CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 84 KRANJ, torek, 5.11.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^sodobitev kampa Ukancu l^ovljica — Alpetour namerava CJ°biti kamP v ukancu v Bohi" ^ • Kar je bilo v zadnjem času spor- ^nfu u8°tavljajo onesnaženost Bo- ga 3ezera- Povzročajo ga brez odplake, ki se vsevprek ste- 1^. v.Jezero. Vendar pa je radoviji- iKj^vršni svet pred kratkim prižgal L»1q luč za posodobitev kampa, saj Ij^jda pridobljena soglasja in ve- qJ*1 Program Triglavskega narod- Parka temu ne oporekajo. V ,m. Pu bodo torej lahko opravili do- %M posek. ^ dolgoročnih načrtih razvoja Bo-bo verjetno zapisano, da se ^0ral kamp do leta 2000 preseliti Čijega območja Triglavskega Canega parka. Opustiti pa name-%T tudi lokacijo hotela Pod Vo-m- M. V. ^notne cene mleka HosJV!noreJska poslovna skup-(KjL ]e uspela poenotiti različne VrPn.e cene mleka, ki so se ^tovile v Sloveniji po zadnji io r . -• 1. novembra dalje eJCi ne glede na to, v kate-Ne|J rno oddajajo mleko, 1 tol£Aaiit?r mleka s 3,6 odstot- Sce 51,50 dinarja. o* i .5 Ob predoru tudi avtocesta Jesenice — V jeseniški občini se izvršni svet že nekaj časa ukvarja s predvideno gradnjo predora skozi Karavanke. Ob tej veliki naložbi so zavzeli stališča, ki so jih obravnavali tudi delegati v vseh jtreh zborih skupščine občine. Delegati zborov so opozorili predvsem na nekatere prostorske probleme, zahtevali sočasno gradnjo obvozne ceste do Žirovnice in se zavzeli za ureditev varnosti cestnega prometa in varstva okolja. Ob gradnjo predora bi morali v srednjeročni plan vključiti gradnjo avtoceste v Podrnežakli do Žirovnice, kajti po predvidevanjih se bo promet precej povečal. Prav gotovo sc bo precej vozil preusmerilo s Šentilja, saj si s tem skrajšajo pot za okoli 100 kilometrov. Najbolj pa Jeseničane skrbi, da ne bi za delavce pri gradnji predora postavili barakarskih naselij, saj že imajo nekaj bridkih izkušenj. Na Belškem polju na Hrušici za delavce predvidevajo osem stanovanj, poskrbeti pa bo treba tudi za druge. Stanovanja bo moral zgraditi izvajalec del. Razumljivo je, da bi ob gradnji predora morali graditi avtocesto — trasa je v idejnem osnutku že določena, ni pa še določeno, ali bo potekala na stebrih ali nasipih. Večji promet skozi Jesenice bi bil neprepusten prometni zamašek. d. S. ^Gorenjski kmetijski zadrugi ^upna ^anilno - kreditna ^uzba CehiKVCl *n kmetje Gorenjske kmetijske zadruge bodo de-hra .ru na referendumu odločali o združitvi razdrobljenih '•no-kreditnih in računovodskih služb. ^njsu*11^ ~~ Gorenjska kmetijska zadruga, ki združuje kmete iz ^Uah trfiSke obč ine, ima v vseh štirih temeljnih zadružnih orga-* reditn~ ^°^a ^ranJ' Naklo, Cerklje in Tržič — samostojne hranil t^'nist,t0* wtne> v nakelske zadrugi 25-odstotne in v kranjski Slogi k^e8a 1 °°resti. Vse štiri hranilno-kreditne službe so ob koncu mi-hr &9 N inu>,e ^44 milijonov dinarjev vlog, od tega Sloga 104, Cer-h °"kr >h1^'° m Tržič 17 milijonov dinarjev. Močna in enotna hra-Ž^^ejvtltna s'u^bu bo poenotila posojilno politiko in kar je tudi tre-j^ijo n Z" lažje bo najemala posojila pri banki. Za kmete se z zdru->*prGi . 0 mc spremenilo: plačilo za kmetijske pridelke bodo še li na blagajnah, pri čemer se jim ne bo treba ozirati na ^Gr>ar \m Jl>' Sa-' l)(> 'unko, denimo, kmet i/, cerkljanske zadruga do tj. V0cjst Ucn v blagajni na področju kranjske Sloge. Ijt^'a zbor-? /udruge je seznanilo kmete z nameravanimi sprememba- • 'h rM,.°.r'h kmetov, ki so se zvrstili v vseh šestnajstih zadružnih oko- SSSl. prv, dni novembra. V razpravah se je izkazalo, da ve-podpira združitev, nasprotujejo pa ji kajpak tisti slb*rerrierr'h* ^e''J°' da D' se zadruga okrepila. Delavci in kmetje bodo *>■, k Odi«* .m v organiziranosti hranilno-kreditnih in računovodskih "* 1 M,oc bod0 a na referendumu v začetku decembra. Če bodo glasovali •notne službe začele delovati z novim letom. C. Zaplotnik 21. sejaCKZKJ Federacija je oblika skupnega življenja Na 21. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila pretekli teden v Beogradu, so sprejeli stališča o uresničevanju ustavne zasnove jugoslovanske federacije pa tudi stališča o uresničevanju socialne politike in politike zaposlovanja. O uresničevanju ustavne zasnove federacije je uvodoma govoril član predsedstva CK ZKJ Milan Kučan. Dejal je, da bistvo reševanja problemov, ki se pojavljajo pri delovanju federacije »ni v krepitvi zvezne države, temveč v razlaščanju republiške države v korist združenemu delu? Podobno so bile ubrane tudi razprave 24 razpravljavcev. Opozorili so, da je treba pravo rešitev za uspešnejše delovanje federacije poiskati v dejanski deetatizaciji. Tako bi se odločanje preneslo na združeno delo, s tem pa bi nastale možnosti za samoupravno integracijo, edino pravo integracijo na jugoslovanskih tleh. Več članov CK ZKJ je poudarilo, da rešitev za težje probleme v delovanju federacije ne bi smeli iskati z gledanjem v preteklost in v že opuščenih centralitičnih rešitvah. Federacija ni in tudi ne sme biti »oblast« nad republikami in pokrajinama, temveč demokratična oblika skupnega življenja, prek katerega se uveljavljata enakopravnost narodov in narodnosti, lastna suverenost in državnost. Pogoste enostranske kritike republik in pokrajin, da pretirana samostojnost ogroža delovanje federacije, nimajo realne podlage. Pravica delovnih ljudi vsakega naroda je, da odloča o pogojih in rezultatih dela. V SREDIŠČU POZORNOSTI Kasna setev, skromna žetev Časopis, ki ne ve na naslovni strani povedati kaj drugega kot le to, da se je spremenilo vreme, je slab in suhoparen. Pa vendarle: novica, da je po dva meseca trajajoči suši konec minulega tedna spet izdatneje deževalo, je vsekakor razveseljiva. Suša je namreč že tudi na Gorenjskem povzročala številne nevšečnosti in tem bi se pridružile še nove, če se obdobje »pretirano lepega vremena« navsezadnje le ne bi končalo. V mnogih gorenjskih krajih je že zmanjkalo pitne vode, v elektrogospodarstvu so napovedovali nove omejitve in tudi kmetivalci so že na ves glas prosili »maternaravo«,naj jim nasuje dežja, da bodo lahko dokončali jesensko setev. Iz zveznega komiteja za kmetijstvo so sporočili, da so doslej v državi posejali le polovico pšenice. V Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske in na večini kmetij so pšenico posejali pravočasno, še preden je suša povsem onemogočila oranje in pripravo zemlje. Mnogi so čakali na dež in ker ga niso dočakali, so poskušali z oranjem in setvijo v drugi polovici oktobra, toda ko tudi traktor s pogonom na vsa kolesa ni spravil pluga dovolj globoko v trdo in izsušeno zemljo, so obupali. Nedvomno je, da so gorenjski kmetje letos posejali manj pšenice, kot so načrtovali, in da bodo tudi ob naslednji žetvi tako kot ob letošnji le težko izpolnili obveznostni odkupa. Kmetijski strokovnjaki trdijo, da je zemlje še dovolj topla in da bo zrnje, ki bo posejano prve dni novembra, kalilo, vendar hkrati opozarjajo, da je treba posejati tretjino več semena in da bodo tudi pridelki zaradi zakasnele setve nižji kot običajno. Dražja setev pa bo še okrnila dohodek, ki je bil pri pšenici že doslej dokaj skromen. C. Zaplotnik Očistili okolico spomenika — Učenci 4. razreda podružnične osnovne šole Lucijana Seljaka iz Mavčič so v soboto očistili okolico spomenika Simona Jenka na Podreči in tako prispevali svoj delež ob rojakovi 150-letnici rojstva. Simon Jenko se je rodil 27. oktobra leta 1835. (FR.) V javni razpravi kongresno gradivo Pri Delavski enotnosti so izšli osnutki listin za 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. V njih je poročilo o delovanju sindikatov v obdobju po 10. kongresu, beseda o socialističnem samoupravljanju in ustvarjalnem delu kot najvišjih vrednotah življenja in temelju na predka ter spremembe in dopolni tve statuta ZSS. Osnutki kongresnih listin bodo v javni razpravi do konca decembra, nato bodo občinski sveti in'republiški odbori sindikatov zbrali mnenja, predloge in pobude, ki jih bodo marca na kongresu obravnavali deleguti. Bližnjica do ameriškega trzisca KRANJ — Nanovoustanovlje-na Ljubljanska banka v središču ameriškega finančnega sveta, v New Yorku, bo vplivala na povečan izvoz naših delovnih organizacij na ameriško tržišče, razvijanje dolgoročnih kooperacij, poslovno-tehnično sodelovanje in višje oblike gospodarskega sodelovanja, zagotavljala pa bo tudi ustrezni finančni servis za delovne organizacije in njihova podjetja na ameriški celini. Tudi med gorenjskimi delovnimi organizacijami je veliko zanimanja za članstvo. Do danes so samoupravni spbrazum o ustanovitvi banke v Združenih državah Amerike podpisale delovne organizacije, ki se najbolj zanimajo za širjenje svojega tržišča čez morje in ki imajo tudi največ možnosti za prodor. To so Šešir, Peko, Alpina, Planika, Alples, Sava, Gorenjski tisk in Elan. Vendar pa članstvo v taki banki ni poceni. Skupno bodo morale te gorenjske delovne organizacije zagotoviti delež ustanovitvenega kapitala banke v višini 1,330.000 dolarjev. D. D. Izšel bilten z imeni možnih kandidatov Škofja Loka — Občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov sta izdala prvo številko violilnega biltena. V njem so opisane dosedanje priprave na volitve, ki bodo spomladi prihodnje leto. V njem so objavljena tudi imena ljudi, ki so jih v osnovnih organizacijah sindikata in krajevnih konferencah SZDL evidentirali kot možne kandidate za delegatske funkcije oziroma tistih, za katere so ljudje dali pobudo, da bi jih evidentirali. Bilten so poslali v vse krajevne skupnosti, osnovne organizacije sindikata in vsem drugim družbenopolitičnim organizacijam in društvom. l g Cg LU KOMPAS KRANJ tel.: 28-472 28-473 2. stran NOTRANJA POLITIKA TOREK. 5.NOVEMBRA!* Kranj do leta 1990 Skoraj 10 milijard investicij Po letošnjih cenah ovrednoten osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Kranj do leta 1990 bi potrebovali kar 10 milijard dinarjev. To pa ni le izredno zahteven, marveč glede na možnosti gospodarstva najbrž tudi nerealen program — Opredelitev na problemski konferenci Kranj — Opredelitev nalog in ciljev za prihodnje srednjeročno obdobje, torej do leta 1990, pomeni tako za načrtovalce kot za izvajalce povsem konkretno zadevo. Tako, realno, bi se je morali lotevati že v obravnavi. O osnutku takšnega dokumenta je minuli mesec potekala najširša javna razprava v kranjski občini. Ponujeno gradivo za razpravo je bilo tudi kar zadeva investicije ovrednoteno po letošnjih cenah. Izračun je pokazal, da bi potrebovali skoraj 10 milijard dinarjev za uresničitev tako zastavljenega programa. Že v razpravah pa je bilo pogosto slišati, da to ni le izredno zahteven, marveč najbrž tudi nerealen program. Nerealnost želja pa se je še stopnjevala povsod tam, kjer so se tako ali drugače čutili prizadete, ker so bili po njihovem mnenju pač »neupravičeno« izpuščeni iz osnutka, ki so ga dali v razpravo. SPOSOBNOST IN ZNANJE Če si ogledamo nekatere najpomembnejše zbrane usmeritve načrtovalcev, ugotovimo, da bo tehnično-teh-nološki razvoj temeljil predvsem na lastnem znanju. Industrijska proizvodnja naj bi se povečevala za 3,5 do 4 odstotke na leto in to predvsem na račun tehnično in tehnološko visoko zahtevnih proizvodov. Število zaposlenih naj bi se povečevalo po stopnji 0,8 odstotka na leto v gospodarstvu. Povprečno 8,3 odstotka na leto naj bi naraščal izvoz, na konvertibilno področje pa celo povprečno 12,6 odstotka na leto. Celotni uvoz pa naj bi naraščal vsako leto povprečno za 5,4 odstotka. Možnosti za rast dohodka so opredeljeni po stopnji 2,5 odstotka, kar je po oceni precej optimistično. Usmeritve za delitev dohodka pa so: 3,6-odstotna povprečna rast sredstev za akumulacijo, 2,6-odstotna povprečna letna rast za osebno, skupno in splošno porabo in 2,2-odstotna povprečna letna rast čistih osebnih dohodkov. OPTIMISTIČNI NAČRTI INDUSTRIJE Ocena je, da so načrti industrije precej optimistični. Poglejmo nekatere večje investicije s tega področja, ki so v srednjeročnem načrtu tudi prostorsko opredeljene. Iskra Kibernetika bo zgradila večnamenski objekt za skladiščenje različnega materiala, Telematika načrtuje dokončanje objekta za proizvodnjo zasebnih digitalnih telefonskih central in gradnjo novih objektov za proizvodnjo javnih telefonskih central. Sava načrtuje vlaga- nja v modernizacijo tehnologije in gradnjo skladišč za surovine ter gotove izdelke. Exoterm namerava vlagati v rekonstrukcijo in dopolnitev obstoječih proizvodnih linij. Ibi se opredeljuje za izgradnjo plinovodnega omrežja in morebitno gradnjo lastne čistilne naprave. Čistilno napravo namerava zgraditi tudi Tekstilindus, ki bi razen tega zgradil tudi skladišča. Prostorsko ureditev in novo strojno opremo načrtuje Triglav konfekcija, Planika namerava zgraditi proizvodno halo z orodjarno, Gorenjski tisk pa naj bi končal I. fazo gradnje na Primskovem. JE SKROMNO TUDI REALNO? Drugače bi lahko ocenjevali program, ki ga predlagajo trgovske organizacije. Ob skromnih finančnih sredstvih načrtujejo predvsem posodobitve obstoječih prostorov in pet novogradenj z živilskimi proizvodi. Živila načrtuje novogradnje v Naklem, Čirčah in na Planini III, Mercator pa na Visokem in v Besnici. Živila nameravajo razen tega preurediti prodajalne na Gorenji Savi, v Te-netišah, Predosljah, Delikateso v Kranju, v Dupljah, na Vodovodnem stolpu, v Stražišču, na Orehku in v Zgornji Besnici. Prodajalne nameravata obnavljati tudi Elita in Kokra. Petrol bo zgradil bencinski servis ob avtocesti, načrtuje pa tudi servis na počivališču v Naklem. Nove prodajne in skladiščne prostore načrtujeta tudi Chemo in Slovenijales. Od trgovine na debelo pa velja omeniti, da Živila načrtujejo opremo hladilnice za mesne in mlečne izdelke, Merkur bo dograjeval poslovne prostore, Kokra pa bo gradila nadomestna skladišča. GOSTINSTVO IN TURIZEM: SKROMNO Lahko bi rekli, da je gostinsko-turistični program glede na ugodne naravne in druge možnosti ter predvsem na potrebe skromen. Do Krvavca je predvidena rekonstrukcija cestne povezave iz Cerkelj in s tem v zvezi sprejemni center v Cerkljah. Sicer pa naj bi na Krvavcu predvsem vlagali v tehnično opremo za urejanje smučišč. Na Jezerskem nameravajo Živila obnoviti Kazino in dependanso Storžič in v Preddvoru nadaljevati s sanacijo jezera. Če naštejemo še tri načrtovane gostinske lokale v Kranju, slaščičarsko delavnico, mlečno restavracijo in prenovitev hotela Jelen, smo predstavili tako rekoč celoten, v osnotku ponujen gostinsko-turistični program. Svoj prispevek načrtuje tudi Gorenjski sejem, vendar v celoti gledano tako začrtani program kaže na spoprijaz-nitev, da je avtocesta pač že zgrajena. O bodočem karavanškem predoru, ki naj bi ga morda tudi na turističnem področju pričakali bolje pripravljeni, pa kot kaže nihče ne razmišlja. • • • Namenoma tokrat ne nameravamo predstavljati še ostalih področij. Morda le še beseda, dve o gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu. Gradbeništvo ob vlaganjih v posodobitev opreme načrtuje ponoven porast obsega del. Kmetijstvo predvideva povečanje proizvodnje na podlagi nekaterih in dosedanjih novih vlaganj. Gozdarstvo pa še vedno daje precejšen poudarek odpravi posledic zaradi lanskega neurja in gradnji novih cest. Več nameravamo spregovoriti o nekaterih odprtih vprašanjih in temeljnih opredelitvah bodočega srednjeročnega obdobja pred problemsko konferenco, ki jo pripravlja občinska konverenca socialistične zveze v Kranju. Konferenca bo v sredo, 13. novembra. Njen cilj je, konkretno opredeliti nekatera ključna razvojna vpraša- nja- A. Žalar Pripombe na osnutek dolgoročnega plana V proizvodnji nekvalificirani delavci, domači strokovnjaki drugam (V jeseniški občini so dobili veliko pripomb na osnutek dolgoročnega plana občine — Velike naložbe in težave z domačimi strokovnjaki, ki se zaposlujejo v drugih gorenjskih občinah Jesenice — V občini so organizirali široko javno razpravo o osnutku dolgoročnega plana občine Jesenice za obdobje od leta 1986 do 1995 in do leta 2000. Največ pripomb na osnutek sta posredovala občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet, dokaj zavzeto pa so razpravljale tudi nekatere krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. Rast proizvoda ni nedosegljiva V občini predvidevajo, da bo družbeni proizvod naraščal s povprečno letno stopnjo 4,9 odstotka, vendar ob tem, da se bodo zaustavile sedanje negativne težnje in se uresničil takojšen preobrat v kakovost gospodarjenja. Občinski sindikalni svet je menil, da je področje naložb obravnavano presplošno, posamezne dejavnosti pa zelo različno. Sestavljalci so odgovorili, da so največje naložbe navedene, predračunske vrednosti, viri financiranja in investitor pa so stvar srednjeročnih planskih dokumentov. Različni obravnavi posameznih področji pa se ni mogoče izogniti, saj so plan pripravljali različni sestavljalci, posamezna področja pa imajo različno težo in vlogo. Visoka stopnja rasti družbenega proizvoda temelji na predpostavkah, uresničevanje te stopnje pa ni neuresničljiv cilj. V krajevni skupnosti Plavž so se zavzek za to, da bi ostale delovne organizacije poleg Železarne znatno več izvažale. Pripombo so upoštevali, več bodo morale izvoziti delovne organizacije gostinstva in turizma, vključevati pa se bodo morale tudi ostale delovne in temeljne organizacije. Sestavljalci so tudi povsem upoštevali pripombo občinske konference SZDL, da je planirana rast proizvoda za gradbeništvo previsoka in so jo znižali. Delavski svet Remontne delavnice Železarne Jesenice se ni strinjal s predvideno stopnjo rasti osebnih dohodkov, kajti tudi pri osebnih dohodkih bi morali biti smelejši. Prenizka izobrazbena struktura Iz jeseniške Železarne je prišlo vprašanje, če bo kader ustrezal potrebam združenega dela. Sestavljalci osnutka so odgovorili, da bo treba storiti vse, da bo razkorak med ponudbo in povpraševanjem čim manjši. Problemi se bodo pojavljali predvsem pri zahtevah po višji izbbraz-beni strukturi delavcev. Sedanja struktura ne vliva optimizma, problem pa bodo morali reševati predvsem investitorji in se vseskozi zavedati, da je kadrovsko vprašanje eno izmed najpomembnejših pri naložbah. Delavski svet Jeklovleka Železarne je menil, da je treba v osnutku natančneje opredeliti, kako zaposliti strokovni kader, saj so Jesenice edina občina na Gorenjskem, ki zaposluje nekvalificirane delavce iz drugih republik, jeseniški izobraženci pa odhajajo drugam. Pripombo so upoštevali, bolj konkretne opredelitve pa so domena dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planov. Kako bo gostinstvo investiralo Občinski sindikalni svet je menil, da na področju gostinstva in turizma ne bo kaj dosti novih naložb, saj so viri sredstev zelo skromni. Vendar pa je pripomba spet stvar srednjeročnega plana občine. Sestavljalci pa so tudi posamezna področja tr- govine, gostinstva in turizma podrobneje opredelili in upoštevali zakon o Triglavskem narodnem parku. Niso pa mogli upoštevati pripombe delovne organizacije Triglavski narodni park, naj se vršiške žičnice črtajo iz programa. Do gradnje naj bi predvidoma prišlo po letu 1990, v tem obdobju pa naj bi pridobili ustrezna dovoljenja. Delavce v Remontnih delavnicah je zanimalo, kakšna bo usoda gostinstva in turizma v zvezi z gradnjo karavanškega predora. Zvedeli so, da se bo z gradnjo predora zmanjšal pomen tranzitnega turizma v Zgor-njesavski dolini, povečal pa se bo pomen stacionarnega turizma in tako so tudi načrtovali razvoj turizma v občini. Sestavljalci so upoštevali pripombe, da je treba več pozornosti nameniti varstvu okolja, določiti lokacijo za širitev drobnoprodajne mreže, da je treba določiti izkoriščanje odpadne industrijske toplote. Mojstrančani in Kranjskogorci nočejo spalnih naselij Krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana in Kranjska gora se zavzemata za to, da se stanovanjska gradnja usmeri na druga področja. Mojstrano so v planu opredelili kot območje brez novogradenj, namenjeno turizmu, medtem ko bo v Kranjski gori treba nameniti nekatere površine za stanovanjsko gradnjo, skladno z razvojem turizma in zaposlovanjem gostinskih delavcev. Občinski konferenci SZDL se je zdela nerazumljiva ocena, da je mo-' goča samopreskrba s konzumnim mlekom in v 25 odstotkih samopreskrba z mesom. A te podatke je posredovala TOZD kooperacija Radov-jica, kot obenem tudi ni bilo mogoče upoštevati propombe, da je treba ohraniti vsa kmetijska zemljišča. Na področju družbenih dejavnosti so upoštevali pripombe o gradnji hale v Podmežakli in o rešitvi prostorske stiske šole Polde Stražišar. V predlogu plana so upoštevali pripombo o racionalizaciji stanovanjske gradnje, o gradnji stanovanj — Železarna 80 stanovanj na leto — o problematiki oskrbe z vodo. Več je bilo tudi drobnih razmišljanj in zadev, ki v plan ne sodijo, vendar pa so vsekakor pomembne za srednjeročne in letne plane posameznih temeljnih nosilcev planiranja. D. Sedej Mladi so si z zanimanjem ogledali priprave pripadnikov armade za fl stično urjenje — Foto: S. Saje Mladi obiskali kranjsko vojašnico Kranj — Kolektiv v kranjski vojašnici Staneta Žagarja vedno gostoljubno sprejme obiskovalce. To je dokazal tudi pred tednom dni, ko so si prišli mladinci iz Ljubljane in okolice ogledat, kako poteka delo in življenje v enoti armade. Obisk je organizirala komisija za usmerjanje mladih pri mestni konferenci socialistične zveze v Ljubljani. Njenemu povabilu se je odzvalo kar 127 učencev sedmih in osmih razredov iz 22 šol v Ljubljani in šestih osnovnih šol v ljubljanski pokrajini. Njim se je pridružilo tudi več psihologov, predstavnikov skupnosti za zaposlovanje in staršev. »Gre za vsakoletni informativni dan o možnostih za zaposlovanje v vojaških poklicih,« je o obisku povedal predstavnik organizatorja Janez Rant iz Ljubljane, ki je še dodal: »Zaradi premalo številne zastopanosti slovenskih starešin v armadi si tudi v našem odboru prizadevamo, da bi mlade seznanili z vojaškimi poklici in jih privabili v vojaške šole. Za obisk v kranjski vojašnici smo se odločili, ker enota v njej nadaljuje tradicije slavne Prešernove brigade in dosega pri svojem delu vidne uspehe leto za letom.