■ LI»« u korUtl MM* •kaga l|ud«tva. D*l«v»
cl «o oprftvlitni do va«fa bar produclr»|o.
This pa par 1« d«vo»«d to lh« inter««!« of th« working ol«««. Work-•r« ar« ontltlod to «11 what th«v produc«.
Ebuixi ••oon4-oiaaa atu*r, Dm. t, IWT. 41 (M post offto. fttCblMCO iu. uouot lb. Act ofCoBtr... of Mtrob Ird, 1S7W
Offiea. 4001 V. 31. Str., Chic.fo,
"Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE1
n« *t«vtlko v oklapa|u ki a« nahafa poUf va-i«g« naslov«. priUplis-a »ga «podal ali -----
n« ovitku. Ako (427)
I« At«vllk« . . t«d«t vam a prthodn|o itsvilko nataga liat« po-t«*« naročnin«. Prosimo ponovit« (• tako).
Slev. (No.) 42«,
Chicago, III., 9 nminira (November) 1915.
Leto (Vol.) X.
11. NOVEMBRA
Zopet se bliža dan krvavega spomina za • ehieaško, za ameriško, za vse zavedno delavstvo. Osemindvajset let bo minilo 11. novembra, odkar je izdihnila petoriea takozvanih anarhistov na morišču — na podlagi strašne ju-stične travestije, ki je vžgala vladajočemu razredu znak nepozabne sramote na čelo. Avgust Spiess, Albert Parsons, Louis Lingg, Oeorge Kn-gel in Adolph Fischer so bili tega dne obešeni za zločin, katerega niso nikoli izvršili. Umrli so, da je bilo zadoščeno brutalni maščevalnosti -drhali, kateri je besno sovraštvo do delavstva u-bilo vse boljše občutke v srcu.
Osemindvajset let je minilo. V našem času, ko se pode dogodki s hitrostjo viharja in morejo možgani komaj sprejemati vse vtiske, ji to dolga doba. Ali enajsti november vendar ne more biti pozabljen. Prečrno je bilo tisto dejanje in preveč podel je bil atentat na vse stremljenje zavednega delavstva. Pozabljeno pa tudi zaradi tt>ga ne more biti, ker se v vsej tej dobi ni poleglo sovraštvo in ker ni krvoločnost velikih delavskih sovražnikov danes nič manjša kakor takrat.
Kadar se spomni* organiziran delavec na dan 11. novembra 1887., mu morajo nehote po spominu kalejdoskopično preletiti krvavi dogodki iz
McKees Rocksa, Virdena, Westinorelanda, Michi* gana, Colorado i. t. d., krvavi dogodki, pričajoči, da je kapitalizem tudi danes pripravljen zatreti svobodno stremljenje delavstva z najbrutalnejšo silo in da mu ni proletarčevo življenje vredno več od zajčevega, če je njegovi dobičkarski po-hotnosti na poti.
Če se spominjajo zavedni delavci s čuvstvi ogorčenosti in z najostrejšo obsodbo onega justič-nega umora, nima to nič opraviti z anarhizmom. Niti naukov onih žrtev ne more današnji prosvet-ljeni prolétariat brezpogojno sprejeti. Žrtve 11. novembra so bile nedolžne. Njihovi nameni so bili najplemenitejši. Njihovi cilji so bili dobri. O njihovi bojni metodi in o posameznih njihovih nazorih se to ne more reči. Ako hoče delavrftvo doseči trajno zmago, mora hoditi |w> drugih potih in se drugače zanašati na svojo moč, nego so ga takrat učili.
Kljub temu so tedanje žrtve čiste v našem spominu in po vsej pravici jih imenuje delavstvo mučenike. Zločina, ki jim je bil očitan, niso'storili. Zagrešili niso sploh ničesar, s čimer bi se mogla opravičiti smrtna kazen ali pa kazen sploh. Mi pa, prebirajoči zgodovino tedanjih dni, razumemo, da niso bili oni dnevi še naši dnevi, da i-ma tudi spoznanje svoj zakon razvoja, in da so bi"
lc kapitalistične provokacijc tako silne in grde, tako namenjene razburjenju duhov, da ne bi bilo čudno, če bi bili provocirani ljudje res izgubili hladno razsodnost in poplačali napad z enakim orodjem.
£esar niso tedanje žrtve dovolj, jasno spoznale, je bilo dejstvo, da nc more biti socialna revo-% lueija posledica momentanega, slučajnega upora, ampak da je bistro razumevanje in do popolnosti izvedena organizacija delavstva neizogiben pogoj uspeha. Takozvani anarhisti iz leta 1887., ki večinoma i ti niso bili anarhisti, vsaj oni, katere je propadla justica obsodila, nc, so mislili, da je mogoče zdramiti delavce z mogočno besedo, s tem, da se jim v vsej ostrosti |>okažejo krivice, katere trpi, in da je tako zdramijeno delavstvo takoj spodobno z močnim udarcem Hi priboriti svobodo. Premalo so pogledali v organizacijo kapitalistične družbe, v njeno silo in v prepletenost njenih interesov. Preveč pa so se zanašali na revolucionarnost mase, ki je po njihovem mnenju vedno pripravljena za akcijo, če jo le gromovita beseda pokliče na plan.	* /
To je bila tragična zmota v njihovih nazorih, iu ob njihovi po krivem pretrpljeni smrti se je pokazala napaka. Če bi se bili njihovi računi vjemali, bi bil moral ravno justični umor učinko-
vati kakor tista iskra, ki prileti v smodnišnieo. Toda po končani žaloigri ni bilo instinktivnega upora, ni bilo spontane revolucije, ni bilo niti gromovitega klica po maščevanju. Pač pa jo bila onemoglost, potlačenost in groza. Reakcija je triumfirala.
Zmote so nauki; in delavstvo se čimdalje točneje uči, da se kapitalistična zgradba ne poruši z enim udarcem, ne v enem dnevu, ampak da je treba sistematičnega, vztrajnega in vedno smo-trenega dela. Vladajočim silam je treba vzeti postojanko za postojanko, zasledovati jih je treba na vseh bojiščih; pred vsem pa je treba, da si ustvari delavstvo moč, o kateri je lahko prepričano, da bo nepremagljiva: Organizacijo, ki se lahko spoprime s kapitalizmom na industrijskem in na političnem polju, povaod, kjer vlada nasprotnik.
Smrt chicaških mučenikov je pospešila tudi to sooznanje. Pokazala je ameriškemu proleta-riatu zmoto in in ga posredno povedla na pot v socializem. In na tej poti koraka od uspeha do uspeha ter pride tudi do končnega cilja, do ustanovitve socialistične družbe.
V tej družbi pa bo tudi žrtvam 11. novembra, junakom svojega prepričanja in gorečim prijateljem svobode ohranjen časten spomin.
Mnenje srbskih socialistov.
Srbska skupščina je bila obravnavala od 21.
do 24. avgusta na tajnih sejah predloge četvero-zveze gledne zopetne ustanovitve balkanske zveze z ostjo proti Turčiji, Avstro-Ogrski in Nemčiji. Skupščina je sprejela ob sklepu tajnih srj^g^idni predlog, da se hoče boriti "ob strani zaveznikov za osvoboditev in združitev srbskohrvaskega in slovenskega naroda," še dalje rn da odobrava politiko vlade. Socialno demokr. poslanca Lapče-■ vič in Kaclerovič sta glasovala proti predlogu vlade. Po tajni seji skupščine je bila javna seja, na kateri je izjavil sodrug Lapčevič — kakor poroča bukareško socialistično glasilo "Lupta" — | sledeče.
"Socialno demokratična stranka je v nepre-| stanem boju proti vladi, ki temelji na institucijah I zasebne lastnine in izkoViščanja tujega dela. V kteh institucijah obstojajo nasprotstva, ki vodijo H neizogibno do krvavih sporov. S tem, da se bori socialna demokracija proti meščanskemu razrednemu gospodstvu, ki je po vseh državah vzrok spdrov in vojn, se bori obenem tudi proti vojnam samim. Zvesta svojemu prepričanju nasprotuje naša stranka vojnam, ki so neizogibna posledica izkori&čanja, in zahteva, da se sklene takoj mir.
Glede rešitve balkanskega vprašanja zahteva socialno demokratična stranka, naj nastopi med balkanskimi narodi namesto vojne politike, ki pospešuje le osvojevalno poželjenje in imperialistične načrte velesil, politika bratstva in prijateljstva. To zahteva še tembolj, ker preti vsem tem narodom enaka nevarnost uničenja, razdelitve in podjarmljenja in imajo zato vsi interes na tem, da se odpravijo umetno ustvarjene meje, ki jih ločijo in ovirajo pri gospodarski in kulturni neodvisnosti in svobodi. Omogoči naj se jim, da se konstituirajo v narodnem, političnem in gospodarskem oziru kot demokratična federacija, katere najpopolnejša oblika bo federacija balkanskih republik.
Srbska socialno demokratična stranka je v zvezi z vsemi drugimi balkanskimi socialno demokratičnimi strankami z ozirom na bratomorno vojno med balkanskmi narodi, povzročeno od velesil in pomenjajočo za vse ¿nako veliko katastrofo, ponovno opominjala na sporazum na Balkanu, na odvrnitev skupne nevarnosti in na zavarovanje obstoja.
Srbska socialno demokratična stranka vztraja tudi sedaj skupno z bratskimi strankami na Balkanu na tem stališču, ki so ga dogodki časa lc še bolj okrepili. Svetovna vojna, ki jo je povzročila konkurenca kapitalističnih razredov velikih držav in katere gonilna silo so divji osvo-jevalni načrti, kaže že sedaj, ko še ni končana, da nastanejo med balkanskimi narodi novi spori, da si razdelc pozneje tem lažje sosedne velesile balkansko ozemlje med seboj. Svetovna vojna kaže. v kakšni veliki nevarnosti so balkanske deželo in kakšna velika katastrofa jih pričakuje, če nc pospeše svoje združitve v federacijo.
Socialno demokratična stranka odobrava iz vsega srca sporazum med balkanskimi narodi, zavrača pa vsako zumetničeno in začasno združitev na korist osvojcvalnemu poželjenju in imperialističnemu interesu ene ali druge skupine vojujočih se držav. Pošteni sporazum na Halkanu bi bil garancija za mir.
Združitev, ki bi jo napravile velesile, pripravlja le nove vojne. Resnična združitev bi odpravila spore in nasprotstva med balkanskimi narodi — združitev pa, dosežena vsled zunanjih vplivov, bi le pomnožila te spore. Resnična združitev bi zagotovila obstoj balkanskih držav — združitev pa, ki bi jo povzročile velesile, ogroža obstoj vseh.
Svobodni sporazum bi združil balkanske narode — a njihova vojaška združitev za kori8t drugih bi jih razdvojil in obsovražil.
Glede Macedonije je zastopala socialno demokratična stranka vedno stališče z ozirom na dejstvo, da prebivajo na tem ozemlju različne narodnosti, od katerih ni nobena v absolutni večini, da naj je ne anektira nobena od balkanskih držav ali si jo razdele med seboj.
Ker je Macedonija v narodn«steni oziru mo-saik, v gospodarskem in zemljepisnem oziru pa e-nota, je socialno demokratična stranka mnenja, da pristopi vsa Macedonija kot enoten in samostojen član republikanski balkanski federaciji, da postane tako vez balkanske unije, pri čemer Se pr»dofci nn možnosti za svobodni razvoj narodnosti, ki prebivajo tam.
Socialno demokratična stranka bi kar naj-živahnejše pozdravila in podpirala sporazum, temelječ na prej omenjeni podlagi. Takšen sporazum bi bil tudi predpogoj za mir, po katerem
Dobrotnik Rockefeller kot pisatelj.
Znano je, da je veliki John I). mlajši ustanovil novo unijo v Coloradu, ker niso imeli delavci doslej še nobene "prave" organizacije.. Hudobneži pravijo sicer, da je mladi Rockefeller ustanovil to unijo zase, ne ps za delavce. Ali to so hudobne govorice; kajti kralj olja hoče, da naj bodo delavci člani te organizacije. Torej bo pač delavska, kajneda ?
Rockefeller pa ni vajen ustavljati se sredi pota. Kadar pravi A, pravi tudi B. Zato je osrečil delavce z novo dobroto. Ustanovil je namreč nov list, glasilo svoje nove organizacije, "The Colora-do Fuel and Iron Industrial Bulletui."
Nič se ne more reci: Rockefeller je dobrotnik. Zakaj-za ustanovitev novega lista je moral poseči v svoj žep. Njegovo glasilo namreč ni tako revšče kakor večina delavskih časopisov, ampak kaže že po svoji zunanji obliki, da je njegov gospodar multimiljonar, ki mu ni treba vpraševati, če bodo dohodki pokrili izdatke.
Seveda je vprašanje : Ali je Rockefellcrju treba ustanavljati tak lisrS-JCo je bil V Coloradi in je tam "kosil s svojinu^nelavci," se je videlo, tla mu je na razpolago vse kapitalistično časopisje. Od Atlantika do Pacifika so vsi poročali o vsakem njegovem koraku, o vsaki njegovi besedi, in njegov "industrijski načrt so razlagali s tako zgovornostjo, kakor da so bili dotični članki sami plačani oglasi.
Ali kaj pomaga? To so čitali kapitalisti, meščani, tudi delavci po velikih mestih, ki ne morejo živeti brez skebskih kapitalističnih listov; ampak delavcev pri Colorado Fucl and Iron Co. vendar ne dosežejo vsi taki evangeliji. Rockefeller pa hoče govoriti z njimi; njegova
hrepeni socialno demokratična stranka z žgočo nestrpnostjo. Posledica takega sporazuma bi bil tudi nagli in mogočni razvoj vseh balkanskih narodov.
Z drugimi besedami: Sporazum nied balkanskimi narodi iz lastnega nagiba, njihova svobodna združitev k federaciji balkanskih republik, je edino sredstvo, da se zaduši sovraštvo med njimi, da se prekrižajo osvojevabii načrti velesil, za politični in gospodarski napredek na balkanskem polotoku in za dobrobit vseh narodov, ki prebivalo na njem. Živela federacija balkanskih republik!"
modrost in njegovi dobri sveti so namenjeni njim.
Torej je potreboval svoj list.
In ni mu bilo žal denarja. Kadar gre za njegove delavce, je blagi mož pripravljen na vse. Dal jim je glasilo.
Pa še več! Rockefeller je pokazal nov talent. Veliki dolarski vladar zna tudi pisati — no lc kakšen ček ali pismo svoji familiji, kar zna navsezadnje vsakdo, če je hodil par let v šolo; Ročkcfcller zna pisati za časopis. Uvodni članek za novi list je blagovolilo njegovo mi ljonsko veličanstvo samo napisati, in sicer v obliki odprtega pisma, naslovljenega delavcem v Coloradi, in da pač gotovo doseže svoj namen, je ta spis tiskan kar v štirih jeziftih.
Blagor delavcem v Coloradi, kajti GOSPOD se je ponižal in je prišel pod njihovo streho in je prebival med njimi. In zdaj bo njegova beseda meso postala ... tako misli on. Pa če že ne meso, bo vsaj dolar postala.
Krivo so sodili Rockefellerja vsi, ki so mislili, da je sebičnež. Bognedaj! Vse, kar uživa dobrega sam, privošči tudi "svojim" delavcem. On ima izkušnje. On ve, kako se doseže uspeh. Ampak svoje metode noče egoistično skrivati, temveč vsem, ki ga hočejo poslušati, razodeva tajnost svojega, uspeha ter jim kaže pot do enakega cilja.
"Izvrši navadno nalogo nenavadno dobro" — pravi Rockefeller, in v njegovem odprtem pismu je to natisnjeno z velikimi črkami.
Navadno nalogo izvrši nenavadno dobro —• to je vse. Nobena čarohija. ¿{ockefellerjeva navadna naloga je bila prešati miljone iz delavstva, in izvršil jo je neiurvadno dobro. Premo-garjeva nenavadna naloga je kopati premogi naj gleda, da jo izvrši nenavadno dobro. In u-speh in dobiček nc izostane — za Fuel and Iron Co. — In tudi Rockcfellerju ne bo treba žalovati, da je vtaknil nekoliko tisočakov v novi list in v svoje dobre svete.
Kar je veliko, je enostavno; tako je enostaven tudi Rockefellerjev nauk. In delavci bi ga morali srebati kakor medico, če ne bi razumeli, da mora vsako "nenavadno dobro izvrševanje navadnih nalog" koristiti le kapitalistom, dokler ne delajo delavci zase ampak kot mezdni sužnji za kapitalistične gospodarje.
ŽUPANOVA OŠABNOST
Če ne bodo unijski delavci v Chicagu spoznali, kdo je tiati mož, za katerega so agitirali pri zadnjih mestnih volitvah in katerega so posadili na županski stol, ne bo tega kriv mayor Thompson. Kajti on si dovolj prizadeva, da bi jim snel najdebelejšo mreno z oči in se kaže od dne do dne bolj v svoji pravi podobi kot patentiran nazadnjak in nasprotnik organiziranih delavcev.
Ko je bila stavka na cestnih železnicah, je kilo treba za to nemara nekoliko nad navadno mero bistrih oči. "Big Bill" je takrat ostajal v ozadju, dokler jo šlo, in ko je takorekoč z brahi-alno silo napravil razsodišče, v katerem je bil sam predsednik, je še marsikdo mislil, da jc tako nastopal v interesu uslužbencev. Vendar pa bi se bilo lahko spoznalo, da mu je bilo veliko več do tega, da ne bi bilo takega "trubla" ravno ob začetku njegovega ¿upanovanja in da ni hotel storiti družbam nič žalega. Zakaj priboljšek za uslužbence jc bil tako inajhen, da bi si bili brez razsodišča gotovo več priborili. In Thompson — na to se ne sme pozabiti — jc bil v razsodišču tisti, ki je odločeval.
Jasnejše jc bilo njegovo avtokratično mišljenje, ko je nastal boj zoper učiteljsko unijo. Tedaj se jc Thompson odločno postavil proti organizaciji.
Sedaj pa je stavka krojačev in župan stoji z obema nogama na strani H7)lodajalcev, dasi je njihovo postopanje nc le napram delavcem, ampak tudi napram mestnemu svetu nezaslišano prevzetno. Thompson je dovolil, da uživajo podjetniki varstvo policije, kakor da jim gredo kakšni privilegiji v mestu." Thompson je trpel, da jc policija z največjo brutalnostjo napadala štrajkar-je, da so detektivi ženskam nastavljali revolverje na prsi, da so gorjače mlatile po moških in ženskah in jih bile do krvi.
Zdaj se pa tisti Thompson, ki je «voj čas dejal, da se mora vsak štrajk v Chicagu pod njegovim županstvom mirno rešiti, tudi brani vsakega posredovanja, ker — no, ker ga odklanjajo podjetniki, misleči, da delavci ne vedo, kako so že v Tikripcih.
Mestni svetnik Utpatel je predlagal, naj se reši spor s pomočjo nekaterih neprizadetih meščanov in župana. Predložil jc mayorju imena
trinajstih meščanov, da hi si izmed njih izbral tiste, ki se mu zde najbolj primerni in jih povabil na konferenco. Obenem naj bi povabil tudi fabrikante in potem z nepristransko komisijo skušal rešiti zadevo.
Mayor Thompson pa noče. Za izgovor ni i-mel težav. Dejal je enostavno to, kar govore podjetniki: Da kale štrajkarji mir in da mora več sto policistov neprenehoma skrbeti za red. Dokler trajajo take razmere., pa Thompson ne more ničesar storiti "v prid štrajkarjem." \
Stavka traje že par tednov, ali noben stav-kokaz šc ni bil ubit — in tudi nobenemu ne želimo, da bi bil. Toda stavkar je bil ustreljen. Torej ni treba mnogo vpraševati, kdo kali mir. Pa dejmo, da bi bil res kdo izmed stavkujočih delavcev kaj zagrešil; dotični gotovo ne ujde roki pravice Saj jih policija vsak dan nekoliko aretira in odvetnik sodrug Cunnea ima polne roke posla, ker so obtožbe proti njim tako zveriženc, da se jim od daleč spozna umetna iznajdba. Ali tudi če bi bili resnični grešniki med njimi, ne more Thompson reči, da kale štrajkarji mir, ker ne
more biti splošnost odgovorna za dejanja posameznika.
Piškavost odgovora je najboljše znamenje, da noče Thompson posredovati, ker se branijo tega podjetniki. Niti pred občinski odbor, ki je bil določen, tla preišče zadevo štrajka, niso hoteli priti kapitalisti. In župan, ki je takoj pripravljen o-hrniti ost proti deWvccm, nima toliko poguma, da bi poklical podjetnike na pomenck.
Ali mayor se moti, če misli, da se predlaga po. sredovanjc v prid delavcem. Morda bi bilo to bolj potrebno za podjetnike, četudi kažejo doslej največjo trmo in oklanjajo posredovanje. Trma je bila pogostoma že bolj znamenje slabosti kakor moči.
Stavka je chicaška zadeva, Thompson pa je chicaški mavor; zato hi ga moral ta boj zanimati in zato bi bil poizkus posredovanja zanj primeren.
Toda Thompson noče. Rajši meče očitanja stavkarjem pred noge in se izgovarja z njihovo brutalnostjo. Delavci ga pa lahko razumejo. Vpraša se le, če misli župan, ds trn bodo pri prihodnjih volitvah izvolili sami stavkokazi.
GOSPODIN FRANJO.
ROMAN—SPISAL PODLI MB ARSKL
"Oprosti, gospod inženir, mojo smelo besedo!" je povzel hrust in se prikupijivo nasmehnil.
Vilarja je presenetil njegov prepričevalni glas in pa pravilno izgovarjanje besed. "Tu se nam vedno nekaj obeta, vedno imajo tujci lepe besede na jeziku, toda izpolnitev ne pride nikdar. Vaš general Jusuf beg Filipovič nam je v proklamaeiji obetal, kako bodo skrbeli za Šole in kako ae bo pri nas v kratkem vse predrugaČiio in obrnilo na bolje. A sedaj vidimo, da zatira vlada šole in ustanavlja orožniške postaje. Zgodilo se je v Pilieu, da sta brat in sestra ustanovila šolo za pravoslavno deco, pa vaša gospoda je to šolo razgnala in poslala tja orožnike, in tako se godi po vsej Bosni in Hercegovini. Istino govori naš pregovor :U tudjinca vjera na koljenu, vjeru daje, a misli drugčije."
Vilar je odprtih ust poslušal Tunguza, ki je tožil in sodil. In vprašal ga je: "Čuješ^ prijatelj, ali si prišel sem drva sekat ali kaj? Mi govorimo
0	prežganki in znamkah, a ti pričneš o vsem dru-
t»
gem.
Tunguz je zavrtel fes in se lahno priklonil "Oprosti, gospod inženir! Trda je zemlja in nebo je visoko; kam naj bežimo pred nasiljem?
1	drvar čuti dušo in udarce, ki padajo na njegovo kožo. Ne smatraj nas za topo klado! Naše oči so odprte."
"To je prav, to uvažujem. Nihče naj ne pritiska delavca ob zid. A sedaj ni časa obravnavati o tem."
"A kdaj bo čas?" je porogljivo vzkliknil iz prednje gruče srednjevelik drvar močne postave in temne ciganske polti. Že prej ga je zapazil Vilar, kako je pri Tunguzovih besedah grozeče švigal s črnimi, leskečimi očmi.
"Tudi ti si novinec tukaj! Kako se zoveš?" je vprašal.
"Mehmed Konjhodžič."
"Ako si prišel na oKnj-planino delat, onda sekaj, in vse drugo ti bo pridano," je rekel Vilar ter dal z roko znamenje, naj se drvarji odpravijo na delo. Postal je poleg kuharja ter gledal za zavaljenim in junaškim Tunguzom; vsega je premeril: od bičjega vratu pa doli do debelih meč. Je li mogoče, da se rodi taksno bitje v naši iznemogli dobi? V Herkulovih časih bi bil morda navaden, danes je čudo. In kako je zavpil? Štiritisoč let staro mumijo bi probudil v življenje. Razdraženo in razburljivo je govoril in samo sovraštvo mu je kipelo iz kljubovalnih oči. Ta po postavi se nadkriljuje kaludjera, po agilnosti jezika ga pa tudi doseza. Tako je pomislil inženir. Stopil je v kolibo, da se pokaže Gajerju.
