PORABSKI DEN STR. 3 OBNAVLA SE ŠTEVANOVSKA ŠAULA STR. 4 Monošter, 6. avgusta 6. avgusta sta dve krovni porabski organizaciji – Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem – sklicali skupno sejo njunih vodilnih teles, skupščine Državne samouprave in predsedstva Zveze, da bi razpravljali o zadevah, ki se nanašajo na celotno slovensko skupnost. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je navzoče seznanil s tem, da je varuh manjšinskih pravic dr. Ernő Kállai po večmesečnih usklajevanjih s predsedniki trinajstih državnih manjšinskih samouprav pripravil osnutek zakona o zastopstvu narodnih in etničnih manjšin v madžarskem parlamentu. Kakor piše v uvodu osnutka, največji dolg madžarske manjšinske politike je, da ji ni uspelo zagotoviti zastopstva manjšin v državnem zboru, kar jim zagotavlja leta 1993 sprejeti Zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin. Na to je tudi Ustavno sodišče večkrat opozorilo madžarski parlament. Po mnenju manjšinskega ombudsmana mora zakon zadoščati naslednjim kriterijem: vsem trinajstim manjšinam mora zagotoviti realno možnost, da pridejo do mandata; manjšinske poslance lahko volijo le volilci, pripadniki manjšinskih skupnosti, ki jim zakon zagotavlja določene ugodnosti; manjšinski poslanci morajo imeti v parlamentu enake pravice kot ostali poslanci, z omejitvijo, da se lahko pridružijo le t. i. manjšinskemu poslanskemu klubu. Prvo vprašanje je, kdo naj bi volil manjšinske poslance? Po sedanjem osnutku bi jih volili le pripadniki ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. avgusta 2008 • Leto XVIII, št. 33 Skupna seja dveh krovnih organizacij manjšin, ki imajo volilno pravi tem vplivali na izid volitev. Podob nost. Kriteriji za sprejem v volilni co. Osnutek izrecno nasprotuje no kot na lokalnih manjšinskih register morajo biti objektivni in temu, da bi se manjšinskih volitev volitvah, bi se morali manjšinski prej določeni. udeležili tudi večinski volilci, ki bi volivci vpisati v manjšinski volilni Kdo lahko kandidira? Na manj – zaradi svoje številčne premoči register, ki bi ga kontrolirala komi šinskih volitvah lahko postavijo – lahko preglasovali manjšince in s sija, ki jo sestavi manjšinska skup svoje liste le manjšinske strukture, se pravi, manjšinske organizacije ali manjšinske stranke. Kandidat pride na listo s podporo deset od stotkov, oz. najmanj 500 volilcev, ki so registrirani v manjšinskem volilnem registru. Na volitvah bi se vsa država štela kot eno volilno okrožje. Manjšinski volivci ne bi imeli dvojne volilne pravice, ob izvolitvi individualne ga kandidata lastnega volilnega okrožja bi se moral manjšinski vo livec odločiti med manjšinsko listo ali listo ostalih strank. Po mnenju Predsednika kro vnih organizacij, varuha človekovih pravic s tem ne Jože Hirnök (z leve ) in Martin Ropoš bi kršili pravice volivcev do izra- žanja svojih političnih prepričanj, kajti le-ta lahko pride do izraza pri odločitvi za individualnega poslanca. Mandat z manjšinske liste bi se v osnovi pridobil pod enakimi pogoji kot z ostalih strankarskih list, le da manjšinski listi ni potrebno doseči 5-odstotnega volilnega praga. Če manjšine na tak način ne bi prišle do mandata, bi se upošteval t. i. ugodnostni mandat manjšin, za katerega potrebuje manjšina najmanj 1000 veljavnih glasov. Predsednik Ropoš je izpostavil, da je to le osnutek, usklajevanje s strankami se bo začelo jeseni. Če bi bil – za kar v sedanji politični situaciji ni veliko upanja – zakon o zastopstvu narodnih in etničnih manjšin v madžarskem parlamentu sprejet, bi lahko manjšine na naslednjih državnozborskih volitvah (leta 2010) prišle do svojih poslancev. Za maloštevilčne manjšine, kot smo tudi Slovenci, bo to precejšnji izziv in odgovornost cele skupnosti, vseh manjšinskih organizacij, ne le Državne slovenske samouprave, je poudaril predsednik Ropoš, ki je navzoče seznanil tudi s tem, da bo po načrtih vlade verjetno ukinjen sedanji Javni sklad za narodne in etnične manjšine in se bo ustanovila manjšinska fundacija/kisebbségi alap, kjer naj bi bila koncentrirana sredstva raznih ministrstev, inštitucij, namenjena manjšinam. Normativna sredstva (šole, vrtci itd.) se ne bodo prenesla v omenjeno fundacijo. Vlada naj bi se o tem odločila jeseni. Torej tudi nam, manjšincem se obeta zanimiva in razgibana jesen. Marijana Sukič 2 Filmski občutek za poezijo in veter ISKRENO OGLEDALO PREKMURSKIH KRAJEV Feri Lainšček in Dušan Šarotar Branko Šömen in pisatelj, ki piše celo romane v narečju, in profesor Jože Ftičar. Naj se vrnem k Občutku za veter. Upam si zatrditi, da je režiserki Maji Weiss uspelo ujeti pravi občutek za veter ali rečeno drugače, z njenimi besedami: »Zaželela sem si narediti film o tej poeziji in vse se je idealno končalo.« Knjiga Občutek za veter Ferija Lainščka in Dušana Šarotarja s fotografijami Jožeta Suhadolnika ter oblikovalcev Mihe Groblerja in Mateja Korena je pri založbi Franc-Franc izšla leta 2004 in je razprodana. Kajetan Kovič je v spremni besedi napisal: »Ta veter je navsezadnje in morebiti zares edino v nas. Naše želje ga zbujajo, naša hrepenenja ga vabijo, naša mala veselja slavi in je obliž za naše neizbežne rane. O njem, kot o vsem, je mogoče napisati obsežne romane, zgoščene povesti, ali nežne in krhke pesmi, kot jih srečujemo v tejpot, a se hkrati z nekaj domotožja ozirata nazaj.« Leta 2007 sta se v projekt vključila kipar Tomaž Kolarič in režiserka Maja Weiss. Kipar je pripravil idejno zasnovo in izdelal prototip Panonskega ušesa, objekta – prisluškovalca vetru. Kako naj bi v Čepincih naprava, ko bo v naslednjih letih postavljena, delovala, smo videli v dokumentarcu. Poenostavljeno: lovila bo veter in njegove zvoke posredovala v internetno medmrežje, da ga bodo, panonski, gorički veter, lahko slišali na vseh koncih sveta. V dokumentarcu smo videli marsikaj: od kramarskega sejma do kuhanja bograča; Na valovih Mure poslušali, kako dela obeh avtorjev berejo naključni bralci; skozi šolsko uro Francija Justa spoznamo literarno bero Ferija Lainščka, ki se približuje najplodovitejšemu prekmurskemu pisatelju Mišku Kranjcu, in Dušana Šarotarja; spoznavali ravninski in gorički del Prekmurja, poslušali cigansko in prekmursko glasbo, le začetek in konec sta nas ponesla v nek oddaljen, neopredeljen stepski svet... Zato film ni