« Obiskovalce je v vojašnici pozdravil poveljnik Špiro Nikovič, ki jim je opisal vlogo armade v našem obrambnem sistemu ter označil pomen prizadevanj slehernega starešine v izgrajevanju borbene pripravljenosti enot. Zatem so mladim prikazali film o obisku maršala Tita v kranjski vojašnici in film o urjenju enote v naših gorah. Še bolj zanimiv je bil del obiska, ki so ga namenili ogledu praktičnega dela starešin z vojaki. Mladi so spoznali, kako se pripadniki armade pripravljajo za alpinistično vzgojo pa kako poteka njihovo usposabljanje za protioklepni boj. Predvsem jih je zanimala sodobna tehnika, ki je tudi v armadi nepogrešljiva v učnem procesu. »Za kratek čas sem bil že prej v vojašnici,« je zaupal eden udeležencev obiska, Rok Zrimšek iz Ljubljane, »vendar nisem spoznal kaj dosti o delu starešin. Danes je prav dobra priložnost za to. Fante seveda zanima oborožitev in razna vojaška tehnika, zato sem prišel sem.« »Tudi dekleta smo radovedni^ se dogaja v armadi,« je priznfl i nja Petrovič iz Ljubljane, ki je s^ dala: »Šolanja sicer ne narner^ nadaljevati v kakšni v°Ja^^i.sf vendar mora biti čimveč .mlad* ^ znanjenih tudi z delom staresi0-sem pričakovala, da nam bodo toliko povedali in pokazali.« Mladi so bili lahko zares z adovj ni z obiskom v vojašnici, kjer s? poleg dela v enotah predstavi'1 zej 7. SNOUB France Prešeren^ kosilu pa so jim odgovarjali M stavljena vprašanja. Če bo to P galo, da se bo nekaj osnovnos , odločilo za izobraževanje v vol | šolah in delo starešin v osnovni namen srečanja v gotovo dosežen. s. ^ V SPOMIN Silvo Plajbes 17. oktobra smo se na trZ,^oP pokopališču mnogo Pre poslovili od našega nekdanj sodelavca, tovariša Silva. ^ Vrsto let je uspešno vodij ^, kovno službo SIS družbeni«1^ javnosti občine Tržič, oral I* ^ na tem področju in prenašaj jo prizadevnost, sposobnost i ciativnost tudi na vse nas, °J ve sodelavce. Kljub temu da je odšel nj delovno fff f vo delovno dolžnost, je n8 ^ vedno predstavljal vzor in 0 ^ žrtvovalnega, tovariškega in predanega človeka. 0yv Čeprav ni bil več v na^ei^l^ Iju, nam je še vedno rad P° V) V pri reševanju vrste problem^] P so se vsak dan pojavljali pre Zelo nas je prizadela «J»(ii*0 mladosti, v času ko je bil na ^o?, smrt, ki ga je iztrgala - jgi se kako potreben moči in družbi. |nv'Cn' Vsi ki smo dolga leta sodel ^[jjh, z njim, ga bomo ohranili v nem spominu. „.^ Sodelavci strokovne slu«"* družbenih dejavnosti občin Obisk iz H i vol i ju — Od 28. do 31. oktobra je „ štiričlanska delegacija iz italijanskega mesta Rivoli. Obisk Je^n^(t \% tam bila na obisku v led0- redno izmenjavo in sodelovanje med obči7iama. Občinska dy tfy iz Kivolija si je med Iskri Telematiki ter šo žili tudi zasedanja dru^_ ,, sliki), kjer jih je v imenu -hora in delegatov občinske skupščUl€ Jjjjfuj pozdravil predsednik družbenopolitičnega zbora Jože Kavčič- " ^% uaeiouunje laeu nueinuma. KjoeinsKu obiskom ogledala tudi proizvodnjo v Pla Vk» olski center Iskra. V sredo popoldne so svyflen 1^1 užbenopolitičnega zbora občinske skupš*1 ^\ •Da "hnra in dele.aat.nv nhčinakv skunšči*1* \P LiOi J?HEK. 5. NOVEMBRA 1985 GOSPODARSTVO .3. stran mmmmMGiLAS w Slabi gospodarji (direktorji) Razlogi za težave v delovnih 0rganizacijah Mira Radovljici' Uko Kropa, Inženiring B»ed in v Žitovem tozdu Tri-J**y Gorenjka Lesce so po-j°oni: bolj ali manj prihajata ?° izraza slabo gospodarjenje j*1 Premajhna skrb za razvoj, J?* korenini v slabem vod-delovnih organizacij — l2iemo lahko napravimo le P* KŽK TOK Radovljica, tr"' lil*1 i* > je moč najti prava opra- 1 Za *zŠUDO> rečemo pa *«ko, da mehanizmi premini1!^ ^e niso dobro urejeni — "cinski izvršni svet še okle- 2 Pri ukrepih, kaže pa, da bo jj|»ral pri Miri, Uku in Inže-h!|?ngu kaj kmalu poseči po aaJostrejših Radovljica — Kar pet manjših dednih organizacij v radovljiški obči-[ lrna hude težave, občinski izvršni i^1 Jih je zato vzel pod drobnogled. fiKrepe narekujejo razmere v Min J^dovljica in v Uko Kropa, o slabih ši£merah v blejskem Inženiringu sh-že leto dni, izgube imata Žito v ^^Triglav Gorenjka Lesce in KZK Radovlj lca. te 'r° Radovljica čaka ^tep družbenega varstva ^ radovljiški Miri izdelujejo stavbni Pohištvo in opravljajo mizarske ^ritve V prvih treh mesecih letoš-Je§a leta so imeli 2,5 milijona dinar-^ izgube, ki so se ji ob polletju slaK-^ iz°Sniti' vendar so rezultati bil Naročil imajo sicer dovolj, pro-^ matični pa so vodenje delovne or-d^acije, organizacija dela in odnos Ur dela- V povprečju delajo le po pet na dan, nagrajevanja po delu ne del aJ°- na osebni dohodek vpliva le lec°vna doba. Družbeni pravobrani-. samoupravljanja je ugotovil kup gj^jkljivosti. t0 e'ovna skupina, ki je obiskala Mi-slJe 0cenila, da so slabi rezultati po-gan,1Ca neurejenih razmer, da sta or-učinw rja dela in vodenje premalo nk°vita, poslovne odločitve pa pre- malo domišljene. Odnos do> dela je slab, delavci poudarjajo le pravice iz dela, zanemarjene pa so obveznosti do dela. V delavskem svetu niso enotni, kako bi rešili probleme. Podcenjujejo konkurenco na trgu gradbenih del, s staro prakso naknadnega uveljavljanja podražitev ne bo šlo več, saj je gradbeništvo v krizi. Ce vodstvo delovne organizacije in delavski svet kmalu ne bosta stvari zasukala na bolje, Miro prej ali slej čaka ukrep družbenega varstva. Tudi Uko Kropa tako rekoč čaka nanj Nezadovoljstvo mladih kovačev se je v Uku Kropa začelo glasno porajati že pred dvema letoma, zaradi nespodbudnega nagrajevanja odhajajo. Razmere se niso spremenile, nesoglasja se poglabljajo. V kolektivu si še vedno niso na jasnem, kakšen bo njihov razvoj: bodo razvijali le umetno obrt ali pa bodo uvedli tudi strojno obdelavo? Predmet spora so normativi in nizke osnove osebnih dohodkov, delovna disciplina je vse slabša, opuščena je celo evidenca opravljenih ur, med redno delo se meša »fuš«. Kadrovske težave se poglabljajo, mladi kovači odhajajo, novih ni, vse več je invalidov. Samoupravni organi niso učinkoviti, zapleta se že pri izrekanju disciplinskih kazni in spremembah na področju osebnih dohodkov. Organizacija dela je slaba, ker pristojnosti niso razmejene, niti sprejetih odločitev ne uveljavijo. Delovna skupina, ki je obiskala Uko, je ocenila, da napredka ni moč pričakovati, da je Uko obsojen na ži-votarjenje, če delovna organizacija t ne bo dobila boljšega vodstva, predvsem dobrega direktorja. Reči pa je treba, da Uko vsekakor ima možnosti. Izdelke umetnega ko-vaštva so pred leti že uspešno prodajali tudi na tuje, izvoz pa je zdaj padel le na tretjino že doseženega. Seveda pa bi bilo treba korenito zastavili razvoj in rešiti tudi vprašanje obdavčitve teh izdelkov. Za blejski Inženiring skorajda ni več možnosti V blejskem Inženiringu, ki zaposluje le še šest delavcev, so zaostreni odnosi prerasli v nered in vsakodnevno prerekanje. Direktorju delavci očitajo popolno nesposobnost in samovoljo, ta pa pravi, da vsi delavci niso kos delu. Samoupravljanje je povsem zamrlo. Resnici na ljubo pa je treba reči, da takšne razmere marsikomu ustrezajo, saj se lahko v miru ukvarja s šušmarstvom in tako sam poskrbi za svoj boljši zaslužek. Srž problematike je odnos z jeseniško Železarno, saj so nameravali blejski Inženiring usposobiti kot inženiring Slovenskih železarn, v zdanjšnjih razmerah so takšni načrti seveda smešni, saj delavci direktorju očitajo, da je zaradi nepravilnosti povzročil odpoved naročil jeseniške Železarne. Če torej tudi te rešilne bilke ne bo,, bo blejski Inženiring »umrl naravne smrti«. Izdelava čokolade in peciva prinaša izgubo V Žitovem tozdu Triglav Gorenjka so imeli ob polletju 18,7 milijona dinarjev izgube. Ključni problemi niso več pri peki kruha, kakor so bili včasih, temveč pri izdelavi peciva in čokolade, kjer nastaja izguba. Kupna moč na domačem trgu je padla, marsikdo si čokolade in peciva ne more več privoščiti. Na izvoz pa je težko računati, saj je konkurenca na tujem huda, čokolado znajo izdelovati bolje in ceneje. Na izgubo je vplivala tudi preselitev proizvodnje čokolade v nove prostore, ki je izdelavo ustavila kar za štiri mesece. Tehnološki projekt je namreč nastajal sproti, namestili so del stare opreme, nekaj rabljene so kupili v Avstriji, nekaj nove so dokupili doma. Problemi so torej predvsem prodajne in razvojne narave. Premalo prizadevni so pri trženju, slabši kupni moči bi se morali prilagoditi z izdelki, ki bi šli vendarle v prodajo. Manjka pa jim strokovnjakov, dobrih slaščičarjev, ki znajo peči dobre slaščice in so na tekočem, kakšne poti ubira ta stroka v svetu. Premiranje še ni dobro urejeno Razlogi za letošnje izgube v kmetijstvu so znani, niso značilni le za KZK TOK Radovljica. Koreninijo v zadrževanju cen kmetijskih pridelkov, ki ne dohitevajo stroškov. Na farmi ,v Poljčah znašajo stroški litra mleka 50,61 dinarja, na farmi na Bledu 81,29 dinarja. To pomeni, da imajo v Poljčah p'ri litru mleka 10,52 dinarja izube, na Bledu pa 41,89 dinarja. Izguba pa nastaja tudi pri kooperantski pridelavi, občutno pa je upadla prodaja kmetijske mehanizacije. Ob polletju je izguba znašala 12,48 milijona dinarjev, ob koncu septembra se je sukala okoli 8 milijonov dinarjev, konec leta pa pričakujejo 3 milijone dinarjev izgube. V razpravi na seji občinskega izvršnega sveta je bilo slišati, da do zapletov prihaja pri nakazovanju premij, saj jeseniška občina svojih obveznosti n# izpolnjuje pravočasno, kar za sabo vleče tudi upravičenost do republiških premij. Zaplet kaže na to, da mehanizmi premiranja niso dobro urejeni, saj bi jih načeloma morali plačati tam, kjer mleko porabijo, ne pa da ostajajo zgolj skrb občin, na katere ozemlju so farme. M. Volčjak I1 f^anjkljivi projekti, daljši i ki,, dražja naložba — Javorniku manjšo elektrarno irijlV% £ a ze,ez"rna gradi na }.U'%r»w! Ze*° koristila sedanjim obratom, a se srečujejo s skoraj d""! ^ostljivimi zapleti fv^Sb\^,CK Jeseniška Železar-"J jjssti v Javorniške Rovte že ,<> imela moč 1,2 MW in »Vj pirs^Un obratom, predvsem ' PoIt trojeklarni na Belškem te(i J*da dovolj hladilne vode. n° 36«!!!!" stane.. lz£radnJ? Kri U Pa m'.''J°nov dinarjev, elek Ib^'tn*1 fC k° pridružila ostalim r%it; elektrarnam jeseniške Že- |Jni^o"aložbi, ki pravzaprav za :ePlezamo ni velika, ven-Ik!,^ s«> VsVkakor pomemben ob preden ho turbina na Jesenicah, saj ima Listostroj veliko dela za izvoz. Vse težave kažejo, kako se lahko naložba draži, koliko je izgube in stroškov, izgube elektrike, ki bi jo — četudi v manjših količinah — še kako potrebovala tudi jeseniška Železarna. Ob daljših rokih dobavitelji zahtevajo višje cene, voda, ki je ima potok Javornik dovolj, pa bi ob tem sušnem obdobju zelo koristila vsem pomožnim obratom jeseniške Železarne. D. Sedej §tL?^h« p!>Jav,J»» veliki problemi. w • w w i • w« w • y • P**m„- se zd«i.k^"i«i«. smučišče bremeni zicmcarie m- > ""nujaio zaradi ver vy.ro- w 'ujajo zaradi več vzro- '**ar' '^•ni'"51*1 Se Je zt*e,w popolnoma h^J,.v°' kako nesolidno je pri-i>HfC°,ekt IBE, Inženirski biro '- *£r,ekt iz LJubljane. Graditi . ^ i » ko so šele sproti dobiva-nenenno popravljali, N| ' Projekt obilo pomanjklji-" roV1^,1" so novi stroški in t ^ **rt'vladalovalo je mne- ^•»sfc1* DroJekt PreJ Preizkus Sltt H° delo sicer priznane Iju-Wi ^r°^ktne organizacije. vSne, i naJ '»čela obratova-, 'fctošnjega leta, a bo spet ^Jttr,')jl'ad> dobaviteljev opreme, rn'i^ Hi unti občutno podaljšali • ' dtt so gradbeniki - tV^oi, •',,M,ll'm l»u ho u,r,,ma hfii USi 8wt»vljali, da bodo s pra- Žičničarji so morali sami zbrati denar za dokončanje smučarskega poligona v Podkorenu — Ce ne bo razumevanja in pomoči, bodo poslovno leto sklenili z rdečimi številkami Mv> m h""" Bri»dbene terenske kJslt^'V.^od cevi poteka skozi n„ ."'»o končali /. mehansko %tjU,,''H\ Kljub prošnjam ' minilo še nekaj časa. Podkoren — Na smučarskem poligonu Podkoren, ki je namenjen predvsem treningom vrhunskih smučarjev, reprezentance in dobrim smučarskim rekreativcem, so že končali vsa dela. Od minule zime do jeseni je zaradi obilnega deževja smučišče postalo povsem razrito, delala se je precejšnja družbena škoda. Za dokončno gradnjo poligona je namreč zmanjkalo denarja. Po precejšnjih zapletih in pogovorih so sestavljena organizacija ABC Pomurka, kamor Gorenjka sodi, samo Gorenjka in temeljna organizacija žičnice Kranjska gora začeli reševati poligon Podkoren tako, da so zagotovili premostitvena finančna sredstvu za dokončanje del. Morali so odšteti več kot 21 milijonov za smučišče in zdaj so že opravili vsa zemeljska dela, obenem pa tudi pre gledali vse naprave za umetni sneg. Prekoračitev sredstev je velika, ži (niče tako velike naložbe ne Zmorejo same. Zato so se že pogovarjali slo lesnokulturno skupnostjo Slovenije in Smučarsko zvezo Slovenije in obvestili vse kranjskogorske delovne organizacije ter lastnike počitniških domov. Ponudili so jim tudi predlog za reševanje. Žičnice so morale torej same dobiti denar za smučišče, ki ga v svojih planskih dokumentih nikoli niso načrtovale. V zadnjih petih letih so namreč zgradili štiri žičnice. Kranjska gora ima največ žičničarskih naprav v Sloveniji — skupaj 20; ugotavljajo, da so žičničarske zmogljivosti za hotelske goste Kranjske gore prevelike. Če ne bo širše družbene pomoči in razumevanja delovnih organizacij, lahko zaradi prekoračitve na poligo nu žičničarji zabredejo v velike finančne težave — pri likvidnosti temeljne organizacije, izplačilu osebnih dohodkov kot tudi pri zaklju čnem računu za letošnje poslovno leto, ko se bo prav gotovo izkazala izguba. D. Sedej Zakaj so bili v Zlitovi Žagi proti združitvi tozdov Korenine odklonitve so v preteklosti Tržič — Tako izvršni odbor sindikata v Žagi tolmači odklonilno stališče delavcev Zlitovega tozda Žaga na referendumu za združitev v enovito delovno organizacijo. Referendum je bil 21. oktobra. Od 42 delavcev v Žagi, ki pomenijo le trinajst odstotkov vseh zaposlenih v Zlitu, jih je 16 glasovalo za in 20 proti združitvi. Izvršni odbor sindikata v Žagi meni, da je bil referendum preuranjen. Delavci v Žagi so nezadovoljni, ker so v minulem desetletju občutili preveč mačehovstva. Ves razvoj je šel v tozda Lesna predelava in Pohištvo-tapetništvo, medtem ko v Žagi razen novega polnojarmenika ni stroja, ki bi bil mlajši od 18 do 23 let. Predpogoj za ponoven referendum, ki naj bi uspel, je ureditev ža-galnice in sušilnice, izboljšanje delovnih razmer in nakup novih strojev, izboljšanje osebnih dohodkov in ureditev malice. Ocena o izidu referenduma, ki jo je v sredo, 30. oktobra, sprejel centralni delavski svet — seveda s tremi glasovi »proti« iz Žage — na predlog konference sindikata in organizacije zveze komunistov v Zlitu, pa je precej drugačna. Osnovna je ugotovitev, da so bile priprave na referendum po tehnični, samoupravni in politični poti dobre, da med javno razpravo na zborih delavcev ni bilo niti pisnih niti ustnih ugovorov proti združitvi. Tudi delavski sveti vseh treh tozdov so predlog za združitev podprli, kar je pomenilo zeleno luč za razpis referenduma. Zakaj so se delavci v Žagi »potuhnili« takrat, ko bi lahko vpraševali, ugovarjali, dokazovali? Zakaj zdaj izsiljujejo? Mar imajo res tako zelo malo zaupanja v vodstvo Zlita, da se bo tehnični razvoj dotaknil tudi njih? Centralni delavski svet meni drugače. V Žagi je peščica nediscipliniranih delavcev potegnila za seboj tudi zdravo jedro, saj vse očitnejše anarhije vodstvo tozda ni sposobno pretrgati ter vpeljati več reda, delavnosti. »Mi že ne bomo delali za Pohištvo, saj tudi oni nam pred leti, ko se je pokvaril polnojarmenik, niso pomagali,« je preprost odgovor delavcev Žage, zakaj niso za združitev. Nezaupanje in izsiljevanje pa sta zelo nepreračunana odgovora na predlog za združitev v enoviti Zlit, ki bi brez tozdov gospodaril bolje in ceneje, poenostavil in kakovostno izboljšal tudi samoupravno odločanje v delovni organizaciji in v delegatskih skupščinah (število delegatskih mest bi se od 116 skrčilo na 29; vseh zaposlenih je 320). Z odklonitvijo združitve delavci Žage ne zavirajo le lastnega razvoja V Zlitu so se skozi devet mesecev komaj pretolkli brez rdečih številk. V bilanci delovne organizacije je za pičlih 2,2 milijona ostanka čistega dohodka. Zelo rdeča pa je bilanca tozda Pohi-štvo-tapetništvo, katerega izguba je s polletnih 19,4 milijona dinarjev narasla na 44,7 milijona dinarjev. Vzrok so predvsem visoki stroški za kreditne obresti (skoraj 93 milijonov dinarjev), visoke cene surovin in reprodukcijskih materialov ter naraščanje zalog izdelkov. Da bi se konec leta izognili izgubam, bodo v Zlitu delali zadnja dva meseca tudi ob prostih sobotah in po potrebi ob popoldnevih. Zato so sprejeli tudi merila za pravičnejše nagrajevanje po delu. — njihov finančni uspeh je predvsem plod razmer na trgu — ampak tudi razvoja, če ne celo nadaljnjega obstoja vsega Zlita. To zamerijo ostali delavci Zlita šestim glasovom »proti«. O tem, kako naprej, bodo do 8. novembra povedale tudi ocene o izidu referenduma, ki jih bodo podali delavski sveti vseh treh tozdov. jOcena, ki jim jo je posredoval centralni delavski svet, vsaj v Žagi gotovo ne bo enotna. Posebno ne, ker med drugim predlaga nezaupnico vodji Žage. Sicer pa niti centralni delavski svet, še manj pa direktor Zlita, nimata pooblastil, da bi spremenila karkoli, česar v tozdih ne bi podprli. Zato se v Zlitu lahko nadejajo posega občinskega izvršnega sveta. H. Jelovčan Delo je, delavcev pa ni V jeseniškem Elimu so spet začeli znova, saj je lani že kazalo, da bodo morali obrat ukiniti — Trikrat večji osebni dohodki kot lani Hrušica — Temeljna organizacija jeseniškega Elima s tremi enotami (inštalaterska, elektro in oblikovanje pločevine) se je po referendumu pridružila delovni organizaciji Slove-nijaceste. Združitev je bila — tako se že zdaj kaže — za 90 delavcev Elima nadvse koristna in poslovno veliko bolj uspešna, saj so nekaj let predvsem životarili. Še lani so poslovno leto sklenili z rdečimi številkami, s 100 milijoni dinarjev izgube. Komerciale niso imeli, oprema je bila povsem dotrajana, osebni dohodki so bili med najnižjimi v jeseniški občini. Razumljivo je bilo, da so dobri in sposobni kvalificirani delavci odšli v jeseniško Železarno, kjer so imeli boljše osebne dohodke in neprimerno večjo _ „_,. . socialno varnost. Železarna takšen Stane Knznar, direktor Elima ka(Jer §e danes zelo potrebuje, zato kvalificirane delavce ni skrbelo, ali bodo dobili zaposlitev ali ne. Disciplina zato v Elimu ni bila na zadovoljivi ravni, saj se v takšnih razmerah formalni,disciplinski postopki — ob pomanjkanju delavcev — izkažejo za povsem neuspešne. V Elimu-bi zatorej še pred letom dni lahko na vrata nataknili ključavnice, kajti ob takšnem poslovanju je tudi njihov ugled v bližnjem in dalnjem poslovnem svetu nezadržno upadal. Z novim direktorjem, Stanetom Križnarjem, so vsi poskusili znova. In kako je danes? »Polletni rezultati so bili v primerjavi z lanskimi veliko boljši,« pravi direktor Stane Križnar, »celotni prihodek je bil kar za 110 odstotkov večji, dohodek za 178 odstotkov, dohodek na delavca 200 odstotkov. Te rezultate smo dosegli z manjšim številom delavcev, kažejo pa predvsem to, kako slaba so bila minula leta. Vekakor se v njih odraža boljše delo, so tudi posledica večjih cen, nedvomno pa so odraz večjega posla, ki smo ga pridobili. Pri manjših delih ni akumulacije, zato težimo predvsem za večjimi deli, ki prinašajo dohodek. Se danes pa se čutijo posledice zastarele opreme, tepe nas, ker kadra ni, čeprav so se od lani osebni dohodki kar za trikrat povečali in so danes okoli 50.000 dinarjev. V proizvodnji bi potrebovali vsaj še pet ključavničarjev, pet elektrikarjev, dvajset cevarjev. Od zdaj naprej pri nas nihče več ne bo brez kruha, saj smo s pomočjo komerciale delovne organizacije Slovenijaceste dobili dovolj naročil. Delamo elektro-omarice, kabine za gradbene stroje in če nam bo uspelo, jih bomo lahko prodali tudi 300 kosov na leto. Pri Slovenijacestah skrbe, da so naše zmogljivosti izkoriščene, pozna se pri nabavi materiala, pri prodaji- Najbolj pa bi bili veseli, če bi nam uspelo dobiti dovolj delavcev in bi tako sklenili tehnološki proces, sprejemali dobra in velika naročila. Prepričani smo namreč, da pri delavcih, ki so obremenjeni z nadurami, trpi kvaliteta.« D Sedej GLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 5. NOVEMBRA 198* Robert Hudolin, Tomaž Vrhunc in Jure Rozman, tretješolci, so le trije od približno petnajstih članov vrtnarskega krožka. Drug čez drugega so hiteli pripovedovati, da je delo v krožku zanimivo, razgibano. Letos so opravili že kup stvari: vozili prst, pleli, grabili listje, posadili česen, zalivali rože in jih spravili. Kdo bi se spomnil vsega! Tudi pozimi jim ne bo dolgčas. Če bo treba, bodo kidali sneg, sicer pa bodo sproti negovali rastline, pripravili mešanico zemlje za naslednje leto, se česa o rožah poučili iz knjig. Selška šola je najlepše urejena v loški občini, najbrž tudi na Gorenjskem V treh letih niso belili SELCA — »No, ne vem, če je naša šola res najlepše urejena,« se je branila voditeljica šole Marija Savli, »res pa je, da se trudimo. Skoda, ker niste prišli kakšen mesec prej, ko je bilo vse zeleno, cvetoče. Videli bi, da se poslopje res lepo vključuje v prostor.