Oziral se je krog sebe. Pri durih je opazil stojalo, na kateren* je stalo pet pušk; poleg je ležal • zaboj s patronami. Po slamnatih ležiščih so bili razprostrti debeli koci. Pušk in kocev poleti ni bilo Vkotu se je pri svoji postelji napravlial uajer. Vilar mu je želel dobro jutro in paznik se je mahoma vzravnal v vojaški postoj; čez hip je nadaljeval svoje delo. "Novosti vidim tukaj, ki se mi zde praktične," je govoril doslec ter sedel mi kraj postelje. "S puškami se bomo branili hajdukov, ako bo treba."
"Mogoče je tudi, da bomo streljali na delavce," je ravnodušno odgovoril paznik.
"Res so razburjeni in nezadovoljni. Sploh se je bati izgredov. Povsod se priliva olje v ogenj, zlost v razgrete duhove. Prenapeta struna le rada poči. 4. novembra je bil razglašen novi zakon zr zasedene dežele, splošna vojaška dolžnost. To je bilo prav tisti dan, ko je bil otvorjen in blagoslovljen novi most čez Jalo. Zdaj ta naredba Se ni povsod znana, a kamor pride, povsod raz/.ge zakrknjena srca. Prav je, da nam je dala oblast vsaj nekaj orožja, nadejam se pa, da ga ne namerimo ne na hajduke ne na tesače. To bi bilo grozno, pri našem mirnem poslu prelivati kri." Obmolknil je in čakal, da mu paznik odgovori kaj. Pa ta ni dal besede od sebe: z nepritajeno jezo je vlekel škomje nase in se vedel, kakor bi bil sam v kolibi. Vilar js nadaljeval : "Slišal snu, da so se javili za moje odsotnosti agitatorji in ogleduhi tukaj, eelo hajduki so posetili Medvedji Dol. Treba nam bo ravnati z vso opreznostjo, ('imdalje večja odgovornost leze na nas. Kaj mislita, Ga-jer, o tem Tunguzu? Ali se vam ne zdi sumljiv človek? Ste li slišali, kako agitatorski drzno je govoril?"
"Nisem."
"Saj ste odprli okno."
"Nisem poslušal." * "To mora biti hujskač prve vrste. Kako je mogel naš gospod gozdar sprejeti tega smelega podpihovalea v službo, tega ne umejem."
" Agitatorstva nima nihče napisanega na svojem čelu ali na svoji obleki. Vsak delodajalec se lahko zmoti pri izboru svojih delavcev. Tudi vi, gospod inženir, bi ga bili spre jen."
"Ali pa ne. Pogledal bi bil v njegove hajdu-ske oči — ne — ne bil bi ga sprejel. Sploh nima nič drvarskega na sebi. ' Kretnje, jezik, postava: vse kaže, da je lahko četovodja iz prejšnje vstn-ške dobe. Ali niste tudi vi prepričan, da ni prišel s» m zaradi borne tesarske plače, ampak da ga je poslala neka tajna sila, bi skrbi za to, da se izrabi vsaka nepravilnost in krivica za agitatorske namene? In takšnih krivie se zgodi na naši strani več, preveč. Proti njim sam delujem, a agitator-stvo obsojam, ker domačim ljudem ne koristi,' pač pa onim tujcem, ki jedva čakajo nemirov, da si na lahek način pridobe priznanja in odlikovanja. Kako spretno je porabil Lazar Tunguz slučaj pi-liške šole za šuntarske svrhe! Ali niste že prej kaj podobnega opazili pri njem?"
"Ne nastavljam ušes drvarakim mam jam. Moja naloga je, paziti na delo, da se neprestano
in pravilno seka, žaga in teše," je odgovoril Ga-jer. Mirno je zrl v zrcalo ter si z glavnikom česal lase in brado.
Vilarja je njegov mir razburil. — Glej hinavca, kako ae dela nevednega I A jaz vem, da je pustil Bierkopf Tunguza zato v službi, da mi dela ncprilike. Poizkusiti me hoče, kako se povedem pred agitatorjem. Nadeja se, da začnem z njim, kakor sem z Jovico, prijateljsko odnošaje, da se potegnem zanj, potem žrtvuje mene in Tunguza. Na ta način me -hoče izriniti iz službe, da bi lahko zopet sam ribaril v kalni vodi. Tako je pomislil Vilar in mirno je vprašal: "V kakšnem spominu živi pri delavcih Jovica?"
Paznik je pomajal z glavo, češ: Vprašal bi jih bil! — in ravnodušno je odgovoril: 4'Ne vem."
"Ta človek je dosti pretrpel in zopet trpi po nedolžnem. Zavzel sem se zanj pred sodiščem, pa se mi ni obneslo. Kaludjcr je ves drugačen človek nego ta agitator. Z obličja se bere Jovici njegova visoka misel, a Tungu/. prav po hajdu-ško bliska z očmi. Prosim, pazite nanj, da ne bo sitnosti radi njega. Rad bi v miru in v slogi z vsemi preživel to zimo."
"Gospod inženir, tega vendar ne morem storiti, da bi noč in dan stal poleg njega in poslušal, kaj govori. Kdor hoče imeti mir, naj bo nem in gluh. To bi imel mnogo posla, ko bi moral zlesti vsakemu v njegovo misel." r
"To ni mogoče," je rekel Vilar. "Vohunov in ovaduhov pa tudi ne maram imeti v našem taboru. Še Bog, da smo se iznebili Atifa Sarajlije! Z velikim* zločinom je odšel in ni ga bilo sram. Takšni propalici pljuni v obraz in mislil bo, da gre dež." Stopil je iz kota in šel proti vratom. "Dobra misel je imel nas gospod gozdar, da je preskrbel delavcem te ziftiske koee. Koliko treba plačati od njih za obrabo vojaškemu oskrbovali-šeu?" "
"Od vsakega komada novčič na dan. Pravijo pa, da ne marajo plačati."
"Toliko vsak lahko utrpi. Jim vsaj ne bo treba toliko prezebati in zdaj ostanejo lahko tudi zimske noči tu gori. Ne bo jim treba hoditi spat v dolino, kar je zamudno in utrudljivo."
Naročil je kuharju, naj mu tudi pripravi obed, ker ostane ves dan na planini. Potem je velel dvema drvarjema, naj gresta z njim. Dopoldne in popoldne je lazil pod Medvedjim Dolom in meril. Mestoma sta mu morala spremljevalea s sekiro izklestiti dohod v notranje gozdne dele. Kakor črv pod lubje, tako so se zarili v goščav*).
Drugi dan se je vreme zjužilo. Deževalo je dva dni, vmes je naletaval sneg. Vilar je ostal doma, čeprav ga je zelo mikalo, da bi posetil ban.
40.
C'i tal sem v novinah, da je japonski cesar prepovedal uvoz franeoski-h romanov v svojo državo. Bal se je, da bi ti mehkužni izdelki perverznega duha nemara pohujšali njegov krepki narod. O previdni gospodar daljnega vztoka, čuj mojo samoljubno prošnjo! Morda dobiš kdaj ta moj roman v presojo. Naj najde milost pred Tvojim nedolžnim veličanstvom! Res je, da spravljamo na zapadu vse preveč ljubezenskih dogodkov na potrpežljivi papir, res je, da smo opisali že v vseh mogočih variacijah, kombinacijah in koni-pilacijah čisto in pregrešno ljubezen — poslednjo pa še posebno, ker nas bolj zanima in je je več — toda povej nam ti, o modri in dalekovidni mikado, s čim pa naj bogatimo svoje siromašno slovstvo, ako ne z občutkom, ki najgloblje sega v naše življenske razmere? Prisegam ti pri žarkih vzhajajočega solnea, da bi rajši nego po srčnih tajnah zaljubljenih ljudi brhal s smelim peresojn po zavoženih napravah javnega življenja, ko bi rte smelo pri nas vse natisniti.
Ko se jo nebo iz vedri K), se je napotil Vilar ob Oskovi v svoj han. V srcu mu je zagorel o-genj koprnenja, zdelo se mu je, da ga neso peroti. Treznost, v katero se je silil skoraj tri mesece, se je \,nmk:.i!fi opojni misli.. Muftič je zopet pletpl košaro pnod pristrešjem. Vilar se je z razmehča-no dušo ozrl nanj. Odkar je poznal njegovo trpljenja polno življenje, se mu je še bolj približal, ga je še bolj uvaževal. Z dobrosrčnim nasmehom je šel mimo njega in jasnega obraza je stopil v vežo, kakor bi vstopil v ljubo domačo hišo, toda precej se je zresnil, ko je zagledal dva orožnika, sedeča na minderju ob steni. Moža sta. držeča vsak svojo puško pred seboj, vstala, ga kot največjega gospoda v tistem kraju po vojaškem načinu pozdravila ter zopet sedla. Kdcn je bil dolg in suh, po madžarskem načinu namazanih in zasu-kanih brkov, po zvezdah na vratniku in po neki inteligentnosti obraza soditi je načeloval orožni-škcnni oddelku; drugi, manjši je bil zavaljen, robatega in sirovega obličja. Vilar je prišel v zadrego: ni pričakoval tukaj ljudi jeklenega srca, s kakršnimi je bil imel že prav v tem hanu nepri-jclnosti. Hotel je zavrniti pod pristrešje in tja naroéiti kavo, no tisti trenutek se je oglasil Vazko, čepeč kraj ognja: "Hajdi v sobo, gospodirie Franjo! Tja ti prinesem kavo."
Odrinil je nizke duri, ki so zaškripale v nasa-jalih, iu sklonjen je stopil v ubožno izbo, kjer je ob vzhodni steni stala ilovnata peč s pcčnicami, ob treh ostalih stenah pa so ležali goli minderji. V polutemi je zagledal Da lico, ki je sedela s šivanjem v naročju. Nobene besede nista izpregovo-rila: on je stal pred njo s svojim odkritim in jasnim smehljajem, gladeč si brk, ona je zastrmela vanj, vsa zalita z rdečico: v njiju očeh je žarela vsa sreča svidenja. Par minut sta se nahajala tako iz oči v oči, s pogledi se dobrikajoč drug drugemu. Vsa izpremenjena se mu je zdela: od-
kar je ni videl, je vsevela za leto dni: v njenem pogledu ni več prejšnje plašljivosti, na njenem * • brazu ni več prejšnje nezrelosti. "Zdravatvuj, Danica!" je tiho izprcgovoril ter stopil bliže k njej. Prestrašila se je njegove besede in plaho je pogledala na duri. Razumel je, da izvira njena bojočnottt iz strahu pred orožniki. Zopet se jc zresnil in nelepa misel ga je izpreletela. Tiho je sedel na miudcr na njeno stran. Hotela je nadaljevati šivanje, toda roka ae ji jc uprla, prsti so zastali. Dvignil je desnico in a prsti ji je pobro-dil nad tilnikom po njenih mehkih laseh. Sam ni vedel, kaj dela v prijetni razdraženosti. Roka mu je zastala na njenem tilniku, toplo in tesno ga objemajoč. In na lahno je vlekla deklico k sebi. Polastila se ga je vsa strast človeške ljubezni. Danica je nagnila glavo nad šivanje in njena roka je mehanično prijela za sukanec, kakor bi se hotela zanj držati v navalu največje slasti. Nagnil se jc k njej, da bi ji pogledal naravnost v oči. Po le en kotiček njenega pogleda je ujel in tam se je zbirala vlažnost in se zgoščala v kapljo. Ta solza ga je ohladila. Zasmilila se mu je deklica in njegova roka je več ni vlekla k sebi. Preselila se je z vratu na njeno ramo. Tako sta sedela zamaknjena, oba presunjena od istega meča, dokler ju ni zdramilo škripanje vrat. Vazko je prinesel kavo, pomaknil pred gospodina Franja stolček ter postavil nanj polni findjan.
"Danes je pri tebi dosti gostov, Vazko," se je ponorčeval inženir, ko je spravil čuvstvo v ravnotežje.
"Dosti — kolikor v satu praznih luknjic," je odgovoril deček. Sklonil se je k deklici in ji po-š^pctal: "Teh dveh nama je treba kakor volku pete noge." Povrnil se je v vežo.
Vazkov pojay •P" povzročil kratko premirje v
ljubezenskih občutkih in odnošajih. Danica se je vzravnala k šivanju. Vilar si je vil svalčico. Okrenil se je tako, da je naravnost gledal nanjo. In pomislil je: Za kolikor se je pogreznil handži-ja Pero za moje odsotnosti v zemljo, za toliko je vzrastla iz nje ta moja krasna haudžijica. Popje se jc razvilo v nežno rožo. Velik siromak je oni, ki plete zunaj košaro; ni več pomoči za njegov prsteni obraz in za usahle oči, a moji Danici po-niorein, zlati grjtd, ki si ga stavi v oblake, ji zgradim. Osladil si je usta s požirkom kave. Druge misli so mu šinile v glavo, nclepe in težke. Spomnil se je besed, ki mu jih je pred tremi dnevi govoril Vazko, da Danica več ne hodi v han, ker volk uje samotno kozo. Ali se niso nanašale na orožnika, ki sedita v vfži? Kaj iščeta tukaj? Ali hodita za Danico? To bi sicer ne bilo kaj nenavadnega, a čudno je vendar in se ne spodobi, da bi orožniki zalezovali inženirjevo ljubo ... Ta misel, ga je pičila, njegova samoljubnost se je pro-hudila, njegov ponos se je uprl. Orožniki ne smejo dvigniti svojega pogleda k oni, katero si je on izbral za vse življenje. Odbacil jc konec dogorele svalčiee in še bliže se je nagnil k deklici. Prijel jo je za roko in šepetaje je izpregovoril, zroč v njen živo ordeli obraz, ki ga je pridvignil z drugo roko: "Danica, kaj iščeta orožnika tukaj?"
"Ne vem," jc tiho odgovorila.
"Ali prideta vsak dan?"
"Pred desetimi dnevi sta šla za mano. Danes sla mi bila zopet za petami."
Vilar se je razburil ter spustil njeno roko. Spomnil se je, da jc omenil Vazko oni dan, da Danica deset dni več ne hodi v ban. Torej lazijo orožniki za njo, odKar so prišli v Pilič. 4Ti nesramni ljudje si vse upajo. Nič jim ni sveto, čeprav morajo ščititi zakone. Njih glavar sam jc najostudnejši zakonomolec, ničemnik, nasilnik, človek, ki ne sme dati junaškega zadoščenja.' 0-brnil se je k deklici in glasno je rekel: 44Le naj se te kdo dotakne, Danica, zvedel bo, kdo te brani."
44Braniti se znam, sama," je odgovorila, mirno zroč v njegove oči. Cez hip se je okrenila in pritegnila svoj delavni gunjic, ki je ležal za njenim hrbtom. KazgVnila ga je na svojem naročju. Na gunjičevo podvlako je bil prišit dolg in ozek žep, iz katerega je štrlel ročaj, okovan, s srebrom.
Vilar je ostrmel. "Kaj imaš tu notri?"
"Kinžal," jc zalepetala.
Potegnil je orožje iz žepa, iz vadil iz pol usnjene, pol železne nožnice na obeh straneh brušeno bodalo, ki *c je s&hl:ska!o v poiutami« "Kr*sr no delo, lepo bodalo," se je tihoma čudil. "Kdo ti je to dal?"
44Jovica." <>b temu imenu je potopila glavo. Brat ji je dal kinžal tisti dan, ko je šel v ječo, dal zato, da brani, kar ji mora biti najdražje, pred vsakim zalezovaleent, če treba tudi pred gospodi -nom Franjem. Tako jo je poučil. Skrila je kinžal v duplo v gozdu. Pred gospodinom Franjem se je čutila brez sile in brez lastne volje, njemu bi žrtvovala vse, tudi zveličan je svoje, duše, z njim bi šla v pekel ali v nebesa; zanj ni potrebovala orožja. Še le ko so se nastanili orožniki v Piliču iu jo začeli zasledovati, je vzela kinžal k sebi. Takrat jo je navdala velika pogumnost, zavrela jo njena hercegovska kri pri misli, da se bo branila za gospodina Franja.
— (Nadaljevanje.) —
Za cenzorje.
Nobeno časopisje na vsem svetu ni toliko zaplenjeno kakor avstrijsko, zlasti pa avstrijsko de-lnvsko časopisje. Za vse avstrijske cenzorje veljajo besede, ki jih je napisal pred kratkim angleški socialistični list "Labour Loadcr:" "Idej ni mogoče trajno zatreti. Potiskan papir se seveda lahko uniči, ali mislim se odpirajo vedno nova pota. Zatiranje je se vedno pospešilo vpliv idej. ki jih hoče zatreti." Če bi vpoštevali cenzorji te besede, tedaj bi si prihranili svoje neplodno delo. f'c ne izve delavec danes resnice, jo izve pa jutri. Nc bo vedno vojne in časopisje bo i izhajalo nekoč tudi še brez nagobčnikov.
Bryan napada Wilsona.
Bivši državni tajnik Bryan, ki je podal svojo demisijo s pravo ameriško senzacijo, je prvi Čas na ivojih shodih, ki so bili zanj več vredni kakor državno tajništvo, zagovarjal Wilsona, češ da hoče tudi on obvarovati Ameriko vojne, le z drugo metodo. WiUonova metoda je doslej ohranila Ameriki mir.; da bi bila Bryanova metoda prihranila Ameriki tiste konflikte, ki so prišli, se pa tudi ne more reči.
Toda sedaj je dal Wilson svojemu bivšemu državnemu tajniku priliko, da nastopa odkrito proti njemu. V četrtek je razlagal presednik svoje nazore o oboroževanju v New Yorku; v petek se je že oglasil Bryan v Washingtons Kot goreč prijatelj miru je seveda obsojal Wilsonove načrte.
Govoril je zelo odločno. Dejal je, da se je Wilson odvrnil od naših tradicij, da je prekucnil našo politiko, da grozi njegov načrt našemu miru in naši varnosti in da izziva duha krščanstva, ki nas uči, da naj vplivamo na druge bolj z našim zgledom, kakor da jih razvnemamo s strahom.
Bryan se pripravlja za prihodnje leto, ko bodo nacionalne volitve. In ljudi ima, ki mu krčijo pot. Mir je lepa reč in Bryan ga ne more ljubiti bolj kakor mi. Ali preočitna so znamenja, da ni mir Billy Sundayevemu prijatelju nič druze-ga kakor stopnišče, po katerem bi rad prišel do moči, do slave, do predsedništva. V oklicih ln pismin imenujejo njegovi trabanti Bryana edinega moža, ki jc poklican, da stori kaj za mir. Dobili smo že pisma, ki so nam zatrjevala, da napravi Bryan mir v Evropi, če le dobi zadostno moralno podporo v Ameriki Iz vse dežele so zbirali deputacije, ki so se mu klanjale in mu izrekale zaupanje — navidezno v interesu miru, v resnici v interesu njegove kandidature. Za reklamno sredstvo je pa mir vendar prevažna reč.
Dobro pa je, da ne zatajuje Bryan svojega pietizma, po katerem se junak nrav tako spozna kakor ptič po perju. Njegovo pozivanje na "duha krščanstva" bo vsaj svobodomiselnim ljudem odprlo oči. Bryan bi bil v vsakem oziru bolje storil, Če bi si bil to besedo prihranil. V Evropi je dovolj krščanskega duha: Katoliškega, luteran-skega, kalvinskcga, anglikanskega, pravoslavnega, vsakovrstnega. Ta duh ni preprečil vojne. Služabniki tega duha blagoslavljajo orožje, spodbujajo kristjane na vojni umor in kličejo Boga tega duha na pomoč v klanju. Ta duh se druži z Allahovim, z budističnim, s poganskim—brez izbere. Ta duh nima niti v Ameriki nobenih zaslug za tnir.
Bryan bi nemara rad posnemal Tolstega. Ali Tolstoj je bil le eden, in Bryan je premajhen, da bi ubiral stopinje zu njim. Tudi Tolstojevo krščanstvo je bilo drugačnega duha kakor Bryano-vo, zato ga je tudi krščanska sveta cerkev izobčila, kar se Bryanu ne bo zgodilo in česar on tudi ne bo povzročil.
Ako pa bo Bryan še nekolikokrat ponovil sladko besedo o zgledih, s katerimi naj vpliva A-merika na druge države, bo kmalu izgubil vse1 tiste, ki niso naravnost z interesi navezani nanj. Mož, ki uči to v mednarodni politiki, ne bo zatajil tega načela domači. In to bi za delavce pomenilo, da naj kapitalistom dajejo zgled, pa kadar jih ti udarijo na desno lice, naj nastavijo še levo.
Mir, mir. mir! Ampak ne po Bryanovem
receptu.
. Nekateri popi pripisujejo evangeliju enak namen kakor policijskim gorjačam.
Kadar se človek potaplja, je prepozno, da bi se učil plavati.
Socializem je baie surov, ker se bavi s krušnim vprašanjem. "Očenaš" menda ni surov, pa moli tudi za vsakdanji kruh.
Od nekod so prišle govorice o pripravah za mir. Tako so na ncwyorški borzi silno padli aur-zi. Kapital jc človekoljuben.
Prišel bo čas, ko bodo vsi narodi svobodni —-tudi naš. Ali prej bodo morali spoznati, da si
morajo svobodo priboriti sami — skupno, zoper skupnega sovražnika.
V evropskih armadah se silno širi prazno-vernost. Vojaki 4 4 vidijo" angel je in vsakovrstne prikazni — in verjamejo. Nov dokaz, da služi vojna kulturi in napredku.
Ker je bolgarska armada napadla Srbijo, preklinjajo patrioti bolgarski narod, če bi se bila pridružila zaveznikom, bi hvalili bolgarskega — kralja.
Osebna svoboda je lepa in važna reč. Ali radovedni smo, kdaj bo v Chicago 100,000 ljudi demonstriralo za osebno svobodo delavcev, kadar bodo na štrajku.
Profesor Charles W. Elliot, ki se je proslavil s tem, da jc skebe imenoval junake, je povedal, da bo pri prihodnji volitvi glasoval zoper žensko volilno pravico. Razumljivo!
Zadnji pondcljek je iznašal izvoz blaga iz New York a 21,635,000 dolarjev; zadnji teden 67,350,-000 dolarjev. To so doslej nezaslišane številke. V človeški krvi je zlato.
Kaj je doslednost?
Katerokoli vlado vpraSate, vsaka bo ogorčeno odklonila misel, da je zaecla ali povzročila vojno.
Katerokoli vlado vprašate, vsaka ogorčeno odklanja misel, da bi predlagala mir. To je doslednost.
ADV KRTIKKM K NT
Avstr. Slovensko
rtjMM 14. IUUTV»
119 i.
Bol, Pod, Društvi
UkorportnM M. fwbruv* • ilMt v drftavl Hnm
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI t Predsednik : M RAT IN OHERŽAN, Box 72, £. Mineral, Kam. Podpreds. : JOHN GORdEK.Box 179, Radlej, Kana Tajnik: JOHN ČKRNK, Box 4, Breesy HUA, Mulbarry, Kan» Blagajnik : FRANK STARČ1Č,Box 245., Muibarry, Kaos Zapisnikar LOUIS BREZNIKAR. L. Box 33, Frontenae, Kan«
NADZORNIKI: PONGRAC JURâE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenae, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenae, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, lowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠET1NA, Box 23, Franklin, Kana.
Pomožni odbor:
WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMAN N, Box 514, Frontenae, Kana. dprajtunna priatojbina od 16. do 46 leta znaša $1.50.
V m dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gA. tajnika. V m denarne pošiljatva pa fl blagajnika.
Sodnik za militarizem.
Na večerni zabavi, katero je National Security League priredila v gledališču Olympic v Chica-gu, je govoril tudi sodnik Harry K. Dölau, ki je predstojnik mladinskega sodišča. Pozival je aine* riške matere, naj vzgajajo svoje sinove za vojake.