niti turistična razglednica niti socialna slika, temveč poetično umetniško delo, verodostojno in iskreno ogledalo prekmurskih krajev, je prepričan Feri Lainšček. Kakor od klasične knjige odstopa Občutek za veter že s tem, da je priložena zgoščenka, na kateri je pesmi Ferija Lainščka, ki jih je uglasbil Marko Grobler, zapela pa Moira, da jih dopolnjujejo odlične fotografije Jožeta Suhadolnika (kamera: Bojan Kastelic), tako še bolj od klasičnega dokumentarca odstopa filmska upodobitev Maje Weiss. Dokumentarec, ki je nastal v produkciji Bela film in koprodukciji s TV Slovenija, so najprej prikazali v Beltincih, v popolnoma napolnjeni dvorani tamkajšnjega kina v torek, 19. avgusta, pa bo na sporedu Televizije Slovenija. Zatorej: kot imata Feri Lain-šček občutek za veter, tako je čutenje za poezijo v vizuelni podobi izpričala režiserka Maja Weiss. Vsekakor želim Občutek za veter videti še enkrat, da si utrdim celostno vsebino dokumentarca, njegovo sporočilo in sporočilnost. Prav zanimivo bi bilo prebrati, kako bodo Občutek za veter dojeli drugod po Sloveniji in morda v sosednjih državah, kjer živijo Slovenci, seveda tudi v Monoštru. Ernest Ružič Fotografiji: Denis Cizar Priznam, če bi moral takoj naslednji dan po ogledu pisati o dokumentarnem filmu, ki ga je Maja Weiss posnela po literarni predlogi, knjigi Ferija Lainščka in Dušana Šarotarja s privlačnim naslovom Občutek za veter, bi imel resne težave, kako opisati slikovno in zvočno upodobitev znanekaterih ocenah najboljšem, če to ne, pa enem najboljših romanov Miška Kranjca, čigar 100-letnico bomo v Prekmurju in Sloveniji počastili letos jeseni oziroma z nekaterimi prireditvami že v septembru. Nadaljevanka, ki jo je režiral pokojni France Štiglic, je dokaj veren odsev literarnega čilne poezije in kratke, zgoščene proze dveh slovenskih avtorjev, ki sta mi tudi osebno blizu oziroma s katerima se družim kot njun literarni kolega. Zdaj je že minilo toliko časa, da so vtisi vsaj nekoliko strnjeni, poklepetal sem z avtorjema, po premieri pa z nekaterimi gledalci, tako da je »moja« podoba vizualiziranih tekstov nekoliko trdnejša, a še zmeraj ne dovolj prečiščena. Še manj dokončna. Problem nastane tedaj, ko dobro poznamo literarno delo in gledamo njegov prenos v drugačen medij. Zdaj na TV Slovenija ponavljajo nadaljevanko Strici so mi povedali, posneto po istoimenskem, po dela, vendar je vprašanje, ali je dosegla raven romana. Še manj istoimenski film, kjer se je moral režiser poslužiti strnjevanja dogodkov, da je dobil primerno dolžino. Nekaj pa se mi ob nadaljevanki zdaj, ko jo gledam drugič, vseeno zdi drugače kot pred desetletji: manj sem kritičen do govorjenja izjemnih igralk in igralcev, ki so se morali navaditi prekmurske govorice. Enim je to uspelo bolj, drugim manj, toda ob vnovičnem gledanju se mi ne zdi tako katastrofalna prekmurščina, kot ob prvem predvajanju nadaljevanke. Sicer pa sta za izreko skrbela dva dobra poznavalca narečja, književnik Porabje, 14. avgusta 2008 3 10 lejt je star Slovenski kulturni in informativni center v Monoštri PORABSKI DEN Slovenska zveza je pred sedemnajstimi lejti najšla vö Porabske dneve, tistoga časa za najvekši svetek Porabski Slovencov na Vogrskom. Tradicionalni Porabski dnevi so od tistoga mau bili furt na konci majuša ali na začetki juniuša. Sprvoga so tau fejs ijrašnji dnevi bili, ka so té eške drüge slovenske organizacije nej bile, etak se je v Porabji bola na rejdko godilo kaj. Eške bola na rejdko so bili slovenski programi. Na leto gnauk velki svetek s slovenskimi programi je fejst vlejklo lüstvo s cejloga Porabja pa dalečni krajov tü. Zatau je melo razmenje meti Porabske dneve za dva dni. S tejm, ka je gratalo dosta slovenski organizacij, je dosta slovenski programov vseposedik, od najmenše porabske vesi do Budimpešte. Na Slovenskoj zvezi tau poštöjvamo, se tomi veselimo pa se prilagodimo. Povejmo, zatau mo letos v ednom dnevi držali dva svetka, svetili Porabski den pa tau, ka je Slovenski kulturni pa informativni center deset lejt star, steri je 18. novembra 1998 aupro svoja vrata v Varaši. Gda pa gdé bau? Porabski den pa 10-letnico Slovenskoga centra mo svetili v soboto, 13. septembra 2008. Za kraj etak ranč ne more biti pitanje, ka je Monošter. Kakšne programe smo pripravili? Od 9.00 do 12.30 vöre do mlašeči programi za šaularske mlajše. Gorejnjasenička šaula, števanovska šaula pa slovenski mlajši z gimnazije so pozvani na razne programe. Planiramo slovensko gledališko igro za vse mlajše v konferenčni dvorani, gda ta dva priznana igralca zvöjn špilanja svoje igre probala aktivirati mlajše v slovenskoj rejči pa popejvanje slovenske pesmi. Potistim si pa mlajši leko sami vöodabarejo, ka škejo delati. Leko do si redli iz sadja šalato, pekli medene figice, redli lanceke pa prstanke, za gibanje do meli ritmiko, futbal, ringišpil pa gora napinjano špilo (légvár). Leko si poglednejo, kak se dela langoš na Goričkom, na konci ga pa vsi kauštajo. Leko si küpijo sladoled tü. Na konci je pogostimo s sladkarijami tü na rojstni den Slovenskoga kulturnoga centra. Pred očami držimo, ka do se programi vodili v slovenskoj rejči s pomočtjauv domanji slovenski lidaj pa mentorov iz Prekmurja. Od 14. 00 vöre nota damo zvoziti male mlajše s kombijem s pomočtjauv domanji vzgojiteljic, če tau želijo, stariše s svojimi mlajši vred. V Porabji je šest vrtcov, vsi leko pridejo na red, če stariške tü tak želijo. Večer do 18.00 vöre leko na red pride vse šest vrtcov. Vekši mlajši si leko gora sedejo na ringišpil, do se špilali na gora napinjani špili (légvár) pa do si leko vö dali farbati svoje obraze. Njij tü čakamo s sladkarijami. V 14.00 vöri se začnejo programi za odrasle. Lajnsko leto smo nej meli sveto mešo nej na Porabskom dnevi pa nej na Državnom srečanji, zatau si letos želimo slovensko mešo v varaškoj cerkvi. Sveto mešo do slöjžili gospuad Lojze Kozar iz Odranec v Prekmurji. Njim do na pomauč domanji gospaud Feri Merkli, gospaud Dejan Horvat iz Markovec pa vogrski pop domanje cerkvi Ferenc Rimfel. Slovensko liturgijo de popejvo Mejšani pevski zbor Avgust Pavel ZSM z Gorejnjoga Senika. Po tejm nas čaka gledališče s kulturnim programom, s hrvaškimi plesi pa muziko, porabskimi pesmimi na harmoniki pa porabsko slovensko rečtjauv. Med pozdravnim goučom se podeli priznanje „Za Porabje” z