« V Mariji Savli je velika želja po lepem. Vendar ni samo to. Še manj gre za častihlepje, za sloves najlepše urejene šole v loški občini. Skrb za lepo zunanjost in notranjost šole, ki je septembra sprejela četrto generacijo prvošolčkov, izvira iz nove šole kot ogromne pridobitve za učiteljice, učence, sam kraj. Marija Savli najbolje ve, kako težko je bilo delati v stari šoli, zato novo, katere gradnjo je spremljala vse od začetka, zares ceni. Selška šola je podružnica matične v Železnikih. Letos jo v štirih razredih obiskuje 99 učencev iz Selc in okoliških naselij, razen tega pa so v njej še dva oddelka vrtca in mala šola. Je celodnevna šola, življenje in delo v njej traja od pol osmih zjutraj do dveh popoldne. Zgradili so jo iz samoprispevka krajanov, združenega dela Selške doline in občinskega samoprispevka krajanov, združenega dela Sel- Marija Savli, vodja šole ške doline in občinskega samoprispevka. Če bi kdaj nastala potreba, je ob njej že predviden prostor za dozidavo. »Za okolico šole redno skrbimo,« je povedala Marija Savli. »Hišnik vsak teden kosi travo in nam pomaga pri težjih vrtnarskih delih. Sicer pa imamo vrtnarski krožek. Eno uro na teden z učenci sadimo, plevemo, okopavamo. Zdaj smo rože pobrali in pripravili zemljo za počitek. Cvetje imamo tudi na oknih, v šoli. Pohvalimo pa se tudi z vrtom, na katerem smo pridelali solato, radič, paradižnik ... Nobene zelenjave doslej nismo kupovali. V sadovnjaku gojimo jabolka in češplje. Kar pridelamo, je dobro; pozna se pri ceni malic in kosil, pa še posebno zadovoljstvo občutimo, ker je naše.« Učenci skrbno pazijo tudi na čisto okolje. Razen v začetku šolskega leta očiščevalne akcije niso" potrebne. Odpadke sproti pobirajo, vsi, učiteljice in učenci. Učenci so se že tako navadili, da drug drugega opozori, če vrže papirček mimo koša. Počasi so se na red navadili tudi drugi iz vasi, ki popoldne hodijo igrat na igrišče. Seveda k tej lepi navadi pomagajo tudi stalna opozorila, zgled in nadzor vodje šole. »Tudi v šoli pazimo na čistočo. Ko smo prišli v novo šolo, smo si jo z otroki dobro ogledali. Taka je, toliko je stala, zdaj pa bomo mi skrbeli, da bo čim dlje ostala lepa. Kdor bo nalašč kracal, packal in uničeval, bo moral sam poravnati račun. Tako smo sklenili in tako delamo. Res je, da sem neke vrste bab-bav,« smehljaje prizna Marija Savli. »Večkrat grem po razredih, pogledam, če je kaj narobe, nato pa se z učiteljico in učenci pogovorimo. Otroci so se že navadili in pazijo. V treh letih še nismo belili.« Takšen bav-bav bi bil dobrodošel tudi v drugih šolah, med katerimi niso redke take, ki so ohranile samo mlado letnico gradnje, sicer pa delujejo puščobno, iztrošeno. Morda ne bi bilo napak, če ne bi ocenjevali šol samo po učnih uspehih učencev, ampak tudi po njihovem videzu. Predlagamo tekmovanje za najlepše urejeno šolo na Gorenjskem, seveda po določenih merilih. H. Jelovčan pisma bralcev JESENSKI IZLET Društvo upokojencev iz Nakla redno organizira izlete za svoje člane. Tokratni je bil namenjen obisku Dolenjske in Bele krajine, udeležilo pa se ga je veliko upokojencev iz Podbrezij, Bistrice, Nakla, Strahinja, Okroglega, Du-pelj, Zadrage in Že j. Zaradi velikega zanimanja so bili izletniki razdeljeni v tri skupine. Upokojenci so obiskali Trebnje, cister-janski samostan v Stični, Novo mesto in Metliko, kjer so bili izletniki gostje tamkajšnje vinske kleti, nato pa še Črnomelj in bližnji Stažnji vrh. V imenu izletnikov se zahvaljujem za organizacijo tako prijetnega popotovanja. Takšnih si še želimo. S. Pretnar, Podbrezje PRIMER PLAVŠKEGA KMETA Sem hribovski kmet s Plavške-ga rovta. Kmetija mi je edini vir preživljanja. Redim 23 glav goveda in 25 ovac. Za tako čredo je treba pripraviti kar veliko sena. Skoraj polovico krme pripravimo ročno po strminah in bregovih okoli nas. Pogosto sem v strahu, da se bom zaradi velike strmine s traktorjem prevrnil. Imam pa še eno nadlogo. Ne čudite se: to so lovci! Razen divjih prašičev in sr-njadi, ki dela škodo, kjer jo le more. Zgodilo se je 25. oktobra sredi dopoldneva, ko sem zalotil lovca pri kraji sena iz mojega hleva. Ko sem ga opozoril, kaj sploh misli, jo je odkuril. Jezen sem bil, da bi ga zmlel, vendar sem se bil vseeno z njim pripravljen v miru pogovoriti. Ne bi odrekel 20 kilogramov sena, če bi me zanj poprosil, čeprav ga trdo prigaram. Vendar se očitno možakarju v lovski obleki z rdečo katrco KR 116-130 tega ni zdelo vredno storiti. Ni se opravičil, ni pojasnil stvari, ni vrnil sena. Brezbrižno, brez vesti, je odšel. Tudi to so stvari, ki nas, hribovce, rovtarje, odvračajo od kmetovanja. Odmaknjeni smo od napredka v kmetijstvu. Strmine ne moreš zravnati in tudi nadmorske višine ne moreš znižati! Prizadeti kmet Štefan Klinar, Plavški rovt 14, Jesenice Kmečki fantje in dekleta Škofja Loka — Samski kmečki fantje in dekleta prirejajo tretje družabno srečanje s plesom. Srečanje je namenjeno spoznavanju kmečkih deklet in fantov. Na srečanje vabljeni tudi nekmečki fantje in dekleta, ki imajo veselje do kmetovanja. Srečanje bo v soboto, 16. novembra, od 18. do 24. ure v hotelu Trans-turist v Škofji Loki. Udeležencem iz oddaljenejših krajev bodo na voljo prenočišča. Rezervirajte si jih sami po telefonu 61-261. Šolski načrt v razpravi Lipnica — Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica ima poleg matične šole še štirirazrednico na Osvišah pri Podnartu. Matično šolo obiskuje letos 279 učencev, na Ovsišah pa 59 učencev. V šoli so naredili načrt za šolsko leto 1985/86 in ga poslali vsem dejavnikom v šolskem okolišu, ki bodo lahko posredovali predloge in pripombe. Ciril Rozman Cepljenje proti tetanusu V Sloveniji zboli za tetanusom vsako leto 10 do 20 oseb in nekaj od njih jih umre. Po podatkih so za tetanusom zboleli predvsem tisti ljudje, ki še nikoli v življenju niso bili cepljeni proti tej nevarni bolezni. Ker zaenkrat še nimamo učinkovitega specifičnega zdravila za zdravljenje obolelih, je edina uspešna zaščita pred tetanusom pravočasno cepljenje. Glede na to se je epidemiološka služba Slovenije odločila, da bomo v naslednjih letih cepili proti tetanusu vse še necepljene osebe, to je moške, starejše od 40 let in ženske, starejše od 35 let. Povzročitelj bolezni je bacil tetanusa, ki živi predvsem v črevesju konj in goveda. Bacil se izloča iz črevesja z blatom in z gnojem trosimo po poljih, travnikih, cestah in okolici človeških bivališč. Ker je zrak za bacil tetanusa strupeni, se v zunanjem okolju spremeni v zelo trdoživo obliko, tros, v kateri ostane živ tudi več deset let. Če se na polju, cesti ali tudi doma ranimo, lahko vnesemo v rano s prahom ali prstjo trose povzročitelja tetanusa, ki se zaradi pomanjkanja zraka v rani zopet spremenijo v bacil. Ni treba, da so rane velike, za okužbo s tetanusom zadostuje že majhna globoka rana, kot na primer vbod s trsko ali drugim predmetom. Take rane so na videz nepomembne, vendar lahko smrtno nevarne. V rani začne bacil tetanusa izločati strup, ki je vzrok za bolezen in smrt. Pred tetanusom se zaščitimo samo s cepljenjem. Za popolno zaščito so potrebna tri cepljenja: začetna doza, druga doza en mesec pozneje in tretja doza po enem letu. Po cepljenju nastanejo v telesu obrambne snovi, ki preprečijo delovanje tetanusovega strupa in s tem nastanek obolenja. V Sloveniji cepimo otroke proti tetanusu od leta 1957, v JlJi pa vojake od leta 1951. Rezultat tega je, da mlajša cepljenja populacija ne oboleva več za tetanusom. Tetanus je nevaren za starejše ljudi, ki še nikoli v življenju niso bili cepljeni proti tetanusu. Poseben problem postane tetanus v vojni ali v množičnih nesrečah, ko pride do velikega števila poškodb, primanjkuje pa cepiva in zdravstvenega osebja za izvedbo cepljenja. Cepljenje je torej tudi priprava na izredne razmere. Na Gorenjskem bomo s cepljenjem začeli v KS Čirče v občini Kranj, kjer je letos ena oseba zbolela za tetanusom. Cepljenje bomo nadaljevali v občini Radovljica, kjer so v zadnjih desetih letih prebivalci pogosteje obolevali za tetanusom kot v drugih občinah Gorenjske. Cepljenje bo po KS organizirala ekipa Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske Kranj. Nekaj dni pred začetkom cepljenja bomo v vsaki KS organizirali predavanje, kjer bomo podrobneje spregovorili o poteku in pomenu cepljenja proti tetanusu. Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske Kranj EPIDEMIOLOŠKI ODDELEK ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU 41. zapis Pač, še en nagrobnik je ostal: mavzolej rodbine Majdič. Takrat, ob opustitvi pokopališča, je prevladalo mnenje, naj zaradi zares lepega marmornega reliefa, ki ga je izklesal kipar Ivan Zajec, mavzolej kot zaščitna streha reliefu ostane, ker so umetnine kiparja Zajca spomeniško zaščitene.' Vendar pa se je položaj z leti spremenil. Mavzoleja Majdičevi potomci ne oskrbujejo, vrata so vedno odprta in prostor sam vandalsko ponesnažen. Tudi razni arhitekturni okraski so že odlomljeni, kar vsekakor kazi lice nekoč res lepega mavzoleja. Smotrna rešitev bi bil primeren dogovor z Majdiči (njihov prednik je imel trgovino poleg starega sodišča, torej ta veja ni v zvezi z rodbino, ki je bila lastnica mlina in elektrarne ob Savi). Dogovor naj bi zajel ne le primerno namestitev Zajčevega reliefa na novem pokopališču ali kje drugje, temveč tudi postavitev Bernekerjeve umetnine, ki je stala še pred vojno kot spomenik in vodnjak pred starim sodiščem v Kranju. Spomenik je predstavljal Janeza Nepomuka, ko ga vržejo s praškega mostu v Vltavo. Spomenik je bil zasebna last rodbine Majdič. Verjetno ni potrebno še posebej poudariti, da velja Fran Berneker (1874—1932) za enega najboljših slovenskih kiparjev vseh časov. Njegov Trubar ob vhodu v ljubljanski Tivoli do danes nima tekmeca. Seveda sd vse Bernekerjeve umetnine z zakonom zaščitene. Ko že toliko govorimo o trudu naših prednikov pa tudi sodobnikov, da bi našli čimbolj dostojen okvir in okolje za dva grobova, je prav, če povem, da je obstojal načrt, s katerim se Kranj nikakor ni mogel strinjati. In se gotovo tudi danes ne bi mogel, če bi načrt znova zaživel. Na jesen leta 1948 so Kranjčani zvedeli prav neprijetno novico, da se neka- teri prešernoslovci z arhitekti do£°^£ jajo o prenosu Prešernovih postal®^ ostankov v Vrbo. ^ Toda vsi ti načrti so, na srečo, že p . teklost. In opomin Kranju, da še W»j posveti skrb in ljubezen Prešernove^ grobu. Treba je poskrbeti za zims* zaščito, še prej pa za konzervaciJ0 močno razpokanega kamna. Napis moral biti vedno znova pozlačen, oK° ca pa skrbneje negovana kot dosi Jp Treba je urediti tudi vhodna vrata,jjjj še nekaj opozoril pri vhodih ne bi napak — v obliki apelov na obiskov ce. Kakšnih tabel s prepovedmi raje postavljajmo! flaj Pa še to: gaj naj bi se imenoval pesnikov! Taka je bila prvotna zanj^. Ne sme nam zamreti lik nežno čutgj. ga Simona Jenka ob Prešernovi ve^ ni! Tudi Jenko je bližnji, gorenjs^ naš rojak, tudi on je v Kranju žive umrl. . :t Na koncu teh predlogov le še Pr0^-tovarišem, ki skrbe za čistočo^ v & nju: tudi v gaju naj od časa do časa£ berejo papirne in druge odpadke- j ben dan ne sme miniti, da bi gaj ^ oskrbovan, ker sleherni dan Prl% kdo na obisk k neiztrohnjenemu s našega pesnika. -i- Za Prešernov grob pa smo tudi žni dostojno poskrbeti. Leta 1948 le s slovesno obljubo, da bomo ca. j in negovali to gomilo, preprečili.,'1 se uresničil načrt o prenosu Prese' vih kosti v Vrbo. Na seji za priprav icj publiških slovesnosti ob 100-1«' pesnikove smrti, ki je bila 24. n&' $ bra 1948 pri takratnem skupščin* predsedniku pisatelju Ferdu ^oz „ se nam je v zadnjem hipu posrec ^ Kranju zadržati najdragocenejše . ima naše mesto. Za naše stališče,« ^ smemo motiti miru poetovega ij strohnjenega srca, se je takrat naj^ toplo zavezel naš prvi prešernosl pokojni doktor France Kidrič. PRAVNIK SVETUJE OBRESTNA MERA N. N. z Bleda Novembra lani ste vplačali avtomobil jugo 45 lux, vendar ga še niste prejeli. V pogodbi je zapisano, da vam bodo prek Jugobanke izplačali 7,5-% obresti, če boste avtomobil prejeli v roku do 90 dni, v primeru kasnejše dobave pa bodo obresti 14-%. Zanima vas, ali je prav, da vam Jugo-banka obračunava takšne obresti, kam se lahko v zvezi s tem pritožite in ali so možnosti, da bi dosegli spremembo obrestne mere? Odgovor: Priznamo, da je na vaše vprašanje težko zadovoljujoče odgovoriti. Zakaj? Zakon o temeljih poslovanja OZD na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu ter o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem področju in njegove spremembe in dopolnitve, ki so pričele veljati 28. 4. 1984, določajo, da OZD stori dejanje špekulacije med drugim tudi v primeru, če izrecno ali molče postavi kupcu kot pogoj za prodajo blaga, da ji vnaprej plača določen znesek denarnih sredstev, po dobavi blaga pa mu pri končnem obračunu ne prizna oz. ne obračuna ustreznih obresti od plačanega zneska. Ustrezne obresti so mišljene obresti, ki bi jih kupec dobil pri banki, če bi pri njej ta sred- 1$* stva vložil in sicer: do 3 mesecev u , obresti, nad 3 mesece pa obresti. so določene za vezana sredstva v razmerju s časom od vplačila do g0 bave blaga. Te obresti so znane in^t različne za čas vezave. Ta ob'vez/1 ^ ne velja pri dobavi pred 15 dnevi- ^ te obresti so bili ogoljufani kupc'g^ so sklenili pogodbe pred 28. 4. ^ ai> saj se je prodajalec izgovarja 8< jih obresti po tem datumu. Ta trdi spremembe zakona ne veljajo za_ ~x-----------~----—— — . —^ » . zaj in zato kupec ni upravičen o "V je vprašljiva, vendar nam je zn^n^ mer, ko je kupec pravdo na $ nji Občinskega sodišča v KraguJe jjj izgubil. Vi pa ste pogodbo skle ^ kasneje in ne bi smelo biti sporno glede na določila sklenjene P°£°%. kakšne obresti se vam obračunaV ..0 Tržni inšpektorji so že šli v aK kontrole in ugotovili, da zakon m rj. štovan, in prijavili odgovorne ort> ^ zacije, ter osebe zaradi suma sto1" dejanja špekulacije. Postopki še končani. Izvedeli pa smo tudi, da ^ gujevška Crvena zastava trdi, dalj pri teh vplačilih za namenske ^e?s\jr te, kjer so obresti nižje. Kaj torej jj riti? Ali tožiti prodajalca ali pa ca jjg! na uspeh akcije tržne inšpek. v Težko vam namreč brez pomisie i svetujemo tožiti prodajalca, cePra~D pravnega stališča ni dvoma v uS^j-Ce se boste odločili za tožbo, jo ^ $ te vložiti pri sodišču, kjer je sede^, meljne organizacije prodajalca a mobila. Ni Godešič — Bolj iz radovednosti kot zares ie letos spomladi Vinko nar iz Godešiča pri Škofji Loki na svojem vrtu vsadil korenino z*Z0t ki je ostala v kleti od jeseni, ko je pripravljal zelje za ozimnico-navdušenega vrtičkarja gaje namreč zanimalo, če mu bo tudi s0frt^r korenine uspelo pridobiti seme. Znano je, daje za pridobivanje $e" $ na potrebno spomladi vsaditi staro korenino skupaj z glavo. Vink0^ je bil nemalo presenečen, ko so iz korenine najprej pognala stebli g katerih je bilo seme, ki je sedaj že dozorelo, nato pa so na treh, V1)[ tf, žno pol metra dolgih štorih zrasle še tri povsem zdrave zeljnate 0ia saj je vsaka tehtala dobra 2 kilograma, (-fp) Foto: F. Perdan oulili takole veliko nadz^jf Kokovi iz Pred trga pri Radovljici kolerabo, tehtala je kar 5 kilogramov. »Pridelala« jo je letošnja U'P S sen s pomočjo pridnih rok domačih, včasih je pomagal tudi untf* že. (nk) JI te I?MK, 5. NOVEMBRA 1985 KULTURA .5. stran ©©sjgbjjglmglas Rtob ljubiteljev glasbe Množična mladinska kultura je zapostavljena J\° devetih letih delovanja se kranjski Klub ljubiteljev glasbe tePa s številnimi problemi, iz ||^)anjkanja denarja in proste l^mi, iz katerih ni videti izhoda. Zaradi n0 . -•~~«J« utnoijo ... prostorske stiske se je njihova dejav-Vak °meJ^a na tematske večere in nekaj koncertov. Sašo No-, ' Predsednik kluba: »Žal je ta zvrst mladinske kulture še ^Postavljena.« ,.anJ — Ambiciozni načrti Klu-de^pteljev glasbe (KLG) izpred j* . —. Že^n ^et so danes> žal, okrnjeni, slov začetku so v Kranju gostili dože^6 glasbene skupine (Bul-Men+u ,pa tuJe (švicarsko Debile Kranj 85 jih je veljal 70 tisoč dinarjev). Nekaj denarja jim vržejo tudi koncerti, vendar so z letošnjimi pridelali le izgubo. Zaradi tega je letošnja dejavnost kluba precej ivlent, - - —j- v^.^«^. okrnjena. Tematske večere prire- AflRli pevko Jenny Bitching iz jajo v klubskih prostorih (vanje ^ioV^ti avstriJsko ročk skupino gre največ 30 ljudi), večjih tematik i': ^udi danes vabijo galsbeni- skih večerov že dolgo ni bilo, kajti Poiii1 ^a s^ovenski ročk sceni kaj najetje večjega prostora veliko sta-Žal0 niJ°> vendar je koncertov, na tu^ j mnogo manj. Okrnjeni so k\J? a.s^eni tematski večeri, ki so ko {0i na začetku privabljali veli-sov|^Penjh navdušencev. Tedaj Vn,S?neia sveta, denimo Draga Koncert plačali iz svojih žepov Pri koncertu Lačnega Franza je imel KLG 18 tisočakov dobička, pri Jani ju Kovačiču 20 tisočakov izgube, pri koncertu beograjske skupine Point Blank pa kar 70 tisočakov primanjkljaja. Prodali so le 60 vstopnic, kajti neznano ime gostu-o^'jV1 ln prostorski problemi pa to joče skupine kljub veliki reklami k0 množične mladinske kultu- ni dovolj odmevalo. Da bi pokrili primanjkljaj, so člani KLG zaprosili ZKO za enkratno denarno pomoč, vendar so jim jo odrekli, rekoč, naj pač prirejajo koncerte, ki v finančnem pogledu ne bodo takšna polomija. Ljubitelji glasbe so dojeli, da so pri pripravi koncerta res preveč tvegali, segli so v žepe in skoraj polovico pokrili sami. glasbe ^drr>a' • ^taneta Sušnika, Igorja •Une ^birau so se v Creini, klui s Pa so, žal, obsojeni na tesen Prito prostor na Koroški 2, ki je Har ?ren kvečjemu za pisarne. De- »S? bolJ PitiskaJo ob zid. kot j°Ve.n^a nima rockerske scene d0ln fenimo Zagreb, zato je ben-toVfJeZk° Prireiat> koncerte,« pri-?Lg J y SaJ° N.ovak» predsednik *r°mn< Kranju imamo tudi .""e prostorske možnosti, vse n£ ko '°vyrsto kulture mladih, je tež ^ria Pn Za to dejavnost tudi de-'a- Da vlada v Kranju odpor zo- , boljše razmere za delo. Ko Neti • na sode> avtomobilske smo se Pred nedavnim pogajali za •AjG \ln Podobno), jazz ročk band najetje koncertne dvorane Delavca irn,ed vsemi najbolj uvelja- skega doma za koncert Pankrtov, H0 .skuPina, ki je snemala že za so nam pri občinskem sindikal-I? kon nastoPiIa k©t predskupina nem svetu dejali, da ima Kranj ogromne prostorske možnosti, zakaj silimo ravno v Delavski dom. Te neomejene možnosti bomo v prihodnje seveda izkoristili. Upam, da nam bo pri tem v pomoč tudi ----.„.v. —<» — — mladinska organizacija v Kranju, i dok«--0' sa* ima tudi ta glas" ki Postaja za hotenja, kakršna so naša, vse bolj dojemljiva. Pohvaliti je treba prožno vodstvo kranjske mladine in novooblikovani center za prosti čas, da je končno zaživela povezava med KLG in ZSMS, ki je prej kljub delegatom nismo mogli h «c[0s Rn t-— -----j------ vspostaviti. Množična mladinska t **doš- tlSOČ dinarJev- Ta denar kultura je namreč tudi stvar mla-* ^orir niti za or8anizaciJ° ene" dinske organizacije.« certa (zadnji koncert KLG D. Z. Žlebir kn„ —"w|fna nui prt punk Prav. *db da na to zvrst množične SJ'nslte kulture gledamo kot na P dol?a.bavo» saj ima tudi ta glasbi v t alšnjo vrednost. Končno tu-Ho Hm smislu> da mladimi nudi HLr0gaianJe, ki ji je blizu.