Sodniku, ki ima opraviti z o-troci, se to posebno dobro potia. Na sodišču mora vplivati na mladino, da jo miroljubna, trezna in sploh mora buditi v mladih srcih vsa dobra čuvstva, od mater pa zahteva, naj vcepljajo otrokom tiste misli, ki jih potrebuje militarizem, ki pa ne vodijo ne k bla-gosti ne k treznosti.
Včasi so bili Amerikanci ponosni, da niso soldatje; kmalu pa bomo tako daleč kakor na Pruskem in v Avstriji, da bo veljal civilist le za pol moža.
Bela vrana med sodniki
Ali je v Ameriki kaj hinavščine t
Naši puritanci, moralisti, pro-hibicionisti, bigotisti in še razni drugi "isti" seveda trdijo, da je ni. Tc dni je dejal sodnik W. N. Gates v Portland, Oregon, nekaj druzega. Predstavljena sta mu bila dva obtoženca, ker sta razdajala Saengrrine brošure. Mrs. Saenger je, kakor znano, izdala v New Yorku brošuro o omejevanju števila porodov. O takih vprašanjih govoriti, pisati ali razpravljati pa velja v naši moralni družbi za zločin.
Dame takozvanih boljših krogov so že davno poučene o teh rečeh, in nihče ne bo verjel, da regulirajo v nebesih porode talco. da velja ravno za bogate družine sistem enega ali dveh otrok. Zakaj naj bodo siromašni bolj nevedni od bogatih?
Ko jc sodnik Gates dobil omenjeni slučaj, je dejal:
" Vtisk imam, da je v našem sedanjem narodu mnogo preveč zlagane sramežljivosti. Nevednost in priderija sta dvoje kamnov, ki ovirata napredek Vsi se delamo o. gorčene, če se javno konstatirajo gotove reči, o katerih smo privatno že davno vedeli. Nimamo pa poguma, da bi vstali in povedali, da nam je to že davno znano. Če pa kdo pogumno vstane in navede našo pozornost na te reči, pa hli-nimo neznanje in se delamo, kakor da bi bili ogorčeni in kakor da bi bila javna morala oškodovana."
V Ameriki bi bilo treba mnogo sodnikov, ki bi se upali take govoriti. To jc namreč sveta resnica: Ničesar ni v Ameriki toliko odveč kakor hinavščine. In tudi to je resnica: ITinavščina ovira napredek. Boj proti hinavšČini je potreben kakor boj proti neznanju. kajti hinavščina ovira znanje. Če hoče Amerika kdaj postati tako velika, kakor misli da je, se mora otresti hinavščine.
Stavka v Muskegon.
Strojniki pri Motor Specialities Co. in Commonwealth Adding Co. v Muskegon, Mich., so te dni stopili v stavko, da dosežejo skrajšanje delovnega časa in primerno mezdo. Podjetniki so že Iztegnili kremplje v Chicago, da bi tukaj dobili stavkokazov. Upati jc, da se med tukajšnjimi strojniki ne najdejo izdajalei.
Blagoslov suhe nadalje.
Kdo bi si bil mislil, kakšen kos božje previdnosti in kakšen velik vzgojitelj tiči v chieaškem mayor-ju Thompsonu! Zakon o suhi nedelji jo uveljavil mož le za to, da reformira, da zboljša ljudi. In to je tudi dosegel. V pondeljek po prvi suhi nedelji so bili ljudje po tovarnah veliko bolj pridni in veliko bolje so delali — pravijo nekateri fabrikantje. In sila mnogo so v nedeljo prihranili; vloženi prihranki v bankah so mogočno narasli — pravi Thompson. Vsako nedeljo se baje prihrani 350,-000 dolarjev, za katere, kupujejo sedaj ljudje —- baje — koristne reči.
Thompson in njegovi fabrikantje imajo pač ljudi za slepce: Ce župan ne ve, kako drve sedaj nešteti Chicažani v sosedne okraje, ki niso suhi in koliko tam več za-pijejo, nego bi zapili doma; če ne ve, koliko pokupijo piva. vina in žganja v soboto, naj se poizkusi o tem nrepričati.
Sploh ta beseda o prihrankih! Kakor da ne bi bilo v Chicagu ra-zun saloonov nobenega prostora, kjer se lahko zapravi denar. In ljudje ga, zapravljajo, pa pogosto-ma še za bolj neumne in škodljive reči kakor za pijačo.
Thompson bi rad prepričal svet, da je v Chicagu pravzaprav kolo-salna prosperiteta. odkar je on župan, in da se le za to ni poznala, ker so ljudje vse zapili. Ampak če se Thomnsonu dobi») godi, to še ni prosperiteta ljudstva.
HuerJ* bi bil rad prezident.
Bivši glavni poročnik Jože O rozeo, ki je bil glavni agent svojega bratranca Paakvala Orozca v dobi njegove revolucije v Mehiki. je priznal distriktnemu pravd-niku U. K. Crawfordu v El Paso, Tex., da se je udeležil zadnje zarote, ki je hotela Iluerti z novo revolucijo pomagati do moči. Na razpolago je bilo po njegovi iz-povedbi 11 miljonov dolarjev, nameravana revolucija se je pa opirala na bivšo klerikalno stranko v Mehiki. Kompromitirani so tudi člani policije ter nekateri seda nji in bivši uradniki v El Paso, Tex. Pričakujejo se aretacije.
Razumljivo je, zakaj besne klerikalci zaradi priznanja Carranze.
Bog nam dal je zdravo pamet...
Villa pogorel.
Villova armada, ki jc napadala Agua Prieta. je bila krvavo odbita. Na obeh straneh so bile težke izgubo. Nekaj časa je Villa grozil z novim napadom, potem se je na vendar umaknil. Zdi se da je njegova vojska vsled po manjkanja hrane in vode zelo iz črpana.
V Villovcm vjetništvu so štirje Amerikanci, o katerih je Villa po bitki pri Agua Prieta poročal, da so "mrtvi in pokopani." Voznik Geo. Snow jih je pa videl žive v Villa Verde. Imenujejo se dr. R H. Thigpen, dr. J. Miller, J. D. Pylant in A. L. Wilson; prva dva sta zd ravnika, d ni ga pa šoferja. Zakaj jih ima Villa vjete, ni zna no.
A. P. of L.
Konvencija Ameriške federacije dela se je včeraj pričela v San Francisco, Cal. Četudi je nedvomno, da je veČina unij še
Tam, kjer vladajo kapitalistične stranke v Ameriki, je vse temeljito. Sam vrag vedi, čemu je pravzaprav treba sitnih socialistov v deželi, v kateri znajo sedanji vladarji in upravniki tako i-menitno skrbeti za splošno blaginjo, da si ni mogoče želeti nič lepšega T
Tudi mesto Chicago je blagoslovljeno s tako od Boga poslano upravo, ki je sama o sebi prepričana, da ne more biti boljše pod kapo nebeško. Tudi pri nas se vsaka stvar pred izvršitvijo pridno, temeljito preštudira in vsaka reč se izvede po strokovnjaških načrtih, po strokovnjaških svetih, po strokovnjaških študijah.
Da, mi smo mi, pri nas je vse temeljito, in ponosno pišemo na svoje zastave: Chicago leads the World.
Ampak — včasi bi se svet vendar urezal, če bi posnemal naše
vzore.
Dvamiljonsko mesto Chicago je potrebovalo bolnišnico za nalezljive bolezni. Vidite — pri nas nismo tako zaostali, da ne bi vedeli, česa je treba. Za zdravstvo skrbimo, in sicer skrbimo pametno. Bolnikov s kolero ne bomo polagali med ljudi, katerim so avtomobili zdrobili kosti ali pa ki imajo plučnico. Posebno holnišni-eo gradimo zanje. Približno pol miljona dolarjev smo posvetili temu plemenitemu namenu. •
Ker smo im temeljiti ljudje, nismo hoteli lidati kar tjavendau, ampak smo hoteli vso stvar prej preštudirati. Posebna komisija je romala po deželi, pregledavala druge špitale, iskala povsod, kar je najboljše, izpraševala poklicane avtoriteto, in tako smo hoteli
konservativna, je vendar upati, da se konvencija ne konča tirez debat, ki nekoliko razjasnijo obzorje. Nekoliko nevihte v tej organizaciji bi bilo prav koristno.
Svobodii govora v Chicagu,..
V nedeljo je policija zopet aretirala šest govornikov, med njimi sodruga Geo Koop in L. N. Hardy, ker so govorili na ulici za trgovino Mandel Bros. Vse, kar je nazadnjaško in proti svobodi naperjeno, cvete sedaj pod Thomp-sonovo vlado v Chicago.
napraviti zavod, katerega bo moral občudovati ves svet. Napakam .n zuiotau drugih se izognemo, kar je drugod najboljšega, zberemo, vse skupaj zabelimo s svojo modrostjo, in tedaj — bomo videli, če snamete klobuk pred nami!
Tak zavo<i se navadno slovesno otvarja. in ker vemo, da se lahko pobahamo, smo povabili ne le ves jficialni «vit chicaški, ampak tudi zunanje ljudi, ki se nam zde toliko vredni, da se udeleže naše slavnosti. Naš junaški župan Thompson sc že uči veliko govo-ranco, s katero poseka samega Wilsona. In svet bo videl, da ne potrebujemo Kennedyjev in Rod-riguezov, lokler imamo take učenjake, kakršni so sedanji očetje mesta.
Ampak . . . hm ... sitno je povedati , . . naši učenjaki so tako temeljito študirali, da je bilo,— pretemeljiio. Dokler so bili topli dnevi, je bilo vse aH right; ali prišla je zima, in bolnišnico bi bilo treba kuriti. Toda . . . kako? Spi-tal je gotov, lep, imeniten, le kurilne naprave ni nobene v njem. Zato, ker smo toliko študirali in znašali vse najboljše skupaj.
Res je sicer, da povzročajo nalezljive bolezni bacili. In mraz, velik mraz ubija bacile. Nerodno je le to, da ubija tak mraz tudi ljudi. Torej ne pomaga nič druzega, kakor porušiti nekoliko sten, razdreti nekoliko podov, naknadno urediti kurilno napravo, izdati za to nekoliko debelih tisočakov in si priznati, da sedaj vendar ni mogoče urediti stvar tako, kakor bi morala biti urejena.
Zdaj se n« kateri ljudje sme le »o Ilvalahogu bodo do prihodnjih volitev pozabili.
so se istotako vrnili na svoje domove.
To ne pomeni nič druzega, ka ' kor da se Avstrija ne boji več srbskega vpada, kar je "razumljivo. Sramota in lopovščina je dovolj velika, da je vlada sploh jemala talce in jih tudi resnično morila.
Pritegnite jermen!
Koroška deželna vlada razglaša z odlokom z dne 26. avgusta sledečo notico: Primeroma dobra žetev na Koroškem je povzročila, tla ljudstvo nima več stnrhu, da bi primanjkoval potrebni živež, a hkrati se vrača tudi ona lehko-miscJna in brezskrbna navada, da ljudstvo ne štedi z moko in žitom, dasiravno se je vlada že mesece in mesece borila proti tej brez-skrbnosti. Pozabiti pač ne smemo, da nam tudi najobilnejša žetev ne more docela nadomestiti uvoza žita, ki se vrši v mirnih časih. Tudi neurje je zadnjega meseca v posameznih delih Avstrije in osobito Ogrske znatno o-škodovalo žetev. Jako nevaren položaj bi nastal, ako bi se prezirali predpisi, ki jih je vlada izdala glede štedljive porabe moke in žita ii« -ki so več ali manj vsast»-mur znani. V polnem obsegu torej še veljajo predpisi glede množine moke in žita za posameznika in ravnotako predpisi glede krušnih listkov. Vlada opozarja, da so oblasti dolžne paziti na strogo izvrševanje teh predpisov in kaznovati one, ki se temu upira-joc Vlada -poživlja vse patriote, da se z ozirom na splošno korist sami uklonijo tem predpisom in da naznanijo kršitelje predpisov na politično oblast.
Torej: Pritegnite pas čez trebuh in dennncirajtc!
Bosanski talci
Sarajevski 'Hrvatski Dnevnik' poroča: Po odredbi poveljujočega generala in deželnega poglavarja v Bosni in Hercegovini so tc dni odpustili iz Arada. na Ogrskem 569 bosensko-hercegovskih podanikov, 395 so jih pa odpravili v fcegar pri Bihaču. Razun tega so že od januarja t. 1. odpuščali iz Arada boscnsko-hercegovin*ke podanike in je bilo do aprila izpuščenih 146 oseb. Vseh 715 oseb se je vrnilo na svoje domove. Razen tega pa je bilo do danes 60 oseb oproščenih, talniško dolžnosti ter
Mraz v zračnih višinah.
Ravnatelj zvezdarne v Paviji, profesor Gamba, je meril toplino v zračnih višavah in prišel do znamenitih številk. Spustil je v zrak z vodikom napolnjen balon iz kavčuka, ki se je vzdignil 37.700 metrov. Balon je imel v premeru 17 cm in je imel s sabo priprave za merilo topline zraka. Ko je prišel balon zopet na tla, so se po-luizale sledeče številke: v višini 12,000 m ima /.rak 55 stopinj mraza. v višini 37,700 metrov pa 51 stopinj mraza. Te številke nam kažejo, tla ne vlada v navečjih višinah največji mraz. V višini 37,700 metrov znaša zračni pritisk komaj 3 milimetre. To velikansko višino je dosegel balon v 1 uri in 18 minutah. Potem je balon počil; na tla je padel čol-niČek in vsi drugi merilni inštrumenti. Prišli so na zemljo popolnoma nepoškodovani 40 kra od točke, kjer se je balon v zrak vzdignil.
Novi revolverji pariške policije.
V Parizu rabijo za omotenje nasilnih oseb nove revolverje, k«te-it so uvedli po krvavih izkušnjah z Bonnotom in drugimi apaši. Te dni so jih prvič praktično preizkusili. Ukrotiti je bilo treba zbes-nelega zamorskega miljonarja Vilah» Pothina, ki ima v francoski Čuvani velike plantaže, a je obolel na živcih in se prišel v Pariz zdravit. Stanje se mu pa ni ls-boljšalo. marveč poslabšalo in v pondeljek je zaTel besneti. Slepo je streljal na domače in množico, ki se je pred hišo nabrala. Poklicana policija je porušila neko steno in odtod z omotilnimi (smrdljivimi) revolverji streljala na Pothina, ki se je kmalu onesvetil. Ko so ga zvezali, so ga zdramili; eksperiment mu ni prav nič škodoval.
Korupcija povsod.
Sodišče ,v Tokio je obsodilo 19 članov japonskega parlamenta zaradi podkupljivosti. Dognalo se je. da jc izdal bivši minister grof lira stotisoe frankov, da bi dosegel večino za zakonske predloge o pomnožitvi oboroževanja. Na Japonskem kakor drugod.
Edina slovenska Huaova slav-nost v Chicago bo dne 28. novembra u Narodni dvorani.
Vojna in delavske organizacije.
Vplivov takega dogodka, kakršen jc svetovna vojua, se ne more obvarovati nobena panoga življenja, in več kakor naravno je, da se mora ta vpliv močno poznati v delavskih organizacijah. Deloma vpliva vojna nanje nepo' srtdno, deloma pa posredno — na noben način pa ne ugodno. Malo sliko posledic tega izjemnega stanja nam daje poročilo strokovnega tajništva za Kranjsko za prvo polletje 1915, po katerem posnemamo:
Od 1. januarja do 30. junija je pristopilo krajevnim skupinam na Kranjskem nad 250 članov. V i steni času pa je odšlo 645 članov k vojakom, oziroma so bili vpoklicani po zakonu vojnih dajatev. Na novo se ni ustanovila nobena krajevna skupina. V prvih šestih mesecih 1915 je bilo 97 shodov in sestankov in 34 sej. Agitacija je /lasti otežkočena zadnje tri me gcee vsled poostrene na^le sodbe, <<er je treba naznaniti shode in sestanke deset dni prej pri pristojni oblasti. Dovolitev se doseže redkokdaj. Nekatere skupine niso prenesle pritiska vojne, kakor zidarji, krojači, čevljarji, kamnoseki, peki. Te skupine so izgubile skoraj vse člane, deloma zaradi vpoklica k vojakom, deloma zaradi brezposelnosti. Ali tudi močnejše skupine kakor tiskarji, lesni delavci in kovinarji imajo težak boj za obstanek. Lesni delavci so izgubili skoVaj štiri peline članov, tiskarji skoraj polo-v eo, kovinarji tri petine, pivo-vutniškl delavci polovico, železničarji eno tretjino. Ali tudi orga nizirani rudarji, med katerimi ni -koraj nobene brezposelnosti, so izgubili nekaj članov. Razmero-¡na lep razvoj zaznainenuje le organizacija jermenarjev. Pri tem naj omenimo še, da se niso pojavil» v nekaterih podjetjih tc stroke, ki so pod državnim nadzorstvom, lepši prikazi. V onih o-bratih. kjer izpolnjujejo zaupniki in funkcionarji svoje dolžnosti, tako n. pr. pri jermenarjih, ki so pridobili 44 novih članov in štejejo vsega skupaj 90 članov, se ni le ohranila organizacija, temveč tudi ojačila, medtem ko so izgubili v istih obratih čevljarji in usnjarski delavci skoraj vse člane. Enako se zgodilo tudi pri kovinar-
jih. Pred vojno je bila njihova organizacija zelo močna, ali sedaj se je število članov zelo skrčilo, čeprav je zaposlenost večja.
Vsled vojne je ustavilo tudi mnogo podjetnikov svoje obrate ali pa jih omejilo. Samo v Ljubljani je prenehalo z obrati 10 pekov, 12 čevljarjev. 8 krojačev in nekaj manjših ključavničarjev. Peki so bili prisiljeni k temu vsled pomanjkanja moke, drugi vsled • poklicev delavcev in slabe konjunkture. Omejen delovni čas so imeli tiskarji, knjigovezi in lesni delavci. Deloma so zakrivili tc žalostne razmere tudi podjetniki. Tako so dobili n. pr. v mesecu januarju t. 1. ljubljanski krojači večjo ponudbo od armadne uprave s pogojem, da založc 10.000 K kavcije. Ker mojstri sami niso zufogli tc vsote, je izjavila mestna občina, da založi kavcijo, ker je hotela omejiti na ta način brezposelnost in je izjavila tudi, da jim pojde tudi drugače na roke. Ali mojstri niso hoteli sprejeti tega dela. ki bi jim zagotovilo — in pomočnikom tudi — primeren zaslužek, čeprav ne sijajnih dohodkov. Ponudbo so odklonili s smešnim izgovorom, da ne dobe delavcev, čeprav je bilo takrat dovolj brezposelnih pomočnikov!
Gospodarske razmere so za kranjsko delavstvo, z malimi izjemami; zelo slabe. Silna draginja, ki še narašča vsled oderuštva, je obsodila mnogoštevilne plasti ljudstva na stradanje. Namesto da pomagajo podjetniki, izkušajo nekateri še krčiti mezde.
Draginjske in vojne doklade so dobile doslej sledeče skupine: Južni železničarji po 10 vin. na dan; neoženjeni rudarji v Idriji po 20 vin. na dan, oženjeni z 2 o-trokoma po 40 vin, s tremi in več otroci po 60 vin.; rudarji v Zagorju in Trbovljah so dobili dra-ginjsko doklado v obliki cenejših živil in povišanem nakazilu za kruh, ali zato dobivajo manjšo mezdo; pivovarniški delavci so dobili 10 odstotno povišano mezdo; tobačno delavstvo enkratno draginjsko doklado po 10 do 15 K, tiskarji so dobili deloma enkratno draginjsko doklado po 20 do 60 K. deloma 10 odstotni povi-šek mezde.
Meso v Trstu.
Vsakdo ve, da je v vojskujočih se državah draginja. Marsikdo ve, da jc draginja v Avstriji velika. Toda kaj je to: Draginja t Če se zvišajo cene kakšnega blaga za deset odstotkov, smo vajeni reči, da je dram In delavstvo pač čuti tako zvišanje. Toda vojna draginja — to je nekaj drugega.
O cenah mesa v Trstu eitamo sledeče :
"Pomanjkanje mesa je v zadnjem času m*)čno občutiti. Cene, po katerih se pa meso prodaja, so seveda vse drugo nego ugodne. Da bi se v tem oziru nekaj ukrenilo, je bilo nadvse potrebno. Mestne oblasti so menda tudi n-vidcle, <la je v tem oziru uspešna pomoč nujno potrebna. Spodaj objavljeni razglas cesarskega komisarja nam priča, da se mestne oblasti odločno bavijo s tem važnim delom aprovizacijskega vprašanja. Razglas se glasi:
"Radi naraščajočega pomanjkanja klavne živine in vsled tež-koč pri do vaza vanju v Trst jc vedno teže preskrbovati mesto z mesom. Dogodilo se je celo, da nekaj dni sploh ni bilo mesa.
Da se vsemu temu od pomore, je cesarski komisar odredil, da se bo ta teden v torek, sredo in četrtek razdelila mesarjem prva količina mesa, ki ga je občina nabavila in «pravila v ledenicah družbe Av-stro-Americane.
Cesarski komisar tudi razglaša, da bo določil za razprodajo še drugo množino zmrzlega mesa, če se v kratkem ne zviša dovoz živih volov aH če se ne bodo mogli iz vesti ukrepi cesarskega komisarja za dovažanje danskega mesa Meso se bo prodajalo po slede-čih cenah:
sprednji del s privago K 5.36 kg zadnji del s privago K 5.92 ktf Privaga tehta največ 20 do 25 od sto kupljenega mesa.
Mesarjem, ki bi ne vpoštevali določenih cen ali teže privage, se bo kratkomalo odvzela pravica za
prodajanje mesa iz občinske zaloge.
Mesnice, v katerih bodo prodajali to meso, bodo označene s tab lico, ki bo na nji napisana pro' dajna cena.
Privatni mesarji pa bodo seveda prodajali meso po onih cenah, ki jih je določil konsorcij mesar jev.
Kilogram mesa s privago pet kron 92 vinarjev, torej skoraj 6 kron! In to jc celo "reforma!" Na ta način si je mogoče napra^ viti pojm, kaj je draginja.
Našli smo pa še sledečo zanimivo notico:
"Pred tržaškim okrajnim sodiščem se je vršila te oni kazenska razprava proti Franji Hoeni-govi, lastnici buffeta na ul. Stadion 2. Dva stražnika sta jo naznanila, da je prodajala kilogram svinjskega mesa a 16 K kg, torej po previsoki ceni. Navzoče priče so dokazovale, da je bilo meso v sredi črvivo.
Državni pravdnlk je prelomil razpravo, ker se more zaslišati tudi jestvinski izvedenec.
Če bi bila to najfinejša, ne pa črviva svinjina, bi sc moral človek vendar zgražati: 16 K, reci in piši šestnajst kron se zahteva za kilogram svinjskega mesa. Kolikokrat na leto si sme delavec v teh razmerah sploh Se privoščiti mesa!
Čudno se nam zdi, da nismo še nikjer {¡tali, koliko se plača, da 8e sme — poduhati pečenka.
Dvanajst se jih zadušilo.
V Brooklvnu je po polnoči 2. no vembra izbruhnil ogenj v veliki tenementni hiši, ko so ljudje že spali. Požar se. je naglo Siril in jc kmalu dosegel stopnišče in gorenji hodnik. Dvanajst oseb, moških. žensk in otrok, so našli zadušenih deloma v stanovanjih, deloma na hodniku. Kriv pa seveda zopet ni nihče, da ao te hiše zidane kakor človeške paati.
PROLETAREC
LIST ZA INTf MK1C PfcLAVSKKGA
UUD3TVA.
IZHAJA VSI HI TOHFH.
Lullil U» <*d»J«Ul]l ——
Jifisle»«njki dalav* ks tiskovni diulbi t .iieigi, Illinois.
Naročnina: Za Am riko $2.10 za etdo lato, $1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.10 za celo leto, $1.26 ta pol l«ta.
Oglasi po dogovoru. Prt spremembi btvalt!'a je poleg novega natnaniti tudi t ta >i naslov.
