pod težo mož, trupel in železja. Tla so postala spolzka od krvi... Stari knez je dajal poslednja povelja, delil zadnje udarce nasilnikom, nato ga je zadelo pet, deset puščic, ga prebodlo in zrušilo na tla prav toliko kopij. Pot v Gradišče je bila tia stežaj odprta. Stevilka 11 (625) - 18. marca 1982 Odtuintam I\517 Gasilsko društvo Šmartno ob Paki Potrebujejo orodno vozilo Sredi meseca februarja so se na redni letni konferenci zbrali člani gasilskega društva Šmartno ■ ob Paki. na kateri so pregledali in ocenili dosedanje delo ter sprejeli delovni program za to leto. Menili so, da je bilo delo društva v preteklem letu uspeš-no. Rezultati pa bi lahko bili mnogo boljši. če bi se prizadevno načrtovanih nalog lotili prav vsi. Največ skrbi so v letu 1981 namenili izobraževanju članov. Dva člana sta opravila izpit za nižjega častnika. dva sta napre-dovala za stopnjo više, v svojih vrstah pa imajo tudi tri republi-ške sodnike. Uspešnost opravljenih nalog je mnogokrat odvisna od usposob-ljenosti vseh desetin — od pionir-skedo članske. Na tem področju so gasilci Šmartnega močno na-predovali. Udeležili so se vseh gasilskih tekmovanj v naši obči-ni, svoje znanje pa so pokazali še na raznih kviz tekmovanjih. Njihovi mladinci so že drugič zapored najboljša desetina v občini, pionirji tretji, članice druge. Vidne resultate so želi tudi na meddruštvenih tekmova-njih. Povedati moramo še to, da je bilo potrebno za dosežene uspehe mnogo vaj in vloženega truda mentorjev kot tudi članov desetin. 83 vaj res ni malo, bera pokalov, diplom in priznanj pa zavidanja vredna. Del svoje dejavnosti so name-nili preventivnemu delu. V tednu požarne varnosti so bili člani društva še posebej prizadevni. Pripravili so predavanje za učen-ce osnovne šole ter jim pokazali vajo gašenja lahko vnetljivih tekočin s peno. Poleg preventiv-nih akcij, urjenja desetin so se šmarški gasilci vneto pripravljali na tekmovanje za pokal svoje krajevne skupnosti. Tekmovanja postaja iz leta v leto bolj množič-no, zato priprava takšne priredi-tve zahteva polne roke dela in dobro organizacijo. Letos se je tega tekmovanja udeležilo kar 30 desetin iz vse Slovenije. Res. bogata in pestra dejavnost šmar- ških gasilcev, ki niso prizadevni le na področju gasilstva, ampak so marljivi še pri delu raznih delegacij, krajevnih skupnosti in na ^elovnih mestih, kjer so zaposleni. Društvo sodeluje z vsemt družbenopolitičnimi orga-nizacijami in društvi v kraju, predvsem s civilno zaščito. Še tesneje se bodo v tem letu pove-zali z delovno organizacijo Vino, in osnovno šolo bratov Letonje. In kakšne naloge so zapisali na občnem zboru v delovni program za to leto? Mnogi jih je, saj so svoj program aktivnosti še pove-čali in obogatili z novimi akcija-mi. Pohvalijo se lahko, saj v minulem letu njihov rdeči petelin ni zapel niti enkrat. Kot dolej, bodo tudi v tem letu največ pozornosti namenili preventivne-mu delu, predvsem z vzgojo podmladka na osnovni šoli, s predavanji in požarnovarnostni-mi pregledi. Med pomembnejše naloge sodi urjenje desetin, sode-lovanje na vseh tekmovanjih, ki jih pripravljata občinska ali re-publiška gasilska zveza ter društ-va. Precej pozornosti bodo člani gasilskega društva iz Šmartnega ob Paki namenili akciji za nakup novega orodnega voza, ki ga društvo nujno potrebuje. Seda-nji je že precej star in dotrajan. Upajo in želijo, da bodo načrto-vano nalogo lahko uresničili s pomočjo samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari prihodnje leto, ko bo društvo proslavljalo svojo 80. letnico obstoja. Nadaljna skrb bo tudi vključevanje čimvečjega števila članov v gasilske vrste, predvsem mlajših, vzgoja kadrov, pripravili bodo strokovna predavanja za gospodinjstva in nakupi ročne gasilne aparate za krajane, saj želijo, da bi takšne pripomočke imelo sleherno gospodinjstvo v krajevni skupnosti. Tudi v tem letu bodo organizirali tekmova-nje gasilskih desetin za pokal kraja. Letos želijo tekmovanje poleg ženske in članske razširiti še na mladinsko konkurenco. T. P. Občni zbor velenjskih ribičev Skrb vseh čisto okolje, čiste vode Će bi ribe v Družmirskem je-zeru vedele, koliko vročih besed je bilo zaradi njih izrečenih med velenjskimi in šoštanjskimi ribiči, gotovo ne bi več prijemale še na tako slastno vabo. V zadnjem času pa menda ni bilo niti enega se-stanka enih ali na drugih. na ka-terem'ne bi spregovorili o pravici do lovljenja v Družmirskem je-zeru. Tudi na rednem občnem zboru ribiške družine Titovo Ve- lenje. enak dopis so poslali tudi ribiški družini Titovo Velenje, naj jitji dodeli v uporabo jezero, ki nastaja na desni strani potoka Velenja. V to je?ero so velenjski ribiči ob nastajanju prvi vložili nekaj krapov. Kljub temu pa niso zahtevali nobene odškodnine za to in so z velikim razumevanjem, kotso poudarilinaobčnem zboru, odstopili jezero svojim sosedom. Med tem časom so seveda rudarji »Ei SESTMCA. Mi NDO RES UVEDU MRNE M NENME MEVE7 lenje, katerega sta se med drugim udeležila tudi predstavnik ribiške družine Paka (Šoštanj) in pred-sednik komisije za lov in ribolov pri izvršnem svetu skupščine ob-čine Velenje, niso obšli tega vprašanja. Nasprotno, kar precej pozornosti so mu namenili, tudi nekaj zelo ostrih besed je bilo iz-rečenih, na koncu pa je le zmagal zdrav razum. Sicer pa zakaj sploh gre? Do sporov je prišlo takrat, ko se je začelo Družmirskojezero vse bolj širiti. Leta I976je ribiška družina Paka utrpela precejsnjo škodo zaradi pogina rib v Paki. Takratso šoštanjski ribiči zaprosili ustrezne organe pri skupščini občine Ve- Planinsko društvo Velenje Priprave na občni zbor Konec 'ega meseca se bodo seSli na rednpm občnem zboru člani planin-skega društva iz Titovega Velenja in ocenili svoje delo v preteklem letu ter sestavili delovui program za to leto. Največ pozornosti zato v teh dneh namenjajo pripravam na redni občini zbor, do takrat pa bodo pripravili še predavanje o Pamirju ter opravili še nekatere druge naloge. ki sojih zapisali v delovni program za to leto. Pri pla- ninskem društvu je pričela z delom tudi sekcija za varslvo narave. V pre-teklem letuje veččlanov naredilo tečaj za gorske stražarje, ki ga je pripravil meddruštveni odbor na Paškem Koz-jaku. Tečajniki so morali po končanem tečaju opraviti izpit. Velenjčani — gorski stražarji so izdelali delovni program za to leto in vanj zapisali ureditev okolice na Paškem Kozjaku, pripravili bodo