nagrado, stero je ustvaurila Slovenska zveza. Pogostitev vse gostov mo meli v 17.00 vöri v velkom šatori pred Slovenskom daumi. Zadvečerek nas eške v dobro volo spravi pihalna godba (fúvós zenekar) iz Ljubljane pa nas preseneti (meglep) Slovenski kulturni in informativni center na 10. rojstni den. Za odavanje damo pripraviti langoš pa sladoled. Od 19.00 vöre de ples, igro de Duo Marjan pa Tadeja iz Prekmurja. Vmes de piknik pa v desetoj vöri ognjemet (tűzijáték). Kak damo na znanje lidam té program? V Porabji mo posaba prosili vodja kulturni skupin pa Drüštva penzionistov, naj zovejo svoje lidi, dvej šauli v Števanovci pa na Gorejnjom Seniki pa prejk mlajšov njine držine. Gospaud Feri Merkli nam vöoznanijo po cerkvaj. Vse župani, predsedniki slovenski samouprav pa drüštev, slovenske lerence, vzgojiteljice, predsedstvo Zveze, delavci Slovenskoga dauma posaba dobijo pozvanje. V Budimpešti predsednica Slovenskoga drüštva Irena Pavlič, v Somboteli predsednica Slovenske samouprave Marija Kozar, v Mosonmagyaróvári pa predsednik samouprave Laci Brašič do zaprošeni zvati lidi. Na znanje damo za vsakšoga prejk novin, radiona pa plakatov po vasaj. Kak se leko pride iz Porabja? Iz vsakše vesi v Porabji se pri cajti dá pridti z rednim avtobusom na 14.00 vöro v varaško cerkev. Za senički pevski zbor mo meli zapovedano bus. Nazaj domau mo meli zapovedano posaba dva avtobusa, od Varaša do Verice-Ritkarovec pa do Gorejnjoga Senika. Slovensko drüštvo v Budimpešti je tü prosilo Slovensko zvezo plačati pautne ceringe avtobusa, za Mosonmagyaróvár pa tak vsakšo leto Zveza plača bus. Za informacijo eške: Pogostitev smo zavöjpali na restavracijo Lipa, piknik pa na Drüštvo Janez Urbas iz Selnice ob Dravi. Pri pogostitvi Zveza poskrbi za djesti, za piti pa zvöjn nastopajočih pa pozvani gostov, vsakši sam mora. Na Slovenskoj zvezi mo veseli, če vseveč lüstva leko pride pa se vküper veseli. Baug plati, ka ste prešteli. Zatau pa poseba se zavalim, če te glas toga dneva vi sami tü kaulek davali. Klara Fodor sekretarka ZSM Letošnji gost radgonskega sejma bo Madžarska Pomurski sejem je 6. avgusta organiziral tiskovno konferenco o radgonskem Kmetijsko-živilskem sejmu, ki bo od 23. do 29. avgusta. Na Generalnem konzulatu RS v Monoštru je zbrane novinarje in goste pozdravil generalni konzul mag. Drago Šiftar, ki je poudaril, da je kulturno sodelovanje med državama zelo razvito, toda gospodarsko sodelovanje temu ne sledi. Generalni konzulat si je zadal za nalogo pomagati pri gospodarskem povezovanju, zato je posebej vesel, da se tiskovna konferenca odvija pri njih. Direktor Pomurskega sejma Karel Erjavec je najprej podal nekaj splošnih podatkov o tem najpomembnejšem kmetijsko-živilskem sejmu v tem delu Evrope, ki bo na 65.300 kvadratnih metrih površin predstavil kmetijsko mehanizacijo in opremo, prehrambene izdelke, vino in druge pijače, opremo za gostinstvo in živilskopredelovalno industrijo, semena, sredstva za rejo živali in rastlin ter obrtne izdelke. Na stičišču Slovenije z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko jih bo ponujalo 1665 razstavljavcev iz 31 držav. Državi gostji bosta Madžarska in Hrvaška. Razstave goveje živine, prašičev, drobnice, avtohtonih in tradicionalnih pasem konj bodo predstavile dosežke rejcev iz Slovenije ter govedorejcev in prašičerejcev iz Avstrije. Vzročni nasad bo prikazal gospodarsko najzanimivejše poljščine ter sadjarstvo in trte v Sloveniji. Strokovno in poslovno publiko vabijo na sejem številna strokovna in poslovna srečanja. Obilica izobraževalnega, družabnega, kulinaričnega in zabavnega dogajanja pa je namenjena najširšemu krogu obiskovalcev. V počastitev svetovnega leta krompirja bo velika razstava predstavila preko 140 sort krompirja. V soboto, 23. avgusta, bo sejem odprl predsednik RS dr. Danilo Türk, otvoritvi bo prisostvoval tudi József Gráf, minister za kmetijstvo Madžarske, ves dan pa bo pestro dogajanje tudi na madžarski nacionalni stojnici. V ponedeljek, 25. avgusta, bodo podeljena priznanja z mednarodnih ocenjevanj mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod ter kmetijske mehanizacije. V torek, 26. avgusta, bo svečana podelitev priznanj odprtega državnega ocenjevanja vina Vino Slovenija Gornja Radgona, na katerem je uspešno sodeloval tudi pridelovalec iz Madžarske. Madžarska kot dežela gostja bo nastopila v organizaciji Agrármarketing Centruma. Na 96 m2 veliki nacionalni stojnici bo svoje proizvode razstavljalo 9 živilskih proizvajalcev, Društvo zalske vinske ceste ter Trgovinska in industrijska zbornica Železne županije. Porabje, 14. avgusta 2008 4 Obnavla se števanovska šaula Predlani se je gorejnjeseniška šaula obnavlala, letos augustuša pa so števanovsko šaulo začnili obnavlati. Na začetki so staro strejo dola menili zato, ka je v telovadno sobo voda notra tekla, gda je vekši dež biu. Dapa kak vejm, nede se samo streja obnavlala, liki drugo tö. Ka vse, pa odkec je na tau pejnez, sam spitavo Sándora Fodora, žüpana iz Števanovec. Agica Holec, ravnateljica šaule, de pa od tauga gučala, gde do se dočas mlajši včili, dočas se šaula ne obnovi. • Šanji, odkec ste sprajli pejnaze za obnavljanje? »Od vogrskoga Ministrstva za šolstvo smo dobili 30 milijonov forintov za obnavlanje šaule.« • Ka vse se leko obnovi iz tej pejnez? »Najbola važno je bilau strejo dolameniti, zato ka edan tau streje je že več kak stau lejt stari, pa se je ta streja vsigdar notrazmočala. Dapa nej samo te tau, liki cejla streja se dolameni, pa nauve črpnjé se skladejo gora. Med dvöma zidinama je eden tau z ravno strejov (lapostető) pokrit, tam se ešče plafon tö vömeni, zato ka se je vsigdar notramočo, pa od tauga je lejs sprno. Cejla šaula se znauve vöspuca, pa se vöpofarba. Zvün tauga se ešče okna, dvera, strejšnice vömenijo. V razredaj umivalniki baudejo, v zbornici (tanári szoba) pa edna mala künja. Cejli pod se vömeni, pa nauve plošče do vsepovsedik. Dobro bi bilau, če bi se ešče centralna (központi fűtés) obnovila, dapa žau, na tau več nega pejnez.« • Gda se je začnilo pa gda se konča obnavljanje? »Delo se je zdaj, 1. augustuša začnilo pa 31. decembra vse mora gotovo biti. Mi smo šaulo vöspakivali pa smo go 30. juliuša prejkdali firmi Fix Varró. Sploj se veselimo tauma, ka se je delo začnilo, vüpamo, ka do konca decembra zgotauvijo, pa januara do se mlajši že v obnauvlenoj šauli leko včili.