GU«JU lUvMt k« «riulucij« JmnL — mcUUiIUi« i««m f Ameriki. —
Vae pritoibe glade nerednega pol dj an ja tisU in drugih nerednoati, je potiljati
predst dniku druib« IV. PdUpcN, BOM W. 28. PI. Ciw, BL
PROLETARIAN
OwmJ u>d yallltM mry T»«U«y by
balk Slavic Win min's Pubiskiif Cimpiiy
_' C*it «|i, Uliiiii._
Subacription ra es: United States and Canada. $2.00 u year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.(0 a year, fl.26 for half year. -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC" #
a— w. at. <TnifcT, CHICAGO. ILLINOIS
VARNOST ŽIVLJENJA ALI DOLAR?
Novi mornariški zakon je zadnji četrtek stopil v veljavo. Dokler je bilo količkaj upanja, so lastniki vodili boj, da bi preprečili uveljavljenje. Intrigirali so na vse količkaj mogoče načine in zlasti so "dokazovali," da bo a* meriška paroplovba/ "uničena," ako se zakon izvetle. Čas pa je potekel, in ker niso vse spletka rije nič zalegle, so se ladjarski kapitalisti, seveda vzdihuje in tarnajoči, vdali v božjo voljo.
Toda ne popolnouia. Treba je seveda računati s tem, da bodo poklicane oblasti pregledale ladje in se prepričale, če je storjeno, kar ukazuje zakon. Ali lastniki ladij upajo, dir se bo pri tem pregledovanju zatisnilo eno oko, čemur pravijo ''dobrohotna inšpekcija."
Ljudem in družbam, ki se bogate, izrabljajoči potrebo potovanja po vodi, je najbolj zoprna tista določba, ki zahteva, da mora biti za 75 odstotkov potnikov in moštva prostora v rešilnih čolnih, za ostale pa na rešilnih splavih. Težko bo najti argumente za trditev, da je ta zahteva neopravičena. Kdor izroči življenje paro-brodarski družbi, ima gotovo pravico pričakovati, da bo za njegovo varnost poskrbljeno, toliko kolikor le morejo poskrbeti človeške moči z ozirom na razvoj tehniških sredstev. Tudi če se do pike izvrši predpis, da mora biti za vse potnike in uslužbence dovolj prostora na rešilnih napravah, nc ostane potovanje brez rizike. Na zemlji še ni tiste ladje, o kateri bi se moglo trditi, da je absolutno varna. Ravno nad tistimi, o katerih se je to najglasneje govorilo, se je izkazalo, da ima nesreča večjo moč od Človeške previdnosti. Četudi se sčasoma vse pozabi, vendar ni katastrofa pomorskega velikana Tita-nic tako stara, da bi bil mogel že usahniti spomin nanjo. A družba, kateri je ta ladja pripadala, je pripovedovala v svojih reklamah z . glasom absolutnega prepričanja. da se Titanic kratkomalo ne moro potopiti. Einpresse of Ire-land se je potopila na reki, z bregom prod" nosom. O Lusitaniji so dejali, da je niti torpedo ne more tako poškodovati, da bi se pogreznila, a tudi najhujša poškodba. da je ne bi mogla spravi-viti pod vodo, preden bi bili vsi njeni ljudje do zadnjega brez težkoč rešeni.
Tehnika ima nalogo, da išče sredstva, s katerimi se more povečati varnost ladij, ali doslej še ni našla popolne sigurnosti; torej morajo biti na potovanju vsaj vso tiste priprave, o katerih vemo, da es more z njimi reševati življenje.
Tudi čc je teh naprav dovolj za vseh sto odstotkov, kar ji.h je na ladji, pravimo, da varnost še ni absolutna. Vpraša so, če se bodo mogli čolni in splavi pravočasno spustiti na vodo; računati je z zmedo, ki nastane v slučaju nesreče mod potniki; kadar se velika ladja pogreza, povzroči tolmun, ki lahko pogoltne čolne, a-ko se mu niso pravočasno umaknili.
Če pa že potnik nima brezpogojne garancije, da pride živ in
zdrav tja, kainor ie bil namenjen, se sme pač zahtevati, da dobi toliko varnosti, kolikor je razmere največ dopuščajo.
Toda — parobrodne družbe ne prevažajo potnikov zato. da bi bi li varni, ampak zato, d* žanjejo profi^. Ne: Čim večja varnost iu udobnost, —- ampak: Čim več pro-fita, tem boljša jc družba.
To je tudi edini argument, s ka terim morejo kompanije pobijati novi zakon. Več varnostnih naprav velja več denarja. Ta argument ni Človeški, ni krščanski, ali — kapitalističen jc.
Še ena določba jezi mornariške podjetnike, namreč ta, da morajo tri četrtine moštva na ladji razumeti vsako povelje. Družbe pravijo, da bi jim ta predpis delsl nepremagljive težave, češ da morajo tiste, ki imajo promet s tujino, sprejemati mnogo tujcev v službo. Tudi ta izgovor je piškav. Kajti tista povelja, ki so potrebna, se tudi vsak pošten pomorščak iz tujine nauči. Avstrijski vojaki, naj bodo katerekoli narodnosti, se morajo privaditi nemški komando; vsak kaprol se mora toliko nemščine naučiti» da lahko javlja v službenem jeziku. V ogrskem domobranstvu morajo, Srbi, Runami, Nemci razumeti še 111110^0 težjo madjarščino v tej meri. Črnci iz Afrike, ki služijo v francoski armadi, se naučo francoščino, britanske kolonialne čete angleško. Ni vraga, da se pošteni pomorščaki na ameriških ladjah ne bi naučili toliko angleščine, da bi razumeli povelja.
Toda družbam ne gre za pošteno pomorščake. Ampak če olrvelja zakon, nc bo mogoče namesto izurjenih mornarjev najemati vsa kovrstne burne, katerim se naloži za 75 centov toliko dola, da nimajo niti časa za učenje komand, tudi če bi imejj voljo zato. Ce se izvrši zakon, bo treba najemati prave mornarje, to se pravi organizirane mornarje; in tega.se branijo(* družbe.
Za enkrat so kapitalisti res dosegli toliko, da veleti a inšpekcija skozi prste. Pravdnik trgovinskega oddelka zvezne vlade Thurman je ukazal lučnim uradnikom, naj ne delajo ladjam nobeno sitnosti, če niso izpolnile zakonitih predpisov, če se le vidi, da se pripravljajo na izvršitev zakona.
Pripravljajo se pa lahko tudi sto let.	_
Ročkefellerjev fevdalizem
Pomočnik državnega tajnika za delo Louis F. Post je imenoval Rockofellerjev industrijski načrt v Coloradu, o katerem se je mnogo pisalo, ko je mlajši John D. potoval po svojem rudniškem kra-ljstvu, fevdalno gospostvo, ki ne more obstajati v poetični demokraciji. Post pravi, da ne pomeni Rockefellerjeva ideja nič druzega, kakor razširitev njegove fevdalne oblasti, ki gospoduje že nad cerkvami, šolami, delavci in njih družinami, pa išče sedaj še kon trolo nad delavskimi organizacijami, da prepreči ustanovitev prave organizacije.
Prav to smo dejali takoj, ko je začel Rockefellor snovati svojo novo "unijo."
Wilson agiiira za oboroževanje.
Vač posojil.
V Ameriki je se denarja. Tvrd-ka William P. Bonbright and Co. jo naznanila, da je ustanovila bančen sindikat, ki je otvoril francoskim imlusfrialeem kredit v znesku 15 miljonov dolarjev; a morda so poviša na 30 miljonov dolarjev. Posojilo je odobreno od francoske vlade. Od začetka vojne je posodila Amerika že čez 750 miljonov iz dežele. Medtem se vodijo nova pogajanja za 100 do 300 miljonov posojila za Anglijo in za Rusijo.
Da. v Ameriki je Se denarja; le ljudstvo ga nima.
de bo pokalo.
Iz Sliaron. Pa., poročajo: Driggs Seabury Ordinance Co. jo dobila od evropsko velesile, katere ime se taji, naročilo za 116.000 ovitkov za naboje šestpalenih topov. Kon trakt ie vreden dva miljona dolar iev. Pričakujejo se Se nova naročila za strelivo.
Kaj se ne izplača navdušenost za oboroževanje?
• Ko je predsednik Wilson odobril načrte mornariškega in vojnega tajnika, o katerih so bile razne podrobnosti že objavljene in o kuterih jc bilo naznanjeno, da bodo zuhtevali izdatke v višini petih sto miljonov dolarjev, je mogel le nepoboljšljiv optimist še misliti, da gre za šalo. Res, da je Wilson veljal za antimilitarista in da jc še lani v svoji poslanici kongresu govoril, ka ko jc utilitaristični duh nasproten ameriškemu duhu. Ali — to je bilo lani. Od tistega časa je minilo leto dni, leto polno dogodkov po vseh delih sveta, dogodkov, ki se tudi Amerike niso izognili, dogodkov, ki so mogočno vplivali na mišljenje ljudi in v tisočerih glavah izprernenili nazore in način mišljenja.
V	četrtek večer je Wilson v New Yorku govoril v Manhattan Clubu in njegov "spič" je bil agitacija za oboroževanje. Jasno je iz njegovega govora, da čuti Wilson sam nasprotje med svojimi nekdanjimi besedami, pa se takorekoč opravičuje.
"Ker jc sila sedaj tisti faktor, ki ravna svet, se mora ta dežela pripraviti, da more varovati svoje pravice do neodvisnega in nemoteneg^i postopanja ter mora skrbeli, da bodo njene sile pripravljene za akcijo," pravi Wilson. S temi bese datni hoče opravičiti izpremembo svojih nazorov.
Ali sila ni šele sedaj postala tisti faktor, ki odločuje. Tako je bilo vedno, in če bi se ozrl predsednik le po svoji deželi, bi se lahko prepričal, da tudi v Zedinjenih državah ni nič drugače, in zelo se moti Wilson, ako misli, da vlada tukaj kakšna iealna pravica. Poročilo Walshe-ve komisije o industrijskih razmerah v Zedinjenih državah bi lahko prav temeljito poučilo Wil-sona o pravi vlogi sile.
V	evropski vojni odločuje sila in — po \Vil-Konovem mnenju — ravna vojna usodo sveta.
To mnenje ima meje, onkraj katerih no velja Vojna bo na svetu mnogo spremenila. To
vee.
Obrezana resnioa učinkuje rav no tako kakor laž.
e
Socializem sc najlože pobija, č' se mu podtakne, česar ni v njem.
je nedvomna resnica. Ali "ravnanje sveta" je tudi za to veliko, krvavo tiramo nekoliko premočna beseda. Cim bo sklenjen mir, kar se mora vkljub vsej krviželjnosti enkrat zgoditi, se bo pokazalo, da ne rnore vsa preureditev mej, vse po-dira nje sturih in postavljanje novih tronov premagati one sile, ki j»* močnejša od vsake vladarske, one sile, ki je povzročila tudi sedanjo vojno in stoji že zato nad njo: .Svetovnega gospodar' siva, kapitalizma.
Wilson vidi. «la j»* vojna sila. Zdi sc pa — vsaj sodeč pO njegovih govorih — da se ni mnogo ukvarjal z vprašanjem, kaj je porodilo to vojno. Mnogo postranskih momentov je pomagalo, da je prišlo do tega krvavega spopada. Ali najmočnejši in odločujoči faktor je gospodarski. Vojna ni nič druzega kakor do skrajnosti po ostren in na vojaško polje prenesen boj. ki se vrši vsak dan — po vsem kapitalističnem svetu.
Ako je militarizem danes opravičen, je bil tiuli lani in predlanskem. <Y lani in predlanskem ni bil. tedaj tiuli letos ni. Ivani ga je Wilson odklanjal; če je vedel, zakaj, bi ga moral tudi letos odklanjati.
Kapitalizem je mednaroden. AR kljub temu ni v njegovem sistemu lake sloge, da bi izključila tekmo. Kapitalizem jo kaotičen, anarhičen. Njegovo članstvo je razdeljeno v skupine in vsaka gre za čim ^večjim profitom. Druga mora trčiti ob drugo, kopflikti morajo nastajati, in nasta-
jajo neprenehoma. Včasi so rešujejo na borzi, sedaj se rešujejo z vojno. Ali tudi vojna jih ne bo rešila; po sklenjenem miru sc bodo nadaljevali. Nekatere skupine sc bodo premaknile, ene bodo razbite, druge se bodo spojile; med skupinami pa bo zopet konkurenca, Boj bo med skupinami ene dežele, boj bo med skupinami raznih dežel.
Naš predsednik pa misli zdaj nenadoma, da jc Ameriki treba militarizma. Medtem, ko nas prepričuje, da ga jc treba, pa naznanja svetu, da nočemo nikogar napadati, da noče Amerika ničesar osvajati, da je Amerika faktor miru in da hoče biti le pripravljena za obrambo.
Kdo je "AmerikaT"
Ako bi bile Zedinjene države danes istovet ne z večino svojega prebivalstva, ki je delavska, tedaj bi podpisali WiUonove besede: Amerika noče ne napadati ne osvajati. Ali danes ni dr žuve na svetu, v kateri bi so izpolnjevala volja večine. Če bi v Evropi odločevalo njeno ljudstvo, ne bi bilo sedanje vojne. Povsod -— tudi v Ameriki — vladajo tisti, ki so gospodarsko močni. Današnja Amerika je kapitalistična.
More Ii Wilson tudi za ameriški kapitalizem reči, da noče ne napadati ne osvajati, ampak le braniti deželo in njen opravičeni razvoj! Jc li Wilson pozabil na divjo kampanjo džingovskega časopisja, ki nas je gonilo v Mehiko in tudi danes še ni opustilo nado, da se kljub priznanju Carranzo zasučejo stvari tako, da bo-niffia intervencija "potrebna?" Ameriški kapitalizem je podpiral Villo, četudi ga je v svojem časopisju i-menoval bandita, podpiral bi samega vraga, da bi delal zgago in dajal našim hujskačem pretvezo. Kako provokatoriČno piše kapitalistično časopisje o razmerah iia Haiti, kako modruje neprenehoma o japonski nevarnosti!
O j, ameriški kapitalizem bi osvajal, kakor 4 vsak drugi, in njegovo imperialistično poželje-nje bo čimdalje večje. Vojna je gospodarsko vplivala na Ameriko. Nekaterim strokam je škodovala; finančnemu kapitalu in oboroževalni industriji prinaša ogromne profite. V nekaterih rokah se kapital nezaslišano koncentrira; in te roke ne bodo hotele, da bi mrtev obležal. Hotele bodo dobička od njega. Iskale ga bodo v deželi
—	zato se navdušujejo za vojaško pripravljenost
—	iskale ga bodo tudi izven dežele, zato bodo zahtevalo novih trgov. In če pride Amerika v konflikt z drugimi državami, bo to kapitalističen konflikt.
Kadar kapitalizem gospodarsko osvaja, mu jo pil najljubše, če se tudi vojaško osvaja. Ameriški velekapitalisti sanjajo prav tako o kolonijah kakor angleški ali pa nemški. Militarizem propagira v Ameriki zaradi kapitalizma ini
st
njegovi}; interesov.
V vseh kapitalističnih državah >o bilo tako, in bilo bi proti naravnim zakonom, če ne bi bilo tako tudi v Ameriki. Vojna je veliko storila, ali tudi če no bi bilo vojne v Evropi, bi kapitalizem na oni stopnji'razvoja, ki jo je dosegel, zahteval močno armado in močno mornarico. Pa ne za obrambo ameriških pravic, temveč za pospeševanje svojih interesov.
Militarizem, za katerega agitira sedaj Wilson. ni ameriški, temveč kapitalističen; zato nima ameriško ljudstvo nobenega povoda, da bi so ogrevalo zanj.
JUSTICA V NEW JERSEY
Pravosodje v državi New Jersey je ponekod na glasu, četinji ne na najboljšem. Marsikje v A-ineriki ima justiea razreden značaj; v «Now Jersey ga ima prav gotovo. Njena žrtev je tudi sodrug Pat Quinlan, ki sedi že par let po nedolžnem v ječi, obsojen zaradi nekega govora ob priliki slavki* svilarskih delavcev, katerega ni nikdar govoril. Pat Quinlan je znan kot izredno resnicoljuben mož in je na razpravi izjavil, da ga niti bilo ni na onem shodu, na katerem je baje zagrešil veliki greh. Ljudje, ki so odločni nasprotniki socializma, so izjavljali, da bi verjeli Quinlanu brez prise-ge. Oglasil sc je bil neki Italijan, ki je povedal, da je izrekel na onem shodu nekoliko besed, in da so obsegale ravno tinte razburljive izraze, zaradi katerih je bil tožen Quinlan. Toda dični sodnik Abraham Klenert je dejal, da mu ne verjame, češ, "Vi niste tisti mož, ki ga iščemo."
Meseca septembra je bil Quinlanov slučaj pred pomilošeevalno oblastjo v Trentonu. Ljudje kakor Gordon Battle, ki je svoj čas za Tammany kandidiral za d ¡striktnega pravdni ka, so izrekli, da so popolnoma prepričani o Quinla-liovi nedolžnosti. Ae le sedaj je prišlo na dan, da so ni pomiloščevalna komisija popolnoma nič ozirala na vse to, ampak je odklonila njegovo pomi-loščenje, tako da mora po nedolžnem naloženo kazen do konca odsedeti.
Quinlan je nasprotnik kapitalizma, justiea v New Jersey se pa čuti poklicano ščititi kapitalizem za vsako ceno. To je vsa razlaga.
Justiea se pravi po slovensko pravičnost . . .
t hI eno katast rofe do druge se pozabi. Kadar pride nova nesreča, je nekoliko kritike, nekoliko očitanja, nekoliko zahtev, potem pa zopet vso zaspi.
Ali bo zopet zaspalo?
KRALJI IN NARODI.
Na Grškem je bilo Zaimisovo ministrstvo v parlament u poraženo. To je bilo pričakovati, ker je splošno znano, da ima Vciiizelos v parlamentu in v deželi veliko večino za sabo> tfonstitucio-nalno bi bilo, da bi kralj izročil sestavo nove vlade Vonizelosu. Kralj ni storil tega, ker nasprotuje Venizelosovi politiki in žuga z razpustom parlamenta. Tako Iu kralj zopet po svoji volji vladal, dokler hi «e ne izvršilo nove volitve, in če bi dobil Ventzelos zopet večino, bi pa zopet razpustil parlament.
Na Bolgnrskem vlada Ferdinand po nazorih, ki niso nazori bolgarskega naroda. Na Grškem vlada Konstantin po nazorih, ki niso nazori grškega naroda.
Kralj je ena oseba, narod je masa. Pa vendar se ne godi, kar hoče narod, ampak to kar hoče kralj. To je prokletstvo monarhije, katerega ne odpravi nobena konstitueija.
Socializem v Holandski Indiji.
POZABIMO!
Dne 22. julija 1013 je v Binghampton, N. Y., zgorela tovarna Freeman Overall. Takrat jo zgorelo 65 delavk. Takrat je sel glasen klic za večjo varstvo življenja pri požarih po vsem ameriškem časopisju.
Malo prej, meseca marca, je gorelo poslopje Triangle v New Yorku. V petnajstem nadstropju so ženske delale bluze. Strašni prizori so se odigravali. Stopotdesot žensk je prišlo ob življenje, nekatere so se zadušile, nekatere so zgorele, nekatere so se ubile, ko so v obupu skočile iz goreče zgradbe.
ŽENA OSTANI V KUHINJI 1
Dne 2. novembra so bile razne volitve po nekaterih državah. Štiri med njimi: Massachusetts, New York, New Jersey ill Pennsylva-nija so med drugim glasovale tu- št di o ženski volilni pravici. Večina 1 v teh državah je odločila: Žena ostatii v, kuhinji! Povsod so sufra-žetke pogorele. Kapitalistično časopisje je večinoma z neko nasla-do poročalo? da ni ženska volilna pravica zmagala nikjer.
Da bi morale biti omenjene države posebno ponosne na ta rezultat, bo mislil le tisti, kdor smutra nazadnjaštvo za kakšno imenit-nost. Ako i>a hoče Amerika res igrati tisto vlogo na svetu, o katc ri "pravi Amerikanci" tako radi govore, tedaj mora prejalislej spoznati, da gre človeštvo naprej, no pa nazaj. In vodilno vlogo bo zna' '"ra*i lc tisti, kdor se bo znal postaviti na čelo napredka.
V omenjcr.In državah je pa večina volilcev ¿e zelo oddaljena od pravega n .predka, pač pa dovoljuje hinavšJini, da se igra z njo. Vsak "pravi Amcrikanec" hoče biti gentle i.nn napram "nežnemu spolu", a to gentlemanstvo ni nič druzega kakor hinavščina, dokler se ženskam odrekajo enake pravice.
v
Se danes je od takih junakov pri vsaki priliki slišati staro frazo, da spada žena v dom, v kuhinjo. Dame naših 'prominentnrtT lordov sicer ne hodijo v kuhinjo. Tudi so se n; vadili dolarski baroni, da najemajo moške kuharje po francoskem vzoru. Ali fraza, da spada žena v kuhinjo, je ostala. Proletaif ko ženo pa pode industrijski kapitalisti boljinbolj od doma, in ni še dolgo, kar ie e-den izmed njih najiovedoval, da ' se bodo kmalu ženske v Ameriki rabile za dela, o katerih se je doslej splošno mislilo, da sploh niso zanje, n. pr., v rudnikih, plavžih, topilnicah itd
^Izgovori, ki jih rabijo nasprotniki ženski; volilne pravice, so torej od muh, in čim bolj se razvija kapitalizem, tem manj imajo podlage. Sicer pa ni treba jemati poraza te pravice preveč tragično, kajti po dosedanjih poročilih je bilo v državah Now York, Mas sachusetts in Pennsylvania izmed 2,500.000 glasov oddanih za enakopravnost nekaj čez miljon, in * lahko se računa, da doseže, kadar se bo zopet glasovalo o tem vprašanju, ženska volilna pravica zmago če ne povsod, pa vsaj v nekaterih državah.
Voditeljice gibanja niso bile nifi obupane, ko so izvedele, kakšen je rezultat, temveč odkrito izjavljajo. da jo uspeh večji, nego so pričakovale. In namesto da bi vrgle puško v koruzo, so takoj začele s pripravami za nov boj. Da mora njihovo delo doseči končen uspeh, je na povsem gotovo, ker ga bodo zahtevale razmere. Prejalislej mora delavstvo spoznati, da si mora v boju zoper zatirajoči kapitalizem pridobiti vse zaveznike, kar jih je mogoče dobiti; in žensko so naravne zaveznice prolotariata. Delavstvo bo spoznalo, da morajo žonske razumeti njegov boj; kajti kadar ga bodo razumele, ga ine bodo o-virale. A najlože ,ga bodo razumelo. oo "bodo same deležne polr" ' tične.ga življenja. Prebujene delavsko maso bodo poklicale ženske na politično polje. Ženske bodo pa tudi same moralo spoznati, da je njih pravi prostor na strani prolotariata, pod zastavo socializma.
Povsod*se giblje. Tisti, fci so mislili, da pri nese sedanja vojna socializmu smrt, so se kruto urezali in po vojni bodo najbrže Se bolj razočarani. Mnogo neugodnih vesti jo prihajalo tekom vojne, zlasti i/, onih dežel, iz katerih smo bili sicer vajeni dobivati vesti le o napredku socializma. Ali zato prihajajo od drugod poročila, ki nam pričajo, da gre soeializeni daljo svojo pot in si pridobiva vodno več tal.
i) Hollatidski Indiji jo komaj kdo vodil, da žive tiuli tam kakšni socialisti. Sedaj pa poročajo, da jo pričela socialistična stranka v Saraliaji izdajati svoj list "De Baanbreker", katerega u-rednika sta sodruga Snoovliot in Coster. Za sedaj izhaja list vsakih štirinajst dni. To ni mnogo, ali začetek je storjen. Upajmo, da se bo novi tovariš tudi v oddaljeni Aziji krepko razvijal.
Kaj pomaga Srbiji samostalnost, če ne bo več srbskega ljudstvs?
Prosperita na grobovih.
Iz Pittsburgh, Pa., poročajo. Union Switsch and Signal Co. je sklenila s tujimi vladami pogodbo za dodajo nabojev v vrednosti 7.(XX).0000 dolarjev in v Swissdale je omenjena družba ustanovila novo tovarno, k^er se bodo izdelavah naboji. Pravijo, da mora biti večina te municije dodana pred 1. julijem 1916. .