predavanje za člane planinskega drušiva o varstu narave, njihova naloga bo ludi skrb za urejeno in čisto okolje obeležij iz NOB na Ša-leški planinski poti. Organizirati pa nameravajo še več očiščevalnih akcij na in ob Šaleški planinski poti. Čisto in zdravo okolje bi morala postati skrb vsakega posameznika in ne le ob očiščevalnih akcijah, ampak vedno in povsod. Julijana Hočevar kot vseskozi doslej pridno kopali premog, zemlja se je udirala, v njej pa je nastajalo vse večje jezero, ki se je vse bolj širilo tudi proti vzhodu, torej na levi breg Velenje. Tako do predlani ni bilo med ri-biči nobenega spora, nasprotno, na zboru so dejali, da je bilo so-delovanje med njimi zelo pristno. Drug drugemu so pomagali, so-delovali na raznih tekmovanjih, ki jih je priredila ena ali druga dru-žina. Med tenTčasom so tudi ve-lenjski ribiči izgubili veliko svojih lovišč. Od načrtovanih 95 hekta-rjev živih vod, jih imajo sedaj le še kakšnih 14 hektarjev. In sedaj so se zna.šli v podobnem položaju, so dejali, kot Šoštanjčani pred leti, da morajo iskati svoj lovitveni prostor. Ko se je Družmirsko je-zelo razširilo precej na levo stran Velenje, se jim je zdelo samo po sebi umevno, da bodo odslej lovili na levem bregujezera, člani ribi-ške družine Paka pa na desnem. Nekaj časa je bilo tako, ko pa je nekdo prijavil sodniku za prekr-ške nekaj velenjskih ribičev, ki so rnorali plačati tudi kazen, ker so lovilinalevembregujezera.jespor' med ribiči obeh mest dosegel naj-višjo točko. V njegovo reševanje se je vključila tudi komistja za lov in ribolov pri izvršnem svetu skupščine občine Velenje. Pri tem se je treba zavedati, da gre pri Obiščite prodajalno gorenje v Tjtovem Velenju, Cejjska cesta 19 Zraven sta/ne ponudbe proizvodov GORENJE vam v mesecu marcu omogočamo nakup elementov opuščenega programa kuhinj Gorenje tip G152 in G123 jezerih oziroma ribolovu za po-membno gospodarsko vejo. Zato ni dopustno, da bi se tu upoštevale ozke koristi posameznikov. Do-govorili so se. naj bi sestavili po-seben samoupravni sporazum in v skladu z zakonom določili kje bo kdo lovii. Velenjski ribiči so na občnem zboru v sprejetih sklepih odločno poudarili, da je treba dokončno odpraviti ta spor čim prej. Zato so se soglasno zavzeli za sprejetje takšnega sporazuma. Sporazum naj bi družini uskladili do konca tega meseca. Glede na to, da živimo v eni občini, pa bi bilo najbolje, so menili velenjski ribiči, da bi se združili v eno dru- žino. morda celo z novim ime-nom. Tako bi najdosledneje zbri-sali stare spore, kajti skupen cilj vseh mora biti skrb za čisto okolje, s tem tudi za čiste vode, v katerih bo čimveč ži vljenja. Od tega pa bo imela korist gotovo celotna ob-činska skupnost. Občni zbor velenjskih ribičev smo zapustili z razmišljanjem, da se ne želijo več o tem prepirati, ampak se sporazumno Jogovoriti o ribiškem okolišču. Glede na to, da se bo jezero še širilo, da bodo nastajala gotovo še nova jezera pa bi bilo veijetno fesnično najbolj-še, če bi se ribiči povezali v eno družino. Vzgojnovarstveni zavodi Titovo Velenje Vrsta dejavnosti za otroke Poleg rednega vzgojno varstvenega dela izvajajo v velenjskem vzgojno var-stvenem zavodu še dodatne dejavnosti za otroke. V mesecu septembru so pri-čeli s plavalnimi teiaji, ki bodo trajali vse do pomtadi. Skupine od 20 do 25. otrok starih od šest do sedem let obi-skujejo plavalne tečaje, ki jih vodijo plavalni učitelji. Trajajo štirinajst dni, skupno pa bo plavalni tečaj obiskalo preko tristo otrok vzgojno varstvenega zavoda Velenje. Stroške tečaja krijetSi zveza telesno kulturnih organizacij in občinska skupnost otroškega varstva, starši prispevajo le vstopnice za bazen. V sodelovanju z Gostinstvom Velenje in starši so pripravili januarja smučar-ske tečaje, katerih se je udeležilo 130 otrok. Ker v dolini ni bilo dovolj snega, so vozili otroke z avtobusi v Dovže, kjer so jih učili smučanja smučarski učitelji. Stroške tega tečaja so kriH starši sami. Poleg tega pa imajo igre na snegu tudi med rednim detom v vrtcih, seveda, kadar jim je vreme naklonjeno. Sneg so dobro izkoristili. Kljub temu, da so si v mesecu de-cembru zelo prizadevali, da bi starši štiri in petletnih otrok, ki ne obiskujejo redno vrtcev obvestili, da bodo pričeli i osemdeseturnim programom, ni bilo pravega odziva, saj so starši prijavili le 90 otrok. Tako U program izvajajo samo v enotah Ciciban in Tinkara. Poleg tega so pripravili tudi roditdjske sestanke za te starše, tako da bi jih na ta način seznanili z vzgojnim delom 80-urnega programa, primernih zapo-slitvah otrok doma, primernih igračah in podobnim. Slab odziv staršev je nerazumljiv, saj je tudi na območju mesta Titovo Velenje zelo veliko otrok starih od Stiri do pet let, ki ne obi-skujejo vzgojno varstvenih ustanov in bi jim vsaj del organizirane vzgoje in izobraževanja še kako koristilo. Februarja so pričeB tudi že s pripravo na šolo, za otroke, ki ne obiskujejo redno vrtcev. V Titovem Vdenju orga-nizirajo malo šolo za te otroke dvakrat na teden v popoldanskem času. Ta pro-gram obiskuje 240 otrok, trajal pa bo 120 ur. Tudi za te starše, so pripravili rodKeljske sestanke, na katerih so jih seznanili s pripravo otrok na 5olo doma, tako da bi na otrcke pred odho-dom v šolo enotno vplivali v vzgojno varstveni ustanovi in doma. V krajevnih skupnostih Paka in Sentilj pa bodo pri-čeli s pripravo na šolo v pomladanskih mesecih. M. Zakošek V spomin Franc Goršek-Strnak Prejšnji teden so se krajani Raven nad Šoštanjem poslovili od krajana Franca Gorška-Strnaka. Rodil se je 3. januarja leta 1903 v mogočni kmečki hiši na Ravnah nad Šoštanjem. V dru-žinije bilo osem otrok. Francje naledil gospodarja in tudi v njegovem zakonu se je rodilo osem otrok. Gospodari! je dob-ro in marljivo skrbel za svojo družino, v zadnjih letih pa je bil neločljivo povezan z vnuki. Že v rani mladosti s& je navdušil za čebelarstvo. Po štirideset panjev in več jih je imel. Marsikdo je rad prihajal k Stmakovemu Francu po nasve-te, ki jih je rad dajal tudi drugim. Njegova življenska pot je bila tesno povezana tudi z lovstvom. Bil je med ustanovi-telji lovske družine Ravne nad Šoštanjem, sedanje družine Ve-lunja in pobudnik za zgraditev lovske koče. Veliko časa tn denatja je prispeval tudi sam. Mnogo lovcev je prav pri njem začelo spoznavati lepote narave in lovstva. Za priza'devno delo v zeleni bratovščini ga je lovska organizacija