424
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Denarni polom z vso močjo odvračajo bogateje banke in tudi borza si prizadeva kurs bankinih delnic vsaj do novega leta vzdržati v višini, v prvi vrsti zato, ker je od teh kurzov odvisna letna bilanca takih bank in pa višina dobička, katerega si potem zračunajo delničarji in upravni soveti.
Kljub temu prizadevanju pa vendar zelo vre med trgovci in dan za dnevom kažejo se znamenja hudega pešanja. Tudi časniki le pomirujejo. — Da se pozornost odvrača od bank in borze, ropotali so v brezkončnih uvodnih člankih o krivici, katero so prizadele volitve v brnsko trgovinsko zbornico moravskim Nemcem; zdaj pa, ko je trgovinski mi nister one volitve v nekako nesrečni obliki — uničil, vendar ne morejo tajiti, da jim Taaffejeva vlada ni tako krivično nasprotna, kakor je fakcijozna opozicija tej vladi.
Uradna „Wiener Zeitung" razglasila je zadnje dni več deželno-zborskih postav in sklepov, med temi tudi sklep deželnega zbora kranjskega o 20°/0 dokladi na vžitninski davek za potrebščine zeinljiščno-odveznega zaklada, in pa sklep o doneskih, katere imajo plačevati deželnemu zakladu zavarovalne družbe na korist požarnih bramb.
Moravska. — Velikansk vriš napravile so volitve v brnsko trgovinsko zbornico.   Huda volilna borba med moravskirni Čehi pa med tamošnjimi Nemci in nemšku-tarji razburjala je tamošnje  politične kroge;  krvav bil je boj   in  po došlih volikiicah in po  prvem površnem štetji pokazalo se je za Cehe izmed 48 odbornikov zelo skromna manjšina 10 odborniiiov,  v večini volilnih oddelkov  pa je nemška  stranka zmagala z veliko večino o&oli 300 glasov, tako da češka stranka ni imela nika-koršnega upanja.  Pri skrutiniju sicer zoper število glasov ni bilo ugovora; konečno pa se je oglasil ud volilne komisije Hlavka s predlogom,  da se preišče pasivna volilna pravica kandidatov, in ko se je ta predlog sprejel, pokazala je preiskava, da 14 nemških izvoljencev v smislu postave in volilnega reda  nimajo  aktivne,   zato pa tudi ne pasivne volilne pravice,   da so tedaj za-nje oddani glasovi  neveljavni  in  da so izvoljeni nasprotni češki kandidatje.  Volilna komisija pritrdila je temu tolmačenju postave z večino glasu predsednikovega in tako se je pokazal konečni idid volitev ta,  da bi bilo 22 izvoljencev nemške, 26 pa češke stranke (dva več za to, ker sta se dva nemška  kandidata  po izvolitvi izrekla, da pristopita k češki stranki). —  Ta izid pouzročil je grozovito nevoljo in obupnost med Nemci, žugali so, da se njeni izvoljenci ne bodo vdeležili delovanja trgovinske zbornice in žugali so celo,  da izstopijo levičarji iz državnega zbora. —  Čehi pa so se veselili tako nepričakovane  zmage  in   ker   so   vladini  organi   („Wiener Abendpost) obširno dokazovali,   da je izrek volilne komisije po vsem  postaven,   da se je pri volitvi v trgovinsko zbornico   praško  in  insbruško ravaalo prav po tem načelu,   bilo je veselje Čehov toliko večje, ker je ta volitev odločilna državno-zborske volitve prihodnjega leta,  in  govorilo se je celo,   da  bode za predsednika zbornice izvoljen grof Egbert Belcredi. — Pa,  veselje na eni, strah na drugi strani splavala sta po vodi, ker minister trgovinski  izrekel je po  telegramu volitve za ničeve in naročil je takoj  nove volitve. — Postavnega povoda za to ministersko  naredbo gotovo ni bilo nika-koršnega,  bil  pa je gotovo povod političen.   Sedanja, tudi nasprotnikom pravična vlada, gotovo ni hotela, da bi  bila vsled  lahko   razumljive   pomote   nasprotnikov njenih  one izrekla  večino po   številjenji za manjšino, manjšino pa za večino, in na taki podlagi priborila dva glasova več k večini prihodnjega državnega zbora.   Ta čin vladin je sicer z  nravnega  stališča  gotovo  hvale vreden,  pa tudi s takimi   sredstvi  ne bode poboljšala nasprotnikov, in vsaj ne škodi ne,   če se pri tej priliki nekoliko spominjamo,  kako so ravnale z nami in uehi prejšnje „liberalne" vlade.   To je bila vojska zoper vso deželo.
Iz Prage. — „Narodni Listi" in njeni pokrovitelji so se, zopet enkrat grozovito spekli, ko so hoteli v imenu Čehov Ogrom nasproti žugati in s tem raztrgati prijaznejše razmere, katere je pripravljal Rieger s svojim zmernim ravnanjem za čas svojega zadnjega bivanja v Budapeštu in pa s svojim govorom v češkem klubu. — Vsi ogerski in za njim vsi zmerni češki listi, pa tudi večina mladočeskih poslancev padli so po „Narodnih Listih" tako, da so konečno ti sami priznali, da je bila ona Ogrom neprijazna izjava le osobna, za katero je samo vredništvo „N. L." odgovorno.
