piraj po noči okno svoje kamrice, ne puščaj se v razgovore z du- hovi, kteri v noči po naših gorah hodijo in vari se hladnega nočnega zraka. Tvoja bolehnost, kakor se mi zdi, ti že globoko v persih leži — tako misli zdravnik iz mesta, s kterim sem pred nedavnim govorila. Kaj ti je po pesnih in po piščali? Poštena deklica pomoli svojo večerno mo- litvico, se vleže in zaspi, da jo perva penica spel z spanja zbudi. Zapazila sem, da v noči okno odpiraš in po zvezdah kukaš — Bog ne daj, da bi te še enkrat vidita!" — ln Anki so zasolzele oči. Natihoma se je po- brala v svojo kamrico in se inilo jokali jela; zakaj bila je pobožno dete in je vedela, da smo dolžni skoz celo živlenje naše stariše častiti, da bi se nam dobro godilo na zemlji Pusfila je taj okno zaperfo in se je pri- krila čez ušesa, ko je slišala na bližnjej skali na piščal igrati. — Tri dni so tako minuli; je oslabi doma — in fanl je gonil čredo na pašo. Tu je tudi piščal obmolknila in nobena pesem je ni več uspavala. Glo- boko jo je lo v persih bolelo; cele noči je prejokala. Pa kakšno veselje jo je obšlo, ko je zjutrej na gore pogledala in pred oknom kitico čerslvih planinskih cvetličic zagledala! Berš je nje serce vganilo, kdo da jej je mogel lo cvetje prinesli. Cel dan ga je na svojem nedriju nosi a. Tako je nahajala vsako jutro novo kitico. — Ne- nadoma je zmanjkala kitica na oknu — dve, tri, štiri jutra so minule in nikdo ni donašal planinskih cvetlic. - Oj kako je trepetala! Lice je vpadlo, oko od jokanja rudeče poslalo. — Bil je ravno poln mesene in njegovo bledo o! ličje je lukalo skoz okno na posteljco, v kterej je Anka nepokojno spala. Tu na enkrat zakriči in kviško z postelji piane. Jaderno priskoči skerbna mati iu najde svojo hčer v omedlevcah ležati. Ko se spet zave, jame v solzah vtopljena pripovedovati, da se jej je Tomaž Moser v sanjah na smert bled ko merlič prikazal. Na njegovem čelu blizo skranje je režala globoka rana in z desno roko je pritiskal kitico rožic, ki jih je za njo nalergal, na svoje persi. Kako je vl oga terpela! — Pervo nedelo poleni se zbere vsa mladina tiste okolice, da bi zgub- ljenega Tomaža, ki so ga odtistihdob v resnici zgrešili, poiskala. Zares ga najdejo nedaleč od križa na planini mertvega in pobitega, kakor se je bil Anki prikazal. Mogel se je pri lerganju planinskih rožic predaleč črez skalo naklonili, omahniti iu se črez šest sežnjev visoko skalovje prekuc- niti. Bog bodi njega duši milosfiv J Anica je preživela po tem še nekoliko mescev, dokler jo ni včeraj dera na pare položila. Bila jo lo prav berhka od vsili rada videna deklica, krotka in pobožna. Naj v miru počiva!" Tako je končal planinčan, si veliko solzo z očesa utiraje. Mi pa clo nismo zapazili, da so se med pripovedanjem megle raz- kadile, kakor bi nam liotle ločitev iz Gorotanskih dolin še bolj stežiti. Se enkrat se ozre naše oko na to prekrasno zemljo, ki jo je narava tako lepo in bogato okinčala. Navade Primorskih Slovencov. (Popisal St. Kociančič.) •ljudske narodne navade in šege o raznih okolišinah družbinskega živ- ljenja so se naj več na deželi med prostimi kmeti ohranile, jn tim čistej- - Vil - ši, kolikor so dalej od niesla. Jaz sini od desetega lela svoje starosti iz doma, in v mestu živel, in po