Slovenije odliko-vala z znaicom za zasluge. Franc Goršek je bil aktivist osvobodilne fronte, njegov dom je bil na široko odprt partiza-nom. njegova pomoč ogromna. Zato so mu velenjski pionirji ob 30. letnici prihoda legendarne XIV. divizije v te kraje podelili posebno priznanje. Franc je bil zelo prizadeven tudi v Krajevnem odboru rde-čega križa in dolga leta njegov predsednik. Na priznanje jugo-slovanskega rdečcga križa je bil še posebej ponosen. Prejel pa je tudi priznanje Osvobodilne fronte in medaljo zaslug za narod. Vzgojileljice vzgojno varstvenega zavoda Tltovo Veknje Izvajajo razlKne aktivnostl tudi za otroke, kl niso vključeni v dnevno varstvo 18isS Odtuintam Številka 11 (625) - 18. marca 1982 • ■ ■ , RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Združenih delovnih organizacij v SOZD REK Titovo Velenje za šolsko leto 1982/83 DELOVNA ORGANIZACIJA RUDNIK LIGNITA VELENJE ŠTIPENDIJE za REDNI ŠTUDIJ — Poklic oziroma program — dipl. inž. rudarstva (za podzemno pridobivanje surovin) — dipl. inž. elektrotehnike — elektroenergetika — dipl. inž. strojništva — inž. elektrotehnike — elektroenergetika — inž. elektrotehnike — elektronika — inž. strojništva — ruđarska usmeritev (za podzemno pridobivanje surovin) pomočnik rudarja — II. stopnja zahtevnosti rudar za podzemno pridobivanje — IV. stopnja zahtevnosti rudarski tehnik (za tjodzemno pridobivanje) —; V. stopnja zahtevnosti — elektrotehniška usmeritev elektrikar energetik (jamski) — IV. stopnja zahtevnosti elektrotehnik energetik (jamski) —V. stopnja zahtevnosti elektrotehnik elektronik (jamski) — V. stopnja zahtevnosti — kovinarska usmeritev preohlikovalec in spajalec kovin (jamski) — IV. stopnje zahtevnosti strojni tehnik (jamski) — V. stopnja zahtevnosti — gradbinec IV — zidar — gradbinec IV — tesar — lesar širokega profila IV — mizar STUDIJ OB DELU — elektrotehnik — energetik (jamski) — strojni tehnik Qamski) DELOVNA ORGANIZACIJA TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ ŠTIPENDIJE za REDNI ŠTUDIJ — Poklic oziroma program — dipl. inž. elektrotehnike — dipl. inž. strojništva — energetska smer — inž. elektrotehnike — elektroenergetika — inž. strojništva — elektrikar — energetik — strojni energetik Stopnja zahtev-nosti poklica VII VII VII VI VI VI II, IV, V IV, V Število štipendij • 9 2 3 2 1 3 175 — preoblikovalec in spajalec kovin (konstrukcijski ključavnićar. varilec, klepar...) — oblikovalec kovin (strugar, rezkalec, orodjar...) — monter in upravljalec energetskih naprav (monter vodovodnih, ogrevalnih naprav...) STUDIJ OB DELU — strojni tehnik — elektrotehnik — inž. strojništva — višji upravni delavec — pravnik — dipl. inž. strojništva — mg. strojništva DELOVNA ORGANIZACIJA PLASTIKA IV 8 IV 9 IV 10 V 4 V 3 VI 5 VI 1 VI 1 VII 1 VIII 1 STIPENDIJE ZA REDNIŠTUDIJ — Poklic oziroma program 18 — elektrikar elektronik — preoblikovalec in spajalec kovin — oblikovalec kovin Stopnja zahtev. nosti poklica IV IV IV Število štipendij 2 1 4 IV, V IV IV IV V V 23 10 DELOVNA ORGANIZACIJA AVTOPARK STIPENDIJEZAREDNISTUDIJ stopnja zahtev- Ster.l. — Poklic oziroma program nosti poklica štipendij — vzdrževalec vozil in strojev (avtomehanik...) IV 6 — preoblikovalec in spajalec kovin (avtomobilski klepar) |y 1 DELOVNA ORGANIZACIJA TISK Stopnja zahtev-nosti poklica hlPENDIJE za REDNI STUDIJ — Poklic oziroma program — grafičar (knjgovez, monter kopiralec, tiskar za tisk s plošče) iv DELOVNA ORGANIZACIJA EFE Število štipendij .... V Stopnja zahtev-nosti poklica VII VII VI VI IV IV —r—■ ŠTIPENDIJE za REDNI STUDIJ steviit _ pokiic oziroma program štipendij — gradbinec II 3 — elektrikar energetik 3 — oblikovalec kovin 3 STUDIJ 0B DELU 3 — kemik (3. letnik) 3 — ekonomski tehnik f4. letnikl 7 ' Stopnja zahtev. nosti poklica V IV IV V V DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROSTROJNA OPREMA ŠTIPENDIJE za REDNI ŠTUDIJ — Poklic oziroma program — elektrikar telekomunikacije — elektrikar energetik — elektrikar elektronik DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENISTANDARD Stopnja zahtev-nosti poklica IV IV IV Število štipendij 1 S 1 Stipendije za redni Studij — Poklic oziroma program — natakar — kuhar Stopnja zahtev. nosti poklica Število štipendij IV 2 IV 2 I I I- PRIJAVLJANJE Kandidati za štipendije naj pošljejo vloge 'na naslov »SOZD REK TITOVO VELENJE. Kadrovsko-izobraževalna služba. 63-320 Titovo Velenje, Rudarska 6« v roku 30 dni od objave tega razpisa. Vlogo za štipendijo je treba vložiti na obrazcu DZS 8,40 in ji priložiti: — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce), — potrdilo o opravljeni izpitih z navedbo števila predpisa-nih in že opravljenih izpitov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto (velja za študente). Za kadrovsko štipendijo se lahko prijavi kandidat, ki pripada družini, katere dohodek na družinskega člana ne presega 85 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohod- ka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Če bo takih pnjavljenih kandidatov manj, kot je razpisanih štipendij, bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo navedeno dohodkovno omejitev; vendar le tistih, ki so se odločili za poklic, študijsko smer, ki je v občini Velnje deficitarna. Višine kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov združenih organizacij v SOZD REK Velenje so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. X Kandidate, ki se bodo prijavili v navedenem roku, bomo o rezultatih obravnave vloge obvestili do 31. maja 1982. Od kandidatov za razpisane štipendije za študij na rudar-ski usmeritvi od II. do VII, zahtevnostne stopnje bomo zahteva-'• posebno zdravniško spričevalo za delo v jami. To zdravriiško spričevalo bomo zahtevali tudi od učencev elektrotehniške in kovinarske usmeritve, ki se bodo usposabljali za delo v jami. Stipendije, ki jih razpisujemo na podlagi kadrovskih potreb za poklice, ki so vezani na PODZEMNO PRIDOBIVANJE SUROVIN in zahtevajo stalno ali občasno delo v JAMI, bomo nudili le mladini moškega spola, kajti Jugoslavija je med drugim podpisnik ene izmed ženevskih konvencij, ki nas obvezuje, da zaradi narave dela ženske populacije ne zaposlujemo v jami. Učencem. ki se bodo odločili za pomočnika rudaija ali rudarja IV. zahtevnostne stopnje. bo REK Velenje kot štipendi-tor zagotovil brezplačno celotno oškrho v Domu učencev v Velenju. S r e č n o ! Kadrovsko-izobraževalna služba DSSS SOZD REK Titovo Velenje I I Nekatera vprašanja socialistične vzgoje mladine ; i ? ; ' i -'L. V prvem odgovoru pred dvema tedno-ma sem skozi interpretaeijo Seligovega pojmovanja prakse, vzgoje, generitnega bistva človeka ter dela, pojasnil njegovo polilično ideološko pozicijo. Ker ne morem sprejeti njegovega pojasnila in opravičila, češ da je njegov namen (le) spodbuditi aktivnost za odpravljanje nedoslednosti v socialistični vzgoji, bom z dodatnimi pojasnili poizkuSal pokaza-ti, kaj se za tem namenom skriva. V prejSnjem odgovoru sem mimogre-de omenil Seligovo pojmovanje punka (v nadaljevanju bom govoril le o pun-ku, ker pri najboljši volji ne morem razumeti, kaj je mislil z nesmiselno sin-tagmo ,,ultra revolucionarno pesništvo in druge revolucionarne zabavne umetnosti"), tokrat pa bom z analizo njegovega odnosa do tega pojava prika-zal dogmatičnost njegove pozicije. To zato, ker njegovo razumevanje punka reprezentira razumevanje ostalih družbenih pojavov, o kalerih v svojem članku govori. Za začetek navajam stališče Pred-sedstva RK ZSMS do problemov v zvezi s punkom, ki je bilo objavljeno v reviji Mladina (dne 28. 1. 1982 str. 32). Naj takoj zavrnem možni očitek, čeS da se skrivam za avtoriteto ZSMS s pojasni-lom, da mi gre za prikaz dveh v osnovi nasprotnih izhodiSč, ki imata za posle-dico povsem nasprotno naravnano družben-politično akcijo. Omenjeno stališče se v celoti glasi: ,,Na osnovi staliSč kulturnega plenu-ma ZSMS in razprave v predsedstvu RK ZSMS ugotavljamo, da je punk-rock oblika množične popularne glasbe mla-dih, ki omogoča uveljavljanje in izraža-nje družbeno kritičnih in osveščujočih vsebin v naši popularni glasbi in taka objekiivno predstavlja kritiko njenih dominantnih meščanskih oblik in vsebin. Ob tem pa se zavedamo, da je tudi ta oblika množične popularne glasbe mla-dih tako kot vse druge oblike izražanja interesov mlade generacije določena s temeljnimi družbenimi protislovji, ki znotraj nje nastapajo na specifičen na-čin. Zalo se zavzemamo za obraviiavanje družbenih in idejnih razsežnosti lega pojava z vso kritičnostjo in na temelju konkretne marksistične analize znotraj boja za spreminjanje odnosov v mno-žični kulturi, posebej v glasbi, na osnovi socialističnega samoupravljanja. Zato zavračamo površno. senzaci-onalistično in politično diskvalifikator-sko obravnavanje tega pojava, ki se je v zadnjem času uveljavil v nekaterih slo- venskih in širših jugoslovanskih mno-žičnih občil." Upravičen je sklep, da je po vsej verjetnosti mladincem v RK ZSMS prav toliko do „spodbujanja aktivnosti" kot Seligi. Bistvena razlika je v tem, da citi-rano stališče izhaja iz marksistične ana-lize (ki nima iluzij da je dokončna) pun-ka — torej tudi pojasnjevanja, kot tako vrsto dejavnosti očitajoče imenuje Seliga — torej analize, ki se sprašuje o historičnih predpostavkah in kot taka presega vulgarni koncept aktivizma. Izhodišče torej, ki ima za temelj pred-hodno in sprotno marksistično analizo predmeta lastne aktivnosti in vodi tudi do povsem nasprolne družbene akcije, kol aprioristično stališče do punka. Takšno stališče se pri Seligi izraža v nje-govi ideološki formuli: punk se je razvil v pogojih razkrajajoče se kapitalistične družbe, za katero je značilen rasizem, zlaganost, pomanjkanje svobode, humanizma ipd.; torej je že zalo punk tudi tak. Drugače punka razlagati ni mogoče kot tako, da je popolnoma identičen z naštetimi značilnostmi, ki ga konstituirajo kot družbeni pojav. Formula se zastavljena tako, da ne gle-de na dobre ali slabe namene njenega avtorja poziva na obračun s lemi pojavi že zato, ker so nastali v „razkrajajoči se kapitalislični družbi" (da bi lahko imeli korenine v naši družbi, o tem očitno ne more biti govora). Seliga dosledno svoji formuli obračun tudi zahteva (vendar le v rokavicah), ko na retorično vprašanje — ,,ali smo se že vprašali, ali imajo ti pojavi (punk in „druge revolucionarne zabavne umetnosti", op. S. G.) kaj skupnega s Titovo potjo v prihodnost" — žc takoj brez argumenta servira dokončen odgovor: ,,prav gotovo niče-sar". Tej ugolovitvi sledi recept, ki pojasnjuje ,,kaj nam je tedaj storiti". Storiti pa nam je to, da poglabljamo idejno vzgojo mladine ........ in ,,nudimo drugačno — našim sociali-stičnim razmeram sprejemljivo zabavo in društeno dejavnost". V celoti gleda-no, je to nedvomno metoda politične diskvalifikacije, ki Dunk deklasira še Dreden karkoli relevantnega in argume-ntiraneeao njem izreče. Ce namreč punk nima nič skupnega s Titovo potjo v prihodnost, potem je jasno, da ne more imeti tudi nič skupnega s cilji našega socializma. Ce pa nima nič skupnega, polem je socialističnim ciljem naspro-ten, torej ga je treba uničili. To pa je naloga socialistične vzgoje. Seliga torej tisto, kar bi naj šele dokazal (da je punk nasprolen socializmu) razume že koi dokazano dejstvo in kot s lakim tudi operira. Zato je tudi njegova trcjitev, da zanj ni vprašanje punk glasba da ali ne, ter da mu gre za kritičen odnos do tega pojava, navadna demagoška fraza. Podobna fraza je tudi njegovo našteva-nje elementov idejno političnih nalog vzgoje, ker so te naloge v službi obračunavanja s pojavi, kot se Seligovi sprevrnjeni zavesti prikazujejo. Kaj torej pomeni Seligov dober name, na katerega se v odgovoru ponovno goreče sklicuje? Pomeni to, da je npr. ,,res nekoliko poenostavil pojem bistva človeka, vendyar z nikakršnim namenom, da bi potvarjal Marxa . . . .........", kot sam priznava. Gre ven- darle za to, da Marxa ne smemo nekoli-ko poenostavljati (če seveda hočemo (p)ostati marksisti), kot npr. tudi ne moremo nekoliko poenostavljati Zako-na o združenem delu, če hočemo realizi-rati cilje, ki so v njem definirani. V nasprotnem se nam lahko zgodi podo-bno kot Seligi, ki „nekoliko" razširi razumevanje socialistične vzgoje: mla-dino naj namreč ne bi več vzgajali marksistično in v skladu s (v Ustavi zapisanimi) cilji socializma temveč ,,v duhu marksističnega pogleda na svet" in ,,v duhu jugoslovanskega sociali-siičnega patriotizma". Ni torej več pomemben sam marksizem, temveč nje-gov abstraktni ,,duh". Vidimo, skral- ka, da že znane resnice pravzaprav ni tako zelo znane, vsaj Seligi ne. Kako bi sicer bilo mogoče, da XI tezo o Feueir-bachu prebere tako ,,po domače". Marx v tej tezi sicer res pravi, da so filozofi doslej svet samo različno razla-gali, treba pa da