« • Meli te lejpo, obnauvleno šaulo, dapa mlajšov malo. »Mlajšov je že več lejt kauli trideset. Pa kak vögleda, tau tak ostane tadala tö. V tejm mamo vüpanje, ka je več družin prišlo, šteri so tü küpli kučo, pa tak vögleda, ka do mlajši v našo šaulo ojd li. Etak te par mlajšov več baude, kak zdaj.« • Agica, kak do mlajši septembra začnili pouk, če z obnavlanjom šaule samo konca decembra zgotau vijo? »Dočas, ka šaulo obnavlajo, do se mlajši v dvaujaj slüžbeni stanovanjaj (szolgálati lakás) včili, sterivi sta tam pri kulturnom daumi. Že smo vse notraspakivali, ka de nam trbelo. V dvorani kulturnega dauma mo pa telovadbo meli. Etašoga reda je dobro, ka nas je malo, če ovak ranč nej.« • Kak do v stanovanji mesto meli? »V dvej stanovanji je vsevküper pet sob pa ešče künja, tak ka do meli mesto, vejpa samo 27 mlajšov mamo. Sploj pa zato, ka se več klasov vküper vči (kombinirani pouk). Etak mo te pet sku-pin meli. Meli mo taše vöre tö, gde do se trgé klasi včili nagnauk. Tak ka mo meli mesto.« • Kak leko tri razrede nagnauk vči? »Edni se naglas včijo, druga dva razreda pa potiuma. Vejpa mamo taši razred, gde se samo eden pojbič vči. Do tejga mau smo se tö tak včili.« • Mate kakše spremembe od tauga leta? »Vse ostane tak, kak je bilau. Zdaj de telko žmetnejše, ka zdaj mo že dva taša razreda meli, šteri do se dvojezično včili. Leko, ka ešče dja mo tö mogla včiti, dapa tau je ešče nej gvüšno. Zato, ka samouprava 130 vör plača, več nej. Zato pa te tak moramo vküppostaviti urnik (órarend).« • Mlajši že znajo, ka gde do se včili? »Vejo, ka gda smo šaulo končali, te smo njim že tau ta prajli, gde mo se septembra včili. Dja sam tak vpamet vzela, ka so se tauma veseli li. Tak mislim, ka te čas brž taodide, pa januara mo se že v nauvi šauli leko včili.« Karel Holec Porabje, 14. avgusta 2008 5 Od maloga Triglava v Andovcaj do Magašni na Kak leko pridemo od maloga Triglava k Magašni na Janezov brejg? Bola brž, kak bi mislili. Na Janezov brejg sam se pelo, tam sam se stavo pri edni kuči, ranč pri Magašini. Te sam ešče tau nej znau, samo sledkar. Kak pa te sé pride mali Triglav, bi leko pitali, dapa nej vam trbej, zato ka Magašni Pišta vam tau tapovejo. Magašni Pištak so ranč vanej na dvaura kosili, pa so vö na paut gledali, ranč tak kak tisti maček, šteri je notra v košari ležo. • Baug daj, ne vejm, če sam v dobro mesto prišo, dapa tak vejm, ka pri taum rami je nekak iz Andovec bijo. »V dobro mesto si prišo, zato ka so moje mati bili z Andovec.« • Od štere kuče? »Tam kak je zvaun, tam se trbej na pravo pelati. Paulak kak so Vrnji, tam je bila ona doma.« • Ne vejte, kak se je kuča zvala? »Jaj, zdaj mi brž ne pride napamet. Kak vragi so se zvali? Pul... pul.., Pulkini so bili. Moje mati se je pa zvala Ana Orban.« • Tau ranč ne dam valati! »Zaka nej? Pa zdaj ti pravim, ka se na tejm tak čüdivaš?« • Zato, ka našo društvo je ranč tau kučo dojküpilo. »Eške stoji?« • Pa vejte, če bi nej stala, te bi go nej mogli dojküpti. »V tejm prav maš.« • Gda ste bili vi tam oslejdnjin? »Tau je že davnik bilau, vejn te, gda sam ešče v šaulo odo. Tistoga reda sam dosta odo tam. Dostakrat sam eške Gorejnjom Seniki tam spau pa vse. Bilau ka eden keden sam tam biu. Bilau tak, ka sam z materdjo v nedelo zazrankoma ta üšo, zadvečerek pa nazaj.« • Kak ste šli? »Pa kak, pejški, tü ta, prejk po gauški. Duga paut je bila. Gda smo taprišli, je že skur podnek bilau. Obed sva oprajla pa sva pomalek že pa domau šla.« • Gda pridete v Andovce poglednit kučo? »Dostakrat sam si že zmišlavo, ka mo üšo pa poglednam, če so nej kakši Vaugri v njej. Dapa pejški je daleč gé, zdaj so že noge nej taše, kak so bile.« • V Porabji ste nej šteli od maloga Triglava? »Kaj bi pa nej što, ešče kejp sam vido.« • Te kamen je tam pri kuči gorpostavlani na lejpom mesti, dapa vi ste tö v lejpom mesti tü na Janezovom brejgi. »Tü je dobro, zato ka je tiuča. Dostakrat je tak, ka eden keden taodide, ka eden drugoga ne vidiš. Tak pomalek sva ta z ženauv. Zdaj je že dobro, ka nej trbej telko delati kak gnauk svejta. Že nejmamo nej mare pa nej svinje.« • Tam ozajerk sam vido niše somare pa koze, tisti so vaši? »Nejso moji, samo je ge polagam. Eden spoznanec je ma tü iz Mosonmagyaróvára. Tak dosta dela zato nega z njimi, travo pokosim pa njim taličim, telko je vse. Tam ozajerk se štala zida na zimau, pa te do že ta notrazaprejti.« • Zavolé dosta zemle mate, zaka so te notrazaprejti? »Zato, ka bi koze vse dolapogele, ka bi dosegle, samo travo nej. Vrajža edna stvar je tau.« • Vi ste prvin meli krave? »Meli smo tak po štiri vsigdar, pa ešče svinje tö. Zdaj že deset lejt, ka smo vse pistili. Nej se je splačalo. Ka bi se pa te mantrali. Dočas ka sam mogo, sam tak delo. Doma sam delo, pa te sam ešče po Vogrskom odo na njive delat tak poleti pa djeseni. Te čas sam telko mogo prislüžiti, ka v zimi smo s tauga leko živeli. Če ovak nej šlau, te sam v lejs üšo pa sam drva audo. Tak smo te nikak vözdržali do sprtulejti. Zdaj že ne odavam, zato ka se ne splača. Če vödam zožagati pa zvoziti, skurok mi nika ne ostane. Zdaj že samo telko sejkamo, ka za drva na zimau.« • Kelko zemle mate? »Že samo te ograd kauli kuče. Tü mamo eden mali ogračenek za paradajs, za aubrike pa za tašo. Drugo sam vse prejkdau zadrugi (szövetkezet).« • Gda je zadruga razpadla, te ste kaj nazaj dobili? »Nika sam nej nazaj vzeu. Mena dojda tau, ka mam, mena več nej trbej. Vidiš, te lugaš, kelko grauzge visi. Tau dolapoberem, v bečko dejem, pa te mo leko malo trinknivo. V krčmej sam že vejn tak edno leto nej biu. Dalač je tö pa penez tö nega natau. Tak ka zvekšoga sam bola doma, pa po malek kaj taškrabam kauli kuče. Tü sedim pod lugašom pa gledam, če kakšne mlade dejo. Gda mi tau više pride, te pa kosim. Ta trava me že v grob spravi. Tü na dvorišči že šestič kosim, zato ka tak fejst raste. Dapa grbanji ne rastejo, zaman je tak fejst čakamo.« • Gda rastejo grbanji, te je na odajo berete? »Nej, mi je ne odavamo, ka naberemo, tau vse za svoj tau ostane.« • S kelko pejnez vi živete? »Ge mam tridvajsti, žena pa dvajsti gezero. Če čeke (položnice) goradamo skurok nika ne ostane. Dapa ka boš delo. Telko maš, tau ti mora dojdti. Nam že dosta tak nej trbej, zato ka smo že stari. Sedemdesetpet lejt je tak taodišlo, ka sam ranč v pa-met nej vzejo. Človek drugo nej delo, samo delo pa delo, pa te gnauk samo vpamet vzemeš, ka si že stari grato. Vrejdno se te mantrati v cejlom življenji?!