Razume so, da so to municijo naročili zavezniki, in to naročilo jo najzanesljivejše znafnenje, da so pripravljajo še na dolgo vojno. Še bn torej mnogo, mnogo grobov v Evropi; kapitalisti v Ameriki pa plešejo od vesolja nad temi grobovi, ki garantirajo še naroČil za miljone in miljone dolarjev.
Tisto znanje, ki bi bilo noved nitn ljudem najbolj potrebno, se jim zdi navadno najbolj — dolgočasno
CUDJMI LNIONISTI.
V	Philadelphiji so izdale unije pivovarniških delavcev kratko pred vulitvijo dne 2. novembra velikanske oglase, ki so pozivali: "Glasujte proti
B prohibiciji in proti ženski volilni pravici!"
V	ameriških unijah se zgodi marsikaj, da inora človek zmajati z glavo. Sciu spadajo pač tudi omenjeni oglasi, ki so žive priče, da cvete v organizacijah philadelphijskih pivovarniških dclavcev najtemnejše nazadnjaštvo.
V	državi Pennsylvaniji ni bilo topot nobenega glasovanja o prohibiciji. Poziv omenjenih u-nij za glasovanje proti prohibiciji torej sploh ni imel zmisla. Te čudne delavske organizacije so hotele pomagati lc grobarjem ženske volilne pravice — morda zaradi tega, ker se v konfuzni kratkovidnosti boje, da bi ženske g svojimi glasovi pomagale prohibiciji.
Vse dosedanje izkušnje v Ameriki kažejo, da je ta strah popolnoma neutemeljen. Skoraj povsod, kjer se je vpeljala prohibicija, so bile ženske brez volilne pravice; skoraj povsod, kjer imajo žensko volilno pravico, je prohibicija po-ražena.
Ali ne glede na to ne more o ženski volilni pravici odločevati le vprašanje, kakšno stališče zavzemajo žt*iskc danes napram prohibiciji. V Ameriki in po drugih deželah je dandanes še mnogo nazadnjaških, mnogo indiferentnih, mnogo nevednih delavcev. Ali naj sc jim zato vzame volilna pravica t
Ako bi veljali taki argumenti, bi so moralo povsod prepustiti oni strabki, ki ravno vlada, da določi, kdo naj ima volilno pravico, kdo pa ne. Vladajočim klikam bi bilo to seveda všeč; ali to bi bila smrt vsake demokracije.
Če pa za moške ne sme njih politično mišljenje ali pa njih stališče napram temu ali onemu vprašanju odločevati o njih volilni pravici, tedaj mora veljati enako načelo tudi za ženske. In če so med njimi dandanes take, da bi napačno rabile volilno pravico, jim je treba ravno z glasovnico in z udeležbo v političnem življenju dati priliko, da se pouče o svojih zmotah, kakor je tudi za in-difereninc delavce volilna gravica vzgojevalno jn izobraževalno sredstvo.
Philadelphijska unija pivovarniških delavcev je ^pokazala, da sploh ne stoji na delavskem, ampak na omejenem kastovskem stališču. " Očitno mislijo tudi o prohibiciji, da se je le zaradi njihovih interesov bojevati proti njej. To je pa
prav l^ardinalna zmota. Če bi bila prohibicija sama na sebi dobra in čc bi se mogle z njo in le z njo odpraviti nevarnosti pijančevanja, tedaj hi se moralo zavedno delavstvo izreči zanjo, pa čc bi vrag vzel vso pivovarniško industrijo.
- Gotovo se je treba ozirati na interese posameznih širok. Ali ta obzir ne more segati tako daleč, du bi se splošno socialno zlo varovalo le zaradi tega, ker ga potrebuje ta ali ona stroka za svoj obstanek. Vse zavedno delavstvo se bojuje zoper oboroževanje držav. Kadar se ne bo izdelovalo toliko šrapnelov in" granat, toliko topov in strojnih pušk kakor dandanes, bo na tisoče in tisoče delavcev, ki ne bodo več našli zaslužka v oboroževalni industriji. Zaradi tega sc pa vendar ne more pričakovati ud organiziraucga delavstva, da naj sc navdušuje za oboroževanje. Ampak treba je zahtevati od družbe takih reform, da bo delavstvo ua drug način odškodovano in da bo drugod dobilo zaslužka. In najložc sc bodo take reforme izvršile, če bo delavstvo odločevalo * družbi.
Tako je tudi s prohibicijo. Nismo zanjo; ali tudi za pijančevanje nismo. In če se doseže med masami s poukom, z vzgojo več treznosti, bo tudi manj pivovarn. Tedaj bo treba pač skrbeti, da se zniža delovni čas za pivovarniške delavce in da se jim drugod, v koristnih industrijah pribavi delo. Amnak za pijančevanje se ne more delati propaganda. Češ da bodo imeli nivovarniški delavci več dela.
Koliko drugih dclavcev je moralo izpremeiii' ti svoje navade, da so se mogli prilagoditi l»a predkuf Saj ni še kdove kako dolgo, ko se jc po vseh tiskarnah na svetu postavljalo z roku. Potem je prišel stavni stroj in v kratkem je zma gal ua vsej črti. Bil je napredek. Da škoduje vsak tak napredek delavstvu, ie kriva sedanja družabna uredba; v socialistični družbi bi mu le koristil. Ali napredek se ne more zadržavati.
Philadelphijske pivovarniške unije naj hi se rajši nekoliko bolj bavile s socialnim vprašanjem, pa bi se lahko naučile, da škodujejo s svojim na-zadnjnštvom vsemu delavstvu. In kar škoduje sploŠnosti, škoduje tudi posamezni stroki. Namesto da se reakcionarno bojujejo zoper žensko vo lilno pravico, naj bi se rajši bojevali za politične pravice in za politično moč delavstva. Kadar bo delavstvo vladalo, se ne bo treba bati ne ženske v volilne pravice, ne prohibicije; pa tudi pijančevanja ne bo tfcha podpirati.
PISMO SRBSKEGA. SO DRU GA
"Naše Slovo," glasilo ruske socialne demokracije, izhajajoče v Parizu, prinaša naslednje zasebno pismo sodruga IJ|ušana Popoviča, ki je bilo pisano, preden se je pričela nova ofenziva k nemško avstrijske vojske in preden jc bolgarska ^armada napadla Srbijo. "Naše Slovo" nam ni pri-Pslo v roke, pač pa je "Zarja" v Trstu prevedla to pismo. Ali — nepopolno je; avstrijski cenzor si je namreč tudi v njem privoščil sest vrstic. Naravno! Sodrug Popovi« ne more pisati tako, kakor bi želel avstrijski cenzor.
"Radničke Novine" so med tem nehale izhajati; zatrla Jih je srbska vojna uprava. Srbski sodrugi so potem začeli izdajati "BudUcnost". Sedaj so vojni dogodki tudi to ubili; srbski so drugi so sedaj brez svojega glasila.
Popovičevo pismo se glasi:
"Sedaj sem v Nišu. Od začetka vojne izhaja tukaj naš list "Radničke ^ovine," ki ga urejam sam. Ko smo izdali nekaj številk po izbruhu vojne, nam je ustavila vlada list. Ko se je pa polegla panika in razburjenost prvih tednov, smo pričeli zopet izdajati list in izhaja sedaj nepretrgoma od*lanskega oktobra.
Le težko si predstavljaš okoliščine, v katerih izhaja list. Ali trije veliki nagibi mi dajejo moč za delo.
Predvsem je naš veliki socialistični ideal, ki zahteva od nas oster in neizprosen boj prpti uni versalnemu barbarstvu kapitalističnega imperializma.
* .
•• .....Drugič je smrt mojega najboljšega prijatelja Tueovica, ki me jc zadela hujše nego smrt mojega ljubljenega brata, ki jc tudi padel na bojišču. Tucovič je bil mož, predstavljajoč največjo koncentracijsko silo v našem gibanju; njegova smrt je najbridkejši udarec za vse naše gibanje. Obenem pa je vedna vzpodbuja k delu in boju. Če se vračam po dnevnem delu v svojo samotno in temno izbo, mi prinaša misel olajšavo, da se mi je morda posrečilo, ustvariti še kaj dobrega na maščevalnem dčlu za smrt mojega velikega in nesrečnega prijatelja.
K temu prihaja še en moment. .Naš«1 delo rodi uspeh. Naš list čitajo v najširših krogih in ima resen vpliv. Sedaj med vojno, ko so vsi naši so drugi na fronti ali v grobu, jc dosegel naš list tako visoko naklado, kakršno je imel le v najboljših časih pred vojno. Še en dokaz: Cenzura je le še zaradi našega lista. Vaš list je edini opo-zicionalni list v Srbiji in generalni štab protestira zaradi njega skoraj vsak dan pri vladi. To jc obenem dokaz, da ne napravljamo tradicioncl-nim nazorom in goljufivim nacionalnim namenom nobenih, absolutno nobenih koncesij.
Glede sedanje vojne smo vsi brez izjeme njeni nasprotniki že od začetka. Na dan mobilizacije $mo sklicali sejo centralnega odbora, ki se je je udeležil tudi naš nepozabni Tucovič. Na tej seji smo izrekli naše temeljno naziranje o tej vojni.
(Tukaj je divjal avstrijski cenzor.)
i
A pri nas je odločevalo dejstvo, da je vojna med Srbijo in Avstro-OgTsko le majhen del, le
predigra k evropski svetovni vojni, ki ni mogla imeti po našem najglobokejšein prepričanju drugačnega značaja nego imperialistične, kapitalistične vojne. Zaradi tega smo smatrali za največjo dolžnost, kot del velike socialistične delavske in-tcruacionale, da nastopimo z vso odločnostjo proti vojni. Nist#o hoteli spraviti s svojim stališčem v internacionalo nesoglasja — oh, in naš sklep je prinesel proti naši vol ji. nesoglasje, kajti glasovale so skoraj vse druge socialistične stranke za vojno.
To je bil za nas silen udarec, največji v našem življenju. Ali prav nič ni omajal našega stališča in tudi ne našega najglobokejšega prepričanja. da smo <b'lali kakor socialisti. Pozneje so nastopili dogodki, ki so nas podkrepili v .pašem nazi ran ju o vojni in čez nekaj mesecev smo izvedeli v naše največje veselje, da j«' del najboljših socialistov enakega naziranja. , Žal, da smo imeli le preveč prav. Ta vojna jc uničila Srbijo. Ne, ni dovolj rečeno, da je naša dežela decimirana: Polovica, boljša polovica našega prebivalstva je uničena. Poleg izgub )ia bojišču smo imeli še velike izgube vsled legarja in drugih epidemij .. . Kar je imela Srbija dobrega in dragocenega, tega ni več. Velika Srbija bo brez Srbov — ta stavek je postal pri nas popularen. Ljudstvo je trudno. In hrepenenje po miru je splošno. Ko je govoril Lapecvič pred tremi meseci v skupščini za mir in balkansko federacijo. tedaj so molčali vsi in nihče ni oporekal njegovemu ostremu govoru. Lah&o trdim, da ni iv.icklv» ob priliki l«~uaša-stranka .svojega naj.^ glohokcjšega prepričanja in iskrene želje široke trpeče ljudske mase, temveč tudi skrita čuvstva vladajočih meščanskih krogov, ki so silno razočarani v svoji šovinistični politiki.
Vse sile v naši deželi, ki niso bile zrele le za vojno, temveč tudi za revolucijo, so sedaj uničene, in zdi se mi, da so ravno izgube naše stranke največje. Po tej vojni bo imela naša stranka lyezdvomno velik«? mase za seboj. A mož nc bo imela: Onih trdnih, v socialističnem djthu vzgojenih sodrngov, ki so se borili s toliko ljubeznijo, vdanostjo in s tolikim uspehom za našo stvar — teh ni več. Vsi, s Jueovičeirt na čelu, počivajo v grobu i vi molče. Mi pa. kar nas je se živih, mi bomo nadaljevali njihov boj, čeprav z neozdravljivimi ranami v srcu.
Z bratskimi pozdravi Tvoj Dušan Popovič.
TELEGRAMI
Berlin.—Rumunska vlada je ugodila nemški zahtevi, da naj razoroži ruske bojne ladje, ki so v rumunskih vodah.
Rim.—Rumunska vlada je odklonila nemško zahtevo, da naj razoroži ruske bojne ladje, ki so v rumunskih vodah.
Dragi Čitatelj, ali veš zdaj, kaj je res in -kaj nit —
Policija in kapitalisti.
Chicaški mestni svet je sklenil,
da sc odpokličejo policisti, ki so bili določeni, da "varujejo" krojaške kapitaliste in njih imetje, prvič zato, ker sploh ni nobenega rizloga, da bi se dajalo ravno njim nekakšno posebno varstvo, drugič na tudi zato, ker nočejo nič slišati o kakšni poravuavi, pa so zaradi tega sami krivi, da je štrajk. Korooracijski odvetnik Richard S. Folsonr jc pa našel v sklepu mestnega sveta tehnično napako in je izjavil, da je neveljaven.
/upanu Thompsonu jc bilo to o-čividno zelo všeč. Najbolj se je pa morala veseliti tiste "tehnične napake" chicaška policija, kajti ta koj, ko je njen podnačelnik Schuettlcr izvedel o Folsoruovi izjavi. jc ukazal, da sc je "policijsko varstvo" za okraj štrujka podvojilo. Schuettlcrju se torej zdi, da mora res bolj služiti kapitalistom kakor mestnemu svetu.
Sicer je pa alderman Buck dejal, da bo dotični predlog na prihodnji seji ponovljen brez "teh nične napake," in tedaj ne bo ime-la policija nobenega izgovora več.
Zopet ao delavke gorele.
V Williamsburg, N. Y., je nastal v soboto v šestnadstropni tovarni za slaščice ogenj in nekoliko deklet in žena je prišlo ob življenju. Ob 3. popoldne jc cenila policija število žrtev na deset.
Požari, pri katerih padajo človeške žrtve, se zadnji čas tako množe, da bi moralo biti to ven-dar že svarilo. Ali se jih mora kar nekoliko sto zadušiti v ognju in dimu, da se ukrene kaj resnega za večjo varnost v takih poslopjih?
|SSS!
II ■
jorja c
—---lup une
Jp» t "H"!""" i: in Fin i
Kašelj in hripa^ost
s:
□i I
is □ □
OD
ua
PO
■■
□ I
pridat* z mrzlim vremanom, ter jih js teiko odpr « Njihovo zdrm-v^eiye zahteva hitra pomoti in rabo kakega zaJ . < jvega zdravila.
SEVERAS
_ Balsam for Lungs S
(Severov Balzam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kalija, hripavoeti, vnetja sapnika in oslovskega kailja ie pieteklih pet in trideset let. Je zelo fzborni teiilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo vsim — mladim in starim, otrokom in odraslim. Cer/ 2b in 60 centov.
"Imel sem hudi kalelj." pil««. Prunk Vachn, U 1 ik Hiver. Minn , "ter Miru kupil steklenico huveruvutfu lia nuna ta Plju£a Itt pralno nem ki* ponibil ocio »Uklenku», K W.JU I) popnlnoirta iscinil. Jas Mai ti3 let »Ur ter au *dr»ve«e pufuUn."	,
Kupi to
SEVEROVE PRIPRAVKE
od vatofa lekarnarja.
Za v m t ta nadomestitve. Ako ru ie karuar ne more snlollti, narodu Jih od uas.
ZAPEKA,
medla glavobol, o-. niotir*«. Jeuue uri-toibe. slaUnica in šoltntuu m- vdajo sdrivtjeujii, ako m ruhàjo kakor na veduuo V navodilu
SEVERAS
Liver Pills
(Severov* Jetrne Krugijioe). Ona Sbc.
F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
POTRUDITE SE!
Božič se bliža in čim preje se spomnite svojih v domovini in jim pošljete nekaj denarja, tem gotovejši ste lahko, da si bodo kaj bojšega preskrbeli za praznike,
Sedan|e cene so:
Pred vojno jc bilo na Anglc* škenu, Francoskem in Nemškem za 2,788.373 manj moških kakor žensk. Koliko manj jih bo po vojni?
10 Kron .................$ 1.60
20 Kron ................ . 3.1Ö
30 Kron .. ............. 4.70
40 Kron ................. 6.30
50 Kron .................< 7.90
100 Kron ............. $ 16.76
200 Kron .............. 31.60
400 Kron ...........;.. 63 00
500 Kron .............. 78.76
1000 Kron .............. 167.50
Nad tisoč damo še posebne znižane cene!
Prebitek in glavnica $669,672.99 Hranilne uloge $4,687,208.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO. ILLIONOIS
Angleški ministrski predsednik izjavlja, da ne bo Anglija dovolila, da izgubi Srbija svojo sa-mostalnost. Kaj pa je to? Včasi so nam prsvili, da je garantirala ustanovitev velike Jugoslavije...
Zupan Thonipson se jc v nedeljo z avtomobilom odpeljal iz mesta. S svojo odsotnostjo je demonstriral proti demonstraciji ehicaškega prebivalstva.
Ko je izdal svoj glasoviti ukaz o nedeljskem zapiranju salonov, so se hoteli postaviti suhi bratci m so v mestu napravili parado, na katero so pognali otroke vseh nedeljskih šol. S tem so hoteli podati Thompsonoveinu ukazu pravi prohibi-cionistieni pečat in provocirati vse one, ki ne marajo, da bi bil človek pri vsem svojem početju privezan na vrvici, da bi bil vsak njegov kdrak, vsak kozarec in vsak grižljej kontroliran.
Ta provokacija licemerstva je največ storila, da je svobodomiselno prebivalstvo Chicaga z nasprotno demonstracijo pokazalo svoje mišljenje in izrazilo svoj protest proti "modrim" zakolom in proti samovolji posameznika. V nedeljo so združena društva priredila parado, ki sc jc razvila v velikansko demonstracijo za mestno samoupravo in /a osebno svobodo; splošno se priznava, da ni bilo v tem mestu še nikdar takega sprevoda, kakršen je bil nedeljski.
Kdor bi hotel iz lokahiih listov izvedeti, kako velika je bila demonstracija, ne bi prišel do cilja. Vsak navaja drugačno število demonstrantov ; Herald jih je naštel 41,38«, Examiner <>9,480; Tribuna je vmes s 44,115. Na te številke je prijateljstvo do Thompsona bolj vplivalo kakor seštevalni stroji, ki so jih reporterji* rabili. Če hc vpoiteva, da je trajal sprevod tri ure in da so manifestanti korakali po 15 v vrsti, se pride do zaključka, da se je Kxaminerjeva številka Sc najbolj približala resnici; Tiajmanj 70 do 75 \isoe ljudi je moralo korakati v sprevodu. A če se prišteje jo nešteti avtomobili, ki so se v nepregledni vrsti udeležili demonstracije, no bo nič pretiranega, če se ceni skupno število manifestantov na stotisoč.
SE NAGLE SODBE MANJKA
Vse ulice, po katerih jc šla parada, so bile polne ljudstva kakor panji čebel, in število gledalcev cenijo od 800,000 do miljona. Po simpa-tičnem vedenju teh množic sc z vso gotovostjo lahko pravi, da je bila tudi vsaj ogromna večina te mase na strani demonstrantov.
Naša stvar ni, da bi ogisavali to parado, ki je napravila v vsakem oziru jako lep vtisk, zlasti ker jc bil dan nenavadno lep, topel, in je ves čas sobice sijalo. Impozantna udeležba ima pa pomen, katerega ne bo mogel Thompson z vsemi prohibicionisti znižati. Da je ehieaško ljudstvo v svoji ogromni večini proti prohibiciji, sc jc s to manifestacijo nedvomno pokazalo. (Obenem pa mora obsežnost demonstracije utišati tudi vse one, ki so se ji hoteli posmehovati in jo oblatiti. Nihče nc more reči, da jc bila to parada pijancev, kajti bilo bi vemdar prenesramno obrekovanje, če bi kdo trdil, da je Chicago tako zapito mesto. Na tisoče in tisoče jih je bilo med demonstranti, ki se za svojo osebo sploh ne brigajo, čc so v nedeljo saloni odprti ali zaprti. Na tisoče jih je bilo, če ne popolnih abstinentov, pa pravih, prostovoljnih tempe renčnikov.
Demonstracija sama aeveda še ni akcija. Ako so manifestanti resno mislili, morajo biti pripravljeni tudi na boj za mestno avtonomijo, pa tudi na boj s gospodom Thompsonom, ki ima v sebi prav caristične želje in željiec. "Jaz sem ukazal; kaj pravi ljudstvo, me nič nc briga" — to pomeni njegova nedeljska abstincnca od parade. Kadar ga pričakujejo zatelebani pristaši na kolodvoru po povratku * zabavnega izleta kakor monarha, kadili* ga sJavc' kakor božanstvenika, takrat se Thompson meni za mnenje "ljudstva."
Big Bill je pravzaprav zelo majhen. In boj proti njegovemu absolutizmu nc more biti težak, če jc le dovolj volje in nekoliko poguma.
.Svetost skebanja je povzročila zopet vojno stanje v Ameriki, in sicer v \Vilkosbarre, Pa. Tam so uslužbenci cestne železnice v stavki. Kakor navadno se jim jc "predobro godilo;" zato so šli štrajkat. Kajti to že vemo, da stavkajo delavci vedno le iz objesti. Toliko časa nam to kapitalisti že trobijo, da hi morali vedeti, pa če bi imeli železne butice.
Samo zato, ker ne razumejo delavci svojih lastnih interesov in nc pomislijo, da jih bo zadela božja kazen,-čc se upirajo svojim gospodarjem, je VVilkesbarre Rai!way Co. nabrala kup stav-kokazov in jih pripeljala v mesto. S popolnoma blagimi nameni seveda. Sam zlodej bi vedel, odkod so naenkrat dobili puške in revolverje.
Ali dobili so jih. In ko so bili skriti za svojim zabarikadiranim plotom, se jc moralo orož jc samo sprožiti. Kajti skebi niso nikdar za to najeti, da hi streljali na stavkarje in še nikdar ni bilo med njimi pretepačev.
Puške so se sprožile, bogvedi kako, in tri osebe so bile ranjene. Torej je bil v mestu krvav nered, in stavkarji so ga zakrivili.
... Skebi so streljali in prijatelji stavkarjev
so bili ranjeni. Kako so torej stavkarji zakrivili tiered?
Mi ne vemo. Toda policija pravi tako, in kdo bi mogel dvomiti, da jc tako, kakor pravi policija? Tudi mayor Košek prnvi tako, in mayor mora pač imeti prav. Obljubil je, da napravi mir "za vsako ecno," to se pravi za to ceno, da bodo štrajkarji vgnani v kozji rog. Tudi je obljubil, da bo v enem dnevu tako organiziral policijo, da bo lahko kontrolirala položaj.
V naši glavi ni vso tako kakor v županovi, zato je naše mnenje, da prihaja gospod mayor s svojo policijsko organizacijo nekoliko pozno. Če bi bila policija v VVilkesbarre na svojem mestu, ne bi bila mogla skebska tolpa dobiti orožja, pa ne bi bilo streljanja in ranjenih in nereda. In v mestu nc bi bilo treba razglašati obsednega stanja, in po ulicah nc bi bilo treba patrulj peš in na konjih, in razganjati nc bi bilo treba ljudi, čc jih jc lc pet skupaj. Ali župan bi bil moral vedeti, da je glavar mesta, ne pa zaščitnik Železniške kompanije. In spomniti bi se moral, da ni njegova naloga pomagati družbi do zmage, temveč da je nepristranost njegova prva dolžnost.
Župani kapitalističnih strank imajo pa dni tračne ideje.
ADVKRTI8BMBKT
SLOV. DELAVSKA
UIUMvUmm dn« 14. »v*usU
PODPORNA mu
InkorpuriraM IS	1«*
v drtevt tak
O
Sedež: Conemaugh, Pa.