ga je spremeniti; Seti-gova aktivistična in pragmatična (ne marksistična, temveč v ,,duhu" marksi-zma) razlaga pa je: odslej bomo svet le še spreminjali, razlagati ga je že itak preživelo in že zdavnaj storjeno. Tistii, ki ne razmišlja le v „duhu marksizma'", temveč marksistično pa ve, da je predl-pogoj za vsako uspešno družbeno akci-jo predvsem vztrajno in naporno teo-retično delo. Ce v. tej luči ponovimio Seligovo trditev: ,,on (namreč Si. Grmovšek, op. S. G.) želi probleme pojasnjevati namen pa je bil spcdbudiiti določeno aktivnost za reševanje telh problemov", nam postane popolnomia jasno, kam je usmerjen njegov aktivii-zem: v „entropično" akcijo, brcz poprejšnjega miselnega spoprijema ;z realinimi predpostavkami njegove ,,ak-cije". SUvo Grmovšelk Pripis uredništva: S tem odgovorom končujemo objavco prispevkov na temo Nekatera vprašanja socialistične vzgoje mladine. Števi/ka 11 (625) - 18. marca 1982 Vaš obveščevalec I\519 Koledar Dežurstva Cetrtek, 18. marca — EDO Petek, 19. marca — JOZE Sobota, 20. marca — KLAVDI-JA Nedelja, 21. marca — BENE-DIKT Ponedeljek, 22. marca — LEA Torek, 23. marca — OTON Sreda, 24. marca — GABRIJE-LA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELENJE 18. 3. — dr. Lešnikova (dne-vna), dr. Zupančič (nočni) 19. 3. — dr. Grošelj (dnevni), dr. Pustovrh (nočni) 20. 3. — 21. 3. — dr. Prenc (glavni), dr. Zičkar (notranji) 22. 3. — dr. Blatnik (dnevni), dr. Lešnikova (nočni) HPH VELENJE Podjetje za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo Velenje Komisija za delovna razmerja Ivelenje OBJAVUA prosta dela in naloge - VEČ KV ZIDARJEV - VEČ KV TESARJEV - VEČ BETONERCEV Za opravljanje zahtevnejših del pri izvajanju programa nizkih gradenj na področjih sektorjev Titovo Velenje in Ravne na Koroškem. Po dogovoru možnost zaposlitve tudi v tujini. Po opravljenem razgovoru v kadrovskem sektorju ter o sklepu komisije za delovna razmerja o- eventualni zaposlitvi, bodo kandidati obveščeni pisno, v zakonitem roku. Prošnje naslovite, oz. se osebno zglasite na naslov. HPH Velenje, Trebuška 19, 63320 Titovo Velenje. gorenje Tovarna gospodinjske opreme, n. sol., o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS, n. sol. o., Titovo Velenje OGLAŠA prostadela in naloge SAMOSTOJNI TEHNOLOG PROJEKTANT v sektorju programa notranje opreme Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — dipl. ing. kemije — najmanj 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo v trajanju 75 delovnih dni Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE TGO, Kadrovski sektor, 63320 Titovo velenje. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD SOŠTANJ Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje dela in opravila HlSNIKA za občasna dela (10 ur na teden). Prijave sprejemamo do 31. 3. 1982 na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja VVZ Šoštanj, Koroška 13. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE VELENJE Delovna skupnost strokovne službe Na podlagi 31. člena statuta Samoupravne interesne skup'-nosti za varstvo pred Dožarom občine Velenje in na podlagi . 50. člena o odgovornostih samoupravrie interesne skupnosti za varstvo pred požarom in delovno skupnostjo strokovne službe SIS za varstvo pred požarom RAZPISUJEMO prosta dela in naloge VODENJE DELOVNE SKUPNOSTI Pogoji: — da ima najmanj srednjo izobrazbo — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — da ima čin gasilskega častnika Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev je potrebno poslati v 15 dneh po objavi raz- pisa na naslov: SIS za varstvo pred požarom, delovna skup- nost strokovne službe občine Velenje, Titovo Velenje, Celj- ska 89, s pripisom ,,za razpisno komisijo". Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku raz- pisa. ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI SOŠTANJ 18. 3. — dr. Dovšak 19. .3. —21. 3. — dr. Stupar 22. 3.-23. 3. — dr. Lazar 24. 3. — dr. Dovšak ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TI-TOVO VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambu-lanti Zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu:20. 3.—21. 3. — dr. Romana Lah, Kidričeva 17, Titovo Velenje VETERINARJI V VETERINAR-SKI POSTAJI VELENJE — SE-DEŽŠOŠTANJ 19. 3.-25.3. — Peter Rihtarič, dipl. vet., Šoštanj, Prešernov trg 7. telefon 881-143 MATIČNl URAD ŠOŠTANJ SMRTI: Janez POZNlC, soc. podpira-nec, Marija reka 15, star 59 let; Marija JERNEJČlC, star. upokojenka, Loke 33, stara 83 let; Janez OREHOVEC, prevžitkar. Kamenče 17, star 75 let; Rajmund PRISTOVŠEK, inv. upokojenec, Tkalska 3/b, Celje, star 66 let; Franc ŠKODNIK, kmet, Družmir-je 33, star 88 let; Franc TEVŽ, kmet, Bočna 22, star 72 let; Jožef OPERCAN, star. upokojenec, DobrišS vas 3/a, star 65 let; Fran-čišek GORŠEK, prevžitkarica, Ravne 112, star79 let. Mali oglasi PRODAM avto prikolico. Rafko Drev, Topolšica 14, tel. 891-124. PRODAM stanovanjsko hišo s 400 kv. m koristne površine, možno opravljanje obrtne dejav-nosti ter okoli 2000 kv. m urejene-ga zemljišča z vrtom, urejenim parkiriščem in sadovnjakom. Ogled mogoč vsak dan, razen tor-ka, od 15. do 19. ure. Ivan in Mili-ca Halec, Kavče 23/a — gostilna, Titovo Velenje. ZAPOSLITEV dobi kozmetičar-ka v Kozmetičnem salonu Celjska 39. PRODAM še nerabljeno peč Fe-roterm in bojler za centralno ogre-vanje. Bestijanič, Paka 73, Titovo Velenje. PRODAM jadrnico za 4 osebe, dolžine 405 cm, z vso opremo, prikolico in motorjem 4 KS. Infor-macije na 850-030, int. 419 dopol-dan. PRODAM karambojirano Zasta-vo 101 C, letnik 1979, prevoženih 28000 km. Stane Dermol, Lokovi-ca 35, Šoštanj. FANT, 28 let, dobro situiran želi spoznati žensko za intimna sreča-nja. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro „pomlad prihaja". OBNAVLJAMO vse vrste zavor-nih oblog za osebna vozila, kom-bije, traktorje, kmetijske in indu-strijske stroje. Avtoservis Jakopec, Kosovelova 16, Selo, Titovo Vele-nje. PRODAM osebni avto fiat 132, 2000, letnik november 1978, re-gistriran do februarja 1983. In-lormacije po telefonu 852-683 od 19. ure dalje. Nedelja. 21. 3.. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA -NORE DIRKE TOMA IN JERRYJA — ameriška risanka. Ponedeljek. torek, 22.. 23.3. ob 18. in 20. uri: MAZURKA V PO-STELJI — danska komedija. V gl. vl.: Ole Soltoft. Četrtek. 25. 3. ob 18. in 20. uri: SODOMA IN GOMORRA — ameriški zgodovinski spektaki. V gl. vl.: Steward Granger. Petek. 