Hrvatska. — Ta ponedeljek zbral se je k malo-dnevnim sejam deželni zbor hrvatski v Zagrebu. Vde-leži se ga tudi neodvisna stranka. Deželni zbor izvolil je v regnikolarno deputacijo poslance: Krestiča Vukotinovića, grofa Lud. Pejačevića, barona Živkovića, Miškatovića, Srama, bar. Inkeya, Miletiča, Subotića, Jo-sipoviča in Giurgjeviča. V petek dne 2. januarija prih. leta je zopet seja, v kateri se baje sprejme predlog indemnitete za državno gospodarstvo prvih 4 mesecev novega leta.
Nemška. — Bismark je pri svojem lovu po novih kolonijah za Nemško zopet segel po severno-izhodnem bregovji Nove Guineje in proti izhodni strani tega ležeči skupini južno-morskih otokov. — Ta novica je zelo iznemirila angleško-avstralske kolonije, katerih ena je lansko leto poskusila prisvojiti si veliki otok Nova Gruineja. Angleška vlada se je tedaj izrekla, da Angleška tega ne namerava, zdaj pa ji uže preseda ona izjava, ker Nemška opira svojo prilasiitev deloma s tem, da jo je Angleška izrekoma zanikavala. — Tudi sicer začeli so uradni nemški in angleški časniki ostro prepirati in nikakor bi se ne bilo čuditi, ako se angleško in nemško brodovje prilično sprime in s tem prične velikanska in nevarna ho matija.
Katoliki na Nemškem in njeni časniki odločno in glasno odobravajo postopanje svojih zastopnikov (središč) v nemškem državnem zboru izrekoma glede Bis-marku odbitih 20.000 mark. Sploh pa katoliški tamošnji časniki ostro obsojajo notranjo politiko Bls-markovo trdeči, da njegova nesrečna roka v notranji politiki uničava vse lepe in velikanske vspehe srečnih vojsk in pa dobre vnanje politike. — Nemška razpada, pravijo, v nesrečnih rokah Bismarkove notranje politike.
Laška. — Laški časniki začeli so razpravljati mogoči slučaj, da bi si Nemška Trst izbrala za ono mesto, od katerega počenši bi podpirala svoje brodarske črte. Nekateri časniki hočejo vedeti, da se je ministerski svet uže pečal s tem vprašanjem, „Tribuna" pa celo trdi, da je vlada zarad tega vprašanja poslala odličnega funkci-jonarja na Dunaj in v Berolin.
Spanjska. — Prejšnji teden bili so na več krajih hudi potresi, ki so porušili deloma cela mesta, usmrtili pri tem več sto ljudi in poškodovali več monumentalnih poslopij. — Tudi na Koroškem izrekoma v Beljaku se je čutil potres. — Včerajšnji telegrami pa poročajo, da so se potresi ponavljali v Troksu, okraj Malaga. V vasi Trigliana podrlo se je več hiš, prebivalci zbežali so na prosto.
Angleška. — „Daily Telegraph* poroča, da poveljnik angleškega brodovja v avstraliških vodah je prejel povelje, na Luisijadih, na Woodlarkskih otokih, na Long- in Rook-otoku angleško zastavo razobesiti, ako bi se poskusilo v bližini avstralskega ozemlja s prisvojitvami. — To povelje priča, da se Angleška in Nemška uže pisano gledate, katera teh držav bode več v posest spravila do sedaj še ne v posest vzetih krajev.
Srbska. — Razmere med Srbsko in Bolgarsko so najnovejši čas postale zopet neugodnejše. — Zarad pravde o mejah med obema državama pogajala sta se do sedaj vladarja sama in dosegla sta nekako poravnavo. Pa, ko se je pozvedelo, kako in kaj, uprla se je vlada bolgarska zoper dogovore svojega kneza in vsled tega pretrgale so se dosedanje razprave, tako, da bode brž ko ne sedaj države Avstrijska, Ruska in Nemška morale konec storiti z razsodbo, kateri se baje hočete uže za naprej podvreči obe državi.
Francoska. — Govorica, da pride knez Bismark v Pariz, razburila je tamošuje politične kroge. Soglasno
425
426
se čuje žuganje, da Pariz ne bode trpel takega novega ponižanja. Vsi časniki protestirajo zoper to, da bi predsednik republike sprejel osebo, katera je najbolj brez-ozirno delala na ponižanje in uničenje Francoske. Po teh glasovih hiteli so tudi uradni krogi zagotovljat, da jim čisto nič ni znanega o prihodu Bismarka.
O potovanju Bismarkovem je potihnilo zadnje dni, soproga njegova baje ostane čez zimo v južnih Tirolah.