« Karel Holec Porabje, 14. avgusta 2008 6 »Eške dosta kaj znamo« Kamnoseštvo V cejlom Prekmurji najdemo dosta kamnosekov (kőfaragó). Dosta je družin, štere so se s tem začale precej kesno spravlati. Je pa ena družina v Murski Soboti, štera je po toj obrti fejst dobro znana, pa štera tou tradicijo fejst uspešno dale pela že duga lejta. Tou so Korošcovi iz Sobote. Gda se šetate po prejkmurskij cintoraj, leko večkrat vidite ger spodi podpis: Korošec. Gospod Jože Korošec pravi, ka se vsakši umetnik (művész) podpiše na svojo umetnino (műalkotás) in tüdi vsakši lejpi križ je umetnina. Nosilec obrti je zdaj Jožetov sin Oliver. Ges sam si največ zgučavala z gospodom Jožetom, zato ka mi je največ znau povedati o družinskoj zgodovini. Z vsem je začno Jožetov oča, šteri je z okolice Radenec biu, pa se je kamnoseštva navčo v Maribori. Gda je šoulo končo, je šou v vojsko in po vojski prišo v Soboto okouli leta 1920. V tistom časi po 1. svetovni bojni je začno v Soboti delati eške eden znani kamnosek, Močnik. Za toga bi vi v Porabji mogli tüdi dobro znati, ka je meu prve delavnice v Monoštri. Biu je pa iz Zagreba. Po 1. svetovni bojni in te gda je nouva meja prišla, je Močnik delavnice v Monoštri oudo, mesto je pa doubo v Soboti pri katoliški cerkvi, gde je gnesden Davčna uprava. Kesnej se je pa preselo ta, gde stoji gnes Hotel Diana. Jožetov oča se je pri njem 1920. leta zaposlo in tam delo do smrti. Med 2. svetovnov bojnov je prišlo do nacionalizacije in kamnoseštvo je državno (állami) gratalo. Jože pa se je začno šolati leta 1948, najprlej v Soboti kak inaš, pri 17 lejtaj pa je šou v obrtno šoulo in jo v dvej lejtaj končo tü. Dopodneva je delo, zadvečera pa v šoulo odo. Gda je končo obrtno šoulo, je odišo v Ljubljano in pravi, ka je tam trno dosta vido, pa se trno dosta navčo. Ta je šou leta 1952, gda so najbole delali velke spomenike pa stavbno kamnoseštvo. Te je pa prišo čas za vojsko. Gda je odslüžo, je šou nazaj v Ljubljano, v Mojstrsko šoulo. Šoulo je seveda napravo in se kak vönavčeni mešter v Soboto vrno kak šef vsem, tüdi svojomi oči. Doma je obrt začno komaj leta 1964, na dvorišči in v maloj drvarni ci. Ne morem vörvati. Gnesden kamnoseštvo Korošec zavzeme skoron cejlo Čopovo ulico v Soboti, tou je tista ulica za sobočkim cintorom. Leta 1991 se je gospod Jože upokojiu in obrt je prevzeu njegov sin Oliver. Tüdi Oliver je šolani kamnosek. Končo je kamnoseško šoulo v Ljubljani, vajeniško in gradbeno šoulo, napravo mojstrski izpit,… največ pa pravi, ka se je doma navčo. Tudi Oliverov sin, potencialni naslednik, odi zdaj v gradbeno šolo, tak ka kamnoseštvo Korošec ma eške dugo prihodnost. Delavnica je gnes rejsan ogromna (hatalmas), te gda je Jože začno, pa je tou bilou samo dvorišče pa mala drvarnica. Je pa kamnoseštvo takšno delo, ka se več ali menje vse venej leko dela. Zdaj majo nouvo delavnico pa mašine. Oliver pravi, ka so prlej ranč nej meli mesta za širitev, zdaj so küpili eške eno parcelo poleg. Seliti so se pa nej škeli. Pa znate, zakoj? Zatou ka so včasi za cintorom. Orodja so gnes razporejena po delovnij fazaj: izris, razrez, brušenje in montaža. Gospod Jože pa vse ka eške dela, dela ročno. Pravi, ka je šou v Ljubljano zatou, ka se neka navči. On je pravi rokodelec, zatou se strinjam z njim, gda pravi, ka se je gnesden ta obrt »razmahnila in razvrednotila«. Gnesden si vsakši leko šker nabavi. Včasi se je vse brüsilo s starimi brüsi, gnes se vse dela z diamanti, žaga in brüsi. Tüdi nabava materiala je nikda bila problem. Največ so vozili iz Bosne, liki nejso smeli pelati, kelko bi oni škeli, pa ka sploj nemo gučala o tom, kak je bilou žmetno té kamen z vagonov pakivati, ka eške nej dvigal bilou. Gnesden uvažajo iz Italije, kamen je pa s cejloga sveta: Indije, Afrike, Južne Amerike, Kitajske, Skandinavije… Italijani so najvekši predelovalci kamna. Majo velke firme, štere majo v lasti kamnolome (kőfejtő) po celjom svejti. Skoron vsakši keden pride k Korošci šleper z velkimi kamnitimi blokami. »Gnesden je vse na čas in vsakši naš izdelek je unikat,« pravi Jože. Nega časa za ročno delo, zato ka je te cena tüdi višiša, pa eške dosta časa vzeme Oni delajo vse: nagrobnike, spomenike, kamnite vaze, okenske police, stopnice in tlake (bole malo), največ nagrobne spomenike in vse ka sodi kcoj. Korošec je priznano ime v Prekmurji, šteroga najdemo na dosta križaj. Gospod Jože pravi, ka se skouz podpiše. Podpis kamnoseka je tüdi garancija za kvalitetno delo. Če delo ne bi bilou kvalitetno, se ne bi podpiso. Moram Vam pa povedati, ka je gospod Korošec edini in najstarejši v Prekmurji, šteri dobro obvlada ročno delo in je tüdi pravi rokodelec té sakme. Jasmina Papić (podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota) Turnir v malom nogometi v Sakalovcaj Športno društvo Sakalovci je 26. julija organiziralo turnir v malom nogometi. Povabljeni so bile štiri ekipe iz Porabja, Gorenji Senik, Andovci, dvej domanje ekipe, pa edna ekipa iz Poznanovec. Žau, Gornji Senik je nej prišo, iz Poznanovec pa so prišli samo štirge nogometaši, oni tö samo kasnej. Tekme so se v dvanajstoj vöri začnile s tekmo Andovci-Sakalovci l. Vrejme je lejpo bilau, vejn ešče bola, kak bi trbelo, zato so pa nogometaši redno švicali. Med ekipami je nej bila velka razlika, tak ka pri vsakši tekmi se je kakoli melo zgoditi. Zato je pa vsakša ekipa zmagala, pa vödobila tö. Organizatori so se brigali za tau tö, nej ka bi nogometaši lačni ostali. Eden velki koteu bograča so sküjali, pa nej samo za ekipe, liki za vse, šteri so tam bili. Zadvečerek je že puno lidi bilau kauli igrišča, šteri so čakali, naj se zvej rezultat. Pred slejdnjo tekmo so se dekle špilale, ne vejm, zaka dapa na tau tekmo so bili najbola najgeri vsi, sploj pa moški. V sedmoj vöri smo zvedli, sto kak je skončo. Rezultati so bili naslednji: 1. Poznanovci, 2. Sakalovci l., 3. Andovci, 4. Sakalovci ll. Tak mislim, ka se je vsakši dobro pozno, ka smo tam bili, nej samo igralci, liki tisti tö, šteri so tekme gledali. Hvala organizatorom. K.H. Porabje, 14. avgusta 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi TIHINCI Gda kakši tihinec pride v takšno mesto, ka se vsi poznajo, tou