« Vorfdobi denar za svojo dejavni. rjJJ Zveze kulturnih organiza-!tr°šk ^a skuPaJ z materialnimi ^l^^a tekoče vzdrževanje zna- Potočnik ^ivčevi hiši v Radovljici AJovr°Vembra bo v Sivčevi hiši fcr^sk1101 odprta razstava slik V^VP slikarja in grafika O^terot°čnika. Razstavlja akva-i^i z ostrimi grafičnimi po kii eW£reminJa značaj čistega "ti it ■ijja *C» Jj. ... -j—--------j -----~o — %\ jl• j1" bogati z elegantnimi ^telinpPuedstavIjajo barje' cve" bike, pare moškega in Posamezni ^v.""Hivii ^^ariiezni motivi SO tatni kot ciklus v »grafični nam Štefan Potočnik 0ripPoJem grafike: vsak od li-,/' \{*% ^lnalno umetnikovo delo v jti s Zlroma mešani tehniki, ^^»b^V vsaki mapi ponavljajo \\i* W lnučk'ah Barvna skala >r |HfeWurtm°nično uglašena in to-f Ki Ston^6^ r'ava m rdeča bar-" 5Jujota vitalnost in čut- ,ji l W PriK] -kornP°zicijo se slikar i^'l^f^iz IZa scenskim prizorom, ^ V ko liričnega razpolože nO V^terTk0 je naJbo,.i svež v pa" vNni.; r ,(J čutiti elemente raz-f, ^% {'gur v ploskvi. j \hVljaa- Vurt>lov se slikar / ^RaiS<' 2 rolativnimi akrili iz wieta, ki pomeni vsebinsko in likovno nadaljevanje Parov v akvarelih in privlačijo predvsem s svojo strukturo in lazurno barvitostjo, spoznamo pa ga tudi v oljih na platno in na steklo. Najstarejša med razstavljenimi slikami iz leta 1972 nosi v sebi elemente surrealizma, izpovedno najmočnejša pa je slika Križanega iz leta 1982, ki jo slikar podnaslavlja s Tudi pod tem znamenjem. Prvo srečanje s slikarjem domačinom iz Poljč pri Begunjah v domačem kraju predstavlja likovnika, ki je lahko globoko izpoveden ali lirično razpoloženjski, lahko pa tudi predvsem prijeten za oko; vedno pa ostaja likovno izbrušen. Njegova poteza s čopičem ali peresom je vselej lahka in tekoča. Štefan Potočnik se kot likovnik ukvarja tudi z gledališkimi scenami in grafičnim oblikovanjem, radovljiško občinstvo pa ga je ob otvoritvi razstave spoznalo tudi kot pesnika. Njegove pesmi sta ob spremljavi kitarskega dueta Glasbene mladine Tržič predstavila člana Linhartovega odra. Maruša Avguštin Razstava slikarskih olj v galeriji Nova v Kranju Slikarske meditacije Mirne Pavlovec Kadar se srečujemo s krajinami in tihožitji slikarke Mirne Pavlovec, jih ne ocenjujemo kot bolj ali manj uspele odmeve naravne resničnosti, temveč predvsem kot plod sklenjenih avtoričinih likovnih raziskovanj in želje po poglobljenosti slikarske govorice. Njena dela nas presenetijo s preprosto kompozicijsko gradnjo, včasih komaj nakazanih slikarskim prostorom in z zadržano barvitostjo. Prav ta oblikovalna skromnost v še večji meri odpira vrata vsebinski poglobljenosti slike, saj v njej ni ničesar, kar bi motilo njen meditativni značaj. Ni še dolgo, ko se je slikarka na svojih razstavah rada predstavila predvsem s tihožitji in krajinami, ki so bile potopljene v poudarjeno mračen kolorit. V posameznih slikah smo komaj razločili njihove oblikovne sestavine. Bolj kot predmetni svet se je v teh temačnih platnih zrcalila notranja podoba Umetnice, njen pogled na svet in njena moč in sposobnost odzivanja na njegove spremenljivosti. Temu namen se je moral ukloniti tudi način oblikovanja prostora v sliki in še posebej barva, pogosto povsem temna, le malokrat odprta izvirom luči. Morda so bila za ta ciklus slik Mirne Pavlovec najbolj značilna tihožitja, tista z vrtnicami in druga. Prostor, zastrt z zatrepom barvnih lis, je komaj še dajal vazi in rožam dovolj prostora za skromno bivanje. Ta oblikovni, prostorski in barvni minimum je slikarka prenesla tudi v krajino, ki se je razvijala ob pomoči malo členjenih mas v globino, največkrat s svetlobnim poudarkom na ospredju ali ozadju slikarske kompozicije. Središčni del predstavljene krajine je ostal pogosto barvno in svetlobno zastrt in se je kot tak izkazal kot pomemben nosilec razpoloženjskega vzdušja v sliki. Podobno kot pri tihožitjih je slikarka tudi v krajini vedno bolj omejevala število prostorskih pasov. Pred nami se je naenkrat kot zid dvignil temni obris gore ali skal-s-N Državni lopov v Tržiču Tržič — V okviru gledališkega abonmaja pri Občinski kulturni skupnosti Tržič si bodo obiskovalci tržiške kinodvorane lahko ogledali v petek, 8. novembra, ob 19. uri drugo abonmajsko predstavo v izvedbi članov Prešernovega gledališča iz Kranja. Gre za predstavo DRŽAVNI LOPOV avtorja Fadila Hadžiča, ki je ena njegovih najbolj popolnih kome-diografskih stvaritev, v kateri se navezuje na lastne ustvarjalne izkušnje, kakršne je pridobil s pisanjem komedije Dobro jutro, lopovi ... V glavnih vlogah se bodo Trži-čanom predstavili Janez Škof, Tine Oman in Miran Kenda; prevod je delo Janka Modra, scenograf je To maž Marolt, režija pa je zaupana Iztoku Toryju. Boris KUBURIČ V___, Literarni večer v spomin Cirila in Metoda Tržič — Nocoj, 5. novembra, bo ob 18. uri v tržiški knjižnici pri Zavodu za kulturo in izobraževanje literarni večer VOJTEH KURNIK IN PETER HICINGER O SV. CIRILU IN METODU. Z njim žele organizatorji počastiti 1100-letnico Metodove smrti. Literarni večer je pripravil Tone Pretnar ob pomoči Janeza Kikla, Marine Bohinc in Bojana Veselino-viča, ki bodo v prvem delu zanimivega večera prebirali verze Vojteha Kurnika iz pesmi Kralj Rastislav, ki je bila prvič objavljena v Zgodnji Danici 1856 in kot samostojna izdaja leta 1910 v izdaji njegovega sina For-tunata Kurnika, in pesem V spomin Cirila in Metodija, avtorja Petra Hi-cingerja iz leta 1853. V drugem delu pa bo Tone Pretnar pesem Kralj Rastislav predstavil z razpravo Ni učenika, ki jezik bi znal slovenski, kot mi glagolati s podnaslovom: Vprašanje verza, junaka in pripovedi v Kurnikovem Kralju Rastislavu. Boris KUBURIČ Popravek V petkovem Gorenjskem glasu smo pisali o zmagovalcih letošnje [skrine Zlate slušalke. Pomotoma smo zapisali, da je prvo nagrado občinstva in drugo žirije dobila Andreja Škvorc. Zmagovalka je bila Romana Kristanec. Za napako se opravičujemo. nata stena, kot bi hotela zakriti še zadnjo režo svetlega pasu obzorja. Slika je nemalokrat, vsaj zdelo se nam je tako, postala znanilec časa in odmev omejenosti človekove eksistence. Kasneje so se temni toni na slikar-kinih platnih začeli spreminjati v svoje nasprotje: oblike, ki so se nekdaj izgubljale v temi, zdaj izginjajo v svetlobi. Izginjanje predmetov v temi in luči kot morebitna prispodoba neustavljivega bega pred surovo in bolečo stvarnostjo je sicer soroden proces, občutje pa, ki se ob njem budi v gledalcu, je vendarle drugačno. V mrak potopljeni objekti Mirninih videnj vnašajo v nas drugačno razpoloženje kot v beli svetlobi izgorevajoči svet slikarkinih upodobitev. Prav ti razponi in nasprotja na široko odpirajo vrata slikarkinim bodočim likovnim stremljenjem, med katere sodi iskanje možnosti najbolj skromne uporabe barv, vnašanje svetlobnih učinkov v prostorski svet slike in uveljavljanje njihovih izraznih in izpovednih razsežnosti. Cene Avguštin Prešernovo gledališče Kranj Druga abonmajska predstava: Pod Prešernovo glavo Jutri začenja Mestno gledališče ljubljansko uprizarjati uspešnico lanske sezone — Novembra bo kranjsko gledališče uprizarjalo svoje predstave doma in na gostovanjih V lanski gledališki sezoni je ljubljansko Mestno gledališče uprizorilo noviteto Alenke Goljevšček POD PREŠERNOVO GLAVO, grenko komedijo, ki je dobesedno zasvojila gledališko publiko, saj so jo morali komedijanti Mestnega gledališča samo v lanski sezoni kar stokrat ponoviti. Za slovenske in tudi jugoslovanske razmere torej izjemno uspešno in popularno delo, ki prek komedijskega obrazca, pomešanega s prvinami tragedijskega, ostro in brez av-tocenzure načenja najbolj boleče točke naše neuspešnosti, ki pa se seveda skriva za vsemogočim »samoupravljanjem«. Avtorica Alenka Goljevšček je za dramsko obravnavo naših nesmislov in resnično tragičnih odločitev segla v srž — v usmerjeno izobraževanje, ki je dejansko vsakega posameznika zadelo tako ali drugače. Skozi nesmisle šolske izobrazbe slika Goljevščkova upe in brezupe naše sodobnosti, ki bo odločilno vplivala na naš skupni jutri. Čeprav skozi smeh in bridko satiro Goljevščkova brez zadrege pove, da je kaj malo upanja ... Uspešnico lanske slovenske gledališke produkcije so igralci Mestnega gledališča uprizorili že na Tednu slovenske drame 85. Čeprav ni v navadi, da bi se predstava, ki sodeluje na Tednu, uvrščala tudi v abonmajski ciklus predstav za odrasle, je tokrat gledališka uprava morala napraviti izjemo, saj je bilo ob prvem gostovanju daleč nadpovprečno povpraševanje pa tudi sicer sodi problematika te predstave v sklop problemsko zasnovanih in družbeno kritičnih predstav letošnjega repertoarja Prešernovega gledališča. Avtorica Alenka Goljevšček se je kranjskemu občinstvu predstavila že v uprizoritvah domače gledališke hiše. V lanski sezoni je Prešernovo gledališče krstilo njeno biirko Zelena je moja dolina in jo ponovilo kar devetintridesetkrat, še prej pa je bil v Kranju uprizorjen njen Čudežni kamen, igra za otroke. Alenka Goljevšček je vsekakor izjemno plodna literarna ustvarjalka, saj je v zadnjih letih s svojimi deli tako na radiju kot v gledališču, če se omejimo zgolj na dramatiko, izkazala povsem različne in uspešne pristope do dramskega pisanja. Med številnimi dramskimi teksti Alenke Goljevšček pomeni delo Pod Prešernovo glavo verjetno njen dosedanji ustvarjalni vrh znotraj njenega dramskega opusa. V predstavi Pod Prešernovo glavo nastopa glavnina igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, delo pa je.režiral njihov umetniški vodja, režiser Zvone Sedl-bauer. Za obonmaje bodo igralci ponavljali predstavo ta teden in v drugi polovici naslednjegS tedna. Nekaj vstopnic bo tudi v prosti prodaji. Med tem ko bo v gosteh ljubljanski ansambel, pa bo Prešernovo gledališče na gostovanju s Hadžičevim Državnim lopovom (za abonma.bo v Kranju uprizorjen v prvi polovici decembra), številne predstave pa bo kranjsko gledališče odigralo tudi za šolske abonmaje. Glede na številne ponovitve bo november gledališko uspešen. M. L. Dva gledališka utrinka Prešernovo gledališče hiti s premiernimi uprizoritvami, kakor da hoče s kvantiteto nadomestiti ali celo doseči določeno kvalitetno raven svojih predstav. V slabih dveh mesecih, kolikor traja nova gledališka sezona, so namreč pripravili tri premiere: eno otroško in dve predstavi »za odrasle«. V sredo, 23. oktobra, so prvič uprizorili komedijo v dveh dejanjih Državni lopov sodobnega komediografa Fadila Hadžiča. To nikakor ni prvo srečanje PG s Hadžič*m, saj so do zdaj predstavili že tri njegove komedije: Hitler v partizanih, Človek na položaju in Glavnik. Zaradi tega se še posebej zdi nerazumljivo, kako da v uprizoritvi Državnega lopova režiser Iztok Tory ni skušal ustvariti dramaturške nadgradnje besedila, ki je samo po sebi tako standardno komedijsko, da že skoraj ni več zanimivo. V državnem zaporu se soočita preprostež, lopov majhnih razsežnosti in ženitni slepar ter uglajeni slepar velikega formata, »državni lopov«. Družbo na odru jima dela topoumni paznik, ki je s svojo pojavo prava karikatura svojega poklica. Komedijsko dogajanje omogočajo vse tri prvine klasične komediografije, predvsem pa konverzacijska komika in deloma značajska, ki pa je na žalost uporabljena le v reducirani obliki razgaljanja arhetipskih vzorcev. Dogajanje poteka brez notranje napetosti, saj je zastavljeno anekdotično, zato tudi na zunaj ni ustvarjene komedijske forme, saj salve smešnosti in smešenja, v katerih tudi zbledi komedijski razplet, same po sebi še niso dovolj za takšno formo. To seveda najbolj ugaja občinstvu, ki mu je režiser z zasnovo uprizoritve širokosrčno ustregel, vendar na rovaš nedodelanega dramaturškega koncepta. V razvlečeni predstavi, kljub sočnemu prevodu Janka Modra, se je najbolje znašel Tine Oman, ki je z neutrudno energijo in igrivostjo obvladal vlogo preprostega, a zvitega sleparčka. Ob njegovi polnosti je popolnoma zbledel lik državnega lopova, ki ga je predstavil Janez Škof, pri katerem smo pogrešali predvsem njegovo rafiniranost v drobnih komičnih zapetljajih, po kateri je sicer tako dobro znan. Kot tretji je v predstavi sodeloval še Miran Kenda, ki je okorelo predstavil preprostega zaporniškega paznika. Veristično zaporniško sceno je postavil Tomaž Marolt. Podobo trenutnega gledališkega življenja v Kranju je potrebno dopolniti še z informacijo o dejavnosti gledališke skupine Gledališče čez cesto, ki je ob že uveljavljenem Prešernovem gledališču vedno bolj upoštevano v slovenski »amaterski« gledališki sceni. GČC je bilo namreč izbrano za predstavnika republike Slovenije na jugoslovanskem srečanju amaterskih gledaliških skupin v Prizrenu, znanem pod imenom Večeri bratstva, ki so letos tekli že dvajseto leto zapored. Tja je kranjska skupina odpotovala z lani uprizorjeno Blatnikovo Apokalipso in jo 15. oktobra predstavila gledalcem, od katerih sta jo še najbolj toplo pozdravila dva voda slovenskih fantov, ki tam daleč na jugu služijo narodu in domovini. Predstava pa je tudi sicer doživela primeren odziv, zlasti zaradi svoje izvedbene in sporočilne drugačnosti, kot tudi zaradi same aktualnosti besedila, saj so se ostale skupine spoprijemale z bolj tradicionalnimi besedili (med njimi tudi s Partijičevim Socialističnim kulakom). Z lahkim srcem lahko zapišem, da je GČC, kot se temu običajno reče, v vseh pogledih dostojno zastopalo svojo republiko. GČC pa po premieri v septembru trenutno pripravlja praizvedbo razburljive farse Milana Jesiha Afrika in novoletno predstavico za otroke. V »gledališkem« Kranju je pestro, ni kaj ... ., „ M. Pusavec GLAS 6. stran ZANIMIVOSTI TOREK, 5. NOVEMBRA Ogorčeni delavci Pekove prodajalne v Globusu: Saj vendar nismo inventar Kmalu bo potekla najemna pogodba med Pekom in Kokro za lokal, kjer Peko v Globusu prodaja obutev. Vodstvi delovnih organizacij sta odločili, da prodajo čevljev prevzame Kokra, prodajalce pa dajo na vol jo. Kokri. 11-članski kolektiv Peka v Globusu se čuti prodanega. Kranj — Ko je bil leta 1972 odprt Globus, katerega lastništvo si delijo Kokra, Merkur in Živila, sta Kokra in Peko sklenila pogodbo, s katero je Kokra dala prostor v prvem nadstropju v najem Peku za prodajo njegove obutve. Pod prejšnjim Pekovim vodstvom je bila pogodba podaljšana še za tri leta, v tem času pa naj bi Peko našel drug lokal ali kako drugače rešil problem, na tem mestu pa naj bi Kokra sama prodajala obutev. 18. oktobra lani so bili prvi pogovori, 1. marca letos pa je Kokra dala Peku pismeni sklep o odpovedi najemne pogodbe, od katerega ni odstopila. Časi so vedno slabši tudi za trgovce. Vprašljivo je odpiranje novih lokalov, posebno še v Kranju, kjer imamo prodajaln za čevlje dovolj. Vodstvi Kokre in Peka sta te dni našli rešitev: Kokra bo odslej na njihovem mestu v Globusu imela prodajalno čevljev, prednost pa naj bi imeli Pekovi čevlji. Tudi delavci naj bi ostali tu, vendar bi odslej delali v delovni organizaciji Kokra. Po drugi inačici oa naj bi bil le poslovodja Alojz Hor- ročili, da jim tega ne smem povedati. Naj mar slepim svoje ljudi? Pravijo, da sem velik materialist. Stremim za boljšim zaslužkom, pa ne le zase, za ves kolektiv.« • Anica Repnik, deseto leto prodajalka v Globusu: »Tako se z delavci res ne dela. Če bi se naš poslovodja ne zavzel za nas, bi nas enostavno predali Kokri s čevlji vred. Zahtevamo, da ostanemo pri Peku. Naj najdejo nov lokal, mi bOmo pa znova dokazali, da znamo prodajati, da smo priden kolektiv, ki zna stranko pridobiti in obdržati.« JANEZ KALIŠNIK, PEKO, VODJA TOZDA MREŽA: »Na vse načine smo si prizadevali, da bi obdržali prodajalno v Globusu. Vse leto smo se pogajali s Kokro, vendar želi sama organizirati prodajo čevljev. Če ne pristanemo na pogoje, ki nam jih nudi Kokra, bomo prisiljeni poslovalanico ukiniti. Dogovorili smo se, da mi oskrbujemo prodajo, blago ostane Pekovo, v bistvu je to še vedno naša prodajalna, le delavci bodo spadali pod Kokro. Če bi poslovalnico ukinili, bi bili naši ljudje brez dela. Na ta način smo hoteli zaščititi ljudi in inventar Peka. Celo delovno mesto v Peku bo našim delavcem v Globusu ostalo v mirovanju, če bi se kdo želel kasneje zaposliti v Peku. Sedaj so prosta mesta le v proizvodnji, imeli pa bodo prednost pri zaposlitvi v katerikoli naši trgovini. Ni rečeno, da se bo njihov osebni dohodek v Kokri znižal. Tudi Kokra ima organizirano nagrajevanje po delu in zadnje čase se je osebni dohodek tudi tam izboljšal. Več ne moremo narediti. Našim delavcem v tej poslovalnici nudimo vso možno zaščito.« vat še naprej zaposlen pri Peku, delavke Peka pa bi prešle pod Kokro. O vsem sta se vodstvi dogovarjali brez delavcev prodajalne Peka, le na zadnji sestanek so povabili poslovodjo in mu povedali, da so problem »izredno ugodno rešili«. • Alojz Horvat, poslovodja Peka v Globusu: »Presenečeni smo nad takim ravnanjem z ljudmi. Nočemo zapustiti Peka. Še naprej hočemo biti delavci Peka. Kot poslovodja sem pri Peku že 23 let. Kako morejo odločati brez mene, brez prizadetih delavk! Drugi delovni organizaciji nas mish- • Judita Ratnik, ki se je v Globusu izučila in je že pet let prodajalka: »Odločno sem proti temu, da grem v Kokro. Peko nas vendar ne more enostavno predati drugi delovni organizaciji. Dobro vpeljan kolektiv smo. Vsako jutro prihajamo sem že veliko pred pol osmo, ko odprejo Globus, da pripravimo vse za nemoteno delo. Drugje prodajalke tega niso vajene. Smejejo se nam, ko prihajamo prej, vidijo le naše višje osebne dohodke. Naše dobre delovne navade brez dvoma občutijo tudi stranke. Najbolje bi bilo, če bi ostalo po starem, če pa ne gre, naj Peko najde drug lokal, pa bomo šli tja. Hočemo dobro delati, kot • doslej, in tako tudi zaslužiti.« JANEZ JAZBEC, VODJA KOKRE V GLOBUSU: »Mi nismo registrirani za oddajo prostorov v najem in lahko bi se zgodilo, da bi bila pogodba sporna in bi izgubili lokal, če bi najemno pogodbo podaljševali v nedogled. Tudi mi bi po 13 letih vendarle radi že sami razpolagali z lokalom, v katerem je Peko ves ta čas prodajal svojo obutev. Mislim, da je pogodba, ki smo jo 30. oktobra 1985. leta sprejeli na našem delavskem svetu, najboljše, kar je bilo sploh moč storiti, tako za Kokro kot za Peko in njegove delavce in ne nazadnje tudi za kupca. Vem, da je to šok za Pekove delavce, ker morajo iz svoje delovne organizacije v drugo, vendar je to edini možni način. Upam, da bodo prišli k nam, sicer bomo morali 1. januarja na novo zaposliti toliko delavcev, kot jih je danes v Pekovi prodajalni v Globusu. Bili so samostojna enota, morda so res zaslužili tudi kakšen odstotek več od naših delavcev, vendar so za ddbro delo tudi naši delavci dobro plačani. Delavci na oddelkih, ki prodajajo bolje, imajo tudi do 20 odstotkov višji dohodek. Zato se jim glede tega res ni treba bati. Vem, da je težko, vključiti se bodo morali v drugačen red, drugačne navade. Tudi v naši delovni organizaciji smo imeli podobne primere, ko so morali delavci drugam in res za občutno nižje osebne dohodke, pa takih razburjanj ni bilo. Tak je pač ekonomski položaj in to ni ne prvi ne zadnji primer.« jo predati kot inventar! Sem predsednik komisije za delovna razmerja pri tozdu Mreža, pa o tem nisem ničesar vedel. Žalostno je tudit da sindikat ni rekel ničesar o takem barantanju z delavci. Zdaj, ko sem skočil pokonci in odločno povedal, da hočem ostati pri Peku, so našli drugo varianto, da bi ostal kot poslovodja prodajalne še vedno delavec Peka, vse prodajalke pa bi bile pod Kokro. Tako se ne dela. Če že moramo ven, bi lahko v Kranju dobili drug lokal. Še enkrat bi moj kolektiv lahko dokazal, da je med najboljšimi Pekovimi delavci. Po prometu smo na 15. mestu v državi in prvi od vseh treh čevljarskih podjetij v Kranju. Vajeni smo drugačnega dela. Pozna se nam tudi pri prometu in pri osebnih dohodkih. Naj zdaj vse to 2vodeni7 Imamo svoj, dobro utečen način dela, poseben način nagrajevanja spodbuja za dobro delo. V Kokri bodo imele naše delavke take plače kot delnvke Kokre, vendar so mi na Kako bo problem delavcev Peka v Globusu dokončno rešen, se ne ve. Morda za kupca res ne bo nobene spremembe. Čevlji bodo enako dragi, le prodajalci bodo delavci Kokre, ki bodo na vrhu stopnic še naprej prodajali Pekove čevlje. Bodo, razen če ne bo morda nekega dne dobila bolj-, ših ponudnikov čevljev, ki bodo nudili večji zaslužek. Po ekonomskih izračunih je to sedaj za Peko pa tudi za Kokro zagotovo najboljša rešitev. Peko naj bi odslej plačeval 26-odstotno maržo, ki pa jo bodo zmanjšali za stroške finansi-ranja prodajalne. Volk bi bil sit in ko-# za cela, če bi ne bilo delavcev. . . £acmje dni prodajalke Peka v Globusu težko delajo, pod hudim psihičnim pritiskom. Morda katero stranko tudi slabo postrežejo. Če jo, se ji opravičujejo. Upajo, da bo kmalu bolje. Njihov problem se bo moral drugače rešiti. Tako nikakor ne, brez njihovega »da« ali «ne«. D. Dolenc Mercatorju manjka podjetnost »Res je, da nam družbene razmere niso naklonjene. Vendar pa imamo tudi še neizkoriščene notranje rezerve. Naša temeljna organizacija je preveč razdrobljena, prodajamo vse, od A do Ž. Vemo, kaj gre in kaj ne. Bojimo se konkurence in zato na silo zadržujemo lokal, ki hira.« Tržič — V teh par mislih enega od članov delavskega sveta tržiške-ga tozda Mercator, ki se je sestal v torek, 29. oktobra, bi morali zaposleni, zlasti pa njihovo vodstvo, odločneje iskati smernice za na-dalinje delo. In nato tudi ukreoati. Rekli so ... Marjan Gradišar, direktor trži-škega Mercatorja, po izsiljenem sestanku prodajalk v trgovini s tekstilom: »Trgovina je v izredno težkem položaju. Obljube o širši družbeni pomoči ostajajo neizpolnjene, slaba je tudi vez s proizvodnjo. Poglejte: sredi junija smo začeli prodajati belo tehniko iz Gorenja prek sindikalnih organizacij, na kratkoročne kredite. S tem smo Gorenju sprostili prevelike zaloge, hkrati pa ustregli kupcem, saj marsikdo že težko naenkrat odšteje denar za hladilnik ali štedilnik. Kratko smo potegnili mi, trgovci. Tržna inšpekcija nas obtožuje, da nismo prav ravnali.« V premislek Preselitev v manjše stanovanje Zdaj je, žal, le želja, da bi v manjša in cenejša stanovanja preselili vse tiste, ki prebivajo v prevelikih stanovanjih. Zdi se, da neučinkovito prehajamo'z ene skrajnosti v drugo: najprej ob hudi stanovanjski stiski zaženemo vik in krik, da se morajo nosilci stanovanjske pravice, ki bivajo v prevelikih prostorih, na vrat na nos — že včeraj je bilo prepozno — preseliti v manjša stanovanja, nato za nekaj časa potihnemo, nazadnje pa ob visokih stroških pričakujemo, da bodo potrkali na vrata stanovanjskih referentov in sami prosili za manjša stanovanja.