OLAVNI UBADNIKI:
Predsednik: FRANK PAVLOVČlC, 48 Maiu 8t., Conemaugh, Pa. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, H. F. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 46 Maiu St., Conemaugh, Pa. Pomožni tajuik: IVAN PROSTOR, bo« 120, Ezport, Pa. Blagajnik: JOHIP ŽELK, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: JOSIP MARINČI0, 5805 8t. Clair Ave., Cleveland,
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDBICH, 46 Main St., Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
V1LJKM HITTER, 1. nadzornik, 46 Main St., Conemaugh, Pa. PRAN TOMAŽ1Č, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleaton, 8ta., bo* 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib 8t., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa
POROTNIKI:
IVAN OORŠEK, 1. porotnik, Bo* *95, Radie/, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ALOJZIJ KARLINGKR, 3. porotnik, Girard, Kaunas, R. F. D. 4, Bo* 86
VRHOVNI ZDRAVNIK: # F. J. KERN, M. D., 6202 8t. Clair Av«., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR: OLAVNI URAD v htfi it. 46 Main St., Conemaugh, Pa. ŠPKNDAL IVAN, Ouaemaugh, Pa., Bo* 781. OAČN1K IVAN, 425 Coleman Ave., Johnatown, Pa. GABKENAJA JAKOB, Box 422, Conemaugh, Pa. BO VC FRANK, R. F. D. 5, Box ill, Johnstown, Pa. 8UHODOU41K IVAN, Box 273, 8outh Fork, Pa. ZOLKR ALOJZU, Box 514, Conemaugh, Pa.
Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st Ht., Chicago, 111.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljuduo proieni, pošiljati vse dopise in denar naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se poiilja glasom pravil, edino potom 1'oAtnih, Ezpreanih, ali Bančnih denarnih aakazuio, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, da opaaijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v pri bodnje popravi.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. D. P. Z.
Poročilo o novopristopivših članih. K društvu 4 'Boritelj'' štv. 1: Zgonc Marija, cert. štv. 4032, otr. odd.; Zgonc Ivau Stanislav, cert. itv. 4033, otr. odd.; K lani ar Jurij, eert. itv. 4957, 1 odd.; Krvvs Ivan, cert. itv. 4058, 1 odd.; Jnrika Anton, cert. itv. 4990, 1 odd.; Šinkovec Julija, cert. itv. 5018, 1 odd.; Šinkovec Ana, cert. itv. 5019, 1 odd.; Galič Štefan, cert. itv. 5199,
1 odd.; Potokar Ivan, cert. itv. 5237, otr. odd.; Potokar Ana M., cert. itv.
5238,	otr. odd.; Vindii Franc, cert. itv!
5239,	otr. odd.; Vindii Olga, cert. štv.
5240,	otr. odd.; Valteft Dragan H., cert. itv. 5241, 1 odd.
. K društvu "Pomočnik", itv. 2: Mejak Karol, cert. itv. 328, 1 odd. 1 raz.; Jager Ivan, cert. itv. 4024, 1 odd.; Ko-čevar Frančiika, cert. itv. 5030, 3 odd.; Poiun Josip, cert. itv. 5040, otr. odd.; Mejak Marija, cert. itv. 5130, otr. odd.; Mejak Frančiika, cert. itv. 5252, otr. odd.	•
K društvu *'Zaveznik'itv. 3: Ču kajne Josip, cert. itv. 4931, 1 odd.; Novoael Franc, cert. itv. 49*6, 1 odd.; Horvat Anton, cert. itv. 4987, 1 odd.; Ludban Dragotin, cert. štv. 4988, 1 odd.; Margič Štefan, cert. itv. 4989, 1 odd.; Rok Mihael, cert. itv. 4990, 1 odd.; Šuštarlič Frančiika, cert. itv. 4991, otr. odd.; Ludban Martin, cert. itv. 5038, 1 odd.; Chop Franc, cert itv. 5057, 4 odd.; Ošaben Karol, cert itv. 5177, otr. odd.; Ošaben Frančiika, eert. itv. 5178, otr. odd.; Mrvčič Dragotin, eert. itv. 5183, 1 odd.
K društvu "Zavedni Blovettec", štv. 4: Plahuta Frana, ccrt. itv. ©26, 1 odd.: IlerSlč Frane, cert. itv. 4l??7. 1 odd.; Kniljan Zofija, eert. itv. 4t*. edd.; 7n^nr Ivan, eert. itv. 5653,i otr. odd.; Švele Josip, «ert. itv. 5171 otr. odd.; ftvelc Frane, eert. itv. 5172, otr. odd.; Švelc Ivan, cert. štv. 5173, otr. odd.
K društvu "Avstrija", itv. 5: Zak sek Justina, cert. 4891, otr. odd.; Šta lar Alojzij, cert. itv. 4924, 1 odd.; U-roeevich Filip, cert. itv. 4984, 1 odd.; Koroiec Franc, cert. itv. 5016, otr. odd; Resnik Anton, cert. itv. 5037, 1 odd.; Zupančič Jakob, cert. itv. 5169, otr. odd.	,
K druitvu "Jedinost", itv, 7: Re gina Franc, cert. itv. 2509, 1 odd.; Je-nič I .o u is, cert. itv. 4806, 1 odd.; Jur-iič Mihael, cert. itv. 5206, 1 odd.; Re gina Martin, cert. itv. 5256, otr. odd.; Vozel Jakob, cert. itv. 5257, otr. odd.; Vozel Franc, cert. itv. 5258, otr. odd.; Vozel Ivan, cert. itv. 5259, otr. odd.; Vozel Marija, cert. itv. 5260, otr. odd.
K društvu "Planinski raj" itv. 8: Tomšič Ivan, cert. itv. 5176, 1 odd.
K društvu "Zavedni Štajerec" itv. •: 6niteršič Ana, cert. itv. 4872, otr. odd.; Janice Rok, eert. itv. 4873, 1 odd.; Kos Ana, cert. itv. 4956,3 odd.; Gaves Kašper, cert. štv. 4995, 1 odd.; Batogh Jeronim, cert. itv. 5039,1 odd.; KovaMč Daniel, cert. itv. 5056, I odd.; Soka* Aleka, cert. štv. 51184, 1 odd.; Martinee Franc, eert. itv. 5143, 1 odd; Zlatar Ferdinand, eert. štv. 5179, 1 odd.; Fučkar Ivan, cert. itv. 5180, 1 odd.; Kruiel Frane, cert. itv. 5181, 1 odd.; Oec.y Frane, eert. itv. 5182, 1 odd.; ftoitariČ Karol, eert. itv. 5210, otr. odd.; Simunieh Frane, eert. itv. S224, 1 odd.
K društvu "Jasna Poljana" itv. 10:
llon Josip, eert. itv. 5131, 1 odd.; Go dne Andrej, eert. štv. 514*, 1 odd.; K le mončič Joaip, cert. itv. 5226, 1 odd.; j Matko Franc, cert. štv. 5229 1 odd.; Vratarič Franc, cert. itv. 5230, 1 odd K društvu "Zarja svobode", itv. 11: Dole* Josip, cert. itv. 2583, 1 odd. 1 raz.; Mlinar Frane, cert. itv. 3095 1 odd.; 1 raz.; Jamnik Mihael, eert itv. 44*0, 1 odd., 3 raz.; Naglič Marija, cort. štv. 4881, otr. odd.; Troha Marija, eert. itv. 5005, otr. odd.; Dole* Fran Čiskn, cert. štv. 5006, otr. odd.; Oce |>ek Marija, cert. itv. 5022, otr. odd.; Dole* Ivan, cert. štv. 5068, otr. odd.; Usnik Rizina, cert. itv. 5069, otr. odd.; Horvat Nikolaj, cert. itv. 5124, 1 odd.; Itokale V in cene, cert. itv. 5145, 1 odd.; 1'apeš Marija, cert'. stv. 5146, 1 odd.
K društvu "Danica" štv. 12: Zgonc Josip, eert. štv. 4*s7, 1 odd.; Merkun Anton, cert. štv. 1961, 1 odd.; Zdek Franc, eert. štv. 5007, 1 odd.; Ilribšek Martol, cert. itv. 5045, 1 odd.; BlaSko vič Mihael, cert. itv. 5046, 1 od«V
K društvu "Večernica" itv. 13: Lu Vina Alojzij, cert. itv. 4875, 1 odd.; Tratar Frane, cert. itv. 4*90, 2 odd.; Majcen Franc, cert. itv. 4901, 1 odd.; Mikec Anton, ccrt. itv. <914, 1 odd.; Welaj Anton, cert. itv. 4915, 1 odd.; Mikec Ivan, cert. itv. 4916, 1 odd.; Kvftček Anton, cert. Stv. 4917, 1 odd.; bovie Anton, eert. Stv. 4918, 1 odd.; Iraenr Anton, cert. itv. 4947, 1 odd.; 'Jorup Ivan, cert. Stv. 5012, 1 odd.; Huniil Ivan, cert. štv. 5154, 1 odd.; ¿'laninšek Alojzij, cert. itv. 5207, otr. »dd.
K druitvu "MoJ dom" štv. 14:
firzinčlč Anton, cert. itv. 4949, 1 odd.; Muiar Katarina, cert. itv. 5035, otr. odd.; Zoretič Jurij, cert. itv. 5036, 1 odd.; Grame. Franc, cert. itv. 5052, otr.
IUmli 11 Jviri. mri. stv. 5162. 1 odd.; Buhiniček Ana, cert. itv. 5163. otr. odd.; 8ajko Ivan, cert. štv. 516*. otr. odd.
K druitvu "Slovan" itv. 15: Rutar
Jakob, cert. itv. 5072, 1 odd. K druitvu "Bratstvo" itv. 16: Za
jec Franc, cert. itv. 5250, 1 odd.; Lo-viček Klemen, cert. itv. 5249, 1 odd.; Kobiliek Jakob, cert. itv. 4945, 1 odd.; Šimenc Ivan, cert. itv. 4946, 1 odd.
K druitvu "Zvon" itv. 18: Uriič Jernej, cert. itv. 5026. 1 odd.; Rome Alojzij, eert. itv. 50*0, 1 odd.
K društvu "Od boja do zmage" štv. 22: Otoropee Josip, cort. štv. 4894, 1 odd.; Jeričkovič Mile, cert. štv. 4*95, 1 odd.; Remenik Anton, cert. itv. 4906, 1 odd.; Genede Marija, «-ert. štv. 4996. 1 odd.; Ilupnik Marija, <-ert. štv. 4997, l odd.; Fabijančič Frane, eert. itv. '»002, 1 odd.; Zokal Mihael, cert. itv. ",003, 1 odd.; Brezovar Ivan, cert. štv. »147, 4 odd.
K društvu "Blovenaki bratje" itv. *3: Htrel Jakob, cert. Stv. 4*7«, 1 odd.; '.gonc Anton, cert. itv. 4*79, 1 odd.; Fakin Oibolj, «ert. itv. 4902. 1 odd.; ViMč Josip, cert. itv. 4903, 1 odd.; Hri Sar Matija, cert. itv. 4910, otr. odd.: strel Frane, cert. Itv. 4911, 1 odd.-Tratar Franc, eert. itv. 4925, l odd,; Kocjan Frane, cert. itv. 4942, 1 odd.: Kocjani Franc, eert. štv. 4943, 1 odd Hribar Rozi, cert. itv. 5020, otr. odd.; Dametich Peter, eert. itv. 5021, 1 odd.-.lankel Josip, cert. itv. 5058, - odd.-Flis Frank, cert. itv. 5061, 1 odd., ? raz.; I/Og«r Josip, cert. itv. 5062, 1 odd. 2 raz.; Len^ek Anton, eert. itv.
>064, 1 odd.; Kovačič Ivan, cert. itv. ¿115, 1 odd.; Kovač Andrej, cert. itv. >116, 1 odd.; Zadel Frane, cert. itv. 120, otr. odd.; Zadel Marija, eert. itv. <121, otr. odd.; Zadel Alojzij, cert. itv. *122, otr. odd.; Rugel Josip, eert. itv. >152, otr. odd.; 8kubie Anton, cert. tv. 5174, 1 odd. 3 raz.; Debelak Ma ija, cert. Itv. 5175, otr. odd.; Zadel itefanija, eert, Itv. 5184, otr. odd.; )ebelak Ivan, cert. itv. 5185, otr. odd.; jipoviek Iguac, oert. itv. 5186, 1 odd.; loritnik Josip, cert. itv. 5187, 1 odd.
K druitvu "Delavec" Itv. 25: Mi an M. Hafner, cert. itv. 5086, otr. •dd.; Dolinar Franc, etr. itv. 5087, otr. »dd.; Lufan Amalija, cert. itv. 5088, »tr. odd.; Hafner Franc, cert. Itv. 5089, •tr. odd.; Lužaa Alojzija, cert. itv. »090, otr. odd.; Jugovieh Frančiika, ;ert. Itv. 5091, otr. odd.; Jugovich Va entina, oert. Itv. 5092, otr. odd.; Jak-tetič Josip, cert. itv. 5071, 1 odd.; Fa >ec Ivau, cert. itv. 5114, 1 odd.
K druitvu "Šmarnlca" Itv. 26: flmnovec Franc, cert. itv. 4885, 1 odd.; Milil Alojsij, cert. itv. 5123, 4 odd.
K druitvu "Mlroljub" itv. 27: Ho nan Ivan, cert. Itv. 5047, 1 odd.; Be-tigar Josip, cert. itv. 5048, 1 odd.; iiangus Ignac, eert. itv. 5243, 1 odd.
K dr;štvu "Habsburski sinovi" itv. 28: Kajfei Andrej, cert. itv. 4948, 1 »dd.; Erjavec Ana, cert. itv. 4981, otr. >dd.; Drguljan Marija, cert. itv. 5010, l odd.; Gerbec Ivan, cert. itv. 5220, 2 »dd.
K druitvu "Jutranja zarja" itv. 29: Ha bil Margareta, cert. itv. 5041, otr. >dd.; Babil Mihael, cert. itv. 5042 otr. »dd.; Premrov Simon, cert. itv. 5070, 1 odd.; Šolar Joaip, cert. itv. 5205, 1 »dd.; Himon Andrej, eert. itv,*5209, 1 »dd.; Boitjančič Alojzija, cert. itv. >227, otr. odd.; Bizjak Franc, cert. itv. »228, otr. odd.
K druitvu "Slovenska tasta va" itv. 13: Trinko Libor, cert. itv* 4892, 1 odd; 'irar Frančiika, ccrt. itv. 4907, 1 odd.; Križar Kristina, cert. itv. 5004, 1 odd K druitvu "Edinost" itv. 34: Ka ferle Anton, cert. itv. 4897, 1 odd.; To nažin Martin, cert. itv. 5150, otr. odd K druitvu 4'Planinski raj" itv. 35: !<us Regina, cert. itv. 3108, 1 odd nr..; Kos Alojzij, cert. itv. 5008, 1 »dd.; Kocjan Ivan, cert. itv. 5050, 1 >dd.| Hožano Franc, cert. itv. 5074, »tr. odd.; Kožanc Auton, cert. štv. 5075, >tr. odd.; Virant Ana, cert. itv. 5151, 1 odd.
K druitvu "ZdružitelJ" itv. 36
RežiČ Martin, cert. itv. 4344, 1 odd.; Vidrih Ivan, cert. Itv. 4893, 1 odd.; Perenčevič Ana, cert. štv. 4905, 1 odd.; Korčel Ivan, cert. Itv. 4909, 1 odd.; Derenčin Loopoldina, cert. štv. 4954. >tr. odd.; Šavor Josip, cert. štv. 4992, »tr. odd.; Bežan Hlavo, cert. štv. 4993, »tr. odd.; Režeg Jurij, cert. itv. 4998, »tr. odd.; Šiljevinac Katarina, cert. itv. 5013, otr. odd.; Jančarič Ivan, cert. ♦tv. 5034, otr. odd.; Mrsnik Franc, cert. «tv. 5055, otr. odd.; Rezeg Anton, cert. štv. 50*3, otr. odd.; Perenčevič Evict, cert. itv. 5142, otr. odd.; Režeg Ivan, ert. itv. 5164, otr. odd.
K druitvu "Ljubljana" itv. 37: Fink Jakob, cert. itv. 4944, 1 odd.; ^nidariič Marija, itv. 5085, 1. odd.; Korenč Anton, cert. Stv. 5254, 1 odd.
K društvu "Dobri bratje" itv. 38: 'erko Josip, cort. itv. 4«80, 1 odd.; lerčar Leopold, cert. itv. 5132, otr. »dd.; Ocrčar Ana, Cert. itv. 5133, otr. bdd.
K društvu "Orel" itv. 40: Brinovc Franc, eert. itv. 5225, 1 odd.; Kovič Albin, cert. itv. 5234, 1 odd.
K društvu "Jutranja zvezda" štv. 41: Petelin Rozi, cert. štv. 5027, otr. odd.; Petelin Marija, cert. itv. 5028, otr. odd.; Petelin Albin, cert. itv. 5029, otr. odd.; Šubič Josipina, cert. štv. »049, otr. odd.; Firem Martin, cert. Ht. 5134, 1 odd.; Verček Josipina, cert štv. 5159, otr. odd.; Verček Mihael, cert. itv. 5160, otr. odd.; Verček Josip, rett. itv. 51CI, otr. odd^ Liadič Jvan ka, cert. itv. 5221, otr. odd.; Pervanja Stanislav, cert. Itv. 5222, otr. odd.
K druitvu "Mladi Slovenec" itv. 42: Trdin Alojzija, cort. štv. 4934, 1 »dd.; Jeroc Franc, cert. itv. 4935, 1 >dd.; Florin Ivan, cert. Stv. 4936, 1 odd.; Kaša Jurij, cert. itv. 4976, 1 odd.; Nadveinik Kristina, cert. štv. 5032, 1 odd.; Vober Franc, cert. štv. '5043, 1 odd.; Meglich Ana. cert Stv. 5231, 1 >dd.; Meglich Josip Viljem, cert. štv. ."»232, otr. odd.
K druitvu "Sava" itv. 43: Rakošek Ignac, cort. itv. 4767, 2 odd.; Dorseh Adam, cert. itv. 4953, 1 odd.; Miku! Franc, eert. Itv. 5170, 1 odd.
K druitvu "Mirni dom" itv. 45: Miku! Franc, cert. itv. 4985, I Odd.
K drnitvu "Slovenski bratje" itv. 47: Peldon Htella, cert. itv. 4923, otr odd.; Duhnovsky Josip, cert. štv. 49*2 odd.; Itibarič Stanislav Jakob, cert Uv. 5009, otr. odd.; Dolinar Alojzij, •ert. itv. 5136, otr. odd.; Kanziu* Neža, «ert. itv. 5137, otr. odd.; Dolinar Ma ija, cert. itv. 5138, otr. odd.; Obed Mbin, eert. Itv. 5140, otr. odd.
K druitvu "Clevelandske 81ovenke" itv. 49: Gobane Rozi, eert. itv. 4919 odd.; Kastelic Ana, cert. itv. 4920 odd.; Porko Marija, cert. itv. 497? odd.; Mauer Apoloni ja, cert. itv. '»031, I odd.; Mauer Marija, cert. itv.
157,	1 odd.; Barle Frančiška, eert. itv.
158,	1 odd.; Kenig Marija, eert. itv. 200, 1 odd.
K druitvu "Proletarec" Ht. 50: Bogataj Blaft, cert. itv. 4994, 1 odd.
k druitvu "Delavec" Itv. 51: Uasai
Ivan, eert. itv. 4983, 2 odd.; Frigelj Mihael, eert. itv. 508», 1 odd.; Bolk Ivan, eert. itv. 5167, 1 odd. k druitvu "VmmUč" itv. 51: Vcse
lil Ivan, cert. itv. 4884, 1 odd.; Joželj Jakob, cert. itv. 4912, 2 odd.; Urblč Joaip, cert. itv. 4913, 1 odd.; Debevc Jakob, cert. itv. 5065, 1 odd.
K druitvu "Vrh planin" itv. 56 Novak Blaž, eert. itv. 5244, 4 odd.
K druitvu "Skala" itv. 56: Jalovec Andrej, cert. itv. 4959, 1 odd.; Muc Anton, cert. itv. 5025, 1 odd.; Vavpotič Frank, cert. itv. 5149, 1 odd.; Htraiiiar Urban, cert. itv. 5197, 1 odd.; Munič Ivan, cert. itv. 5233, 1 odd.
K druitvu "Caven" Itv. 57: Zlosel Joaip, cert. itv. 4937, 1 odd.; Pue Ru dolf, cert. itv. 4938, 1 odd.; Lovgan Joaip, cert. itv. 4939, 1 odd.; Mavko Valentin, cert. itv. 4977, 1 odd.; Blaiko Vinceuc, cert. itv. 5033, 1 odd.; Lavren čič Ivan, cert. itv. 5129, 1 odd.
K druitvu "Rudar" itv. 58: Bleakan Marija, cert. itv. 5014, 1 odd.; lira paka Jurij, cert. itv. 5015, 1 odd.
K druitvu "Slovenski fantje" Itv 59: Lekšan Andrej, cert. Itv. 5202, 4 odd.; Baje Štefan, cert. itv. £2J>3, 4 odd.; ltac h ten Alojzij, cert. itv. 5245 1 odd.
K druitvu "Moonrunskl trpin" itv
60: Pintar Ivan, cert. itv. 4874, otr odd.; Jaklič Ivan, cert. itv. 4876, 2 odd.; Kovačič Blaž, cert. itv. 4877, 1 odd.; Zupane Jakob, cert. itv. 4896, 1 odd.; Pintar Anton, cert. štv. 4921, otr. odd.; Dolinar Joaipina, cert. itv. 4929, 1 odd.; Miklavčič Ignac, cert itv. 4930,
1	odd.; Miklič Franc, cert. Itv, 5117.
2	odd.; Petrovčič Ivana, cert it|v." 5118, 1 odd.; Arhar Joaip Ivan, cert. štv 5188 otr. odd.
K druitvu "Napredni Slovenci" itv. 61: Opačieh Jurij, cert. itv. 5054, 1 odd.; Beluiich Barbara, cert. itv. 5166 1 odd.
|K druitvu "Sokol" Itv. 62: Brada«'
Julija, cert. itv. 4908, 1 odd.; Klaus Ivana, cert. Itv. 4940, 1 odd.; Škinder Antonija, cert. Stv. 4941, 1 odd.; Pir< Katarina, cert. štv. 5023, 1 odd.; I)er Kan« Angola, cert. Stv. 5024, 1 odd. Milavec Alojzija, cert. Stv. 5059, J odd.; M oik ere Marija, cert. itv. 5060. 1 odd.; Žlindra Ana M., cert. štv. 5135 1 odd.; Derganc Ana, cert. itv. 5155, 1 odd.; Osredkar Elizabeta, cert. itv. 5156, 1 odd.; Peran Antonija, cert. itv 5165, 1 odd.; Bole Ana, eert. itv. 5192 1 odd.; Htrauss Frančiška, cert. itv 5193, 1 odd.; Škander Antonija, cert itv. 5194, 1 odd.; Turk Ivana, cert. itv
5195,	1 odd.; Pucel Angela, cert. Stv.
5196,	1 odd.
K društvu "Adamič in Lunder" itv 63: Štavar Anton. ccrt. Itv. 4900, 1 odd.; Kocjančič Frančiška, cert. Stv. 5073, otr. odd.
K društvu "Bratoljub" itv. 64 Skerbii Ivan, cert. štv. 4950, 1 odet; Mohorko Ivan,, cert. itv. 4951, 1 odd.-Gerdenc Josip, cert. Stv. 5011, 1 odd.
K društvu "Bratje trdno stojmo" štv.*65: Outurla Ivan, cert. Stv. 5255 1 odd.
K društvu "Vsi Slovani" itv. 66
Hoznjak Avgust, eert. itv. 4«99, 1 odd K društvu "Narodna sloga" itv. 67: Vraneievič Peter, cert. Stv. 4H69, 1 odd.; Hvrakič Paul, cert. Stv. 4S88, i odd.; Poparič Nikolaj, cert Stv. 48F9 1 odd.; Hren Franc, cert. ttv. 5144, 1 odd.; Mihaljevič Jurij, eert. itv. 5201 1 odd.; Nikičič Josip, eert. itv. 5204 1 odd.; Miljenovič Milič, cert. Stv. 5235 1 odd.; Miljenovič Mile, cert. štv. 5236 1 odd.; Ostoič Aleksander, cert. itv 5246, 1 odd.