26. 3. ob 10. uri: HOTEL DRAKULA — nemška grozljiv-ka. V gl. vl.: Jean Garko. KINO DOM KULTURE VELE-NJE Nedelja. 21. 3. — ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: NORE DIRKE TOMA IN JERRYJA — ameriška risanka. Ponedeljek. 22. 3. ob 20. uri: SO-DOMA IN GOMORRA -ameriški zgodovinski spektakl. Četrtek, 25. 3. ob 20. uri: MA-ZURKA V POSTELJI — danska komedija KINO ŠOŠTANJ Sobota, 20. 3. ob 15.30 uri: OTROŠKA MATINEJA — NORE DIRKE TOMA IN JERRYJA — ameriška risanka. Sobota. 20. 3. ob 19.30: MESTNL KAVBOJ — ameriški glasbeni. Nedelja, 21. 3. ob 17.30 in 19.30: BALTIMORSKA KROGLA — ameriška kriminalka. V gl. vl.: James Cuburn. Ponedeljek. 22. 3. ob 19.30: BRUCE LEE - SUPER ZVE-ZDA — hongkonški. Sreda, 24. 3. ob 19.30: FURIE — ameriški špijonski — grozljivka. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek. 19. 3. ob 19. uri: BALTI- Vrtnice čajevke, mnogocvetni-ce, vzpenjalke različnih vrst, lahko dobite pri JoHcl Gril, Laze 30, Šentilj, Titovo Vele-nje. Gibanje prebivalstva MATIČNI URAD TITOVO VE-LENJE POROKI: Vitomir SIMlC, roj. 1955, rudar iz Titovega Velenja in Drena BOŽ-ClC, roj. 1961, delavka iz Titove-ga Velenja; Vladimir PEČEČNIK, roj. 1951, operater iz Bevč in Rozina RAMŠAK, roj. 1960, sestavljalka iz Bevč SMRTI: Jasim KARTAREVIČ, kmeto-valec iz Bosanskih Novi, star 56 let. Kino REDNI KINO VELENJE Petek. 19. 3.. ob 18. in 20. uri: MESTNI KAVBOJ - ameriški glasbeni. V gl. vl.: John Travolta Sobota. 20. 3. ob 16. uri: BRUCE LEE - SUPER ZVEZDA. hongkonški. V gl. vl.: Bruce Lee Sobota in nedelja, 20., 21.3. ob 18. in 20. uri: BRUCE LEE — SU-PER ZVEZDA - hongkonški MORSKA KROGLA — ameri-ška kriminalka. Nedelja. 20. 3. ob 13.30: NORE DIRKE TOMA IN JERRYJA -ameriška risanka. Torek. 23. 3. ob 19.30: BRUCE LEE — SUPER ZVEZDA — honakonški. Petek. 26. 3. ob 19. uri: FURIE — ameriški špijonski — grozljivka. GORENJETGO TOZD Avtopark Celjska 5 a 63320 TITOVO VELENJE RAZPISUJE po sklepu DS TOZD Avtopark z dne 25. 12. 1981 in 15. 3. 1982 JAVNO DRAŽBO za prodajo sledećih vozil, viličarjev in opreme: - osebni avto VW GOLF J, leto izdelave 1978, v izklicni vrednosti 109.000,00 din - osebni avto VW GOLF J, leto izdelave 1978, v izklicni vrednosti 118.000,00 din - osebni avto VW GOLF J, leto izdelave 1978, v izklicni vrednosti 137.000,00 din - osebni avto VW GOLF J, leto izdelave 1978, v izklicni vrednosti 121.000,00 din - osebni avto MERCEDES, leto izdelave 1970, v izklicni vrednosti 175.000,00 din - avto serviser IMV R-4, leto izdelave 1981, v izklicni vred-nosti 38.000,00 din - viličar INDOS diesel 1,5 t, leto izdelave 1966, v izklicni vrednosti 98.000,00 din - viličar INDOS diesel 1,5 t, leto izdelave 1966, v izklicni vrednosti 91.000,00 din - stroj za gretje vode STAHLFIX 500, leto izdelave 1973, v izklicni vrednosti 6.100,00 din — v neizpravnem stanju. 1. Vsa osebna vozila in viličarji, razen vozila serviser R-4 so v voznem stanju. 2. Na dražbi sodelujejo družbeno-pravne osebe, občani, dru-štva in druge civilno pravne osebe, ki položijo akontacijo v višini 10 odstotkov izklicne vrednosti, eno uro pred dražbo. 3. Rok za sklenitev pogodbe je 15 dni po izvedbi dražbe ozi-roma plačilo se mora izvršiti najkasneje v 15 dneh po iz-vedbi dražbe na žiro račun 52800-601-21714. 4. Vozila in opremo si je mogoče ogledati uro pred dražbo v prostorih mehanične delavnice TOZD Avtopark. 5. Dražba bo dne 10. 4. 1982 ob 8. uri v prostorih mehanične delavnice TOZD Avtopark. Vse informacije v zvezi dražbe lahko dobite po telefonu (063) 850-030, interna 940. Ob smrti naše drage sestre in tete Pepce Mazej se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem. ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju doma za varstvo odraslih Titovo Velenje, katero ji je bilo v veliko pomoč, zdravnikom ter duhovniku za poslovilni govor in po- grebni obred. Žalujoči: sestra, brat in vsi njeni V S P O M I N Alojzije Drev iz Lokovice p*i Šoštanju 15. marca 1982 je minilo letodni. odkar teje zahrbtna bolezen iztrgala iznaše sredine. Draga mama. naš dom je brez tebe tih in prazen. Vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke na njen prerani grob iskrena hvala. Zalujoči: mož Stanko, hči Marjana z družino, Jožica z Melito in Ireno ter ostalo sorodstvo ZAHVALA 8. marca je v 80 letu starosti tiho, za večno zastalo srce dragega očeta, plemenitega lovca in dolgoletnega čebelarja Franca Gorška posestnika z Raven pri Soštanju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili v tako velikem številu na zadnji poti; posebej pa še sosedom za nesebično pomoč, lovcem, čebelarjem. pevcem, govornikom in duhovnikom za opravljen obred. Žalujoči: otroci sinovi Jože, Franc, Tonček in Gregor z družinami, Ivan ter hčerki Marjja in Štefka z družino. Fotokronika • fotokronika • fotokronika • fotokronika • fotokronika • fotokronika • fotokronika • fotokronika Delavske športne igre Nogomet Prvenstvo v veleslalomu Preteklo soboto je bilo na Golteh občinsko sindikalno tekmovanje v ve-leslalomu. lekmovanjeje ves.čas motilo slabo vreme, saj je snežilo, občasno pa je pihal tudi močan veter. Sicer pa je iz-vajalec Smučarska Jola Golte dobro pripravil obe progi. Ugotoviti moramo. da je prišlo na start mnogo manj tekmovalcev. kot se jih je prijavilo. Skupno je nastopilo 98 moških in 47 žensk od prijavljenih 122 moških in 75 žensk. Rezultali: Moški od 35 do 45 let: 1. Jože Silovšek Era), 58,68. 2. Janez Dolanc. 59,89, 3. Anton Hojnik (oba TEŠ) 1:00,10. 4. Teobald Zorko, 1:01,20, 5. Branko Blagotinšek (oba Gorenje II), 1:01,01; moški od 25 do 35 let: 1. Anton Ravnjak.(Gorenje I), 58,89, 2. Beno Zager (Gorenje II), 59,92. 3. Franci Tajnik. (Vegrad). 1:00,45. 4. Franc Zakeršnik (TES), 1:00,80. 5. Drago Tamše! (REK — Plastika), 1:01,22; moški do 25 let: 1. Mira Adrinek (Go-renje I), 57,46, 2. Anton Hojan (Ve-grad), 1:00,98, 3. Marko Rošer (RLV I). 1:01.72. 4. Drago Rošer (RLV II). 1:01.75, 5. Tine Blagotinšek (Vekos). 1:02.12; moškiekipno: 1. Gorenje II, 2 Vegrad. 3. TEŠ. RLV I. 5. RLV II, 6 ESO. 7. Nama. Ženske nad 35 lel: 1. Jožica Mandič (Vegrad.) 55,41. 2. Zala Cesar, (Zdravstveni center). 58,28, 3. Anica Rozman. (Era). 59,37, 4. Marija Me-lanšek (Ljubljanska banka), 1:00.90,5. Marta Jelen (Projektivni biro) 1:04,53; ženske od 25 do 35 let: Vitka Hernaus (Gorenje I), 55,33, 2. Sila Silovšek (Ljubljanska banka), 58,08, 3. Zdenka Gril (Era), 58,52, 4. Ana Oven, (Go-renje II) 1:00.38. 