- Tisti, ki bivajo v velikih prostorih, zagotovo niso sami krivi, da so tam, kjer so. V večini primerov so bile že življenjske okoliščine takšne, da so ostali v treh sobah in ne nosijo nikakršne krivde, ne pred družbo in ne pred samim seboj. Redno plačujejo stanarino, vodarino in kurjavo, zato bi jih morali pustiti pri miru, če širša družbena stanovanjska stiska ne bi bila takšna, kakršna pač je. Pri tem ne gre za to, da bi se stanovalci branili preselitve v manjša stanovanja. Ne znamo ali nočemo poiskati načina, kako bi človeško, humano preselili te ljudi tja, kjer bi se še naprej dobro počutili. Z nobeno formalno akcijo, še tako dobro zastavljeno, ne bomo na ta način dobili primernih stanovanj za mlade družine. V svetu je že davno v navadi — denimo na Čehoslovaškem — da ima družina, ki živi v prevelikem stanovanju, določen čas za premislek, kam se hoče preseliti. Družba ji ponudi kar lepo število manjših stanovanj, družina si jih ogleda, pretehta te in one možnosti za novo bivanje in se odloči. Stroški selitve, ki niso ravno tako majhni? Prevzame jih družba. Razumljivo je, da se takšno preseljevanje ne bo začelo — ob lepem pristopu, pogovoru, ponudbi širokih možnosti — že jutri. Morda se sploh ne bo in smo veliko manj pripravljeni zapustiti staro stanovanje kot misli in pričakuje družba. A poskusiti velja, ob prizadevanju stanovanjskih referentov, ki naj bi se še najbolj zavedali, koliko bi prihranili, če bi nam uspelo rešiti vsaj nekaj mladih družin. Zatorej več taktnosti, več humanosti, več človeškega pristopa in razumevanja ter kanček — delovne prizadeimosti. D. Sedej Saj so se na delavskem svetu že pogosto dogovarjali, sprejemali pametne zaključke za boljše poslovanje, naprej od tega pa potem niso prišli. Tarnanje, da so po devetih mesecih komaj zvozili brez izgub, da pa nimajo denarja za akumulacijo, da so osebni dohodki prenizki in zaradi tega uhajajo najboljši prodajalci, da so trgovine slabše založene, ker večino marž pojedo kreditne obresti za zaloge, tako tarnanje Mercatorjevih trgovcev ne bo privedlo nikamor. Kdo naj jim pomaga, ko pa vsak komaj rešuje sebe? S prekinitvijo dela so prodajalke tekstila v tržiški blagovnici opozorile na neenak položaj, ki ga imajo v temeljni organizaciji v primerjavi s prodajalci bele tehnike, na primer. Uspele so, a vprašanje, na čigav račun. Vzeti iz lastnega žepa več kot imaš ali pa vzeti sosedu, ki ima morda res boljše pogoje za poslovanje, morda pa je tudi bolj iznajdljiv, posloven, to ni prava rešitev. Solidarnost ima meje, zlasti v slabih časih. To se je videlo tudi na delavskem svetu, kjer je le en glas odtehtal v prid prodajalkam tekstila in s tem pokazal, da medsebojni odnosi znotraj tozda niso najbolj prijateljski. Rešitev je treba iskati na kupu »obrobnih« misli, ki so bile navrže-ne na delavskem svetu in so najbrž že pozabljene. Predvsem vodstvo Mercatorja bi moralo biti odločnejše in gibljivejše pri uresničevanju. Naj dodamo še naše skromno razmišljanje, ki bi z malce dobre volje in denarja morda prineslo bogate obresti. Prodajalna tekstila v blagovnici ima cel kup vogalov, ta- Slikanice in knjige za DR Korej0 Kranj — 29. oktobra je bila v organizaciji Splošnega združenja grafične industrije Jugoslavije na obisku v Sloveniji skupina predstavnikov držav v razvoju, ki delajo na področju grafične dejavnosti. Med obiskom v naši republiki so si ogledali proizvodnjo v Papirnici Vevče, Mladinski knjigi, v tiskarni Delo in v Gorenjskem tisku v Kranju. Gostje iz Tunisa, Sri Lanke, Zambije, Senegala, Gane, Indije, Bangla- še 03 k] % tne *u kij isvi to, toj • l "lir %t °Pil M tie i h S % deša, Zimbabveja, DR Koreje j^ta, kistana so se v Gorenjskem tis % nimali za izobraževanje in za ke, ki jih Gorenjski tisk že zdaj ^Hja ža. Predstavnik DR Koreje^ ty Yang Bong se je še posebej z?njj? [° za otroške slikanice in šolske ^ p] Qi, Tako so iz Gorenjskega tiska^^ ^ Korejo že poslali ponudbo z jo*/* Za sodelovanje v prihodnje P ogrevali tudi predstavniki drug ^ Po-žav. A> ■ [*0r 'o Tri, ko da morajo delati v eni izB^j? najmanj tri prodajalke, ob izpl*£ nih dnevih celo več. Še tako je ko kraj. Mar se ne bi dalo trgo^ kako drugače urediti, odstraniti^ gale ali pa morda lokal zamenjaj pripeljati blago, ki ga ni moč** tako odnesti. Kaj, če bi v njej °8 mesto treh živilskih lokalčkov j* Trgu svobode, ki vsi po vrsti živOjj* rijo (dva imajo še Živila) uredili r steno živilsko samopostrežno vino, ki jo Tržič rabi, v treh lo^ kih pa prodajali, na primer, s^fl konfekcijo, samo kozmetiko, sa# metrsko blago. Po možnosti tudiPjj tovarniških cenah. Nemogoče, garanjem v dobesednem pome*1 da dobro zaslužiti. H. Jelovčan Predstavniki držav v razvoju so si v Gorenjskem tisku z njem ogledali proizvodnjo — Foto: F. Perdan Slabša pšenica dražja od boljše Računi, skregani z razumom Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske — temeljna org^^ etijstvoje za letošnji pšenični pridelek, ki gaje v celo bljanskemu Žitu, dobila malenkost več kot 38 dinarjev za Kmetijstvo je za letošnji pšenični pridelek, ki gaje v celoti 0^MB Ob tem, da so bili hektarski pridelki sorazmerno nizki, je bil lek dokaj skromen. Ko je 24. oktobra kupila v ljubljanski Se1 odpadno (tudi plesnivo) pšenico za potrebe njihove mešaln1 .p je za kilogram zrnja odštela 49 dinarjev (za ječme 50 in za o narjev)! -p to^d Za kakovostno pšenico, namenjeno ljudski prehrani, ]e ^^r* žila precej manj, kot je plačala za zrnje slabše kvalitete. V111 a$J dar bi ob tem dejal, da se jim bolj splačalo pšenico, ki so j° tu, peljati v škofjeloško mešalnico in jo zmleti, kot jo draz]e zunaj delovne organizacije. Odgovorni v tozdu upajo tako ^fth ljati, a da bi tako tudi ravnali — o tem ni govora. Se vedno n^ ^p, Ija zvezni odlok, ki prepoveduje vsakršno krmljenje živine ^ 5^ stno pšenico, pa tudi sicer so v temeljni organizaciji še />r ^ renjskem? V p reo- m m^r ocenjujemo po ^Ut li Se ^U0-Je PocutiJ° varni, kater •Varnosti 3e kvaliteta, za tega ? si moramo prizadevati. Od k° k\J* veliko odvisno. Vzemimo le ^iči^.110 storilnost. Človek, ki pono-tcH kpitik110 Spi' ker Sa ne motita hrup p^P^Je Vjf.selJakov s ceste in razgra-V* k L °°Jestnih motoristov, ker ga *NirJ{J}> ali mu bodo vlomili v hišo Hm j1 avto- Prihodnji dan lahko So ?ela- Brez občutka ^kr ne more miru in Za Gorenjsko Wb\ iecemo> da Je 3avni red in .ar dober. Seveda pa je veliko k* ljudi motijo. Moteča deja- 0L Oznanjajo, ko že dosežejo vr-'ko e°* tako da milica posreduje, JtQSe hrup že večinoma poleže. Ta-»ta1^111 včasih očitajo, da nismo !i ^S°tni tam- kJer bi bil° Potrebno. ■> ^ie 2avedaJo se namreč, da tam, v4 ^ ^ mihčnik, do motečega dejanj v^°bičajno niti ne pride. O kršit- ■4 h +nas ljudje večinoma obveščajo ifetij lelefonu. Od tam,kjer telefona r^'seveda mamUot — — fin ;0 -^-veaa manjkrat dobimo poziv Posredovanje. Sicer pa se tudi vsa moteča dejanja ne odzivala enak način. Ponekod se na ^rii3ah milice odločijo le za opo-dfv0 ' v drugem primeru za prija-%vl° U za prekrške, tretjič 1 za Poročilo socialni službi. tih h pa skušamo v vseh primeri ^i!?"1^1 miselnost ljudi, med ka-lUo zivimo. Čeprav ne odobrava-1 sWih r^glasniri praznovanj ob roj- I ^ ah odhodih v vojsko, jih sku- II y Sedati s človeškimi očmi.« to k nekaj kozarcev in stekleni zrt to ni bil° prvič, so odre-Vend^ravljenje zoper alkoholizem. *%0d -epa beseda ni zalegla. Ze V ^igr dan se ie razgrajač vrnil ^Gat i da bi P°Pravil zamujeno. le prišel ponj rešilec. ^iyuezala med STEKLENI- knyDft*7 V^s dan je popivala, po-i vil n S»^e oaPravila v prodajalno 'ftokrT flan>ni, da bi si še nakupi->aftripcUa- Pri polici s pijačo jo je V ki: ProdaJalke so klicale mi-^r»v Je onemoglo pospremila v vstveni dom. ^ač,N£.Nl LETEČI PREDMETI M on« bi se hil popotnik' ki bi N n»0Č mimo bloka v Franko-JU so fr?lJ.u v Škofji Loki. Po zra-. Slo i neznani leteči predmetu * ^a leteče krožnike, odeje, 5°vfti;Pohlštvo, ki jih je besni sta-^Osedi^ .V. inti metal skozi okno. z lani so te kršitve javnega reda in miru porasle kar za 70 odstotkov. Seveda statistična slika po občinah kaže različno podobo: v Škofji Loki, Tržiču in na Bledu je teh kršitev znatno več kot minulo leto, na Jesenicah bolj kot prej razgrajajo v gostinskih lokalih, v Kranju bolj na cestah. Ker je teh kršitev največ v socialno šibkejših družinah, se sprašujemo, kako ukrepati, da bo imela kazen pravi učinek. Bo vzgojna ali pa bo gmotno prizadela vso družino? Porast teh dejanj nekateri tolmačijo s slabšim gmotnim položajem, zaradi katerega se ljudje bolj opijajo, izgubljajo razsodnost in potem kršijo javni red in mir. Toda pojav je treba gledati tudi z druge plati, odvisen je tudi od tega, kako strogo deluje milica.« • Kršitvam javnega reda in miru neredko botruje alkohol. »Od 567 gorenjskih kršiteljev je bilo zadnje tromesečje 291 vinjenih. Polovica vseh kršitev je torej posledica vinjenosti. V takih primerih pošiljamo poročila socialnim službam, vendar ti ukrepi doživijo Iz statistike Zadnje tri mesece so na Gorenjskem ugotovili 567 kršitev javnega reda in miru. 291 kršiteljev je bilo vinjenih, 141 povratnikov. Med kršitelji je bilo 72 nezaposlenih. Tudi ženske kršijo javni red in mir, na Gorenjskem je kršiteljic skoraj desetina. Največ prekrškov storijo ljudje nad .25. letom, vse več pa je tudi kršiteljev, starih od 18 do 25 let. različno usodo. Kršitelja je treba velikokrat prepričati, da je potreben, zdravljenja, nato §e pojavi težava pri zdravstvenih zmogljivostih, nato še pri denarju. Med kršitelji je bilo zadnje tri mesece tudi 141 povratnikov. To je veliko. Ne vemo, ali je tega kriva preblaga kaznovalna politika ali morda vse več socialnih problemov. Sicer pa zakon o prekrških zoper javni red in mir, ki ureja to področje in odreja kazni, velja že od leta 1974 in bi bil že potreben sprememb. Ne le zaradi valorizacije denarnih kazni, temveč tudi zato, ker se je v desetih letih pojavila obilica novih kršitev, ki morajo dobiti ustrezno ureditev v zakonu. Poudariti velja tudi, da je med kršitelji največ petina priseljencev, tujcev, tistih, ki na Gorenjskem bivajo začasno. Večina kršijo javni red in mir domačini, krivdo pa neredko valijo na priseljence.« • K javnemu redu in miru sodi tudi občutek ljudi, da so varni pred nasiljem. So Gorenjci še varni pred njim ali pa se je tudi tu že razpaslo, kot je slišati, da se je drugje? »Pogoste kršitve javnega reda in miru ter nasilniško vedenje imata prednost pri reševanju tovrstne problematike. Ker na tem področju namenjamo veliko pozornosti preventivi, smo na Gorenjskem kar varni. Tudi na večjih prireditvah (denimo športnih ali glasbenih), kjer se navadno razvnemajo strasti po 'zakonu množice', ni množičnih kršitev. Tako lahko trdimo, da se ljudje na Gorenjskem upravičeno počutijo varne.« Za večjo varnost v cestnem prometu Nošenje odsevnih obeskov in skrb za svetila Pešci in kolesarji premalo store za svojo varnost — Ob zmanjšani vidljivosti pomagajo svetlobna odsevna telesa — Koliko jih uporabljajo na Gorenjskem in katere so pomanjkljivosti na svetilih vozil, bo ugotovila kontrola med 1. in 15. novembrom KRANJ — Jeseni se znatno spremene vozne razmere na cestah. Zaradi krajšega dne je treba že zgodaj prižgati luči na vozilih. Če niso brezhibne, je to lahko eden od vzrokov za nesrečo. Tudi megla je zahrbtna nasprotnica pešcev in voznikov; zaradi slabše vidljivosti in neprevidnosti ob tem je bilo že veliko žrtev. Najbolj ogroženi udeleženci v prometu so gotovo pešci. Žal tudi sami premalo store za svojo varnost in z nepravilnostmi povzroče yeliko ne- Zbor gorskih reševalcev Ljubljana — V soboto, 9. novembra 1985, ob 9. uri in 30 minut bo v šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku letošnji zbor slovenskih gorskih reševalcev. Na njem bodo obravnavali poročilo o delu Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije v minulih dveh letih. Spregovorili bodo tudi o nekaterih problemih, med katerimi je najbolj pereče zagotavljanje stalnih virov financiranja, preskrbovanje s tehnično in osebno reševalno opremo ter ustanavljanje reševalnih skupin v gorskih dolinah, ki so izhodišča za pomembnejše ture. Zbrani reševalci bodo med drugim razpravljali o načrtih za prihodnje. Kot so zapisali v gradivu, bodo pomembnejše bodoče naloge obnovitev obveščevalnih točk, ureditev helikopterskih pristajališč v gorah, kjer so pogostejše nesreče, izboljšanje sodelovanja pri gorskem reševanju z drugimi republikami in pokrajinami ter skrb za večjo javnost dela njihove organizacije. (S) Posvet varnostnih inženirjev in tehnikov Ljubljana — Zveza društev varnostnih inženirjev in tehnikov SRS ter DVIT Ljubljana bosta priredila pod pokroviteljstvom republiškega komiteja za varstvo okolja 9. republiški posvet varnostnih inženirjev in tehnikov. Srečanje teh delavcev iz vse Slovenije bo v četrtek in petek, 7. in 8. novembra, v Kazini na Bledu. Za posvet so pripravili pester spored. Po pozdravnih govorih se bodo udeleženci seznanili z informacijo republiškega komiteja za varstvo okolja o onesnaženosti vode in zraka v naši republiki ter z osnovami zamisli za reševanje problematike odpadkov v SRS. Zatem bodo spoznali ekološko problematiko in ukrepe za izboljšanje ekoloških razmer v nekaterih tovarnah in krajih po Sloveniji. Prvi dan jim bodo spregovorili tudi o varni uporabi kemičnih sredstev v kmetijstvu, problemih ocenjevanja vplivov delovnega okolja, programiranju nivojev hrupa v okolici projektiranih proizvodnih objektov, dosežkih pri protihrupni zaščiti v industrijskih in drugih objektih ter uporabi mobilnega laboratorija pri ukrepih ob izlitju nevarnih snovi in drugih posegih v okolje. Drugi dan posveta jim bodo predstavili vlogo sindikata pri zagotavljanju humanega dela in življenja, no-velacijo zakonodajnega urejanja varstva pri delu ter stanje požarnega varstva in gasilstva v Sloveniji. Nazadnje bodo obravnavali analizo delovnih mest kot osnovo za program preventivnih zdravniških pregledov pa poškodbe pri delu z delovnimi pripravami in napravami ter sisteme varovanja. S. Saje Gasilska vaja V Podnartu Podnart — Ob mesecu varstva pred požari je bila v soboto, 26. okto-brrf! v LIP-ovem obratu v Podnartu vaja industrijskega gasilskega društva, ki so se je udeležili tudi pripadniki civilne zaščite v krajevni skupnosti Podnart. Z dvema črpalkama so gasilci uspeli v nekaj minutah speljati vodo iz Save na stavbo žagarskega obrata. Vaja je pokazala, da so gasilci dobro usposobljeni in opremljeni. Ciril Rozman zgod s hudimi posledicami. Prepogosto pozabljajo, da jih bo voznik zagledal v mraku, megli ali ob padavinah pozneje. Morda jih bo opazil celo prepozno, da bi lahko še varno ukrepal. Zato bodo pešci pomagali obvarovati lastno življenje tako, da bodo zunaj naselij vedno hodili ob levem robu vozišča v smeri hoje, kakor to določajo cestno prometni predpisi. Vsi pešci, ne le otroci, bodo v desni roki nosili svetlobno odsevni obesek, kresničko, ki bo voznika pravočasno opozorila na pešca. Starši pa naj poskrbe, da bodo imeli njihovi malčki rumene rutice okrog vratu, ko gredo v vrtec ali v šolo. Tudi kolesarji morajo zaradi pomanjkanja posebnih prometnih površin zanje često voziti po vozišču za motorna vozila. Ker so poleg pešcev najmanj zavarovani udeleženci v prometu, sta za njihovo varnost najbolj pomembna previdna vožnja po predpisih in tehnično brezhibno kolo. Kolesarji morajo dosledno upoštevati prometna pravila zlasti pri slehernem spreminjanju smeri vožnje, ob vsaki zmanjšani vidljivosti pa morajo nujno prižgati luči. Predpisani opremi (dve zavori, zvonec, luč za osvetljevanje ceste, rdeča luč in odsevnik zadaj) naj dodajo odsev-nike med špice koles in bočni di-stančni loparček na zadnji del kolesa, saj bo tako njihovo kolo bolj opazno v temi. Pešci in kolesarji vse premalo upoštevajo predpise in priporočila, ugotavljajo prometni organi. Tudi nedisciplina drugih udeležencev v prometu se je povečala; zlasti trak- NESREČE S KOLESOM V KOMBI Tržič — V Tržiču se je v torek, 29. oktobra, ponesrečil 34-letni Andrija Kurtek. S kolesom se je zaletel v ustavljen kombi gasilcev iz Zlita. Kolesar je vozilo prepozno opazil, s prednjo zavoro je začel zavirati, pri tem pa ga je vrglo čez krmilo v ustavljen kombi. Hudo ranjenega Kurteka so odpeljali v Klinični center. AVTO JE POGOREL Bistrica — Voznik avtomobila z nemško registracijo, 21-letni Renato Berger, doma iz Zagreba, zdaj pa na začasnem delu v ZRN, se je minuli torek, 29. oktobra, peljal od Pod tabora proti Kranju. Pri mostu na Bistrici ga je na spolzki cesti zaneslo v levo in z veliko hitrostjo je treščil v odbojno ograjo in jo podrl. Od tam ga je odbilo čez cesto, tudi v ograjo. Pri tem se je najbrž poškodoval rezervoar z gorivom, zaradi trenja ob trčenju se je iskrilo in vžgalo se je gorivo. Po 70 metrih se je avto ustavil in docela pogorel. Voznik je na srečo pred tem padel iz avtomobila ali pa izskočil. S CESTE V VODO Bistrica — V nedeljo, 3. novembra, se je na Bistrici zgodila še ena pro- Ob poslabšani vidljivosti so posebno pomembna brezhibna svetila na vozilih — Foto: S. Saje toristi slabo skrbijo za svetila na svojih vozilih. Zato bo treba, so opozorili na nedavnem sestanku gorenjskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, poostriti nadzor nad uresničevanjem predpisov in kaznovanje kršiteljev. Kot so se dogovorili udeleženci sestanka, med katerimi so bili žal le predstavniki kranjske, jeseniške in kamniške občine, bodo povsod na Gorenjskem predvajali film o uporabi svetlobno odsevnih obeskov in na njihov pomen opozorili v tisku. Z okrožnico bodo obvestili delovne organizacije in krajevne skupnosti o neustreznem tehničnem stanju motornih vozil. Dogovorili so se tudi, da bodo z enkratnim kontrolnim pregledom med 1. in 15. novembrom ugotovili, koliko udeležencev v prometu v mraku ne uporablja odsevnih obeskov in katere pomanjkljivosti na svetilih imajo vozila. Odkrite kršilce bodo seveda tudi kaznovali. Na sestanku so obenem opozorili na nepraktičnost kresničke. Zato so slovenskemu SPV priporočili, naj izdelovalcem predlaga drugačno oz-vedbo obeska, ki ga bo moč pripeti na obleko. Udeležence so še seznanili, da so s pomočjo zavarovalne skupnosti kupili 7000 rumenih rutic, ki so jih razdelili malim šolarjem in učencem prvih razredov. V bodoče jih bodo dobili le prvi, zato jih bodo morali ohraniti za vstop v šolo. S. Saje metna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Damir Kajba iz Zagreba, ki začasno živi in dela v ZRN, je na poti od Podtabora proti Kranju nenadoma zapeljal levo. Pred dvignjenim robnikom mostu je avto zasukalo, trčil je v ograjo, jo prebil in padel v vodo. Voznik je v nesreči ostal nepoškodovan, sopotnik Ivan Škrtič pa je bil huje ranjen. VOZNIK UMRL PO TRČENJU S TOVORNJAKOM Dovje — Na magistralni cesti pri Dovjem se je v četrtek, 31. oktobra, smrtno ponesrečil 49-letni Anton Vi-dic iz Kranjske gore. V levem nepreglednem ovinku pri Dovjem ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo, zaletel se je v prometni znak, zatem pa še v parkiran tovornjak. V nesreči je bil Vidic tako hudo ranjen, da je umrl na kraju nesreče. TRČENJE PRI PARKIRIŠČU Tržič — V četrtek, 31. oktobra, je voznik osebnega avtomobila 31-letni Nedžo Radovanovič iz Tržiča pripeljal na parkirišče pri tržiškem Zlitu. Ker mu ni takoj uspelo parkirati, je zapeljal nazaj na regionalno cesto. V tem trenutku je po njej pripeljal osebni avto, ki ga je vozil 21-letni Bojan Rakovec iz Kranja. Slednji kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. V nesreči je bil Rakovec huje ranjen in se zdravi v jeseniški bolnišnici. D. Ž. Maščevanje je sladko Kmet z Visokega je pri spravilu koruze minuli mesec doživel neprijetno presenečenje — Eden od sovražnikov mu je na koruzne storže navezal železne palice, da se je pokvaril silokombajn — Storilca so prijeli in dognali, da ima dejanje korenine v zložbi zemlje Kranj — Uprava za notranje zadeve v Kranju je ovadila Visočana A. T. zaradi poškodovanja tuje stvari. Osumljen je namreč, da je iz maščevalnih nagibov na koruzna stebla na njivi osovraženega sovaš-čana navezal železne palice. Temu se je pri spravilu koruze pokvaril kombajn. Pri hišni preiskavi so našli dokazno gradivo — več železnih palic, ki jih je osumljeni kupil prav zato, da se maščuje sovaščanu. Pri odkrivanju storilca so miličniki in kriminalisti odkrili, da ima dejanje korenine v zložbi zemlje, ki je na Visokem že pred leti silovito odmevala. A. T. naj bi v zložbi izgubil veliko zemlje, prisodili naj bil mu tudi zemljo slabše kakovosti. Zaradi tega se že ves čas prepira z oškodovancem in drugimi vaščani. Ker se A. T. ni strinjal z zložbo zemlje, naj bi hil večkrat deležen nagajanja sovaščanov. Ponoči naj bi mu bili telefonirali, ga žalili, mu grozili, sovaščani naj bi bili širili neresnične vesti.o njem. Ko je neki večer prejel anonimni telefonski klic,mu je prekipelo, zato se je odločil maščevati. Ko so osumljenca odkrili, je dejanje obžaloval, ve'nda#pa%e v^rajno poudarjal, da ga je k temu spodbodla nepravična odločitev kfl^t misije, ki je ob zložbi razdeljevala zemljo, v tej komisiji pa je*il oČftno*f tudi oškodovanec. Upajmo, da je zdaj nasilnih dogodkov ob zložbi zem lje na Visokem konec in da so ljudje dojeli, da se dajo nasprotja reše vati tudi mirneje in kulturneje. GLAS 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 5.NOVEMBRA^ Pred množičnimi smučarskimi teki Rekreacijski teki po starem KRANJ — Le še dober mesec dni nas loči od prvih smučarskih rekreativnih tekov v sezoni 1985/86. Odbor za teke pri Smučarski zvezi Slovenije ima že sestavljen koledar množičnih tekov za novo sezono. Prvi bodo v začetku decembra na Pokljuki, končali se bodo zadnji dan marca s tekom na Vršič. Privrženci množičnega rekreativnega smučarskega teka bodo imeli tako dovolj možnosti za priprave, saj je do začetka še dovolj časa za redno vadbo. Odbor za množične teke se je odločil, da bodo rekreativci tekli po starem, prepovedan bo »sitonen« korak. Ta način teka je vsem tekačem, tudi našim, naredil precej sivih las. Tudi mednarodna FIS zveza se še ni odločila, kakšen naj bi bil pravi tekaški korak. O tem bodo premislili do prihodnje tekaške sezone. Veliko poznavalcev teka pravi, da »sitonen« korak uničuje proge, še najbolj »za« so proizvajalci tekaške opreme in smuči. Torej je o koraku še precej dilem, tudi pri nas. Razveseljivo je, da na množičnih tekih rekreativci ne bodo smeli uporabljati »sitonen« koraka in bodo tekli po starem. Bohinj bo februarja orgnaizator teka za moške in ženske v svetovnem pokalu. Tu pa bodo tekmovalci lahko uporabjali tudi »sitonen« korak. Predlog prireditev za sezono 1985-86 DECEMBER '85 - 15. 