K društvu "Združeni Balkan" itv 68: Bregar Franc, cert. itv. 5247, 1 odd.; Noe Martin, cert. Stv. 5248, 1 odd K društvu "Balkan" štv. 69: Ive kovič Joaip, cert. Stv. 4979, 1 odd.
K druitvu "Zvesti bratje" itv. 70-Rtanovič Jurij, eert. Itv. 5066, 1 odd.' Vassia Joaip, eert. Stv. 5067, 1 odd.-Granič IUja, eert. Stv. 5125, 1 odd.: Hijelič Peter, cert. Stv. 5126, 1 odd.-Tambulaš Miluš, eert. itv. 5127, 1 odd K druitvu "Delavec naprej" itv 71: Glaaič Ivan, cert. Stv. 5081, 1 odd K druitvu "Koscsiuszko" itv. 72 lachnicki Ivan, cert. Stv. 4952, 1 odd K društvu "Pod Triglavom" itv 73: Steiger Albert, cert. itv. 5141, 1 odd.
K druitvu "Kranjski prijatelj" itv
74: Fink Alojzij, cert. štv. 4*98, 1 odd.: Steklasa Ivan, cert. itv. 5000, 1-odd.; Stušek Josip, cert. štv. 5001, 1 odd.
K društvu "Naprej do image" Itv 75: Hoc. Frank, cert. štv. 4882, 1 odd.; Boc Ivan, cert. Stv. 4**3, 1 odd.
K druitvu "Slovenska cvetlica" Itv. 76: Šenčur Franc, cert. Stv. 4904, 1 odd K društvu "Slovenija" Itv. 78: Ko vač Frane, cert. itv. 4965, 1 odd.; Oač nik Josip, cert, Stv. 4966, 1 odd.; Kabo I uri j, eert. Stv. 4967, 1 odd.; Devi<" MillČ, cert. Stv. 4968, 1 odd.; Brki.* Ilija, cert. Stv. 4969, 1 odd.; Halamor Andrej, cert, Stv. 4970, 1 odd.j Magdič Marko, cert. itv. 4971, 1 odd.; Ravi* Pavel, cert. Stv. 4972, 1 odd.; Kapel Anton, cert. itv. 4973, 1 odd.; Radma» fakob, cert. štv. 4974, 1 odd.; Devi'' Milič, cert. Stv. 4975, 1 odd.; Kopriva Tvan, cert. Stv. 5079, I odd.; Čič Mar tin, cert. itv. 51P9, 4 odd.; Tomailn Primož, cert. itv. 5190, 1 odd.; Pečar Peter, cert. itv. 5191, 1 odd.
K društvu "Bonairski Slovenci" Str. 79: Jakobe Anton, eert. itv 5093 1 odd. 3 raz.; Jakobe Ivan, cert. itv. 5094, 1 odd.; Jakobe Josipina, eert.
itv. 5095, 1 odd.; Bizjak Ivan, eert. itv. 5096, 1 odd.; Petrovčič Josip, cert. itv. 5097, 4 odd.; Luzar Joaip, cert. itv.
5098,	4 odd.; Dragar Ivan, eert. itv.
5099,	4 odd.; Bukovec Peter, cert. itv.
5100,	1 odd.; Kapler Ivan, cert. itv. 9101, 4 odd.; Martinčič Frane, cert itv.
5102,	4 odd.; Kranje Lovrenc, cert. itv.
5103,	4 odd.; Gorenc Franc, cert. itv.
5104,	4 odd.; iurlič Marija,, eert. itv.
5105,	1 odd.; Turiič Ivan, cert. itv.
5106,	4 odd.; Hervat Joaip, cert. itv.
5107,	1 odd.J Fatič Štefan, cert. itv.
5108,	4 odd.; Piičak Jurij, cert. itv.
5109,	4 odd.; Stipaj Ivan, eert. itv.
5110,	1 odd.; Fatič Mihael, eert itv.
5111,	1 odd.; Turiič Anton, cert. itv.
5112,	1 odd.; Mižovnik Mihael, cert. štv. 5113, 1 odd.; Hcsurka Ivan, eert. itv. 5223, 1 odd.; Gorilek Franc, cert. itv. 5251, 4 odd.
K druitvu "Sloga" itv. 80: Kranje Marija, cert. itv. 5211, 1 odd.j Hleba nja Anton, cert. itv. 5212, 4 odd.; Omerzu Antonija, cert. itv. 5213, 1 odd.; Omerzu Mihael, cert. itv. 5214, 1 odd.; Gracer Alojzija, cert. itv. 5215, 4 odd.; Kozole Joaip, cert. itv. 5216, 4 odd.; Kameniek Jurij, cert. itv. 5218, 4 odd.; Stockich Josip, cert. itv. 5219, 1 odd.
LOUI8 BAVDEK, tajnik 8. D. P. Z.
V jeruzalemskem templu so kupčevali. V krščanskih cerkvoh delajo ravno to.
Duhovi in oficirska prismojeno«!
V rastnihki menaži peftpolka v Jussyju na Kumunskom so se nedavno razgovarjsli o duhovih. Poročnik Vesinac je trdil, da bi vsakega duha, ki bi do$el k njemu j zadavil. Ko je pred nekaj dnevH legel zvečer v posteljo, do&lo je nenadoma k njemu v sobo &est belo odetih prikazni. Poročnik je smatral eelo stvar za ftalo ter je zapretil, da bo streljal, ako se takoj ne odstranijo. Ker se ni no-l*na izmed prikazni ganila, je res ustrelil z revolverjem v bližnjo prikazen, toda brez učinka. Nato je sprožil ¿e ostalih Sest strelov, in kljub temu, da bi moral zadeti, se ni zrušil na tla niti eden strahov. Poročnika je vsled tega v groznem strahu zadela kap ter se je zgrudil mrtev v blazine. Do gnalo se je pozneje, da so bili vsi duhovi ooročnikovi tovariši, ki so podkupili njogovega slugo, da je »z patronov v revolverju odstranil kroglje. Častniki so izgubili vsled svoje neslane šale tovariša in si naprtili na ramena tudi preiskavo vojaškega sodišča.
Ilusko armado proti Bolgarski bo komandiral bolgarski general.
Nov Coriolantis!
^V>XNXVX^wXXXXXXVXNXVNXXV\X>l XXXXXXXXXXXXXXXXXXXS v\\\\\\^
"AMERIŠKI
DRUŽINSKI
KOLEDAR
99
metrlško mero. Nepismenost v Zedinjenih državah. Obrestna tabela. / Slovensko prebivalstvo v Zedinjenih državah. Največje stvari na svetu. Smrtna kazen v Zedinjenih državah. Monroe-doktrina. Ženitveni zakoni ' in razporoka. Kako so pokUcl razdeljeni v Zodinjenih državah. Držav- ^ ljanska pravica. Naturalizacljskl zakon. Koliko je civilnih zveznih valužbencev. Kolonije Zedinjenih držav. Kanada in Mehika. Republike v južni in centralni Ameriki. Vladni sistem v Zedinjenih državah. Proglas neodvisnosti. Ustava Zedinjenih držav. Kako je bUa ustava z dodatki sprejeta.) — Letni pregled. — Ivan Molek: Čemu si rodila sina? (v verzih). — John Reed: Hči revolucije. — Velikani i* davno dobe. — Jože Ambrožič: V krvi. — Ivan Molek: Svoboda (v Etbln Kristan: Jan Hus. — Filip Godina: Kako je v Alaskl Zavertnik: Hlapec? — O duhovih. — Jože Ambrožič: Eden izmed mnogih. — Ivan Molek: Oparnice (v verzih). — Kronani norci. — Ellin-Pelln: Na onem svetu. — Pravljica o Evinem jabolku. — Ivan Molek: Kaj bo po vojni. — Etbin Kristan: Izkušnjava. — M. Arclba.šev: Revolucionar. — Jože Zavertnik: Oko postave. — Socialistično gibanje slovenskih delavcev v Ameriki. — Frank Petrič: Poglavje o organizaciji. — Theodore Cvetkov: Zakaj se boje ljudje teme. — Howard Moore: Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — Šče^etalke. — Oglasi.
8LIKE.
ZA LETO 1916
Je izšel. Koledar je vezan v trdo platnice, šteje 240 strani tn ima sledečo vsebino:
SPISI.
Koledar za leto 1916> — Stoletna pratlka. — Splošen kalendarij in zbirka raznih podatkov (Naše osolnčje. Zemlja in luna. Stanje planetov 1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Množltvena tabela. Časovna mera. Mere v Zedinjenih državah. Razlika med ameriško in evropsko
verzih). —r- £ ki. — Jože ^
Uvodna sUka v dveh barvah. — Planet 8aturn. — Če bi se sovražnika zmeuUa ... — Stolp biserjev na razstavi v Ban Franclscn. — Pre-kucnjenl parnlk Eastland. — Mladi Bockefeller. — Stari BockefeUer. — y John R. Walsh. — John R. Lawson. — Uamrčenje "nezvestih ~
vojni ujetniki ▼ Nemčiji. — ^ i na Nemškem. — Francosko /A
v V» I
hlkl. — Mrliči na bojnem polju. — Prizor i* francoskega bojliča. — Z Kruppov najnovejll mortar. — Kmet koplje grob padlim vojakom v Ga- £ llciji. — Nemika vojaška kuhinja. — "Civilni bojevniki" v Belgiji ča- ^ kajo na smrt. — Otroci v Nemčiji se rež^ajo ca klanj«. M«btarističnl ^ duh med otroci na Japonskem. — Ruski Inštrukclja žensk za sprevodnlško službo
čete na pohodu. — Roza Luksenburg. — Kari Llebknecht.— Stavkajoči premogarjl na Angleškem. — Čemu si rodUa sina? — Dlnozaur "Corytho saurus". — Lobanja dlnoiaura "Corythosaurusa". — Kristus in Irap-neU. — Jan Hus. — Kajzerjev grad v Prusljl. — Jan Hus na gnnadl.
—	Vožnja s psi v Alaskl. — Prizor is itrajka ▼ Bayonne. — Žrtve pre-kucnjenega parnlka Eastlanda. — Kako so vlekli utopljence is Eastlanda.
—	Dolina bakrenih rudnikov v Blngham Canyonu, Utah. — Brezplačna
Ruska carinja in carjevič, pokazujoča sledove bolezni. — Oharlotta, y blazna "mehlika cesarica". — Babilonska tablica s pravljico o prvem * grehu. — Dva francoska vojaka — in samo dve roki. — Slov. soc. klub v Clevelandu, O. — 81ov. soc. klub v Canonsburgu, Pa. — 81ov. soc. klub v Dtmlo, Pa. — Slov. soc. klub v Syganu, Pa. — Jugoslov. soc. skupina v Huntlngtonu, Ark. — Slov. soc. klub v Franklnu, Kans. — Slov. soc. klub v Clintonu, Ind. — Slov. soc. klub v Dunklrku, Kans. — Slov. soc. klub v Jenny Llndu, Ark. — Slov. soc. klub v Rock Sprlngsu, Wyo. — Slov. soc. klub v Superior, Wyo. — Slov. soc. klnb v Kenoshl, Wis. — y Frančiika Tratnik. — Josip Demač. — Ernest Untermann. — Ralph Korngold. — May Wood Simons. — Chas. Ed. RusseU. — Mm. E. Rodriguez. — John C. Kennedy.

Skupaj 64 SLIK.
ZEMLJE VIDNI OBRAZCI.
Bojni pas v Belgiji in Franciji. — Rusko nemško avstrijski bojni pas. — Avstrijsko italijanski bojni pas.
CENA 40 CENTOV
a poštnino vred ta vse kraje Zedinjenih driav.
Koledar Je letoa pet centov dražji, ZATO PA IMA 48 STRANI VEČ. Noben alovenakl delavec bi ne smel biti brez t« zanimiv« in koristno knjig«. Naročit« ga I« danes. Naročila sprejema
PROLETAREC. 4008 W. 31. ST , CHICAOO, ILL.
Ävxxxxw cvxxxxxxxxxxxxxxxxxx^xxxxxxxxxxxxxxxxxv cvwwv^
IZ NASELBIN. g»
San Francisco, Cai.
Vsak čitatelj, prazno čitajoč
Cipredne liste nekaj let nazaj,
ora priti do zaključka, da so nekateri spremenili svoje lice.
Vzemimo n. pr. enkrat enega. Ko je zagledal beli dan, mu je bila začrtana pot socializma, ali ker je bila menda barva preenolična, mu je bila pridejana še "nepristranska svobodna," v zadnjem času pa je postal najstrože naroden, ter meneč, da se bo prikupil amer. Slovencem je posvetil "bodoči Jugoslaviji" po cele kolone svojega lista. — Bilo je dosti grmenja, in nič dežje. Zato je naravno, da is kot posledica nestal-nosti in nezvestobe napram prvot nemu načelu in principu sedaj o-stala le &e nekaka mešanica, katera se ne more prištevati nikamor.
Daairavno se jim je utopija iz-premenila v prazen nič, je še vedno čitati izpod peresa nekega tu 1 kajšnjega poročevalca eno in isto ugibanje o raznih paradah, ope* vanih z največjim narodnim patriotizmom in oblečenih v "uniformo Slavi je". Taka poročila sprejema svoboden list od dopisnikov, ki so v resnici vse kaj dru-zega kakor pa to, kar namažejo na papir; drugim rojakom očita nemškutaratvo, ali sam, tak navdušen narodnjakar, pa spada k avstrijsko-nemškemu društvu.
Za slov. organizacije, h katerim je omenjeni nekoč spadal, ima vedno dosti neopravičene kritike, od katerih ena je nedavno zagledala beli dan v štev. 13. lista Gl. Sv., z napisom "Slovenske organizacije in njih uradnikom"; članek je vseboval izjavo o nekakem hiranju slov. organizacij in to S. N. P. J. — in S. S. Zveze, ter neredno poslovanje njih uradnikov. V času, ko sem bil jaz član društva Ilirija štev. 38 v Kenosha, Wis., to je bilo leto 1907., je štela S. N. P. Jed no ta čez tisoč članov in danes jih šteje okrou 12 tisoč; ta svota li pomeni hiranje?
In tudi S. S. P. Zveza ni zaostajala z napredovanjem, dasi so nekateri nasprotniki vse moči napeli proti njej, še celo njeno Glasilo, .katero je od organizacije dobro ^plačano.
B Obsojati je glasilo, ker priobču-Rje nerazsodne članke od nečlanov, ■ ter jih celo zagovarja, in postavlja pod članek, kateri je bil pri-^^bčen v štev. 20 Gl. Sv: kot ob-Vamba na napad ozir. nerazsodnost (dotičnega kritičarja), in katerega je spisal tajnik dr. štev. 46 A. Bižich, torej pod članek, kateri brani organizacijo, uredniško opombo, da je bil zagovor brez potrebe.
Da ne bo zopet napačno sojeno, si dovolim vprašati kot član, ako je dovoljeno glasilu imeti odprta predala, da udriha po slov. organizacijah in njih članstvu, in člani, katerim je napredek in procvit pri srcu in dejanju, naj molče?— Tu imamo zopet komad "Svobode"?
Omenjenemu poročevalcu lista 01. Sv. naj služi opomin, kadar je na potu agitacije, naj dela le svojo dolžnost, ne pa da odbija člane tukajšnjega društva ozir. S. S. P.
nesramno izjavo, da noče biti več član slov. organizacij, češ da je pri njih sam "švindH." — Torej splošno članstvo vseh slov. organizacij je lahko zadovoljni, ker se je vendar enkrat našel mož na Paeifieu, in drugi mož urednik lista Gl. Sv. v Chicago, ki sta zmožna videti vse napake v poslovanju uradnikov slov. organizacij skozi premakljive slike, in prvi je še celo najmodernejši detektiv, kateri sc je namenil na potovanje že pred nekaj leti po Združenih i državah. — Zato kličem splošno uradnikom pozor!
A. Serjak.
,	Carona, Kans.
Cenjeno uredništvo I*roletarca!
Tz Carone se malokdaj čita kakšen doniš bodisi v Proletarcn ali v kakšnem drugem listu. Da ne bi zamenjal kdo Carone s kakšno drugo veliko slov. naselbino, sem ' se namenil malo bolj opisati našo kam po Carono. Carona leži na precej prijaznem kraju v sredini med tremi malimi mesteci Columbus. Seammon, W. Mineral^ in je r. njimi v zvezi z električno želez-• nico. Prebivalstvo obstoji po veČini iz Italijanov, Francozov in Belgijcev, vsega skupaj kakih tisoč duš. Slovencev je komaj 12
družin in nekaj samcev. Caroni se je obetala lepa bodočnost; pra vili so, da bo dela za desetletja, da bodo napravili nekako tovarno in več novih premogovnih rovov, tako da so se Slovenci kakor tudi drugi narodi za stalno naseli-li ter si postavljali hiše, kupovali zemljo i. t. d. Ali bili so oz. smo bili varani, kajti starejši rovi so že prenehali z obratovanjem, novih |>a sploh ne začno delati, kljub temu, da imajo Se dovolj premoga za mnogo let tukaj na okrog. Vsled tega pa delavcem ne preostaja nič druzega kot svoje hiše premestiti v druge naselbine, kar se tudi izvršuje z časom, kar pa seveda stane muogo denarja in truda. Posledice tega ao, da gremo na društvenem in političnem polju rakovo pot. Naš klub štev. 82 sicer Še obstaja, ali večinoma iz sodrugov drugih na rodov; komaj da se še uraduje v slovenščini; ne vem, kaj bo, če bodo drugi člani dobili popolno večino nad nami?
I)ne 31. oktobra smo imeli javen ljudski shod, katerega glavni sklicatelj in govornik je bil Geo. D. Brewer. Shod je bil sklican potom letakov, govorniki so govorili v raznih jezikih, angleško, italijansko, slovensko, nemško. Žalostno nad vse pa je, da kljub lepcpiu vremenu ni bila udeležba kakor se je pričakovala; niti ena tretjina organiziranih sodrugov se ni shoda udeležila, kaj še drugi, ki niso v organizaciji 1 Torej lepo znamenje za skupno delova nje ravno kar oživljenega konferenčnega odbora v Cherokee County. Četrto nedeljo, to je 28. novembra popol. ob 3. se bo vrši la prva konferenčna seja, in to v Skidmore, Kans., kakor je bilo sklenjeno na zadnjem zborovanju dne 25. avgusta. V Skidmore, kakor vam je znano, imamo več važnih stvari na dnevnem redu. med temi tudi ustanovitev čitalnice, o kateri se je že razpravljalo na zadnji seji. Torej sodrugi, nikar ne omahujte! Stojte trdno, ker veste, da naš boj je boj pra vice zoper krivico in pravica naposled zmaga vsepovsod, in tudi tukaj ne more biti izjeme. Da se pa to ne da doseči kar na en mah, to ve vsak, kdor le količkaj pozna zgodovino, posebno če se ozremo na razne verske sekte, ki imajo neomejene pravice nemoteno izvrševati svoje ceremonije. Via de jih podpirajo vsepovsod, a vendar se že danes ne morejo kosati s socializmom, dasi se ne obstoja •nobenih sto let, in kljub temu da mu nasprotujejo od kajzerja do zadnjega anarhista, od papeža dol do svobodomisleca, od Roekefel-lerja do zadnjega skeba, vse ne pomaga. Ideja socializma se razširja in razprostira svoje korenine po vsem širokem planetu in nam prinaša vsako leto tisoče ng vih bojevnikov, kar vendar zna či, da je praviea na naši strani Torej sodrugi. nadejam se, da se udeležite v polnem številu seje o menjenega dne. Na svidenje!
Vaš za soc. preobrat
Blaž. Mezori, konf. tajnik.
Calumet, Mich.
Tukajšnje delavske razmere ni so dosti boljše kakor po drugih krajih takozvane svobodne dežele. Dela so precej naporna, ker sedaj delajo delavci po velikanski stavki po 8. ur na dan, producirajo pa bakra dosti več kot prej, ko so delali po 12 ur. Mislim, da se ne bom zmotil, če rečem, da opravlja delavec v bakrenem okrožju najtežja dela. A za njegovo delo je najslabše plačan. In kljub temu govore možje v sveti hiši, da je Bog dal sedaj boljše življenje delavcu; pa tudi vi delavci ne smete pozabiti in morate biti radodarni. Tako postaja narod vedno bolj a sketičen, črnofrakarji se mu pa smejejo, ko jim polni njihove globoke žepe. Kdor je bil v cerkvi sv. Jožefa na Calumet dne 17. oktobra, je lahko videl, kako se je Luka lepo nasmejal, ko je prebral imena 10 mladih zaročencev. Teh 10 parov pomeni njemu v žep $150.00. drugih $150.00 pa cerkvi.
Dopisnik.
Export, Pa.
Cenjeno uredništvo Proletarca!
Odstopite mi malo prostora v našem delavskem listu, četudi nimam kaj poaebnega poročati. Ne morem pa pozabiti, kako se je pi-
salo pred devetimi meseci, ko st» je porodila znana Liga in je bila vedno polovica lista G. N, polna nje. Danes pa pogleda človek v list, pa ne najde več zuaka o njej. Jaz sem le opazoval, ko se je po* mikala iz lista kakor če se udariš na noht. pa ves počrni, potem se pa pega krči, da postane pika, tedaj se še ta tanjša, in nazadnje ni ničesar več. Tisti, ki so pred letom kričali in kričali, so danes tiho kakor muhe v mrazu. Še sc spominjam, koliko grenkih liga-stih besedic sem požrl pred letom, ko sem po državi lowa agitiral za Proletarea. Iznajti le ne morem, kje je bil pogreb; ali so jo pokopali, kjer «e je rodila, v Pueblo, ali so jo v New Yorku pah* iiili v morje, da jo porabi morda John Buli za podmorski čoln. Pri zadnjem zdihljaju je asistiral gospod Sakser, ker gospodu Blatniku ni bilo mogoče tako hitro priti iz Wnshingtona.
Omeniti moram še malo tukajšnje razmere. Kar se tiče dela, sc ni mogoče pohvaliti; zasluži se rávno toliko, da se človek koniaj pošteno preživi. V okolici je, kar mi je znano, ravno tako. Kapitalisti ne privoščijo dei«*cu, da bi shranil kakšen	v žepu;
imeli bi pač premalo za smotke. Komaj da se morejo revčki voziti v avtomobilih. Delavec itak lahko hodi peš, ko ni nikoli truden. Prazen žep, prazen želodec, raztrgana obleka — pa se še dobe taki. ki pravijo: Nisem prole-tarec. Pa bodi kapitalist, če more« biti!
Pozdrav!	J. F. B.
. Thomas, W. Va.
Malo čitam dopisov iz te naše naselbine, zato se oglašam nekoliko jaz. Res je prijazen Thomas, ki leži na prijetnem srrieku in ira krasi samo stoletno štorovje. Mnogo nas je tukaj Slovencev pa tudi Hrvatov, Slovakov, Poljakov i. t. d. Delavske razmere so pa take kakor večinoma povsod ; dela se pač vsak dan, ali zaslužek je majhen.
Tukaj imamo razna podporna društva, in rojakom in rojaki-njam je priporočati, naj pristopajo, da ne bo treba v slučaju bolezni ali nesreče gledati skozi prste, odkod da pride tolažba in pomoč. Resničen je stari pregovor: Kjer ni sloge, tam ni moči.
Le poglejmo svoje hrabre brate v stari domovini, ki «e bore kakor levi in prelivajo svojo kri za dom in pravico. Tako vsaj pravijo tisti, ki so jih poklicali in poslali v boj. In marsikdo med njimi res verjame, da se bori za take lepe r*»či. Pa «e vendar žrtvujejo le za lenuharje, ki so jih izkori ščali pred vojno in se pripravljajo. «la jih bodo zopet izkoriščali po vojni, če jih ostane kaj živih. Proč z zatiralci! Dol s kapitalizmom! Zberimo svoje moči in otresimo jarem, ki nas tlači.
Delavci! Čitajmo delavske liste ;in organizirajmo se, da pridemo na tisto pot, kjer je naša moč!
Pozdrav vsem čitateljem Proletarea.	Naročnik.