5. Silva Ravnjak, (TEP), 1:03,01; ženske do 25 let: 1. Franja Knez(Gorenje I). 51,04, Majda Sinko. (Vegrad), 54,25. 3. Suzana Spegel. (Gorehje II). 56,39.4. Karmen Bajec (Gorenje I), 56,65, 5. Mihaela Močenik (Vegrad), 59,25; ženske eki-pno: I. Gorenje I, 2. Vegrad. 3. Era, 4. VVZ. Moški nad 45 let: I. Ferdo Tamše (TEŠ), 51,00. 2. Anton Miklavžina (ESO), 62,13, 3. Ladislav Detela, RLV 1. 52,62. 4. Marjan Mljač (Vegrad). 52.62. 5. Bojan Glavač (Gimnaziia), 53.27. Dober nastop Premagali Branik Mednarodnega turnirja v judo v Budimpešti na Madžarskem se je udeležil edini slovenski predstavnik Jože Krajnc, član judo kluba iz Ti-tovega Velenja. Letos se je turnirja udeležilo 25 držav, Jože Kranjc pa se je uvrstil najbolje od jugoslovanskih tekmo-valcev na odlično drugo mesto. Uspeh je velika spodbuda za vse ostale člane kluba in tudi dokaz kvalitetnega dela judo kluba iz Ti-tovega Velenja. V Mariboru se je pretekli teden začelo ekipno slovensko prvenstvo v judu. V 1. kolu je ekipa Titovega Velenja premagala močno ekipo mariborskega Branika z rezulta-tom 4:3. Za ekipo so uspešno nastopili Krajnc, Zgonjanin, Meh in Petro-vič. Dobro so se borili še Ovčjak, Statnar in Zupanc. V naslednjem kolu pa jih čaka še težje srečanje z Impolom iz Murske Sobote. Zdenko Slatnar Borbenost ni bila dovolj V drugem kolu spomtadanskega dela prvenstva (na prvo tekmo v Brčko niso potovali. ker niso imeli denarjajso nogometaši Rudarja igrali na igrišču ob jezeru 1:1 (0:0) z Jedin-stvom iz Bihača. Postava je bila v primerjavi z jesensko nekoliko spre-menjena, saj so iz kluba odšli vratar Stojanovič in igralca Djurič ter Rau-kovič, namesto njih pa je trener v moštvo postavil mlade Rudarjeve igralce Cvetkovića, Selimbašiča. Jalu-šiča ter Zirduma, ki pa je nekaj srečanj že odigral v jesenskem delu. Na klopi za rezerve so bili še Kljajič, Tolazzi, Jelen, Novak in Kodre. Igrišče je bilo zelo težko za igro, saj je bilo blatno, poleg tega je vso tekmo pihal močan veter, ki je prav tak'o vplival na visoko streljane žoge, zlasti vratarjev. Ne glede na takšne razmere pa so domači igralci pokazali zelo veliko požrtvovalnost, priigrali so si kopico priložnosti za zadetek, vendar napadalci niso imeli spreče pri strelih. Nasprotnikovo mrežo so zatresli le enkrat, pa še to z bele točke. Poprečno ekipo Jedinstva iz Bihača, ki se še prav tako ni rešila skrbi glede izpada, so nekajkrat povsem nadigrali in stisnili pred njihova vrata. vendar Naradža, Omladič, Zirduman Kolenc in drugi niso m niso mogli premagati dobrega vratarja gostov. Zlasti Na-randža in Omladič sta imela zelo veliko zrelih priložnosti za zadetek, toda njuni streli so bili netočni, nekateri pa so končali v rokah gostu-jočega vratarja, ki se je nekajkrat nadvse izkazal. Sodnik Miloševič iz Rovinja se je tokrat prvič predstavil velenjskim gledalcem. Ssvojim počas-nim gibanjem po igrišču in sploh sojenjem je dokazal (vsaj tokrat), da ni najbolje pripravljen za vodenje tekem v drugi ligi. Največjo napako je storil dobrih deset minut pred koncem prvega polčasa, k,o je gostujuči brani-lec približno sedem metrov pred svojim golom od zadaj podrl Omladi-ča, vendar je sodnikova piščalka ostala nema. Igralci so dolgo protesti-rali. pričakovati je bilo, da bo sodnik potegnil kakšen karton, na srečo Velenjčanov je tudi v tem primeru pokazal svojo neodločnost. Seveda odločitve ni spremenil. V deseti rnmuti nadaljevanja pa je brez razmišljanja pokazal na najstrož-jo kazen. Tudi v tej minuti je bil v prodoru Omladič, spet ga je nasprot-nikov igralec oviral od zadaj in Omladić je padel. Ta prekršek oziro-ma Omladičev padec je sodnik ocenil za enajstmetrovko, čeprav še zdaleč ni bil tako očiten kot v 33. minuti. Kolenc je brez težav premagal vratar-ja in Rudar je povedel. Po vodstvu so Velenjčani še nekajkrat napdli zelo nevarno, vendar niti s treh, štirih metrov (Narandža) niso mogli spraviti žoge v mrežo. Počasi jim je začela pojenjati sapa zaradi velike borbenosti od vsega začetka. začeli so se umikati v obram-bo in slabih deset minut pred koncem so gostje nepričakovano izenačili. Moči in sreče za zmago ni bilo več in igralci Rudarja so se morali po veliki terenski premoči torej zadovoljiti le z eno točko. Če ocenimo tgro Cvetkoviča, Selim-bašiča, Jalušiča pa tudi Zirduma moramo reči, da so opravičili trenerje-vo zaupanje. Škoda je le, da vsaj v zadnjih petnajstih minutah trener ni dal prilike še komu s klopi. glede na to. da so bili nekateri igralci zaradi težkega igrišča že zelo utrujeni. V nedeljo gostuje Rudar v Zrenja-ninu. . (sv) Startali s točko »Spričo vseh okoliščin na tem sreča-nju smo z neodločenim izidom na go-stovanju v Kopru vsekakor zadovoljni, saj je točka v gosteh vselej ugoden re-zultat. Poleg tega so nas domačini pri-čakali z zelo ostro. čestokrat pregrobo igro.« je prvo srečanje spomladan-skega dela prvenstva v slovenski no-gometni ligi na kratko ocenil kapetan ekipe Šmartnega Bojan Prašnikar. Šmarčani so v Kopru igrali z domačini neodločeno 1:1 (1:0) in z 20 točkami ostajajo na 2. mestu prvenstvene le-stvice. Kakorkoli že. z ižkupičkom v uvodni spomladanski preizkušnji so vsekakor lahko zadovoljni, saj so igralci Kopra, ki jim zaradi položaja na lestvici pošteno gori pod nogami, se-veda želeli iztržiti kar največ. Prve re-snejše priložnosti na srečanju v Kopru so imeli nogometaši Smartnega. ven-dar pa jih niso znali izkoristiti in do-mačini so nato prevzeli pobudo. Re-zultat take igre je bil zadetek, ki so ga dosegli v 28. minuti. Sodnik Vugrinec iz Kamnika je nato spregledal šolski primer najstrožje kazni, ko so napa-dalca Šmartnega Kopušarja grobo zaustavili v kazenskem prostoru Ko-pra in zaradi nedovoljenega položaja razveljavil zadetek Prašnikarja, V drugem delu igre se je razmerje moči na igrišču nekoliko obrnilo. Igra se je večji del odvijala na polovici domačih. ki so s hitrimi protinapadi nekajkrat nevarno ogrozili vrata Šmartnega. Deset minut pred koncem tekmepaje Šmarčanom le uspelo rezultat izena-čiti. ko seje moćan strel Hrena odbil od rame enega domačih igralcev in obtt-čal v mreži. Za Šmartno so igrali Podgoršek. Nežmah, Bajec. Zalik (Bric). Pod-vratnik (Jelen). Frangeš. Zvir. Hren, Kopušar.