dokončanih šolah samo štiri leta v neki vasi prav blizo Gorice, in še to med pofurlanenimi Slovenci bil, sadaj sim pa že šest let v Gorici; zatorej tudi nisim imel nikoli prave prilož- nosti, da bi sam s svojimi očmi vidi!, kako se nepoptujčeni Slovenci naših primorskih krajev o raznih priložnostih vedejo. Ako mi bo mogoče, da od kakega prijatla kej več zvem, Vam hočem že naznanili. To bodi rečeno v izgovor, da na to vprašanje jugoslav. zgodovinskega društva le tako malo in nepopolnoma odgovarjam. a.) Porod. Kar sini do sadaj izvodil, matere in babice marsikej vražnega počenjajo okoli novorojenega deteta, in na zibelko s kredo neke čudne znamnja načerkajo, da bi dete obvarvale vsake škode. V nekterih krajih, kakor p. v Livki na benečanski meji, novo rojeno dele koj skozi odperto okno vun pomole, (kar slori baba) zato da bi ne bilo vedomec. Menijo namreč, da tak otrok gotovo vedomec postane, ako se z njim tega ne stori. Tudi od rojenic se kej sliši, pa ne vem, kaj od njih pravijo. b.) Kerst. Kakor se jih v mestu najde, kateri se ne prenaglijo s kerstom, tako so nasproti silno skerbni priprosti ljudje, posebno naši Slovenci, da se novorojeno dete tako berž kersli, kakor je li mogoče. Hitro gredo prosit kakega znanca, posebno če je količkaj premožen, da naj bo detetu nunec; kdor je za botra ali kerslnega kuma naprošen, ne sme odreči. Kadar je dete kerščeno in v kerstne bukve opisano, gre oče otroka z kumom (ali kuinoma, ker navadno po dva jemljejo, kuma in kumo), in pa z babo navadno naravnost v kerčmo, kjer se veselo gosti- je. K umi staršem otroka vselej kej podarijo, posebno je v navadi hleb belega kruha (štruca). c.) Ženi Iva. Kadar si mladeneč svo jo prihodnjo zaročnico izbere, (ali kadar mu jo starši odločijo ali pa variti — irofli), se odloči dan za obljubo. Snidejo se pri starših neveste oče ženina in ženin sam, ter pri- peljejo sabo tudi enega znanca, svojega dobrega prijatla (starašina). Go- stoljubno sprejeti se začnejo naj pred pogovarjali in pogadjati za doto. Je to storjeno v zadovoljstvo oboje strani, takrat pokličejo še nevesto, jo prašajo, ali privoli v to pogodbo, in če je vse prav, si podasta desne roke ženiti in nevesta, in starašina yv nekterih krajih namreč je to na- vadno) vzame bučo ali pa bokal vina, in jima ga nekej izlije na roke, kakor hi hotel s tein reči, da ju tako zaveže. Tu se ludi pogodijo, kdaj ima poroka biti. Kadar napoči dan poroke gresta ženin in nevesta k spovedi in k sv. obhajilu, ako se lo ni že dan poprej zgodilo. Potem se vse praznično napravi, in godci so pripravljeni. Nevesta se napravlja do- ma s svojimi družicami, ženin pa 6 staraŠinom in z drugmi; ko je cas v cerkev iti k poroki, se ženin s svojimi tovarši in z nitiziko vzdigne, in gre po nevesto. Ko so b'izo nevestine hiše, vstrelijo, ko pa do hiše pridejo, najdejo vrata zaperle; terkajo, in na vprašanje, kdo je'? kdo ter- ka'? odgovorijo: Da so dobri prijalli, da iščejo eno zgubljeno ovcico, kfero menijo iu noter v hiši naili; ali pa: da so goloba vstrelili, in da je tu notri se skril, da ga gredo iskat; naj jim torej odprejo. Preden se jim odpre, marsikake burke vganjajo. Kadar pa se jim odpre, zaukajo veselo, ter grejo z nevesto po kratkem zajterku v cerkev k poroki, sprem- ljeni od