12. — Pokljuka (6 in 12 km), 22. 12. - Cerklje (10 in 20 km) tek, ki ga ni bilo januarja, 28.12. — Logatec (10 in 20 km); JANUAR '86 - 5.1. - Cerklje (10 in 20 km), 12. 1. — Ravne na Koroškem (25 in 10 km), 14.1. — Duplje (30, 15 in 10 km), 26.1. - Bloke (30, 15 in 8 km); FEBRUAR '86 - 9. 2. - Trnovski maraton (42, 21 in 8 km), 16.2. — Kranjska gora — Tek treh dežel (30 km) 23. 2. - Mrkoplje (42, 21 in 10 km); MAREC '86 - 9.3. - Pokljuka — tek Yassa (42 in 21 km), 23. 3. — Tek Logarski dolini (25 in 12 km), 30. 3. — Kranjska gora — Tek na Vršič (10 km). Poleg tega bodo v koledarju še množični teki v Ljubljani, Sodraži-ci, Kobaridu, Bovcu, Srednji Dobravi, Bohinju, na Pohorju, v Banovcu, Jeprici, Mislinji, Ivančni gorici, Kočevju, Lokvi, Hodražici in še kje. Namiznoteniško tekmovanje Škofja Loka — Zveza telesnokultur-nih organizacij Škofja Loka tudi letos prireja namiznoteniško tekmovanje (ligo) za tričlanske moške in ženske ekipe iz sindikalnih in drugih organizacij, krajevnih skupnosti, ulic, stanovanjskih blokov. Tekmovanje bo potekalo v dveh skupinah: v prvi bodo igrale ekipe iz Poljanske doline in v drugi iz Škofje Loke in Selške doline. Prvo kolo naj bi bilo na sporedu že 11. novembra. Prijave sprejemata Milena Padovac iz krajevne skupnosti Žiri in ZTKO Škofja Loka (telefon 62-463). Ekipa, ki se prijavi, mora zagotoviti tudi prostor za igranje. M. Kalamar r V Savskem logu se že drsajo — V večnamenski dvorani Poslovno prireditvenega centra.Gorenjski sejem v Kranju se je v soboto, 2. novembra, začela letošnja drsalna sezona. Drsališče je odprto za rekreacijo od srede do nedelje; ob sredah in četrtkih od 16. do 18. ure, ob petkih od 16. do 18. in od 19. do 21. ure, ob sobotah od 10. do 12. in od 14. do 16. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12., 15. do 17. in od 18. do 20. ure. Že v soboto in v nedeljo je bilo na ledeni ploskvi veliko mladih. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Zdesetkana hokejska reprezentanca KRANJ — Zdesetkana jugoslovanska hokejska reprezentanca, ki se z mednarodnimi prijateljskimi tekmami pripravlja za marčevske nastope na svetovnem B prvenstvu, ki bo na Nizozemskem, je na prvih dveh srečanjih v Franciji doživela dva huda poraza. Na srečanji je z avtobusom odšlo le štirinajst igralcev, imeli pa so kar sedem vodij reprezentance, a nobeden od njih ni znal francosko. Prvo srečanje so naši izgubili s 7:2, drugo pa kar 6:1. To je kaj klavrn izkupiček reprezentance, ki je bila povsem okrnjena in pomlajena. Pred odhodom v Francijo je odpovedalo veliko naših najboljših reprezen-tantov, zlasti ključni igralci; in lahko ugotovimo, da se jim reprezentančni grb sploh ne izplača. Udeležbo so iz različnih razlogov odpovedali Kovač, Klemene, M. Pajič, Šuvak in D. Horvat. Opravičevali so se zaradi poškodb, varstva otroka in opravljanja vozniškega izpita. Turneja v Franciji je bila koristna za mlade reprezentante kot so Kopitar, Vatovec, Kozar, Ilić in Jovano-vič. Igrati so morali na obeh tekmah. Nekateri, ki so odpovedali nastop v reprezentanci, bodo krivca iskali prav zaradi prepoznega določanja reprezentance za Francijo. A to ni opravičilo. Na ,izpitu je padel tudi v. d. zveznega kapetana Dušan Ilić. Pri vsem tem se mora zamisliti tudi predsedstvo in disciplinska komisija HK Jugoslavije. Že tako je bilo za priprave na marčevsko svetovno prvenstvo dovolj zamujenega. Upajmo, da bo na drugih pripravah in mednarodnih reprezentančnih srečanjih že veliko bolje, drugače se bomo iz B lige spet vrnili v C. D. Humer V dveh skupinah Tržič — Odbor za športno rekreacijo pri tržiški telesnokulturni skupnosti tudi letos pripravlja prvenstvo občine v odbojki. Tekmovanje bo potekalo v dveh skupinah: v prvi, kakovostnejši, bodo igrali: Prosveta, Podljubelj, Blue racersi, Peko, Obdukcija, Koprive B, Karantanci in Muppet show, v drugi pa vse ostale ekipe, ki so se prijavile do 4. novembra. Vsaka ekipa je morala zagotoviti tudi po enega sodnika, da bi pocenili tekmovanje. J. Kikel Potrjen nov tekmovalni sistem KRANJ — V Subotici je bila konferenca nogometne zveze Jugoslavije, ki je po desetih letih le sprejela spremembo tekmovalnega sistema. Start po novem tekmovalnem sistemu v zveznih ligah bo v sezoni 1987—88. Po novem sistemu pa so v pokalu startali že v tej sezoni. Od sezone 1987-88 bo enotna druga zvezna liga, ki bo štela dvajset moštev, na programu so tudi štiri medrepubliške lige, ki bodo imele po osemnajst tekmovalnih ekip. Nov sistem je bil sprejet s preglasovanjem, pri čemer sta bili proti spremembi novega tekmovalnega sistema samo nogometni zvezi Hrvaške in Makedonije. Prva nogometna zvezna liga bo še naprej štela osemnajst enajsteric, ki se bodo borile za naslov državnega prvaka. Najbolj zanimivo bo v medrepubliški ligi. V zahodni skupini bodo slovenski klubi tekmovali skupaj s klubi področja Bo^fie in Hervegovine, Hrvaške, ki ima v tem tekmovanju Banjo Luko, Bihać in MOZ Zagreb, Varaždin, Čakovec, Koprivnico, Pulj, Reko, Zadar, Split, Karlovac, Sisak, Kutino in Bjelovar. Za pokal maršala Tita bosta od osmine finala naprej odslej dve tekmi, finalna pa ena in vedno v Beogradu, ne glede na to, ali bosta obe moštvi iz našega glavnega mesta. -dh Popoln uspeh Kranjski judo klub Triglav je v prvem kolu slovenske judo lige premagal judoiste Branika in Impola Slovenska Bistrica — V prvem kolu slovenske judo lige, ki je bila na sporedu 19. oktobra, so se v Slovenski Bistrici pomerile ekipe mariborskega Branika, kranjskega Triglava in domačega Impola. Kranjčani so najprej premagali Im-pol z rezultatom 8:6, nato pa še Branik z rezultatom 10:4. V ekipi Kranjčanov so se najbolj iz- kazali Robert Markič, Radenko Džu-rič, Mehmed Mušič in Marijan Remic. Vendar pa tudi vsi drugi tekmovalci zaslužijo pohvale. Kranjski judoisti so s tem uspehom dokazali, da spadajo v ožji krog favoritov za prvaka slovenske judo lige. Hkrati pa moramo poudariti, da so k uspehu pomagali tudi člani kolesarskega kluba Sava, ki so posodili kombi za prevoz. Hokej na ledu Zaslužena zmaga Jeseničanov KRANJ — V trinajstem kolu državnega prvenstva v hokeju na ledu ni prišlo do presenečenj, saj so vsi tisti, ki računajo na visoko uvrstitev v končnico prvenstva, brez težav premagovali svoje nasprotnike. Na vrhu lestvice ni prišlo do nobenih sprememb. V tem kolu je bil osrednji dogodek na ledu pod Mežakljo, saj sta se srečala stara rivala našega hokeja, Jesenice in Kompas Olimpija iz Ljubljane. Jeseničani so bili ponovno boljši in so zasluženo premagali Ljubljančane. Še največ je pridobil Avtoprevoz iz Maribora. V prestavljenem srečanju je v Celju med tednom najprej premagal hokejiste Cinkarne, v soboto pa je dobil tekmo z Vojvodino iz Novega Sada. Crvena zvezda se je morala dovolj namučiti v Zagrebu, da je premagala Medveščak, Kranjska gora pa je v Beogradu morala priznati premoč Partizana, medtem ko je Bosna doma dobila srečanje s Cinkarno iz Celja. Pari prihodnjega kola (danes) — Kranjska gora : Avtoprevoz, Crvena zvezda : Jesenice, Kompas Olimpija : Partizan, Cinkarna : Medveščak, Vojvodina : Bosna. -dh Uspešna konjeniška sezona Komenda — V Komendi je bila konec oktobra zadnja konjeniška prireditev v Sloveniji. Obenem so prizadevni člani komenškega konjeniškega kluba končali bogato sezono, za katero so značilne številne uspešno organizirane prireditve, prav tako pa so Komenčani v tem športu dosegli tudi lepe tekmovalne uspehe. Na zadnji konjeniški prireditvi v Komendi je bila še posebej zanimiva dirka na kilometer dolgi progi med drugo najboljšo jugoslovansko kolesarko Uršičevo iz Kamnika in voznico Angelo Škofic, članico KK Brdo, z dveletno kobilo Liso, ki je dosegla 48,3 kilometra na uro, medtem ko je kolesarka Uršičeva vozila 43,5 kilometra na uro. Za tokratno prireditev so v Komendi pripravili tudi tekmo v preskakovanju ovir. Konjeniki so tekmovali brez sedel. Seveda na tej tekmi ni manjkalo ostalih konjeniških disciplin, od klasičnega preskakovanja ovir do hitrostnih dirk in dirke kmečkih konj. Ob tem je treba pohvaliti izredno prizadevnost članov Konjeniškega kluba iz Komende pri organizaciji priredi-' tve, še posebej pa predsednika jahalne sekcije Miha Tabernika in predsednika kluba Alojza Laha. Za merjenje časov pa so vzorno skrbeli člani Smučarskega kluba Komenda. J. K. Visoka zmaga Lesc Kranj — V nadaljevanju gorenjskega članskega nogometnega prvenstva so Lesce na gostovanju na Godešiču premagale domači Kondor z dvoštevil-čnim rezultatom. Jesenice so doma zlahka odpravile LTH, Tržič ni dovolil presenečenja v tekmi s Poletom, žirov-ska Alpina je brez težav ugnala Bohinj in Alples ekipo Bleda. Izidi — člani — Kondor: Lesce 1:14, Jesenice : LTH 6:0, Alpina : Bohinj 4:1, Tržič : Polet 3:2, Alples : Bled 3:1; vrstni red: Lesce 15, Alpina 15, Jesenice 12 itd.; pionirji — A skupina — Bohinj : Lesce 2:13, Bled : Jesenice 0:5; vrstni red: Jesenice 12, Bled 10, Lesce 4 itd.; B skupina — Alpina : Reteče 3:0, LTH-.Polet 7:0, Kondor : Alples 0:4; vrstni red: LTH 13, Alples 13, Alpina 4 itd.; mladinci — Lesce : Alpina 3:0, Polet : Jesenice 1:6; vrstni red: Jesenice 9, Lesce 5, Alpina 5 itd. V tekmovanju za pokal maršala Tita so nogometaši Lesc doma premagali LTH s 5:1, igralci Alplesa na gostovanju Kondor s 4:2 in ekipa Tržiča pred svojim občinstvom moštvo Bleda s 4:1. P. Novak Naši alpinistični inštruktorji v Nepalu Izobraževanje gorskih vodnikov Kranjski alpinist Peter Markic — letos tudi instruktor v Nepalu Kranj — Kranjski alpinist Peter Markič je skupaj z Andrejem Štreni' ljem iz Kranja in Marjanom Kregarjem iz Kamnika sodeloval na letcf' njem tečaju v šoli za gorske vodnike v Nepalu. Za kakšno šolo gre in kaj-J doživel v njej konec avgusta in v prvi polovici septembra letos, je povedal v pogovoru pred nedavnim. ^ Kdaj in s kakšnim namenom so ustanovili šolo za gorske vodnike* »Naš znani alpinist in himalajec Aleš Kunaver si je dalj časa prizade val za ustanovitev take šole v Nepalu. Uspel je, da sta se Planinska zveza Slovenije in nepalsko planinsko združenje dogovorila zanjo, sredstva z njeno delovanje pa je zagotovil Zavod za mednarodno ekonomsko-tehnic-no sodelovanje iz Ljubljane. Potem ko so Nepalci pod nadzorom naših str J" kovnjakov postavili zgradbo v Manangu, so 1979. leta pripravili prvi začetni tečaj. Doslej se jih je zvrstilo že šest, Francozi pa so izvedli štiri nadaljevalne tečaje. Izobraževanje v šoli je namenjeno predvsem tehničnemu usposablja nju nepalskih višinskih nosačev. Ker so odprave vse manjše in je na nji tudi manj šerp, morajo biti le-ti bolj izurjeni. To je pomembno tako za nj hovo varnost kot za izenačitev možnosti z drugimi člani odprave pri vZP nu na vrh.« Kje se nahaja šola in kako poteka delo v njej? j »Sola stoji na severozahodu Nepala, približno 3300 metrov visoko, P° vrhovi Anapurn. Do pje je dober teden dni hoda iz Katmanduja. . • Tečaj traja tri tedne. Med teoretičnimi predavanji na začetku se ude i .ženci seznanijo z opremo, uporabo vrvi in izdelavo vozlov, tehniko plezanj v snegu in ledu, orientacijo in nevarnostmi v gorah. Med praktičnimi vaja mi letne in zimske tehnike gibanja v gorah imajo predavanja o prvi P°m či, reševalni tehniki, vremenoslovju, prehrani, organizaciji odprav in g° . stvih sveta. Vzponom na enega ali več vrhov sledijo teoretični in praktic izpiti.« Kaj sodite inštruktorji o sodelovanju na tečaju? . »Tečaj je koristen tako za udeležence kot za inštruktorje. Tečajni pridobijo osnovno znanje za hojo po gorah. Vsakomur, ki opravi izpit . precej pomaga, da se uveljavi kot gorski vodnik. Ker je ob delu v šoli v prostega časa kot na odpravi, ima predavatelj več možnosti za spoznavanj okolice, ljudi in njihovih navad. • Vesel sem, da sem obiskal kraje v Himalaji, kjer še nisem bil. Sp°P jateljil sem se z nekaterimi Nepalci in se naučil nekaj njihovega Je.zV^ Razen tega sem se vzpel na 5820 m visoki vrh, ki smo ga poimenovali M TRE PEAK, Vrh prijateljstva.« Kolikšno je zanimanje za šolo in katere težave so v njej? »Za začetni tečaj je vedno dovolj prijavljenih; letos smo imeli 24 tec J suma- nikov iz Nepala in enega iz Južne Koreje. Ker je tečaj ob koncu mon je vreme največkrat slabo in je težko uresničiti načrtovane vzpone, čaja nočejo organizirati v sezoni, ko bi se morala večina tečajnikov Žal te; odreci sodelovanju na raznih odpravah. Moti tudi, da je oprema v šoli slaba i°P manjkljiva, stavbo pa slabo vzdržujejo.« Kakšni so obeti, da bi šola v prihodnosti bolje zaživela? a. »V Planinski zvezi Slovenije smo predlagali, naj bi po tečaju za ne"^e. ske vodnike priredili enomesečni tečaj za tuje gornike, saj mimo šole P ka najbolj privlačen planinsko-turistični himalajski pohod. Tako bi b da la bolje izkoriščena in bi dobila nekaj denarja. Razen tega v domovini i mo pokrovitelja šole, kateremu bi prav tako omogočili izobraževanje na caJu« Besedilo in slika: Stojan Saje K Vid Mlakar drugi Na predzadnji dirki za republiško prvenstvo v motokrosu v Šempetru pri Novi Gorici in na zadnji v Dobu pri Domžalah so gorenjski tekmovalci dosegli več vidnejših uvrstitev. V Šempetru je Zeljko Čuk (AMD Tržič) osvojil deveto mesto v kategoriji do 125 cem, Matjaž Glo-bočnik (AMD Kranj) je bil četrti in Vid Mlakar (AMD Žiri) sedmi v razredu do 250 ccm. V Dobu je bil Čuk še za mesto boljši, takoj za njim pa se je uvrstil Radovan Svab iz AMD Bled. Globočnik je bil peti, Mlakar sedmi, Božo Šemrov (AMD Žiri) pa deveti. Vid Mlakar je v skupni razvrstitvi za republiško prvenstvo osvojil drugo mesto. M. Jenkole ■s___s Cicibani na krosu Tržič — Vzgojiteljice WO Tončke Mokorelove in člani odbora za rekreacijo pri TKS Tržič so pripravili na nogometnem igrišču v Tržiču jesenski kros za cicibane in cicibanke, ki obiskujejo malo šolo. Sodelovalo je 140 otrok, ki so morali preteči 250 metrov dolgo progo. Pri cicibanih je zmagal Anže Lausegar (Deteljica) pred Simonom Omanom (Palček) in Markom Majstorovičem (Kurirček) in pri cici-bankah Brigita Zepič pred Tino Buči-nel in Majo Jekovec (vse Kurirček). Ekipno je bila najboljša Deteljica pred Kurirčkom ter Gradom in Palčkom. J. Kikel Finale v Žireh Ziri - Na letošnjem občinskem prvenstvu v malem nogometu je sodelovalo 40 ekip s prek 550 igralci. Tekmovanje je potekalo po skupinah za področje Selške doline, Škofje Loke, Gorenje vasi in Žirov. Na sklepni turnir, ki bo 10. novembra v Žireh, so se uvrstila naslednja moštva: iz Žirov Šus in SGP, iz Železnikov Beli vragi in Deset jugovi-ča, iz Škofje Loke Sloga, Tehnik in Kiwi ter prvak Gorenje vasi — ekipa Lučin. Zmagovalec bo zastopal škofjeloško občino na gorenjskem oziroma republiškem prvenstvu. M. Kalamar Sindikalno prvenstvi radovljiške občine V namiznem tenisu najbolj^ Elan in LIP Radovljica — Športne igre de^%ff radovljiške občine so se konec f nadaljevale z namiznoteniškim P 9 stvom, ki ga je v telovadnici °stl #f šole Radovljica pripravilo športno ^ štvo Partizan Mošnje s pomočjo j^jjr. telesnokulturnih organizacij Ra<:vet* ca in občinskega sindikalnega Nastopilo je 120 igralcev in igraj* ^ zacU osnovnih sindikalnih organi ženskimi ekipami so zmagale ij> ,ft LIP Bled in med moškimi zaS°g/ begunjskega Elana, skupni zrn ^ lec pa je postala ekipa Verige »z . \č Rezultati — ženske, do 30 le^L$, na Svetina (Murka), 2. Kati , (Veriga), 3. Darinka Habjan (Klja)t tovarna Podnart); nad 30 let: 1 Urh (Almira), 2. Milena Grand-Cl $ 3. Ana Šifrer (LIP); ekipno: 1. (41 točk), 2. Veriga Lesce 30, 3. ^ # mira Radovljica in Murka L^m^ moški, do 27 let: 1. Janez Kralj združenje), 2. Gorazd Beznik ("')• P dovljica), 3. Srečo Kopač (VeriQ/ 27 do 40 let: 1. Srečo Vida (Al^'7^ Miro Potočnik, 3. Filip Praprotn'* ) > Elan); nad 40 let: 1. Jože Urh (fL9 Štefan Kunstelj (GG Bled), 3. <*° S ček (Obrtno združenje); ekipno- JW Begunje 74, 2. Veriga Lesce 62, * 4} no združenje Radovljica 50; skuP Veriga 92, 2. Elan 83, 3. LIP 57 V SOBOTO, 9. novembra, OB 17.30 VELIKI SHOVV ANSAMBLA AGR0P0P NA PRIMSK0VEM! Franček Pioromanček, Še^1 (najtežja pevka na svetu) in ta' ko naprej — veliko popularf8 hit glasbe! VABLJENI! r0*K, 5. NOVEMBRA 1985 OBVESTILA — OGLASI 9. stran (^IMiSSćJMSnGLAS PETROL LJUBLJANA IPETROLI TOZD Trgovina Kranj ^ ^ Staneta Žagarja 30, Kranj Emisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ^»DAJALCA r* bencinske servise na območju Kranjske gore, Radovljice Tržiča ^MOČNIKA SKLADIŠČNIKA skladišče Medvode °Soji: -- KV delavec z enoletno prakso plovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov-časom. ^Sebni pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno ne Prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi. SGP TEHNIK SS^«L£5£ SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA h .^zpisna komisija TOZD Projektivni biro razpisuje proste 'ovne naloge individualnega poslovodnega organa SEKTORJA TOZD PROJEKTIVNI BIRO °goji: — visoka izobrazba gradbene ali arhitektonske smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — da je gospodarsko razgledan, — da izpolnjuje pogoje, določene z DD o enotnilf^ne-rilih kadrovske politike v občini Škofja Loka, — da ni bil kaznovan za kazniva dejanja, zaradi katerih bi bil neprimeren za to delo, in so določena z zakonom ^2Pisna komisija TOZD Gradbeništvo razpisuje proste delo- W • •»* nuuujjja J- WZjU UldUUCIU naloge s posebnimi pooblastili ^°DJE FINANČNO PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE °8oji: _ visoka izobrazba ekonomske ali komercialne stroke in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih ali — višja izobrazba ekonomske ali komercialne stroke in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih, — da je gospodarsko razgledan, — da izpolnjuje pogoje, določene z DD o enotnih merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka dob ^e^ovne naloge se razpisujejo za štiriletno mandatno obit c.andidati naj pošljejo kandidaturo v zaprti pisemnski ovojni-Vj. oznako »za razpisno komisijo in navedbo delovnih oprati ,na naslov SGP Tehnik, Škofja Loka, Stara cesta 2, v 8 n Po objavi razpisa. jER°I>ROM LJUBLJANA, p. o. Uelavski °ENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA njevafdati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpol da Se naslednJe: """5 1 V*1^0 visoko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri, ri^k kovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na enakih ali po-x 2° n!h delih, **" an8lesčine in še enega svetovnega jezika, Poinjevanje pogojev za opravljanje zunanjetrgovinske s. ravnosti, kan0''6' določene z družbenim dogovorom o uresničevanju Del 0vske politike v občini Kranj ^^d^° Za razPisana dela in naloge bo izbran za 4 leta. tMel ' morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo riUdkna 'e^ansču in mejnem prehodu. t>oFa De z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh US, K?u na naslov: Aerodrom Ljubljana, Razpisna komisija ^ružna hranilno Cof itna služba ja loka j6 ^teČEf4 sl ki iih bo ZHKS od°-¥rU^a proizvodnim prošenj za investicijske skupnostim in Xenim kmetom z namenom usmeri-pj<0j °dernizirati in povečati kmetijsko °dnjo. h Vla„Ve'Ja tudi za zbiranje prošenj za kredite za investicij-0fos... n-'° v kmečki turizem. Pti pQa '*hko dobite pri vodenju posamezne zadružne enote (iw°§nJe Speševalni in hranilno kreditni službi. ^ h pril°gami sprejema Zadružna HKS Škofja Loka, t 31. in^ernšar) do 13. decembra 1985, za kmečki turizem pa *U • da°iPu ODvesCamo vse varčevalce Zadružne HKS Škofja va Pu opravljajo vse blagajniške posle v vseh ZE, še * Pri blagajnah Škofja Loka, Trata, Češnjica, Gorenja IMOS SGP TRŽIČ Na podlagi 9. člena statuta delovne organizacije po sklepu delavskega sveta razpisuje dela in naloge VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še: — da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo pravne ali družboslovne usmeritve in z delom pridobljeno delovno usposobljenost ter 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — da ima organizacijske sposobnosti za vodenje, — da izpolnjuje pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič Kandidat bo izbran za mandatno dobo štirih let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslov: Razpisna komisija Imos Splošno gradbeno podjetje Tržič, Blejska cesta 8, Tržič. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po sprejetem sklepu. oblačila -AfovošE rž ič OBLAČILA NOVOST TRŽIČ Delavski svet delovne organizacije na podlagi 63. člena statuta DO ponovno razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, tehnične ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornih delih in nalogah v gospodarski dejavnosti, — da ima ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih je izkazal pri dosedanjem delu in — da ima ustrezne kvalitete, ki se ocenjujejo po družbenem dogovoru o kadrovski politiki Kandidat bo izbran za štiri leta. Kandidate prosimo, da v pisni obliki predstavijo dosedanje delo in priložijo dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev. Na ovojnico naj kandidati pripišejo oznako »za razpisno komisijo« in prijave pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Oblačila Novost Tržič, Trg svobode 33, Tržič. ISKRA TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov RETEČE 4, ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: SKLADIŠČENJE SUROVIN Pogoji: — KV trgovske smeri, dve leti delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa v kadrovsko službo tovarne, kjer dobite tudi vsa potrebna pojasnila. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. O izbiri bomb kandidata obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa. MEDOBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ Na osnovi sklepa Sveta delovne skupnosti strokovne službe z dne 28. 10. 1985 in v skladu s Statutom delovne skupnosti razpisujemo prosta dela in naloge VODJE STROKOVNE SLUŽBE MEDOBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRANJ Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednja pogoja: — da imajo visoko izobrazbo (VII/1 stipnja zahtevnosti) medicinske, pravne, ekonomske ali druge ustrezne družboslovne smeri in — 5 let delovnih izkušenj. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov. Strokovna služba Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj, Gosposvetska 12, Kranj, z oznako »za razpisno komisijo za imenovanje vodje strokovne službe«. I -|- ■-. LTH 1)0 THN ŠKOFJA LOKA TOZD HLADILSTVO Kadrovska komisija OE KA objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 KV KEZKALCA 2 KV STRUGARJA 3 KV MONTERJA HLADILNIH NAPRAV 4. K V LIČARJA za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pogoji: pod 1. do 3. — poklicna šola kovinske stroke ali SR kovinarstvo, pod 4. — poklicna šola za avtoličarja ali SR avtoličarstvo Za vsa dela in naloge sta obvezni 1 do 2 leti prakse. Ponudbe z dokazili pošljite na naslov. LTH Škofja Loka v 15 dneh po objavi. ALPINA tovarna obutve Žiri Strojarska ul. 2, n. sol. o. TOZD Proizvodnja Na podlagi sklepa Delavskega sveta za TOZD Proizvodnja razpisujemo prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TOZDA PROIZVODNJA za dobo 4 let Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja strokovna izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — aktivno znanje enega tujega jezika. Kandidati morajo imeti ustvarjalen odnos do naše samoupravne socialistične prakse. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: ALPINA, tovarna obutve Žiri, Razpisna komisija za TOZD Proizvodnja, Strojarska ul. 2, 64226 Žiri. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA ŠLOFJA LOKA Podlubnik 1 d objavlja prosta dela in naloge KURJAČA -VZDRŽEVALCA . za nedoločen čas Pogoj: — poklicna šola kovinarske, lesne ali elektro smeri, — izpit za kurjača Kandidati naj vloge pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. Osnovna šola LUCIJAN SELJAK KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje za določen čas prosta dela in naloge - UČITELJA ZGODOVINE PRU ali P (nadomeščanje delavke med bolniškim dopustom) Nastop dela takoj. - UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA PRU ali P (polovična delovna obveznost) od L novembra do 30. junija 1986. - VARUHINJE V WE MAVČIČE Kandidati naj pošljejo vloge v 8 dneh po objavi razpisa. LJUBLJANA INTERTRADE Podjetje za mednarodno trgovino LJUBLJANA, Moše Pijadeja 29 TOZD Trgovina objavlja proste delovne naloge v poslovalnici-INTERSHOP - RADOVLJICA 1. VODENJE PRODAJALNE Pogoji: — trgovinski poslovodja, — poznavanje predpisov o maloprodajnem poslovanju in blaga, — 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela. 2. SAMOSTOJNO PRODAJANJE BLAGA Pogoji: — prodajalec ustrezne smeri, — poznavanje značilnosti blaga, — 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev sprejemamo 8 dni od objave na naslov: Intertrade, Kadrovska služba, Ljubljana, Moše Pijadeja 29. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. ELFKNŠfo) ELAN Tovarna športnega orodja v Begunjah ob svoji 40-letnici vabi širšo javnost na ogled proizvodnje smuči, telovadnega orodja, športnih čolnov in jadralnih letal. Ogled bo na delovno soboto, 9. novembra, 1985 od 10. do 12.30. ®@S3SSSJJ©ISIGLAS 10. stran MALI OGLASI, OBVESTILA TOREK, 5. NOVEMBRA 18$ tovarna obutve Tržič razpisuje javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: Zap. št. Ime Inven. št. Izklic. cena 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. stroj za zobčanje podplatov MOHRBACH šivalni stroj SINGER 112 šivalni stroj SINGER 107 W 136 šivalni stroj SINGER 31 K 48 šivalni stroj SINGER 31 K 18 šivalni stroj SINGER 31 K 48 šivalni stroj SINGER 31 K 18 šivalni stroj SINGER 31 K 18 šivalni stroj SINGER 31 K 48 šivalni stroj SINGER 31 K 18 šivalni stroj SINGER 44 K miza z električnim motorjem 900489 20.000 stro, stro, stro, stro, stro, stro, stro, stro, stro stro, stro; stro stro, stro, stro, stro, stro, stro: za pribijanje peta MOHRBACH za oblikovanje prednjikov USM za rezkanje robov USM za rezkanje robov USM za rezkanje robov USM za polaganje traku USM za polaganje traku USM za polaganje traku USM za polaganje traku USM za pribijanje peta MOHRBACH za pribijanje peta MOHRBACH za pribijanje peta MOHRBACH za tolčenje okoli pete RAXON za tolčenje okoli pete RAXON za tolčenje okoli pete RAXON za tolčenje okoli pete TOTTOSC za pritrjevanje notranj. SVIT za ostrgovanje peta BRUGGI 901199 901336 900130 900237 900126 901163 900600 903148 900154 901447 982524 900811 901267 902334 901161 901107 900272 901103 900074 900560 903284 900813 900723 903492 903490 989404 900775 900839 903409 15.000 15.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 20.000 30.000 20.000 2.800 100.000 40.000 250.000 250.000 250.000 300.000 300.000 300.000 300.000 200.000 100.000 100.000 200.000 200.000 200.000 15.000 30.000 15.000 Licitacija bo v četrtek, 14. novembra 1985, ob 12. uri v prostorih tozda Poliuretan, Usnjarska ulica 2, v starem delu mesta (včasih Tovarna usnja Runo). Ogled strojev in naprav je na dan licitacije od 9. do 11. ure na istem prostoru. Varščino vvišini 10 % od izklicne cene bodo interesenti lahko plačali na istem mestu. Nakup bo potekal po sistemu videno — kupljeno, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do vračila varščine. V prodajno ceno ni vključen prometni davek. Kupnino in pripadajoči prometni davek bo kupec lahko vplačal takoj ali najkasneje v 5 dneh po licitaciji. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz sektorja zavarovanja KAREL GROS roj. 1917 Od njega se bomo poslovili v torek, 5. novembra 1985 ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ OSNOVNA ŠOLA PROFESORJA DR. JOSIPA PLEMUA BLED svet šole razpisuje delo in naloge POMOČNIKA RAVNATEIJA Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje iz Zakona o združenem delu in pogoje iz Zakona v osnovni šoli. Imeti mora: — pedagoško izobrazbo,kot jo določa 90. člen ZOS — opravljen strokovni izpit, —■ organizacijske sposobnosti, — biti mora družbenopolitično aktiven in predan naši samoupravni socialistični usmeritvi. Mandat traja 4 leta. Nastop dela 13. novembra 1985. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola profesorja dr. Josipa Plemlja Bled, s pripisom »Za razpisno komisijo«. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata JOŽETA ARHA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, izraze sožalja in za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se sodelavcem LIP-a Bohinjska Bistrica, Gozdnemu gospodarstvu, KIT Ljubljanske mlekarne, organizaciji ZB NOV in društvu upokojencev. Posebna zahvala dr. Jožetu Hribarju, g. župniku, pevcem, godbi in gasilcem za izkazano čast. Iskrena hvala za poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Sporočamo žalostno vest, da je v 84. letu starosti umrla MARJA TANASKOVIČ roj. ROZAJ učiteljica v pokoju Od nje smo se tiho poslovili v ponedeljek, 28. oktobra 1985, na ljubljanskih Žalah HČERKA MILENA Z DRUŽINO MALI OGLASI tel:27 960 ceiia J1A16 aparalMIroj! Prodam TELEFONSKI APARAT. Te-lefon 33-873_14110 Prodam VZTRAJNI K. Peter Perko, Zg. Bela 10, Preddvor_ 14111 Prodam MONITOR, osnovna barva rumena. Telefon 45-241_14112 Prodam NAKLADALEC za gnoj DN-6 in ŠIVALNI STROJ veritas. Tele-fon 65-066_14113 Prodam MINI KOMPONENTO toshi-ba 2 x 10 W. Telefon 24-703 14114 Ugodno prodam barvni TELEVIZOR gorenje elektronic, letnik 1978, brezhiben, ekran 56 cm. Ana Kadunc, Šen-čur, Štefetova 36, tef. 41-027 14115 Prodam ZVOČNIKE vvharfedale 2x100W sinusa in OJAČEVALEC technics 2 x 65 W sinusa. Telefon 25-588 po 20. uri_14116 Prodam barvni TELEVIZOR iskra. Marko Košir, Trojarjeva 5, Kranj, tel. 24- 725 od 16. ure dalje_14117 Prodam KASETAR sansui (kompo-nento). Jerič, Sr. vas 83, Šenčur 14204 AVTORADIOKASETOFON s trisi-stemskimi zvočniki, 2 x 25 VV, vse novo, prodam za 3 SM. Telefon 28-436 _14205 Poceni prodam KABINO za TRAKTOR zetor 25. Vopovlje 7, Cerklje __14206 Prodam črno-beli TELEVIZOR, star 6. let. Telefon 27-937_14207 Prodam stereo AVTORADIO s kasetofonom in KUPIM namizni VRTALNI STROJ. Kos, Betonova 20, Kranj, tel. 25- 751_14208 Prodam kvalitetne ZVOČNIKE 80-120 W, 8 ohm, za 4 SM. Telefon 23-393_14209 Prodam dvomanualne ORGLE tiger eko z basi in ritmi. Telefon 26-220 _14210 TRAKTOR IMT - ferguson, 60 KM, prodam. Bogataj, Paloviče 15, Tržič, tel. 50-025 od 9. do 15. ure 14211 Prodam RADIO iskra HI-FI stero z zvočnikoma, 2 x 50 W, za 5 SM. Bohi-nec, tel. 24-832 dopoldan_14247 gradbeni mat. Prodam zasteklena dobro ohranjena OKNA. Preddvor 61, tel. 45-057 14125 Prodam 6 novih klasičnih RADIATORJEV IKG za centralno ogrevanje Podbrezje 73, Duplje_14126 Prodam 1 kub. m IVERNIH PLOŠČ (2500 x 3000 x 20). Telefon 25 906 v to-rek in sredo od 16. ure dalje__14127 Prodam večje število novih cementnih STREŠNIKOV, 65 din za kos, di menzije 38x24, skladiščeno v okolici Ljubljane. Telefon 063/26-196 14128 Prodam 50 kg BETONSKEGA ŽELE ZA, premera 10 mm, in 800 kosov Zl DAKOV Šenčur, Rožna 32, tel. 41 -021 _14129 Prodam KAMENJE (kugle) za beto niranje. Visoko 31, Šenčur_14216 Prodam 300 kosov rdeče silikatne OPEKE in 10 vreč PERLITA, 10 % ceneje Olševek 60, Preddvor 14217 Prodam DESKE za napuš6, hrastove PLOHE in ŠPIROVCE 13x16 cm. Zu pan, Jezerska c. 93_14251 Prodam 34 vreč PERLITA P 2 za fasade in 2 kub. m drap PESKA za tera novo ter KUPPERSBUSCH f rane Ko vač, Pungart 27, Škofja Loka 14252 Prodam nova nezasteklenas OKNA. 4 kom - 140x140 ; 2 kom. 180 x 140 , 2 kom. - 80 x 140 z roleta mi in 3 kom. — 80 x 80 ter enega 180x140 brez rolet in BALKONSKA VRATA: 3 kom. - 80x220 z roletami in ena 80 x 230 brez rolete, 20 % cene- ' je. Janko Kalan, Zg. Besnica 74, tel 40 537_14269 raino prodam Prodam SMUČI RM, dolge 185 cm z okovjem LOOK. Informacije na tel. 37 568____14157 Prodam suha smrekova DRVA (grušt). Franc Roblek, Bašelj 20, Pred dvor_14177 DREVESNICA Vinko HAFNER, Dor farje 22, Žabnica vam nudi za jesensko sajenje SADNA DREVESA: jablane, hruške, češnje in slive, vseh vrst. Tele fon 44 585__13941 Prodam KRZNENO JAKNO - zajca, št. 38-40, cena 45.000 din, in sušilno HAVBO za frizerski salon, cena 35.000 din Golnik 74_14178 Prodam semenski KROMPIR desire in traktorski PLUG Poženik 34, Cerklje _14179 Prodam večjo količino krmilne REPE (dolge), primerne za kisanje. Sp Be la 11, Preddvor_14180 Prodam KRAVO po izbiri in REPO REZNICO na motorni pogon Jernej Eržen, Praše 8 _14181 Prodam usnjen KOMBINEZON, št 48 50. ČELADO nolan m 35 VOGAL NIKOV Britof 299_14182 Prodam semenski KROMPIR igor in desire Visoko 31_14183 Prodam PEČ za centralno, 5 RADIA TORJEV, OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in moške DRSALKE Branko Gorgiev, Titov trg 24, Kranj_14184 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, TROSILEC za umetna gnojila in krmil ni KROMPIR. Zg. Bitnje 18 14185 Prodam PIANINO cherny, ORGLE vermona in MOPED avtomatic. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 24 720 __14186 Prodam KROMPIR za krmo. Trbo je 61_14187 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem, otroški NAHRBTNIK chicco, betonsko ŽELEZO, premera 10, BETONSKE BLOKE 30x40 in 20x40 in FOTOAPARAT KIEV. Pisovec-Kacin, Mla-karjeva 22, Kranj _14188 Prodam krmilno PESO. C. 26. julija 48, Naklo_ 14189 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Telefon 66-296_14190 Prodam 200 kg mehkega ALUMINIJA v rolah, 0,6. Poljšica 5, Zg. Gorje __14191 Prodam kombiniran VOZIČEK PEG in 200 m P ŽICE 1,5. Frank, C. 1. maja 16, Kranj (popoldan)_14192 Prodam SENO in KRAVO pred telit-vijo. Vopovlje 19, Cerklje, tel. 42-364 _14193 Ugodno prodam nosečniško GARDEROBO, velikost 38. Telefon 26-603 ___ 14194 Prodam ZELN4TE GLAVE. Štular, Cerklje, C. II. grupe odredov 19, tel! 42-608 po 15. uri_14195 Prodam zimski TEMNO RJAV PLAŠČ (semiš), št. 38. Šifrer, Gradni-kova 97, Radovljica, tel. 74-950 popoldan__14196 Prodam rabljene »PANCERJE« alpina št. 41 in tekaške SMUČI RBM elan, 205 cm z okovjem 75 mm. Informacije od 14. do 16. ure. Potokar, Župančiče-va 25, Kranj, tel. 25-276_14090 Prodam SADIKE jabolk, hrušk, sliv in češenj. DREVESNICA CEGNAR, Dorfarje 26, Žabinica_13749 Prodam suha borova DRVA. Pipano-va 36, Šenčur_14097 Prodam trda in mešana DRVA. Tr-stenik 11_14098 Prodam KROMPIR za seme: igor, desire in drobni za krmo. Kranj, Jezer-ska c. 61_14099 - Prodam suha DRVA. Luže 11, Šenčur 14100 Prodam DRVA. Sp. Besnica 138 14101 Prodam fasadni ODER in nekaj su-hih DRV. Rovte 12, Podnart 14102 Prodam semenski in drobni KROMPIR. Šenk Janez, Ručigajeva 3, Kranj _14103 Ugodno prodam 20 kg težke PRAŠIČKE, stekleno VOLNO v vrečah, montažno HIŠO 7 x 5 in rabljena vrata. Telefon 77-472 zvečer_14104 Prodam plastično, 2200-litrsko CISTERNO za kurilno olje in črno krzneno JAKNO. Telefon 62-642 zvečer _14231 Prodam 7 tednov stare PUJSKE in 10 kub. m suhih DRV — »rajkljev«. De-beljak, Smoldno 5 Poljane 14232 Prodam novo ČELADO vega. Der-novšek, Reteče 20, Škofja Loka 14233 Prodam SMUČI elan 180 cm, VEZI tyrolia, »PANCERJE« št 40, za 35.000 din. Šefer, tel. 22-221 — int. 32-41 dopoldan_14234 Prodam obrana ZIMSKA JABOLKA. Križnar, Okroglo 14, Naklo 14235 PREDNJA BLATNIKA za škodo 100, nova, prodam po zničani ceni. Telefon 064/25-130 __14236 Prodam drobni KROMPIR. Dorfarje 32, Žabnica___ 14237 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK, cena 8.000 din. Majer, C. Viktorja Svetine 18, Jesenice ___ 14238 Prodam PŠENICO in drobni KROM PIR Telefon 061/611 137 od 6. do 7. ure 14239 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034 Obiščite naš razstavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, obešalnikov, sten, razne mizice in masivne mize, klopi ter razne letve. vozila Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1980, prevoženih 80.000 km Stane Ko čnik, Pot na Jošta 8, Kranj 14061 Prodam karambolirano ŠKOLJKO za jugo 45, letnik 1985. Jože Žontar, Zasavska 43/D, Kranj, tel 27 828 14131 Prodam SAAB. Aleš Okorn, Pipano-va 37, Šenčur_14132 CROSS JUNIOR 50, registriran do aprila 1986, prodam za 9 SM Telefon 064/28 219 popoldan_14133 Prodam avto VVARTBURG, komplet ali po delih Tine Martinjak, Komenda, Krekova 20_14134 Prodam GOLFA JGL, letnik 1981 Telefon 34 437 14135 PLAVALNI KLUB RADOVLJICA objavlja prodajo kombija volks vvagen, letnik 1971. Prodajna cena 300.000 — din. Prometni davek plača ku pec. Ogled je možen na Krajevni skupnosti Radovljica vsak dan v dopoldanskem času. "JjU škof |a loka v prihodnjem tednu: vam ta teden na pultu posebnih prodaj v I. nadstropju veleblagovnice priporoča ugoden nakup: din — ribe, osliči v konzervi ............. 71,82 — sardine galeb v konzervi ............. 63,27 — ribe z zelenjavo v konzervi ............. 66,93 — vinski kis Badel 1/1 ........... 110,00 — sok marelice 1/1 .>. ... 142,00 — belo in rdeče vino ugodno — bali desert — Žito Ljubljana...... 128,00 HIŠA DOBREGA NAKUPA Ugodno prodam AMI 8, letnik 1972, registriran do maja 1986. Sp. Besni-ca 108__14136 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Telefon 42-761 _14137 Prodam dobro ohraripno LADO 1200, letnik 1979. Jezerska c. 120/A _14138 Prodam FIČKA, letnik 1973, registriranega do 4.9. 1986. Peter Urbane, Deteljica 2, Tržič_14139 ZASTAVO 101 C, letnik 1979, dobro ohranjeno, garažirano, prodam za 420.000 din. Satler, Kranj, Kalinško-va 35_14140 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980. Drolčevo naselje 18, Kranj, Orehek _14141 KUPIM motor za SIMCO 1301. Franc Tavčar, Sopotnica 3, Škofja Loka_1JJ42 Dve MICHELIN GUMI XZX175SR 14 s platišči za BMW (5 vijakov), malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 50-537_14143 ZASTAVO 850 (fička), letnik december 1980, prodam. Telefon 21-616 po-poldan _14144 Prodam 126-P, letnik 1977 Derlink, Hraše 21/A, Lesce _14145 Prodam GOLF GLJ, letnik 1981, odlično ohranjen. Pristava 18/A, Tržič __14146 Prodam karamboliran CITROEN GS 1.3. Kelbel, Bohinjska bela 48 14147 SIMCO 1100, letnik 1978, prodam OlševeTč 39, Preddvor_14148 Prodam dobro ohranjen VAUXHALL . VIVA, letnik 1974, Registriran za vse leto. Telefon 79-531_14149 Poceni prodam VW 1600 TL, registriran do maja 1986, opremljen z vle-čno kljuko. Telefon 35-353_14150 VVARTBURG, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam, cena po dogovoru Telefon 82 405__ 14151 Prodam enoosno PRIKOLICO za manjši traktor. Janez Meglic, Begunj ska 56, Tržič, tel 50 820_14152 KUPIM dobro ohranjen MOTOR za FIAT 1300. Prevodnik, tel. 064/62 195 ______14153 Ugodno prodam ZASTAVO 101, 1. registracija 1977, v zelo dobrem stanju. Franc Bizovičar, Zadobije 13, Go-renja vas (Lučine) _14154 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do maja 1986 Ogled zvečer. Miranda Lahajnar, C revolucije 3, Jesenice ______14155 R-4, letnik 1977, naprodaj po delih. Cvetan, Seljakovo naselje 38, Straži šče, Kranj _14156 Prodam ŠKOLJKO za Z 101 po delih in KUPIM hladilnik, 4 kolesa z gumami in prednje steklo za Z 101. Branko Ku mar, Debeni 3, Gorenja vas 14158 Prodam 125 PZ, letnik 1972, vozen, neregistriran, za 3 SM Franc Konje dič, Šiškovo naselje 10, Kranj, tel. 23 425_14219 Prodam FIAT 850 za 50.000 din, regi striran do februarja, in dele za FORD TAUNUS in dve GUMI 165x13. Leon Perdan, Savska Loka 5, Kranj 14220 FIČKA, letnik 1975, prodam po delih Voklo 70, Šenčur_14221 Poceni prodam karamboliranega SPAČKA, letnik 1976, registriranega do julija 1986. Telefon 35-741 14222 Zelo ugodno prodam polosovino, luči, manjalnik, hladilnik in druge dele za R-4, vse skupaj za 4,5 Srn ter odbijač in havbo za Z 101, za 1 SM Telefon 57 036 od 15. do 16. ure_14223 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1981. Golnik 46, soba 210__14224 Prodam RENAULT 12, letnik 1976, v okvari, ali dokupim brezhiben ME NJALNIK. Telefon 22-221 - int. 25 56 dopoldan (Meglic)_14225 Prodam 4 aluminijaste OBROČE z gumami za Z 101. Eržen, tel 26 261, int. 13, dopoldan_14226 Poceni prodam FIAT 850, letnik 1970, registriran do avgusta 1986 Miro Prunjič, Vodnikovd 4. Les«.o 14227 Prodam dve ZIMSKI GUMI za škodo 155x14 s platišči Damjan Peternel, Vinharje 5, Poljane_14256 Prodam dva BRATNIKA, desni KO LOTEK in zadnje obrobe za Z 101 Kri žnar, Godešič 40, Škofja Loka 14256 Prodam 126 P letnik 1979" 38 000 km Kmetic, Šorlijeva 24, Kranj _14257 Prodam VVARTBURG karavan, pre voženih 8000 km Telefon 064/69 350 14258 Prodam FIAT 131,letnTT po dogovoru. Telefon 60-__g. Prodam popolnoma nov ATOR za ZASTAVO 750. J*_ Cranj, Hafnarjeva pot 21_____^-^p Prodam ZASTAVO 750. letn* Naklo, Stanka Žagarja 4, pop°'° Prodam IMV 2200 D, P0?aljrf' bina s kasonom, vozen, Ifij" , Igor Ravnik, Bohinjska B__ajL-^ Prodam GOLF diesel, letni" J FRANCOSKO POSTELJO. ,J 79-646 ___ Prodam FIAT 1500 karavan,^ let, za 8 SM ali zamenjam za.% DESK colaric. Branka KrmelJ, u 3/A, Kranj, tel. 27-449 živali__ Prodam manjše in večje P^j^, Stanonik, Log 9, Škofja j___L------^l1 Prodam 10 dni starega BlK^ Bitnje 22, tel. 44-617____ Prodam dve mladi KRAVI si^jj ki. Franc Mali, Zg. Duplje_42_ Prodam 7 Lahovče 37 mesecev brejo Prodam perzijske MUCKE tednov. Telefon 50-751 Prodam PRAŠIČE Rožič, Hudo 7, Tržič stare 7 « ni Prodam teden dni staro TELILI mentalko. Podbrezje 18____ Prodam TELE za rejo ali za Janko Tičar, Voklo 86 o TEIr'fl6fl J" mentalko. Janez Eržen, Žabnic« ^ Prodam mesnate PRAŠIČE t* do 140 kg. Zalog 17, Cerklje Prodam teden dni sta Podbrezje 3, Duplje__.____^jki Prodam tri PRAŠIČE za gjj težke 80 do 90 kg. Visoko 92, =>e o| ■_ TEL' Prodam črno-bele, t>rej« k0t" mlade KRAVE, TELETA za v' breje OVCE. Soklič, Koroška , Prodam KRAVO po izbiri- h Žontar, Sv. Duh 27, ŠkofjaJ^^j Prodam ZREBICO noriko « p. mesecev. Dolinšek, Lenart 3, y ^ Mlado KRAVO, dobro menjam za jalovo. Pegam Selca ______ TELIČKO frizijko, staro dam. Kranj, Jezerska c______^-7 Prodam mlado KRAVO,.^„jj secev. Andrej Knific, Svetje, jjjj nico 6, Medvode___zZfJ^k Menjam 10 dni staro Tbpr3§e. bikca simentalca. Zevnik, r jjp Mavčiče_______ Prodam BIKCA, starega |g Franc Zavelcina, Koroška o 'j karjeva 32, Jesenice Prodam KRAVO frizijko, J mesecu brejosti. Janko Besnica 74______ Podarim psicko VOLČJA^' 1,5 leta. Visoko 103 ____^--< itan.opreff_Li' Prodam malo rabljeno rfp 240 litrski HLADILNIK z *8,W, kom, Bled gorenje Peinkihar, Prodam leto dni staro tra|fi|^ PEČ magma in dve leti starei ^ moakumulacijsko PEČ TeleTl/ 1«, oopoldan Prodam OTROŠKO POST^lf jogijem Telefon 35 369___^by sobotah popovo ter za skupin^ J prejšnji najav' ob nedeljah !?WK, 5. NOVEMBRA 1985 MALI OGLASI, OBVESTILA. OSMRTNICE dva FfYTc,rodam mal° rabljen KAVČ PB^jpHA_Telefon 62-224 14249 ' STROJ gorenje, ugodno ■elefon 25-461 - int. 475 do 14250 i "adJtr ^P^m'ieno STANOVANJE k^nca m1, nuino iščeta izobražena ^*žilo d udiva dobro plačilo in pred-u Ponudbo pod: December 14265 ^ANo\/AkiVzame v naiem dvosobno hI! NJE v KranJu ali Škofji Loki. »p r° Predplačilo. Šifra«: 42?. v k, Možen 14266 ■ ffi* a'' 0^°'ici kupim z gotovino Cft« ,0sobno STANOVANJE. Ši-JžDtraln. 