^Prašnikar. Kotec (Golob). Ekipa Šmartnega bo v nedetjo igrala na domačem igrišču s Triglavom iz Kranja. srečanje pa se bo pričelo ob 15.30. »Naši privrženci po nekajmeseč-nem zimskem premoru gotovo že težko čakajo prvo spomladansko prvenstveno predstavo na domačih tleh, zato sejih bo ob igrišču v Šmartnem bržkone zbralo kar precejšnje število.« je o nedeljskem srečanju dejal Bojan Prašnikar. »Ra-čunamo na njihovo izdatno pomoč. ka-kršne smo bili deležni tudi v jesenskem dehi in upam. da jih bomo razveselili z novimi točkami.« J. K. Košarka Visok poraz Igralci šoštanjske Elektre so tudi v 15. kolu v Slovenski košarkarski ligi razočarali s svojo igro. Oosto-vali so v Slovenskih Konjicah in srečanje z domačim Cometom iz-gubili kar s 37 koši razlike. Rezul-tat srečanja je bil 107:72 (48:33). To je bil že deveti poraz šoštanj-čanov v letošnjem prvenstvu. V ig-ri Elektre se pozna, da nima pra-vega trenerja in da igralci verjetno ne trenirajo najbolje. Morali pa bodo na tekmah pokazati tudi večjo borbenost. Priložnost za to bodo imeli že v soboto, ko se bodo v telovadnici solidarnosti v Šošta-nju sestali s Fructalom iz Ajdo-vščine, ki je z dvema točkama se-veda krepko zadnji. Streljanje Tretje mesto mladinkam Na državnem prvenstvu v strelja-nju marnarodni program v NiSu so velenjske mladinke osvojile bronasto medaljo v streljanju v pi-štolo. Nastriljale so 897 krogov, za ekipo pa so nastopile: Mojca Močilnik 332, Darja Orlačnik 309 " in Saška Bola 256 krogov. Med posameznicami je Močilnikova za-sedla četrto mesto. Clani so nasto-pili v streljanju s pištolo in s 2193 krogi osvojili peto mesto. Pri Ve-lenjčanih se je najbolje izkazal Alojz Trstenjak s 560 krogi, Vinko Trinkaus 559, Hinko Bola 547. Pri mladinkah je bila v streljanju s pu-ško Darinka Orlačnik sedma. Na-streljala je 366 krogov. V Rdeči dvorani v Titovem Vele-nju bo popoldne zanimivo prijatelj-sko srečanje med rokometaši Sošta-nja in banjaluškim Borcem. Gostje todo nastopili v najmočnejši postavi z reprezentanti Elezovičem Štrbcem in Beričem. ki so igrali tudi na svetovnem prvenstvu v Zvezni repu-bliki Nemčiji. na kateremje Jugoslo-vanska reprezentanca osvojila srebr-no medeljao. Tekma se bo začela ob 16.30. 0 VESELIVLAK ZNOVAIZLET V _ MEDULIN i j u I 3. in4. aprila Zaradi velikega zantmanja za prvi tzlet z VESELIM VLAKOM v Medulin bo TTG Celje ponovil izlet v ta ldtltčni obmorski kraj 3. in 4. aprila. Prigram bo nespremenjen Vlak bo odpeljal tz Tttovega Velenja ob 6.20 z vmesnim postankom ob Smartnem ob Paki ob 6.25. Druge podrobnosti o tem izletu lahko dobite v uredništvu Našega časa v Titovem Vele-nju ali v TTG Celje. Cena izleta iz Titovega Velenja in Šmartnega ob Paki 1.670 din (s kuponom 1.470 din) KUPON ZAIZLET TTG, NAS CASIN ARENATURIST Prijavljam se za izlet v Medulin 3. in 4. aprila 1982 Ime in priimek ........................................................................................................ Naslov ........................................................................................................................ Kupon je vreden 200 din Prijave sprejemala uredništvo Našega časa, Foitova 10, Titovo Velenje in Turistična poslo-valnica TTG Celje. tel. 23-448. Tudi na cestah velenjske občine je Se vedno preveč prome-tnih nesreč, katerim botrujejo hitra, neprevidna, včasih tudi ju-naška vožnja voznikov. Za taksno vožnjo pa je še zlasti nevarno, ko dežuje in so ceste mokre ter s tem spolzke. Tudi prejšnji četrtek so se na mestnih cestah zgodile kar tri prometne nesreče, ki so se na srečo končale brez človeških žrtev, materialna škoda na vozilih pa je bila kar precejšnja. »Zanimiv« posnetek, ki bi moral biti v svarilo vsem, smo napravili na Ki-dričevi cesti ter na Cesti proti jezeru. Kot smo zvedeli je voznik avtomobila znamke BMW vozil v smeri od velenjske kinodvorane proti središču mesta. Odločil se je za prehitevanje avtobusa, cesta je bila spolzka, tudi hitrost Letni občni zbor fotokluba Slab odziv mentorjev verjetno prevelika in zaneslo ga je na pločnik, od tam v park (glej puščico), kjer je močno udaril v brezo, polomil nekaj grmičevja, kos mu je bila šele obcestna svetilka. Voznik stoenke (tretji posnetek) se verjetno ni prizkušal v slalomski vožnji med drevesi, ampak ga je ustavilo že prvo drevo. (vos) Člani foto kluba Velenje so imeti prejšnji teden letni občni zbtjr. na katerem so ocenili dose-danje delo ter sprejeli naloge, ki jih bodo uresničili v letošnjem letu. Ko so ocenjevali prehojeno pot od ustanovitve kluba pred tremi leti, so menili, da so začet-ki še kar vzpodbudni, čeprav ne tako kot bi si želeli in kot so načrtovali. Vendar pa so uspeli z razstavami, predvsem v galeriji Mesnica vzbuditi zanimanje med občani. Sedaj bo to začetno ustvarjalnost potrebno popestriti in razširiti. Ena od največjih težav je gotovo zagotovitev potrebnih sredstev, ki jih za uspešno delo potrebuje tak klub, sai iždelava dobrih fotografij, ki bi se lahko uvrstile na večje razstave zahteva obilo denarja. To pa marsikate-rega amaterja, ki mora globoko seči v svoj žep, odvrne od nadaljnjega dela. Druga, kljub dosedanjim naporom nepremagljiva težava je sodelovanje z mentorji foto krožkov na osnovnih šolah. Ceprav se ti ne morejo pohvaliti z zadovoljivim znanjem s področja fotografije pa vendar ne vidijo nujnost povezovanja in pridobivanja novih izkušenj, ki bi si jih Iahko pridobili v foto klubu. Zato je bil v prazno orga-niziran tudi sobotni seminar za mentorje, ki ga je ob pomoči Fo- to zveze Slovenije pripravil foto klub Velenje in na katerem je predaval priznani mednarodni mojster fotografije in profesor na šoli za oblikovanje Oskar Do-lenc. Seminarja se je udeležil le mentor s šole XIV. divizije, kar prav gotovo kaže tudi na to, da je mentorjem največkrat pomembno le, kako zagotoviti potrebne ure, ne pa kaj bodo učencem ob tem tudi nudili. Ceprav je delo mentorjev na šolah pogosto oteženo zaradi šte-vilnih objektivnih razlogov, pa bi morali odločneje spregovoriti tu- Kritično so ocenili sodelovanje z mentorji di o subjektivnih slabostih, saj je tako kot pri foto krožkih tudi pri številnih drugih izvenšolskih dejavnostih. Člani foto kluba so na svojem letnem občnem zboru ob tem menili, da bo potrebno poiskati drugačne poti sodelovanja med klubom in mentorji ter člani foto krožkov. Zato soimenovalipose-bno komisijo, ki bo v najkrajšem času pripravila program dela. Imenovali so tudi nekaj drugih komisij, ki bodo poskrbele za uspešnejše delo kluba in njegovo večjo uveljavitev v dolini in širše.