godcov. Kadar je v cerkvi vse po redi opravljeno, in vun iz cerkve stopijo, se je v nekterih krajih (tako p. na Livki) nevesta v klet k vinu zapirala, in še le po tem je bila ženinu nazaj dana, kadar je za njo kej plačal. Ce je ženin iz druge vasi, mora pri tej priložnosti v ne- kterih krajih mladencem te vasi, iz katere je nevesta, po svoji premož- nosti kej plačali, če ne mu ne pusle neveste odpeljati na svoj dom. Je vse to storjeno, gredo zopet vsi z godci na dom nevestinih staršev, kjer je velik obed pripravljen. Pri jedi se šalijo, smešnice pripovedujejo, zdra- vice napivajo in se prav veselo gostijo. Otroci iz soseske se zbirajo zunaj hiše in zlazijo tudi pod mizo, da od veselih gostov kej dobe. Na zadnje konec obeda pride kuharica z veliko kuhanco (Kochloffel), in bere od gostov darove. Vsak ji kej da. Ko pa pride do ženina, ji vzame že- nin kuhanco iz rok, in z njo tako ob mizo vdari, da se na pervi mah na kose razleli. Po leni se pleše. Kadar se nevesta na novi dom pripelja, jo pričaka tašča navadno na pragu hiše, in ji napije iz inajolknega bo- kala ; nevesta ga vzame, verže vanj en denar (tolar, cekin, ali kakor premore), pije tašči na zdravje, in ji bokal nazaj poda. (Sploh je navada, da nevesta, kadar k hiši pride, vsem v hiši nekej podari ali v denarju ali v perilu). Tašča ji poda na to kolovrat in pa lonec, in drugo hišno posodo v znainnje, da bo od sadaj ondi s tem opraviti imela. Na domu ženinovem je zopet obedvanje, in v nekterih krajih, kakor n. pr. v Tminskih gorah, ostajajo svalje vkupej po celi teden. V Livki, od klere sim že zgorej nekej omenil, je bila sicer še ta navada, da ko je nevesta pervi- krat po poroki šla po vode, jo je druga ženska spremljevala do studenca in nazaj na dom, kteri je poleni nevesta en denar v roko vtisnula. (Konec sledi.) Slovenska slovstvena zgodovina. (Dalje.) Cirilgko. t^irilsko na Rusovskem v 3 razdele spada. Pervi sega do mongolskega gospostva (v letu 1238); drugi do poprave obrednih knjig do leta 1667 (sveto pismo se je še le leta 1751 dalo na svetlo); tretji doslej. Podlago k temu slovstvu je Ciril v Carigradu postavil v letu 861 ali 862 s tim, da je abecedo spisal in razdelke sv. evangelja prestavil. To delo je bilo v štirih letih na Moravskem s prestavo poglavitniših ta- kratnih obrednih spisov končano. Dognali so se namreč razun beril in listov, psalter, berila iz starega zakona (paremejnik) časoslov, (horolo- gij) služabnik (lilurgjar) irebnik ali molitevnik (ritual) in osmospev, to so cerkvene pesmi (okloih) ali kancional Damakinov. Ovega dela so se tudi brez dvombe vdeležili pervi in naj znamenitiši Cirilovi učenci: Kli- ment, Naum, Angelar, Sava in Gorazd. Pervi je bil Rulgar, zadnji Moravljan. Naj starši in dragoceniši rokopis evangelja s podpisanimi letnimi številkami je Ostromirski v Pelrogradu iz leta 1056 - 1057, potem pa Mstisalavov v Moskvi med letom 1 125 — 1132. Naj starši apostel iz leta 1195 v Moskvi pri Pogodinu; razun tega sta še kaka dva ali trije drugi iz 12. stoveka; eden je v Moskvi v zborni knjižnici (Synodal-Bi- bliothek) druga dva v jugu in v zapadu. Naj starši psaltir z rasjasnenjem, tedaj ne prav za prav obreden, je iz II. stoletja in sicer v Moskvi Pogo- dinova lastnina, ki pa ni popolnoma.