brž vsikši vpamet vzeme. Tak je pri lidaj pa pri ribaj je tö nej ovak. Samo ka edni leko zatoga volo nevole majo, edni pa nej. Pa je tou leko pri lidaj pa pri ribaj tö. Ednoga dneva je sama od sebe priplavala v potok zlate ribice. Na, neje priplavala ena riba, eno deset ji je bilou. Pa se zato pravi, ka je priplavala, ka je tou bila ribdja držina. Kak povejdano, držina je priplavala v potok zlate ribice. Nouvi doum so si najšle tam malo vkraj od staroga mousta, tam pri mladoj vrbi. Domanjim ribam so se lepou poklonile, kak je tou šega. Vö so vidle kak vse druge ribe. Nikak ovak so nej vövidle. Pomalek bi je sploj več nej spoznali, če… … če bi nej ta držina s seuv prinesla svoje šege, svoje navade. Pri lidaj je zvekšoga tak, ka naj bi tihinec prejk vzeu šege lidi, med stere pride živet. Pa je pri ribaj ranč tak. Depa ta nouva držina je bila vcejlak ovakša. Tadale je živela po stari šegaj, kak je bila včena v starom doumi, v njivom starom potoki. Gda so druge ribe najbole počivale potüljene pod velko kamenje pa korenje, je nouva držina najbole lejtala po potoki gor pa doj. Sploj je več nikšnoga mira nej bilou v potoki. Gda so meli svoje ribdje svetke, so je ribe té držine sploj nej svetile. Kak bi sploj ednoga svetka nej bilou. Tadale pa so vcejlak nikšne svoje svetke meli v toj držini. Če so domanje ribe svetile svetek sprtoletnoga punoga mejseca, je ta držina svetila prazen mejsec. Ja, vse so ovak delali. Zato so je domanje ribe bila na srečanji z drugimi ribdjimi kralicami. Zlata ribica je priplavala pod mlado vrbo. Držina je ranč začnola počivati. Kak bi pa nej, vej se je pa naganjala cejli čas, gda so druge ribe počivale. Tak je mogla zlata ribica čakati, ka se je njivi prejdjen v držini zbüdo. Cejli sneni jo je gledo pa li samo gledo. Zlato ribico je vido oprvin v žitki. -Vi ste v svojom starom doumi, v starom potoki nej meli nikšne zlate ribice, -ga je pitala. -Aaaaaa, sploj nej. Oprvin vidim ribo, ka je zlata. Zakoj pa si ti zlata? Zakoj si vcejlak ovakšna, kak pa smo mi druge ribe, - je cejli sneni zejvo. Zdaj je zlata ribica nej vedla, ka naj napravi. Naj povej po istini ali pa naj tak samo malo laža. Pa se je sama s seuv zgučala, ka de lažala. -Ge sam čelejrska riba, - je eške nej lažala. - Pa vas leko zvörčim tak, ka več nikdar nete ribe, liki te krapance, -je zdaj že lažala. - Pa te krapance v toj minuti, če tak včasin ne začnete bar malo po naši šegaj živeti! Tisti ribak pa jo je samo fejst gledo. Že se je vcejlak zbüdo. Pa se je zbüdila cejla držina. Kak bi se pa nej, če je pa zlata ribica tak na glas pa tak čemerasto gučala. -Mi ne moremo tak včasin vaše šege prejk vzejti, - so prajle cejle postrašene v eden glas. -Mogli te nas navčiti. In tak je bilou tö. Enjale so kouli lejtati, gda so druge ribe počivale. Začnole so najprva čüdno gledale. Po tistom pa že malo bole čemerasto. Pa je takše vole gratala zlata ribica tö. Tak je tö prav. Pa so tak tihinske ribe gratale domanje ribe. Zlato ribico -Nakak njim mora prajti, ka tak tadale nejde, - so prajle ribe pa pa je eške gnesden sram, ka je tak malo lažala. Depa lažala je zapoglednole zlato ribico. volo svojga potoka. Zato jo je samo malo sram gé. Tou znamenüje samo tou, ka mora una držini nika pove- Miki Roš dati. Vej bi tou mogla naprajti ribdja kralica, depa una je svetiti pun sprtolejten mejsec, depa eške tadale so svetile prazen mejsec. Lüblene moje, dragi moji, sedim pa pišem pismo. Ja, ranč zdaj tou delam, ka te leko taprešteli, ka vse se mi mota po glavej. Mota pa se mi zato, ka sam ranč zdaj gora stano pa sam eške nej najbole organizejrani. Eške ne vejm, na sterom kraji se naj toga nouvoga dneva kcuj primem. Dobro, najprva napišem pismo za naše pa vaše novine. Tou je trno lejpo pa dobro delo. Depa ka tadale? Kak naj den pelam ta do večera? Zato, ka gnes nemam slüžbe, delat gvüšno nejdem. Tou znamenüje, ka leko do obeda manjarim. Po tistim nika v lampe dejem pa tadale manjarim do večerdje, ka mo leko takši manjasti samo eške čako, ka spat dem. Leko pa se dneva vcejlak ovak primem. Leko dem s pajdašami na ribičijo. Pa po tejm demo v lejs lisičice pa grbanje brat, doma ribe pa gobe svojoj držini sküjam za večerdjo. Tak se leko dneva tö primem. Leko pa tak tö, ka se z držino nikam pelamo, cejli den langamo, v krčmej kaj v lampe dejemo, pa se cejli den lepou mamo. Tou bi nej bilou lagvo. Pa takšo tö nej, ka bi šli malo gor pa doj po varaši, žena pa čerka bi lejtale po bautaj, ge pa sin pa bi po nikšni drugi štacija ojdila. Ne vejm kak, depa zdaj mi je na pamet prišla moja tašča Regina, trno čedna ženska. Nut mi je prišla v glavou, gda si brodim, kak naj té den taodide. Brezi nje meni eden den ta ne mine, ka bi una nej v njem bila namalana. Depa ge sam nej škeu na njou broditi. Nikak sam nej škeu. Vcejlak sama se mi je prinesla nut v glavou, se je naselila v njou pa neške pa neške vö iz nje. Neške vö iz nje, cejli čas pa mi guči, ka trbej té den vse obrediti. -Nika ne boš zdaj več piso za té novine. Brž se zravnaj pa ’š me pelo v varaš, ka mi trbej vsefele küpiti. Vzemi pejneze pa me pelaj. Vejn nemo ge s svojo malo penzijo tou küpüvala pa pejški ojdla. Kak tou obrediva, boš grede vred vzeu. Vej ji pa pogledni, kak vövidijo. Že se nam sousedove krave smedjejo, kak smo je na nikoj njali. Po tistom pa do obeda eške trbej mojoj padaškinji, Rozini drva sklasti. Po obedi pa boš delo tisto, ka si pri obedi zgučimo. Vörvlite mi, nut v glavej mi je gé pa mi tou zapovejda. Tak, kak bi najbole za istino bilou. Depa kakoli je gé, ge moram zgotouviti tou pismo. Tou pa zato, ka sam si zapovedo, ka se opvin tak dneva primem. Zmejs mo pa brodo, kak de den tadale šou. Leko bi eške pred obedom … Na znouva mi nika guči nut v glavej. Što, se pitate? Vej pa una, moja tašča Regina, trno čedna ženska. -Vej pa dun zgotouvi že tou pisanje pa mi pomori rauže zalejvati! Vse na toum svejti moram sama obrediti! Pa pri raužaj de trbelo dvour zmesti, ka mi padaškinje pridejo na kafej. Dun nedo po toum smetji ojdle. Aja, kafeja mi je sfalilo. Mogo bouš v bauto. Depa küpi tistoga najbole žmanoga. Nika nej, ka je malo bole dragši. Kvaliteto trbej plačati. Pa po kafeji boš mene pa padaškinje pelo na koupanje v toplice. Za zdravdje dun trbej skrb meti. Gda pa večer po nas prideš, boš nas … Čakaj, čakaj, vej pa mi ne guči nut v glavej. Eti za meuf stogi pa mi guči. Boug moj, vej je pa tou zdaj za istino una. Nika, moram zgotouviti. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, mi je den vövtalala, mi ga je organizejrala. Rejsan moram zgotouvi, ka če se una svadi, po tistom je … Vej vi že vejte, kak je z njouv po tistom, vej go pa skur tak dobro poznate kak ge. Bojte mi zdravi, bojte lejpi pa radi se mejte. -Ja lüblena moja tašča, že dem, že dem! Miki Porabje, 14. avgusta 2008 ZELENE NOVICE PETEK, 15.08.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 7.55 NA ZDRAVJE! 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 PRENOS MAŠE OB VELIKEM ŠMARNU IZ ŽUPNIJE PETROVČE, 11.15 ZVOČNOST SLOVENSKE DUŠE – POLETI, 11.30 OSMI DAN, 12.00 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKH MEST: MALMÖ, 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 DUHOVNI UTRIP, 13.45 SUŠNO OBMOČJE, AVSTR. NAD., 14.40 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: MRAVLJA, 16.20 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TV POGLED, 17.35 SLIKE IZ SEČUANA: NOČNO ŽIVLJENJE, 17.40 MOGOČNI STROJI, AM. ZNANSTV. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, TV POGLED, 20.00 BLISK, TV NAD., 20.25 150 LET LURDA, DOK. ODD., 21.15 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 POLNOČNI KLUB: ZA VSAKO BOLEZEN RASTE ROŽ’CA, 0.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.08.1990, 0.35 MOGOČNI STROJI, PON., 1.30 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL PETEK, 15.08.2008, II. SPORED TVS 3.00 INFOKANAL, 3.55 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 20.00 POI 2008 -DNEVNI PREGLED, 21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 POPOLNA DRUŽINA, DOMAČA NAN., 22.05 ČRNO BELI ČASI, 22.25 MOJSTER IN MARGARETA, RUSKA NAD., 23.30 ROJENI ZA LJUBEZEN, ANG. FILM, 1.00 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 1.45 INFOKANAL * * * SOBOTA, 16.08.2008, I. SPORED TVS 7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.55 POLNOČNI KLUB, PON., 12.10 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 SANJSKI HOTEL: ZALJUBLJENI NA MAVRICIJU, NEMŠ. FILM, 15.00 150 LET LURDA, DOK. ODD., 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 KRAJI IN LJUDJE, 17.30 NA VRTU, 17.50 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 POLETNA POTEPANJA, 20.30 ZDRUŽITEV PREKMURSKIH SLOVENCEV Z MATIČNIM NARODOM, PRENOS Z GRADU GRAD NA GORIČKEM, 21.35 MALI OGLASI -TATJANA, IZV. TV NAN., 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 KLAN, IZV. TV NAD., 23.50 LEPA ZA UMRET, ANG. NAD., 0.50 MOJA NOČ PRI MAUD, FRANC. FILM, 2.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.08.1990, 2.55 DNEVNIK, 3.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.40 INFOKANAL SOBOTA, 16.08.2008, II. SPORED TVS 3.00 INFOKANAL, 3.55 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 20.00 POI 2008 -DNEVNI PREGLED, 21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 ALPE-DONAVA-JADRAN: JANEZ VAJKARD VALVASOR, 22.30 GLOBOKA REKA -NEW SWING QUARTET, 23.20 ELVIS - ZGODNJA LETA, AM. NAD., 0.45 VSE PO PREDALČKIH, ANG. NAD., 1.40 INFOKANAL * * * NEDELJA, 17.08.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: KITAJSKA, VEROVATI V ISTEGA BOGA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 14.20 ALAMO, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.25 50 LET TELEVIZIJE: ČARODEJ MIRAN PLOHL, 17.35 50 LET TELEVIZIJE: NEDELJSKIH 60, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 AVSENIKOV ZLATI ABONMA: POKLON LEU PONIKVARJU, 21.30 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA LORENZ, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 KRAJ ZLOČINA, AM.-NEMŠ. FILM, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.08.1990, 0.40 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL NEDELJA, 17.08.2008, II. SPORED TVS 3.00 INFOKANAL, 3.55 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 20.00 POI 2008 -DNEVNI PREGLED, 21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 LILIJE, ANG. NAD., 23.15 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.55 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008) BISERI GLASBENE LITERATURE, S. RAHMANINOV: PESMI ZA SOPRAN IN KLAVIRSKI TRIO, 0.10 J. SUK: FANTAZIJA ZA VIOLINO IN ORKESTER, 0.35 J. HAYDN: TRIO ŠT. 6 V D-DURU, 0.55 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 18.08.2008, I. SPORED TVS 7.15 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 11.05 MOGOČNI STROJI, AM. ZNANSTV. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 13.20 POLNOČNI KLUB: VEČ KOT SAMO ŽALOST, 14.35 SLOVENCI PO SVETU: EKOLOŠKI BISER V ATLANTIKU, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 NILS HOLGERSON: IGRA DVEH GOSI, RIS., 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: GLEDALIŠČE, 16.20 BISERGORA: KAKO POSPRAVLJAMO, LUTK. NAN., 16.35 PODSTREŠJE: GATE, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 17.25 TV POGLED, 17.30 KRONIKA MORSKIH LJUDSTEV, FRANC. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 KUGY -KAPITEL IX, TV NAD., 21.10 SUŠNO OBMOČJE, AVSTR. NAD., 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 PODOBA PODOBE, 23.45 GLASBENI VEČER: ANJA BUKOVEC, TONE POTOČNIK, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN ROSSEN MILANOV (C. DEBUSSY, E. CHAUSSON, C. SAINT-SAENS), 1.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.08.1990, 1.40 KRONIKA MORSKIH LJUDSTEV, FRANC. DOK. SER., 2.35 DNEVNIK, 3.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 18.08.2008, II. SPORED TVS 3.00 INFOKANAL, 4.00 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 20.00 POI 2008 -DNEVNI PREGLED, 21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.05 POPOLNA DRUŽINA, DOMAČA NAN., 22.15 ČRNO BELI ČASI, 22.30 MOJSTER IN MARGARETA, RUSKA NAD., 23.35 VOZILA PRIHODNOSTI, DOK. ODD., 0.10 VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE: IZJEMNI POSEGI ŽILNIH KIRURGOV, 0.40 SKRIVNOSTI SRCA, KANADSKO-IT. FILM, 2.15 INFOKANAL * * * TOREK, 19.08.