14159 Saprejmem samostojnega AVTO-KLEPARJA ali fanta za priučitev. Tele-fon 45-350_14165 Službo dobi ženska z nekaj prakse — vrezovanje navojev. Naslov v oglas-nem oddelku _14166 Zaposlim SOBOSLIKARJA z nekaj let prakse. Lanišek, Adergas 27, tel. 42-349__14167 Zaposlim KV ali PKV SLIKOPLE-SKARJA in delavca za priučitev. OD od 6 do 8 SM. Dušan Bizant, Britof 9, Kranj_14168 Takoj zaposlim KV ali PKV ELEK-TROINSTALATERJA s prakso. Franc Korošec, Mlaka 62/A, Kranj 14169 Iščem 21-212 DELO na dom. Telefon na Planini. Ana De f?n^S!!_a 1. Kranj 14161 kupim Na^----^2j__anj_14161 veli|(i°reniskem prodam novo HIŠO Stanko Kozamernik, 14162 ^0SpODARSKO POSLOPJE - j freureri't ir6ik'avno n° sprc?nancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in šte-°r8anmstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi delovnimi; lza°ijama Iskra Železniki in čevljarni Ratitovec Že-' POvskemu zboru Niko Železniki ter gospodu župniku M lep pogrebni obred. ' Pr_JUl*AJ, KI STE NAM V TEŽKIH TRENUTKIH h VJMAGAIJ, .ŠE ENKRAT ISKRENA HVAIA! l(JJ0Ci. sin Andrej /. družino, sestre Lojzka, Jožica in Ani- J Sel ca z družinami e?n«ki, Dolenja vas, Ljubljunu, 29. oktobra 1985 ZAHVALA Ob smrti naše BARBARE NOGRAŠEK roj. PERGAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Se posebno zahvalo smo dolžni g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, DU Predoslje ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zdravstvenemu in streženemu osebju Doma upokojencev v Kranju pa hvala za skrb in nego v času njenega bivanja. VSI NJENI Predoslje, Radovljica Za vedno nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in tast KAREL GROS borec NOB Pogreb pokojnika bo v torek, 5. novembra 1985, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČA HČERKA Z DRUŽINO ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, omame, prababice, tašče, sestre, tete, sestrične in svakinje FRANČIŠKE VIŠNAR - KODROVE roj. KMET se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govornikom SZDL in ZB iz Britofa, gasilskemu društvu iz Britofa ter DU Predoslje za cvetje in spremstvo. VSEM ISKRENA IN PRISRČNA HVALA! VSI NJENI Britof, 29. oktobra 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica STANISLAVA PANJANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom.-sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Iskre Telematike, tozd ATC in MKD za podarjeno cvetje in denarno pomoč, izrečena sožalja in številno spremstvo na zadnji poti, in tudi razredničarki in učencem 8. c. razreda osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju bolnišnice Jesenice in doma upokojencev dr. Franceta Ber-glja na Jesenicah. Zahvala tudi pevcem za petje žalostink in katehetu za pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Francka, hčerka Irena, sin Stanko in drugo sorodstvo Kranj, 26. oktobra 1985 ZAHVAIA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očka, brata, strica in nečaka JOŽETA MEDICA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja in podarjeno cvetje. Še posebno se zahvaljujemo sodelavcem v DO Živila, tozd Veleprodaja in tozd Maloprodaja, OŠ Staneta Žagarja, Socialnemu skrbstvu, Z\ezi šoferjev in avtomehanikov, vsem govornikom ob odprtem grobu, pevcem in župniku za opravljen pogredni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Meniška vas, Metlika 11. stran ©Q)SH3M©ISIIGLAS ZAHVALA Vsem, ki ste z nami delili hudo žalost ob nepričakovani smrti naše mame, babice in prababice ANGELE KRIZNAR iz Delnic nad Škof jo Loko in jo zasuli s cvetjem, se iskreno zahvaljujemo. Posebno smo hvaležni za pomoč sosedom, znancem in prijateljem, zdravniku dr. Gregorčiču, članom ZB za spremstvo s praporom, pevcem in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Ganile so nas poslovilne besede Antona Peternela-Igorja. ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Globoko nas je presunila vest, da je tragično preminil in nas mnogo prezgodaj zapustil sodelavec \ , i STANE ZUPIN \ jf l avtomehanik Od njega smo se poslovili v sredo, 30. oktobra 1985, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. Vestnega sodelavca in dobrega tovariša bomo ohranili v lepem spominu! Delavci ALPETOURA - TOZD SOVM Cerklje VSPOMIN ANDREJU KOŽELJU Že leto dni te zemlja krije, v tihem grobu mirno spiš, ne vidiš solzne čuješ vzdihov, zakaj, zakaj te ni domov? Že dve leti je prazen naš dom, ki si ga s tako ljubeznijo gradil. Vsak kotiček spominja nate, na tvoj prijazen nasmeh. V tolažbo nam je, da si še vedno v mislih tvojih sodelavcev, sosedov, prijateljev, še vedno gorijo njihove svečke na tvojem prera-nem grobu. Zato vsem in vsakomur posebej iskrena in prisrčna zahvala! VSI NJEGOVI Zapuže, 2. novembra 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in botra CIRILA POLANŠKA iz Ziganje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, podarjeno cvetje, ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Martinčiču in zdravstvenemu osebju oddelka 400 na Golniku. Zahvaljujemo se kolektivu Zlit Tržič, sodelavcem Novost Tržič in SGP Gradbinec Kranj. Hvala g. župniku za pogrebni obred ter kvintetu bratov Zupan za ganljive žalostinke. Posebna zahvala pa velja tudi vaščanu Francu Teranu za poslovilne besede ob odprtem grobu. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI VSPOMIN Kruti so dnevi ločitve, dolgi in mučni, ko te več ni. Tiho pa v srcu še tli misel na naše skupne dni. 7. novembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi ZVONKO PAPLER Ni več prijaznih in toplih besed ne smeha, ki si ga delil z nami. Naš dom je prazen, čeprav še slišimo korake in tvoj lik je med nami. Ne čutiš solza ne bolečine v naših srcih, ki še vedno bijejo zate. Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Sp. Besnica, 7. novembra 1985 Za smučanje bo treba seči globoko v žep Dnevna karta od 1100 do 1700 dinarjev Na Gorenjskem bo smuka najcenejša na Starem vrhu, na Soriški planini in na Zelenici ter najdražja na Krvavcu, na Voglu in v Kranjski gori. Slovenski žičničarji so za letošnjo zimo postavili dvojne cene: ene, nekoliko nižje, ki bodo veljale pred sezono in po njej, in druge, višje, ki bodo v veljavi med glavno smučarsko sezono, predvsem med zimskimi počitnicami. Pri tem je treba poudariti, da niso dosegli enotnosti o tem, kdaj naj bi se začela in kdaj končala glavna sezona, in da si jo je vsak določil po svoje. Vsi pa so se za takšen korak odločili, da bi ljubitelje snežnih opojnosti privabili na smučišča tudi pred glavno smučarsko sezono in po njej. Žičničarji trdijo, da nove cene, upoštevajoč vse podražitve, niso pretirane; smučarji kajpak vzdihujejo, da je vrtoglavo naraščanje cen že neznosno. Naj bo tako ali drugače: letošnjo zimo kot že nekaj preteklih bodo na smučiščih vijugali predvsem ljudje, ki imajo nekaj pod palcem, otroci iz premožnejših družin in najbolj zagrizeni smučarji, ki se raje odpovedo obilnemu kosilu, lepi obleki in dragi zabavi kot vijuganju po snegu, medtem ko si bodo tisti s povprečnimi mesečnimi prejemki (in njihovi družinski člani) lahko privoščili zimske radosti le enkrat, dvakrat, trikrat... Pa poglejmo cene! Na Krvavcu bo pred glavno smučarsko sezono (do 28. decembra) dnevna karta 1400 dinarjev, pol-dnevna in dnevna otroška 1000 dinarjev, preostalo zimo pa dnevna 1700 ter poldnevna in dnevna otroška 1200 dinarjev, tedenska 8500 in sezonska 24000 dinarjev. Na Voglu bo do 25. decembra dnevna karta stala 1500 dinarjev, poldnevna in otroška 1000, v glavni sezoni pa dnevna 1700, poldnevna in dnevna otroška 1000 dinarjev, tedenska in sezonska pa toliko kot na Krvavcu. V Kranjski gori se bo glavna smučarska sezona začela 20. decembra: pred tem bo dnevna karta veljala 1400 dinarjev, poldnevna in dnevna otroška 1000, potlej pa dnevna 1700, poldnevna in dnevna otroška i200 dinarjev, tedenska 10200 in sezonska 20800 dinarjev. Na Kobli bo glavna sezona od 28. decembra do 28. februarja. V tem času bodo veljale naslednje cene: dnevna karta za odrasle 1400 in za otroke 1200 dinarjev ter poldnevna 1000 dinarjev, prej in potlej pa dnevna za odrasle 1200, za otroke 1000 ter poldnevna 800 dinarjev. Na Starem vrhu in na Soriški planini bodo morali smučarji odšteti pred novim letom za enodnevno smuko 1000 dinarjev, otroci polovico manj in za poldnevno 700 dinarjev, po novem letu pa za en dan smučanja 1100 dinarjev, otroci 600 dinarjev, in za popoldansko smuko 800 dinarjev. Sezonska karta bo na teh smučiščih veljala le 10.000 dinarjev. Na Zatrniku bo glavna sezona trajala od 25. decembra do 15. februarja. V temi obdobju bo dnevna karta za odrasle 1400 dinarjev in za otroke 1000 dinarjev, prav toliko bo stala tudi poldnevna karta, pred sezono in po njej pa bo dnevna karta za odrasle cenejša za 300 dinarjev, poldnevna in otroška pa za 200. Na Zelenici bodo od 15. januarja do 15. februarja veljale nižje cene: dnevna karta za odrasle bo 1100, za otroke 800, ter poldnevna 750 dinarjev, prej in potlej pa nižje: dnevna za odrasle bo 900 dinarjev, poldnevna 600 in dnevna otroška 700 dinarjev. Gorenjskim smučiščem najbližja Velika planina bo imela vso zimo enake in v primerjavi z drugimi tudi dokaj nizke cene: dnevna karta bo veljala 900 dinarjev, poldnevna 600 in prav toliko tudi dnevna otroška. C. Zaplotnik Zanimivo alpinistično predavanje KRANJ — V petek, 8. novembra 1985, ob 18. uri bo v kranjskem kinu Center predavanje o letošnji jugoslovanski alpinistični odpravi na Ja-lung Kang. Posnetke na diapozitivih z vzpona nataosemtisočak in s pohoda po slikoviti krajini pod himalajskimi vršaci bodo predvajali s šestimi projektorji hkrati. Tako bo na zaslonu stalno po več slik, ki se bodo prelivale ena v drugo. Razen priložnosti za prvi ogled multivizije bo predavanje privlačno zaradi obiska udeležencev odprave, to bodo vodja Tone Škarja in alpinista Tomo Česen in Tomaž Jamnik. Dve predstavi o odpravi pred nedavnim v Ljubljani sta bili zelo uspešni. Dober obisk pričakujejo tudi v Kranju, zato bodo vstopnice po 150 dinarjev naprodaj vsak dan v pisarni Planinskega društva Kranj, pred predavanjem pa od 15. ure dalje pri blagajni kina. (S) Foto-kino klub tudi v Škofji Loki V okviru Zveze kulturnih organizacij Škofja Loka je razen gledališke, glasbene, likovne, literarne, folklorne in klubske zelo razvita tudi foto-filmska dejavnost. Prvo brazdo je na področju organiziranega delovanja v 70. letih zaoral mojster fotografije Vlastja Simon-čič, ko je v Gorenji vasi zbral krog navdušenih ljubiteljev fotografije in ustanovil fotoklub in foto galerijo I.Tavčar. Tu je leta 1971 ustanovil tudi otroško fotografsko šolo, ki še danes vzbuja zanimanje evropskih pedagogov, leta 1973 pa je bila mednarodno priznana njegova posebna metoda, imenovana jugoslovanski model. Aprila letos je bila v Gorenji vasi odprta /.e 50., jubilejna foto razstava. Srečanje zelene bratovščine Jošt Mislove nad Nemiljami — Na precej veliki jasi v gozdu nad Nemiljami v krajevni skupnosti Podblica so se zbrali lovci Lovske družine Jošt. Z družinami so proslavili konec uspešne dvomesečne delovne akcije za gradnjo krmišča in skladišča za krmljenje divjadi. Zelena bratovščina lovske družine Jošt šteje 78 članov. Čez dve leti bo praznovala 40-letnico obstoja in ves Čas uspešno gospodari na 5900 hektarov velikem območju od Sorskega polja do Mošenjske planine na Jelovici. Pozimi, ko je treba divjad tudi krmiti, so imeli vse do letos precej težav. Po 2000 kilogramov kostanja, koruze in sena je bilo treba znositi na krmišča v gozdovih. »Pogrešali smo predvsem večje skladišče in krmišče sredi gozda, kamor bi bilo moč pozimi hrano za divjad pripeljati s traktorjem,« pravi predsednik lovske družine Jošt Miloš Bregar. »Zelo primeren kraj so Mislove, ki se le streljaj nad Nemiljami. Od tod poslej tudi ne bo daleč do krmišč v Potokih in v Zajamah. Veliko zaslug za to, da nam je akcija uspela, ima nedvomno vodja del Jože Klemenčič, ki je tudi predsednik krajevne skupnosti. Da pa otvoritev krmišča in skladišča, ki ga cenimo na 400 tisoč dinarjev, ne biizz-venela zgolj uradno, smo se odločili za srečanje s tekmovanjem.« Ob tej priložnosti so podelili red lovske zveze Slovenije za lovske zasluge druge stopnje dolgoletnemu predsedniku družine Vinku Žaklju. Krmišče in skladišče pa je odprl najstarejši član družine, 83-letni Rudi Klemenčič — Bognarjev ata, ki je klub letom še lani uplenil srno. Sobotno otvoritev pa so združili tudi z družinskim tekmovanjem v streljanju na tarčo srnjaka in na glinaste golobe. V streljanju na tarčo srnjaka so bili najboljši: Bogo Žun (starejši), Vojka Loparnik in Štefan Pernar; v streljanju na glinaste golobe pa: Branko Galjot, Dine Loparnik in Miloš Bregar. V kombinaciji obeh disciplin so zasedli prva tri mesta Branko Galjot, Dine Loparnik in Miloš Bregar. A. Žalar Težave radovljiške Delavske univerze O težavah in problemih Delavske univerze v Radovljici so sp# govorili tudi na seji občinske konference SZDL Radovljica Dejali so, da ji je pri reševanju težav treba pomagati, sama p» morala svoj program hitreje prilagajati potrebam združene™ dela Krmišče in skladišče so zgradili lovci v dveh mesecih. Na sobotni otvoritvi se jim je za delo zahvalil predsednik družine Miloš Bregar (na sliki), še posebej Jožetu Klemenčiču iz Nemil j. Najstarejši član družine, 83-letni Rudi Klemenčič, ki je še lani uplenil srno, je odprl krmišče in skladišče. Da bi čim bolje izkoristili mojstrovo bogato znanje, smo na njegov predlog v teh letih organizirali več seminarjev v Škofji Loki, Žireh in Železnikih, rezultati teh izobraževalnih oblik pa so nam omogočili ustanovitev še treh fotoklubov, leta 1980 v Žireh in leta 1981 v delovnih organizacijah LTH Škofja Loka in Iskra Železniki. Leta 1981 smo na 1. občinski foto razstavi štirih fotoklubov javnosti lahko pokazali bogato delo loških fotoamaterjev. Vseskozi pa je bila pri ZKO prisotna skrb za vzgojo mladih in pod mentorskim vodstvom V. Simončiča smo vzpodbudili to dejavnost tudi v osnovnih šolah, kar nam je omogoči-'o, da smo v počastitev dneva mladosti maja leta 1984 odprli 1. občinsko razstavo PIONIRSKI FOTO 84, ki naj bi postala redna bienalna prireditev. Kljub izredno bogati dejavnosti štirih fotoklubov v občini je bila več let prisotna želja po ustanovitvi foto-kino kluba v sami Škofji Loki. Evi-, dentiranih je bilo prek 30 ljubiteljev v fotografije in filma, ki bi želeli delovati v okviru kluba. Ustanovitev je oviralo pomanjkanje ustreznega prostora, ki nam ga kljub izrednemu prizadevanju ni uspelo pridobiti, dokler ni leta 1984 pokazalo razumevanja vodstvo šolskega centra Borisa Ziherla v Škofji Loki (kjer smo tega leta organizirali seminar za dijake tega centra) in nam odstopilo v souporabo fotolabo-ratorij in ostale prostore. Tako bomo lahko v veliko zadovoljstvo številnih foto-kino amaterjev ustanovili peti foto-kino klub v naši občini. Ustanovni občni zbor bo v torek, 5. novembra 1985, ob 17. uri v veliki predavalnici ŠC B. Ziherl (Poden), kamor vabimo vse ljubitelje fotografije in amaterskega filma. S. Brank Tabornikško srečanje v Gozdu Kranj — Zveza tabornikov Gorenjske, Zveza tabornikov občine Kranj in Odred črnega bora z Golnika sklicujejo sestanek gorenjskih vodnikov, načelnikov, starešin in drugih funkcionarjev v taborniški organizaciji, ki bo v soboto, 9. novembra 1985, v Gozdu pod Kriško goro. Taborniki se bodo zbrali v tamkajšnjem zavetišču Planinskega društva Križe, da bi osvetlili pomen in razsežnosti vodnikovega dela v enoti. Srečanje bo obenem namenjeno medsebojnemu spoznavanju, družabnim stikom in vzpostavitvi trajnih odnosov med članstvom taborniških organizacij. Na njem bodo predstavnike družbenopolitičnih organizacij iz gorenjskih občin seznanili s sedanjim neugodnim položajem taborniške organizacije na Gorenjskem. (S) Radovljica — Do uvedbe usmerjenega izobraževanja radovljiška Delavska univerza ni imela večjih denarnih težav, saj so bili oddelki srednjih šol za odrasle njen pomemben vir dohodka. Tako je leta 1980 16 oddelkov obiskovalo 428 odraslih, kar je prineslo 49 odstotkov celotnega dohodka. V lanskem šolskem letu je zajelo le 35 ljudi, s čimer so pridobili le 3 odstotke prihodka. Zakon o usmerjenem izobraževanju namreč dovoljuje tovrstno izobraževanje le še v izjemnih primerih. Po letu 1980 je tudi zanimanje za pridobitev osnovnošolske izobrazbe vse manjše, čeprav v radovljiški občini 30 odstotkov zaposlenih nima dokončane osnovne šole. Leta 1978 je imela delavska univerza 127 tovrstnih slušateljev, v lanskem šolskem letu'le 30. Ta program v celoti financira občinska izobraževalna skupnost in za delavsko univerzo predstavlja pomemben vir dohodka. Zanj pa zanimanje upada, tako med delavci, ki si s tem ne izboljšajo delovnega položaja, kakor tudi pri delovnih organizacijah. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja so namreč ti delavci dobili možnost, da se že z dokončanim šestim razredom osnovne šole lahko vpišejo v skrajšane programe usmerjenega izobraževanja. V delovnih organizacijah se zato raje odločajo za to obliko, saj delavci poleg splošne osnovnošolske izobrazbe pridobijo tudi nekaj določnih znanj za delo. Večjo veljavo bi moralo dobiti funkcionalno izobraževanje, vendar pa iz združenega dela skorajda ni pobud zanj. Delavska univerza pa se drži ustaljenih oblik. Tako imajo še vedno zgolj tečaje za skladiščnike, viličarje, varstvo pri delu in podobno. Zanimanje upada tudi za družbenopolitično izobraževanje, zlasti v zadnjih letih, saj se je dogodilo, da so vabi- ( la poslali 170 delegatom, prišlo pajj^ je le dvajset. Ugotavljajo, da so iz° ževalni programi presplošni, tvof11 _f delovanje udeležencev bi dosegli. upoštevali dejanske razmere v P* meznih delovnih sredinah, za kar seveda potrebovali ustrezne predav* lje. j, V zadnjem času narašča zanijS za jezikovne tečaje, vendar pa V? m ska univerza pri teh ne upa uveJJ8 J polne cene, saj je mnogi ne bi plačati. Vsled vsega tega je seveda mat* *J ni položaj radovljiške Delavske vin« J ze vse slabši, slišati je celo vprašal smiselnosti njenega obstoja. P^Sji mi leti je zaposlovala dvanajst de*, cev, zdaj le sedem, le dobra polovic ^ strokovnjakov. Delavska univerz8 bo zato sama težko izkopala iz Ustrezno strokovno usposobijo8 ^ morala biti vsaj na področju _rua* nalnega izobraževanja kot težišča nega dela. po Rešitve vidijo prav v tesnejše031, vezovanju z združenim delom, ^7^4 naj bi prispevala ustanovitev .^jL« kadrovskih delavcev. Razviti bi takšne oblike funkcionalnega izo&j^ vanj a, ki ga združeno delo Potrf ^ aktualne programe, ki jih terja te loški razvoj. ^ Pri družbenopolitičnem iz°.bra^l nju pa bodo morali sestaviti e?^ program, saj doslej niso irlie. .0p skupne evidence in posamezniki s ,. večkrat poslušali enaka Pre£*^ Ponavljanje osnovnih pojmov so^ stičnega samoupravljanja pa J"1^«' da odbija do tovrstnega izobraževan Seveda pa je veliko možnosti tua* splošnem izobraževanju ljudi, mi bodo morali biti sodobni, ka ljudi zanimajo. Potrjeni stroški ogrevanja V treh kotlarnah v kranjski občini bodo ta in prihodnji morali pokriti negativne razlike i i Kranj — Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj je v četrtek, 31. oktobra, obravnavala in tudi potrdila obračun stroškov ogrevanja za sezono 1984/1985. Izračun je pokazal, da je bilo v sezoni 207 ogrevalnih dni. V nekaterih kotlarnah so nekaj prihranili, v treh pa bodo morali ta in prihodnji mesec doplačati razliko. Na Planini znaša pozitivna razlika za ogrevanje 21,70 dinarja za kvadratni meter. Razliko bodo uporabnikom vrnili. Pri pripravi tople vode pa znaša negativna razlika 5,02 dinarja pri kubičnem metru in jo bodo uporabnikom zaračunali ta in prihodnji mesec. Negativna razlika na *o 71 12 to. Vodovodnem stolpu znaša ' - nar j a pri kvadratnem metru1 ^ do uporabniki morali pokrtU prihodnji mesec. Tudi v kotla ' rt- Cesti JLA6 jeprišlo do negativne zlike 29,20 dinarja za kvadrata ter. Pokrili jo bodo ta mesec cejšnje negativne razlike je P1 ef kotlarni Preddvor zaradi doda fi ogrevanja zdravstvene znaša 210,40 dinarja za *»• p meter. Pokrili jo bodo stanov* e, Zdravstveni dom Kranj- *jr drugih.kotlarnah v občini (H »< 4 polje, Cerklje in Golnik) pa JeJj^ la pozitivna razlika in se si' j prenesejo na zaloge za ogreva zono 1985/86. /V Šolarji najboljši »smetarji« Stražišče — Zadnjo soboto v oktobru so v krajevni skupnosti ^ žiSče pri Kranju opravili očiščevalno akcijo. Za najbolj pridne s je so se spet izkazali šolarji, ki so nabrali za več traktorskih PTuji* različnih odpadkov. Nekateri krajani so počistili tudi okrog svoj1 tako da je Stražišče zdaj spet dokaj čista vas. Vprašanje pa je, za koliko časa. Odpadki, ki so jih zbrali otr° vse prej kot odpadki otrok. Prav je, da otroke vzgajamo, naj va Q{'> čisto okolje. Z ničemer drugim jih ne vzgajamo bolj učinkovito f? delom na očiščevalni akciji; okrog šole, trgovine, povsod tam, otroci največ zadržujejo, kjer je največ odvrženih zavitkov žve ^ bonbonov, lučk in podobnih smeti. Zal pa so otroci tudi, oziromaJ^« vsem, smetarji odraslim, ki vozijo neuporabne stvari na divja sbp0 ča, mečejo cigaretne škatle, vrečke in podobno drobno navlako 0 V ter s tem kažejo svoj nekulturen odnos do narave. Tako ni s Stražišču, podobno je povsod po naši lepi Gorenjski, ki ji najve predvsem otroci vračajo čistost. Otroci to dobro vedo. In vprašanje je, če ne bodo ravnali P^riJ^ ko, ko bodo odrasli, kot ravnajo odrasli danes, če ne bodo le breZ ^ p zamahnili /. roko: saj bodo svinjarijo pospravili otroci . . . (H.