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 NA POTEP PO SPOMINU: KRALJ MATJAŽ IN ALENČICA, OTR. ODD., 9.50 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 KRONIKA MORSKIH LJUDSTEV, FRANC. DOK. SER., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA LORENZ, 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 13.20 KUGY - KAPITEL IX, TV NAD., 14.30 KJE SI, VUČKO?, DOK. FELJTON, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: TRIJE MUŠKETIRJI, RIS., 16.10 SLOVENSKA LJUDSKA PESEM: V SVET KROJAČI SO ODŠLI, 16.15 ZLATKO ZAKLADKO: JEZERKO IZ CERKNIŠKEGA JEZERA, 16.30 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 17.25 TV POGLED, 17.30 POHORJE: ZGODBA O FLOSU, DOK. ODD., 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, RIS., 18.45 BINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 STRICI SO MI POVEDALI: ZRELO JE ŽITO, TV NAD., 21.15 OBČUTEK ZA VETER, DOK. MESECA, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 NA PRVI POGLED, DOK. ODD., 0.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.08.1990, 0.50 POHORJE: ZGODBA O FLOSU, DOK. ODD., 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL TOREK, 19.08.2008, II. SPORED TVS 3.00 INFOKANAL, 4.00 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 20.00 POI 2008 -DNEVNI PREGLED, 21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 POPOLNA DRUŽINA, DOMAČA NAN., 22.10 ČRNO BELI ČASI, 22.25 MOJSTER IN MARGARETA, RUSKA NAD., 23.30 DOMOVINA -ŽENSKE, NEMŠKI FILM, 2.00 50 LET TELEVIZIJE: NEDELJSKIH 60, 2.55 INFOKANAL * * * SREDA, 20.08.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 SLOVENSKI VODNI KROG: DRAVINJA, DOK. NAN., 10.45 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.10 POHORJE: ZGODBA O FLOSU, DOK. ODD., 11.45 ZDRUŽITEV PREKMURSKIH SLOVENCEV Z MATIČNIM NARODOM, 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 13.25 NA VRTU, 13.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 14.00 OBČUTEK ZA VETER, DOK. MESECA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 16.45 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, VREME,ŠPORT, 17.25 TV POGLED, 17.40 PO SLEDEH LEOPARDA: SLOVENSKA ODPRAVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH NA KILIMANJARO, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 TARČA, 21.30 GLEDAMO NAPREJ, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 BREZ REZA: IVO BOSCAROL - KAKO USPETI? 23.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.08.1990, 0.05 PO SLEDEH LEOPARDA: SLOVENSKA ODPRAVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH NA KILIMANJARO, PON., 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL SREDA, 20.08.2008, II. SPORED TVS 3.00 INFOKANAL, 4.00 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 20.00 POI 2008 -DNEVNI PREGLED, 20.35 NOGOMET, SLOVENIJA -HRVAŠKA, PRIJATELJSKA TEKMA, 22.45 POPOLNA DRUŽINA, DOMAČA NAN., 22.55 ČRNO BELI ČASI, 23.10 MOJSTER IN MARGARETA, RUSKA NAD., 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BRATKO BIBIČ & THE MADLEYS - UTRINKI Z DOMAČEGA VRTA, 1.15 PREPUŠČANJE, ANGLEŠKI TV FILM, 2.50 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 21.08.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 PO SLEDEH LEOPARDA: SLOVENSKA ODPRAVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH NA KILIMANJARO, DOK. ODD., 11.15 TARČA, 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 13.35 STRICI SO MI POVEDALI: ZRELO JE ŽITO, TV NAD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.15 DOMOV, DOK. FILM, 16.30 ENAJSTA ŠOLA: SESTAVLJENKA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 17.25 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI: RUMENI TISK, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BENI IN FLORIJAN, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 POTOVANJE SKOZI PEKEL, FRANC. DOK. ODD., 20.50 50 LET TELEVIZIJE -SKEČ: VARČEVANJE, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PRIKRITI NASMEŠEK, ANG. FILM, 0.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.08.1990, 1.05 DUHOVNI UTRIP, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL ČETRTEK, 21.08.2008, II. SPORED TVS 6.00 INFOKANAL, 6.30 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 20.00 POI 2008 -DNEVNI PREGLED, 21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 POPOLNA DRUŽINA, DOMAČA NAN., 22.10 ČRNO BELI ČASI, 22.25 MOJSTER IN MARGARETA, RUSKA NAD., 23.30 HUJŠAJMO!, ANG. NAD., 0.20 NA ODRU ŽIVLJENJA, ANG.-FRANC. FILM, 2.00 INFOKANAL Spust po Muri: Zelena koalicija v Sloveniji, ki so jo letos aprila ustanovili v Trbovljah, je v soboto, 2. avgusta, pripravila mednarodni spust po reki Muri pod geslom Za naravno, pestro in razgibano reko Muro. Približno de-set kilometrskega spusta se je udeležilo kakih osemdeset udeležencev iz štirih držav, Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Udeleženci so protestirali proti izrabi reke v energetske namene, na kateri naj bi se zgradilo osem hidroelektrarn. Spusta so se udeležili tudi člani monoštrske okoljevarstvene organizacije Pronas (Pro natura Szentgotthárd), ki že nekaj let aktivno sodelujejo z Zelenimi Slovenije, predvsem s Simonom Balažicem. Tudi tokratno priliko so izkoristili, da bi opozorili na pomembnost sodelovanja in skupnega nastopanja v okoljskih vprašanjih. Njihov vodja Zoltán Woki je tudi tokrat zaprosil slovenske kolege, naj zastopajo pri lastni vladi stališče prebivalcev Monoštra in širše okolice, ki nasprotujejo izgradnji sežigalnice odpadkov v Heiligenkreuzu. Gradiščanska vlada rekla da: Deželna vlada Gradiščanske je rekla da za izgradnjo sežigalnice odpadkov pri Heiligenkreuzu. O študiji o okoljskih vplivih se je pripravilo 21 ekspertiz ter se je ugotovilo, »da je projekt z vidikov okoljskih vplivov kontabilen«. Vodja Pronasa Zoltán Woki je v izjavi za dnevnik Vas Népe povedal, da se ekspertize ukvarjajo predvsem z vplivi na naravno okolje, zapostavljajo pa vplive na socialno okolje. Tiskovni predstavnik gradiščanske organizacije Stranke zelenih je ovadil gradiščanske organe zaradi pristranskosti, po njegovem je deželni glavar Hans Niessl večkrat izjavil, da odobrava projekt. Ekspertize se lahko v madžarskem jeziku preberejo na spletni strani: www.kvvm.hu M.S. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail. datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Budapesti telephelyű nemzetközi cég ügyfélszolgálati munkavégzésre szlovénul beszélő munkatársakat keres főállásba - akár azonnali kezdéssel is. Érdeklődni lehet: Fekete Nikolett, HR menedzser; nikolett.fekete@teleperformance.hu, 0620/578-2389