Id
tajnovi." Klub dela vse priprave, da so izvrši spominska slovesnost na Čim lepši način in da bo dostojna namena in chicaških Slovencev.
Vse potrebne podrobnosti bodo pravočasno objavljene v "Prolc tarcu. Eventualna pojasnila daje klub drage volje.
Filip Godina, tajnik.
ne more čitati živ krst. Pisan mora biti široko, med vrstami in na strani mora biti dosti prostora za popravke. Pisan naj bo le na eni strani papirja.
LISTNICA UPRAVNISTVA.
Pittsburgh, Pa.
Sodrugi kluba Št. 131 v Pitts burghu, Pa., se tem potom opozarjajo na rednejše udeleževanje mes. sej, katere se vrše vsako 2. | in 4. nedeljo v mesecu v K. S. D. na 57, in Butlcr cesti. Sodrugi, ki so v zadnjem času spremenili stanovanje, naj blagovolijo naznaniti tajniku kluba svoje nove naslove, tako da se omogoči zopet popoln adresar.
iSodrugi, katerim je čas za nabavo državljanskega papirja (druzega) in jim niso podrobnosti znane, naj se tudi obrnejo do sodr. tajnika (oz. kluba) za pojasnila.
Sodrugi, ne zamudite prihodnje seje dne 14. t. m. Važna razprav. 1 jaifja pridejo na dnevni red, kot: Pred, med in po volitvah i. dr.
Sodr. pozdrav!
Bart Fiorentin, organizator.
Vse tiste, ki imajo kaj stika z listom, uljudno prosimo, naj nikar ne delajo bančnih čekov in "Money Orderov" na imena posameznih oseb. Va«' denarne pošiljat ve m naj že bode za list ali pa "Ameriški družinski kole-~dar," naj se naslovi jajo edinole na Proletarec, 40C8 W. 31 8t., Chicago, m.
Stran Ka

TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM
Naš "Družinski Koledar" je izšel. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja in pisarjenja, naj si vsakdo zapomni sledeče:— Koledar stane 40 oentov, za kar ga naročnik dobi poštnine prosto. Kdor jih naroči več kot 10 skupaj, jih dobi od 10 do 25 po 38 centov; od 25 do 60 se dobe po 37 centov; kdor jih pa naroči več kakor 50, jih pa dobi po 35 oentov komad.
Manjša naročila pošljemo po parcelni pošti, večja pa po ex-presu. Tudi letos bomo po expre su tako pošiljali koledarje, kakor smo jih lansko leto, to je, da ne plačamo takoj mi, pač pa tisti, ki jih je naročil. To je zaradi tega, ker ex presna družba mnogo bolje pazi, da se blago ne izgubi. Naročnik naj nam potem naznani, koliko je plačal expresa, nakar mu stroške povrnemo.
Koledarjev se je tiskalo le gotovo število, in kdor ga hoče dobiti, naj ga takoj naroči. Lansko leto bi jih bili lahko najmanje en tisoč več prodali ako bi jih bili imeli.
Tajnikom soc. klubov, društev, zastopnikom in drugim priporočamo, da naj koledarje kolikor mogoče naročujejo skupno. Na ta način so koledarji cenejši za Vtaa, mnogo nepotrebnega dela pa prihranjenega za vse. Klubi, ki so že naročili koledarje, plačali jih bodo pa pozneje, naj pri pošilja nju denarja izrecno povedo, da so koledarje že prejeli, ker drugače bi se znalo pripetiti, da bi jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da se nam denar pošlje po "Money Order".
Upamo, da bo koledar vsakemu všeč. Niti Angleži, ki imajo ogromno literaturo, ne prodajajo novo izišlih knjig za tako nizko ceno.
Üpravniátvo.
Pogreb štrajkarja.
V Chicagu je bil krojaški delavec Samuel Kapper ustreljen. Kapper je bil gluhonem; kljub temu je razumel, da jo njegov prostor v stavki med tovariši, in vestno je opravljal vse dolžnosti, ki so ga zadele v boju. Stal je na straži, in tam ga je ustrelil stavkokaz brez vsakega povoda. Bil je navaden umor. Hudodelec se izgovarja, da ni hotel zapustiti svojega prostora. To tudi tedaj ne bi bil vzrok za streljanje, če ne bi bil Kapper ne gluh ne nem. Ali podle kreature, ki se proda jajo kapitalistom in izdajajo svoje razredne tovariše, se malo brigajo za povod ;njih sovraštvo do poštenih stavkujočih delavcev je tako veliko, du bi jih ubijali kakor zajce, ako jih ne bi ovirala njih lastna strahopetnost.
Pogreb ubitega delaven je bil veličasten. Na tisoče tovarišev se je zbralo, da so ga spremili k zad njemu počitku. Rabin A. R. Gol-densen je v svojem nagrobnem govorni naglasa!, da je bil umorjeni junak, ki je našel svojo sin rt v službi, katero je izpolnjeval v prid svojim sodelavcem, posredno pa v prid človeštvu. Kljub temu, da je bil guhonem, jc stal na strani svojih trpečih bratov in se bojeval za načela, dokler ga ni zadela smrtna krogla.
Policija je prišla v velikem številu na pogreb, da bi "varovala red", pa ni imela nič opravka, kajti «lasi je bil sprevod prava demonstracija, so znali delavci saimi skrbeti za red.
Nota za Anglijo.
Ameriška nota, ki protestira zoper nadlegovanje ameriške pre-komorske trgovine od strani zaveznikov, je bila odposlana ameriškemu poslaniku Page v Londonu. da jo izroči angleški vladi Obenem je bila v NVashingtonn objavljena. Položaj menda ni tako kritičen, da bi se bilo bati vojne z Anglijo.
Chicago, 111.
Vse Člane Jugoslov. soc. kluba štev. 1 uljudno vabim, naj se^za-nesljivo udeleže konference ehi-caških klubov, ki bo v soboto, 13. novembra ob 8. zvečer v prostorih Radničkc Straže, Kacine Av. 1044.
Važno je, da se sodrugi udeleže konference tem bolj, ker so na dnevnem redu nekatere dopolnilne volitve, pri katerih je klub prizadet.	• < Filip Godina, tajnik.
Chicago, I1L
Jugoslovanski soc. klub št. 1 priredi v nedeljo, dne 2H. novembra
spominsko slavnost za petstoletnico kostniske tragedije in mučeniške smrti Jana Husa.
Ker je to edina slovenska prireditev takega pomena, upa klim. da se bodo druge svobodomiselne organizacije v Chicago in okolici ozirale na to in svoje veselice priredile druge dni, da se omogoči tudi od slovenske strani dostojna proslava velike zgodovinske žalo-igre.
Program slavnosti obsega slavnosten govor, primerne deklama-cijc in uprizoritev Cankarjeve znamenite drame "Kralj na Be-
Listnica uredništva.
Vse dopisnike prosimo vnovič, da na čitljivo pišejo. Če žele, da bodo dopiai priobčeni. Ako je pisan dopis a svinčnikom, ki se komaj razlikuje od papirja, ga
Atentat na konzulat
V New Yorku je bila v soboto vržena bomba proti italijanskemu generalnemu konzulatu. Eksplodirala je na trotvarju in ni napravila večje škode. Sicer jc to že tretji letošnji napad z bombo na italijanski generalni konzulat.
Panamska razstava v San Fran ciscu nosi dobiček. Doslej znaša čisti profit 1,410.873 dolarjev. Od otvoritve do 31. oktobra so znašali skupni dohodki 6,018.129 dolarjev, izdatki pa 1,637.256 «lolarjcv. Razume se, da je tudi to prosperi-teta za kapitaliste. Delavstvo ni imelo od tega velikega shovva ne materijalnrga ne kulturnega dobička.
Cankarjev "Kralj na Betajno-vi" sc uprizori prvič v Ameriki dne 28. novembra v Narodni dvorani.
POTREBUJEMO dobrga, pridnega in zanesljivega moža, kateri bi za nas prodajal zemljo v naši novi Slovenski naselbini v Wisconainu. Pravi mol lahko sasluii lep denar 1 Sprejme se vseeno, ako ravno nima do sedaj v tem poslu praktičnih izkušenj. Pišite za pojasnilo v angleškem jeziku aH vprašajte ustmeno pri: Orimmer Land Oo., 1263 Paulina St., cor. Mihvaukee ave., Chicago, m. (6x adv.)
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKA*, Ogden Ave., bHio oestno želeni-ške postaje, Lyons, m Telefonska itev.: 224 m.
Dr. Rlchtert Pain Expel 1er
sa rermatlèns b* ločine, sa holettao otrpnelostl skle-poT ln nt me.
Pravi se dobi 1« « zavitku, kot TM kale ta slika. K« v Minite ga, ako nima na zavitka naie trlne znamke s Sidro.
25 in 50 centov v vseh lekarnah, au pa aaroéite si naravnost od
F. Ad.RichterfcC«.
74-80 Washington Str ©et,
Now York, N. T.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastsps sa vsik stdittik.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 100»
133 W. WASHINGTON STUD
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 398»
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranjo bolščal ln ranocelnlh. i*dravaiààa prsiskava brezplaéne—pis &*ti jo lo zdravila 1924 Bino Island Ave., Chicago. Urodaje od 1 da I p» pol.; od 7 de S sveéer lsven Chts«** ftiveii bolniki naj pileje olovsaako.
J. A. FISCHER
Buffet
Ima na raspolago vsakovrstno piv« vino, «odke, L t. d. Izvrstni pro«tor za okrepéilo. S7SS W. Seth St.,	Chicago, tu
Tel. Lnwadale 17S1
F1IONE, CANAL 8011
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače
Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijako smodke. Potniki dobe tedno prenouite ra nizko ceno.—Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & 0MAHEN
1626 S. Kacine Ave., Chicago, III
J---\
Slov. Soc. Klub štev. 1. J. S. Z.,
Chicago, M., priredi .
v nedeljo, 28. novembra 1915 o 2. popoldne
s prijaznim sodelovanjem dram. diletantov
HUSOVO SLAVNOST
v Narodni dvorani, 18* ul. In Raclne Ave.
Na sporedu
jo slavnosten govor, deklamaeije, gndhn in uprizoritev
CANKAKJFVF l>K A M s KRALJ NA BETAJNOVI
Vstopnina za 1. sedele 35c, za druge 25c.
Kor je to v Ohifagi edina slovrnska slavnost v spomin 500 letnice Husovo muieniike smrti, vabimo vse sodrugo in rojake nn tidelefcbo, .In Ik> slovenska svobodna misol dostojno zastopana
Po slavnosti bo veselica s plesom. Za dobro poetreibo {»oskrbi
ODPOR
Socialistične slike in karti,
"Piramida kapitalizma", ■ slovenskim, hrvatskim in angleikim napisom.
"Drevo vsega hudega" • slovenskim napisom.
"Zadnji strajk" s hrvatski» napisom.
"Piohibition Dope" e anglet kim napisom. Cene slikam so 1 komad 16a; 1 tueat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2el 1 111 ca t 15e, 100 komadov 70a. Polt nino plačamo mi za vse krsja iiveta.
.INTERNATIONAL PUB. OO 1311 K. 6th St.,
Cleveland. Ohto
MODERNA K NI 00 VEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno delo rs privstnike in druStva. Sprejo mamo naročils tndi isven mesta. Imamo moderne stroje. Nizke cene in poitena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1833 Bine Island Ava, (Adver.)	Ohiovp(\ S.
Utrinki.
Krščanske ccrkve imajo ime po Jezusu. Duha in srca nimajo po njem.
•
Klerikalci ao postali po franco akih bolnišnicah tako predrzni, da je morala vlada izdati naredbo soper njihovo usiljivost. Kapitalizem in klerikalizcm znata izrabljati vojno.	, •
Avstrijska vlada poziva ljudi, naj mnogo pišejo v Amoriko, da bo tukajšnje prebivalstvo informirano is avstrijskih virov. Prav. Ampak cenzuro naj najprej odpravi.
•
Allegheny Steel Co. postavlja v svojih tovarnah v Breckenridge nove stroje, ker prične ta teden izdelavati granate za nevtralne dežele v Evropi, najprej za Švedsko. Sumljiva naročila 1 .
Zvezno distriktno sodišče v Philadelphiji je izreklo, da je Central Railroad Co. v New Jersey s posestjo Wilkesbarre Coal Co. zagrešila kombinacijo za oviranje svobodne trgovine. Železniški družbi je naložilo, da mora prodati svoje interese na rudniški družbi.
Sitnost .sitna! Zdaj se bo treba zopet ukvarjati, kako se na drug
način zakonu figa pokaže. •
Chicaška družba za vzvišene železnice ima ' sedaj nezakurjeno vlake brez oken. Ce nič ne velja in se se kaj prihrani, ustreže tudi kapitalistična kompanija rada željam.
Parkersburg Brewing Co. v W. Va.t ki je imela zaradi prohibieije velike izgube, se je prelevila v "National Ice Cream Manufacturing Co." in upa, da bo v treh letih s produkcijo sladoleda pokrila prejšnjo škodo. — Kapitalizem si.že zna pomagati, in kdor misli, da ga bo ugnala prohibiei-ja, ga preklicano slabo pozna.
Avstrijska vlada je poslala Ze dinjenim državam novo noto zaradi kupčije z municijo. O tej noti se le ve, da je zelo dolga. Mnogo besed je znala avstrijska vlada vedno delati.
•
Dr. Abraham Jacobi, ki je jako znan specialist za otroške bolezni in otreško higieno, pravi, da bo minilo najmanje petdeset let, preden doseže človeštvo zopet tisto stopinjo fizične zrelosti, na kateri je bilo pred vojno. Usmrtitev miljona krepkih mladih ljudi in pohabljenje drugih miljonov mora imeti posledico, da se bodo rodili telesno in duševno slabejši o-troci.
Rusko finančno ministrstvo namerava v Zedinjenih državah u-stanoviti več hranilnic. Prve take banke se ustanove v New Yor-ku in Chicagu. Seveda iz same ljubezni do ljudstva, ker še ni dovolj bank, v katere bi se mogel
vlagati denar, Če ga kdo kaj ima. •
Najmanje oscmtisoe, po deželi še več čednih, z vsem potrebnim o-
pr^mljenih hi.V vsaka zadostna »» celo družino, bi se lahko zgradilo za denar, ki se izda za en sam dreadnought. Kai je pač za ljudstvo bolj koristno T
Četudi se smeje vojna sreča dr žavam v Kvropi zelo neenako, so vendar vsi ondotni mogotci lahko enako zadovoljni, da se jim je v vseh deželah posrečilo speljati ljudstvo na led in premotiti vse narode tako, da misli vsak, da se bojuje za svoje interese. To je ve lika zmaga vladajočih — ne nad zunanjim sovražnikom, ampak
nad svojimi lastnimi narodi. •
Volilni urnd v Chieagn računa, da bodo znašali stroški volitev v tem mestu prihodnje leto 1,470,-110 dolarje/ 55 centov. Če bi bile vsaj dobre volitve! Ali dowedanje
se večinoma niso izplačale. •
Socialistično časopisje se ne iz daja zs zabavo, temveč za pona in rs boj. Kdor se noče učiti, ne ho nikdar dober bojevnik.
P-^vna Federacija dela v Cali-fomiji se je izrekla proti visokim vpisninam, ki jih nekatere unije še vedno zahtevajo od novih članov. Čas bi že bil. Sicer je bilo
ravno na zapadu med organizaci jami m Vlogo takih grešni«.
NAZNANILO.
Johnstown, Pa.
ttlovtiiska 'Mohom godba* priredi veliko plesno veselico v soboto dne 20. novembra v lastni dvorani društva Triglav. Začetek ločno ob 7. zvečer.
Vabljena so vsa cenjena društva iz Johnstowna in okolice, kakor tudi posamezni rojaki in rojakinje, da se veselice blagovolijo udeležiti. Na sporedu bode: 1. Mohom godba igra lepe komade pod vodstvom kapelnika Joe Rogelna. 2. Sreč kanje ruznovrst-nih predmetov, kakor zlata ura, lepi petelin, baby-doll in nebrefj drugih reči. Vstopnina za moške M.00, ženske so vstopnine proste. Pivo prosto. Za prigrizek bodo prave kranjske klobase in še nekaj druzega povrh. Torej na veselo svidenje dne 20. novembra zvečer.
(Adv. 2x)	Odbor.
ZASTOPNIKI PROLETARCA
ARKANSAS.
Fort 8mltfc — Jenny Lind: Fraak Go-renc F. F. D. S, Box 165 la Jo«. Ko gaj, Box 182.
Hartford: Louis Slamnik, box 36. Huntington: Karol Petri?, box 204.
COLORADO. Le ad vi lie: Joe Zakftek, 310 W. 2nd 8t. Ptteblo: Charles Pogorele, S08 Moffat
8t., Anton Oblak, 1235 Taylor ave. in Joa. Hočevar.
INDIANA. Indianapolis: J. Bruder, 710 Holm?* it. Clinton: Karol Poglodiè, L. Bo« 92.
KANSAS.
Breezy Hill in okolico: W. M. Sin.d-«lik.
Kolumbus: Martin Jurečko, R. R. 3. box 60.
korona: Blaž Mezori, box 162. Oupkirk Pittsburg: Thomas Wölk, R ^W.ot I'-
n|^lin—Oirard: Fr. Wegel, hox 38 Frontenac: John Bedene, box 154; Jos
Umek, box 7. Mulberry: Anton Sular R. F. D. 1. Pittsburg: Andrej Podlesnik R. R. 8.
box 102: Jakob Selak R. R. 8. Aadley: John Ooriek, P. O. ¿tone City: Mike Fine, box 496.
MICHIGAN. Oetroitr F. C.'Oglar, Joe Preimer in Thoa. Petri*.
MINNESOTA.
3iwabik: Louis Zakrajček, box 42.'î;
Frank Mahnič, box 122. ühisholm: Math. Richter, box 308. 31y: John Teran, box 43L'; Fred. Wider, box 342 in Ignatz Praznik, bos 542.
Sveleth: Jacob Ambroži*, 419 Piere« sv
Ulbert—McKinley: John Koneiljn, b>
43.
MISSOURI. St. Louis: V. Cainkar. 2213 Gravois av
MONTANA. Bear Creek: Frank Daniček, P. O. Bast Helena: J. B. Mihelick, L B. 200 Klein: M. Meznarich, box 127. &od Lodge: Jona Gerkman, box 44. Ro»Mup in okolica: Frank Novak, bo»
na
NEW YORK.
Little Tails: Frank Qregorka, * East
Casler btreet. New York City: L Markua, 129 E
29. bt.
OHIO. <
Cleveland: Antos,Pozare11, 0810 Proaaa Ave., Math Petrovi, 1096 K. 67. 8t., Andrej Bogataj, (190(1 St. Clair % ave., Edward Braaiael, 6025 Glass ave. ia Louis 8tegovec, 1107 E 61 8t. Collin wood: Dominik BlUmmel, 16216 Park Grove Ave., Anton Kuinik, 4J2 —158 Ht., Gustav KahaJ, 446 E. 156 St. in Joe Kuači«, 439 E. 156 St. East Palestino: Jack I ste nick, 439 E
Martin St. Oirard: Fraak Baa, box 365. Olencot: Naee tlemberegr, L I'ox 1.
Struthers: John Bayer, box 540. Youngstown: Joka Petri*, box 6S0 in M. Urbas, box 431.
OREOON. Oregon City: Fraak 8ajovle, 191—18th
St.
OKLAHOMA. Adamson: John Zabavnik, box 31.
PENNSYLVANIA.
Potovalni zaatopnik za celo Pa. Louis Brie.
Beadllng: Mart. IiOtinski, box 93. Bessemer: Louis Hribar, P. O. Broughon: Jacob .Dolene, hot 181. Canonsburg: John Koklick, box 276. Claridge: Joka Mlakar, box 68, ia Fr.
Zurmaa, box 255. Conemaugh: Andrej Vidrich, Anton Ga-brenja, Frank Podboj in Frank Pavlovi«, box 523. Darragh: Karol. Slavi«, box 252. Dunlo: Frank Kaučič, box 72. Export in celi Pa.: Joha Prostor, box 120.
Fits Henry: Frank Tndof, box 113. Forest City in Vandllng: Frank Rataic.
box 685 in Anton Drasler, box 9. Gasrett: Stephen in Mrs. Zabric, R
F. D. box 53. Greensburg: Frank Matko, Key Stone Hotel.
Hermlnle: M. žumer, box 351. Imperial: lg. Mumhrtz, box 328. Irwin: John TrČelj, R. F. D. 3, box 106. Johnstown: Math. Gabrenja, R. K. D. 1, box 120, ia Jacob Kocjan, 274 Luaen' St.	•
Lloydell: Anton Grbec, box 35. Manor: Fr. Demlar, box 253. Marlanna: Louis Mihevc, box 25. Meadow Lauds: Jos. Bizjak, box 253. Morgan: J. Kvarti*, box 453. Pittsburgh: Blat. Novak, 6568 Rowaa Ave.
Reading: John Pezdire, 343 River St Smithton: Joseph Radisek, Central Hotel.
South Fork: Jakob Rupert, box 238. Bo. Fork.
W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 3.
box 50.
Wlckhaven: Luka Kralj, box b*. WlUock: Jak. Miklaučič, L Box 3.
UTAH.
Murray: Vine. Braniselj, box L Scofleld: John Brezovar, box 27. Winterquarters: John Reven, box 108. Blackhawk: Fr. Perganc.
W. Virginia. Davis in okoUca: John Križnianfii, box 283.
Thomas: Frsnk Kocjan, box 272. MUburn in okolica: Anton Stražiftar. WASHINGTON. Roalyn: John Zobec, box 19.
WI8CONSIN. Kenosha: Frank žorovee, 18 Howlas<1 Ave.
Milwaukee: Tg. Kuftljan, 229 — 1st ave
in John Krainc, 371 National Ave. West A Ills: Frank Punear. 477 — «trd Avenue in Frank Bender, 471—53rd Ave.
WYOMING.
Reliance: Lovr. Uieničnik, hox 96. Bock Springs: Math Bstirh, box 427 in F. 8. Tavcher, 674 Ah«sy Ave. Sublet: Anton Blssich, box 75. Superior: Lucas Groser, bnx 341. >usle: J.rhn Peternel, box 51.
ILLINOIS.
Aurora: Joha Blaackitx, B. F. D. 4 box 68.
Chicago: Frank Alei, Frank Zaje, 400>
W. 31 St., Mike Kastrun. *U*lf V«, Bureu St. in Frank liarbič, 2243 W.
23 St.
Cicero: Frank Mrgole, 5028 W. 25. PI
jofcuston City: Joba Slivaik, box 59V
La Salle: Veucel Obid, 4J8 Berlin St ia John RoKel, 427 Berliu St.
Livingston: Frank Krek, P. O.
Nokomls: John Mekinda, box 607.
Nokomls in okolica: Frank Deželak box 317. '
Za Oglesby: Tom. Kralj, La Salle, 111.
Springfleid: Frank Bregar, 1701 Peori« Road.
Panama: Jos. Ferjsačič, box 10.
Staunton: Anton A usee, box 158 in Jo« M estar, box 351.
Waukegan—North Chicago: John Za kovftek, 318 South ave. ia John Mahni*, 425 Belwedere St.
Witt: John Z-«;,aa«i£, box 34.
Oba sta trpela.
Oosp. Škripec iz James City, Pa., je bil bolan ob istem času kot njegova žena. Pisal je o ten* sledeče: 4'Zelo mnogo je mene in mojo ženo mučila zapeka. Imela sva tudi glavobol, bolečine v Želodcu in v križu. Naročila in prejela sva Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Bolečine so izginile in tudi zapeka. Hvala bogu. sedaj se počutiva dobro. Vam udani Jos. Škripec, Box 46, James City, Pa."—Zapeka more biti posledica raznih bolezni in naj se nikdar ne zanemarja. Rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Daje vam pomoč v boleznih želodca in drobovja, pri malokrvnosti in telesni slabosti, pri nervoznosti in ako nimate spanja.
V	lekarnah. Cena $100. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339
So. Ashland Ave., Chicago, til. • • •
V	slučaju revmatičnih ali neu-ralgičnih bolečin., oteklin ali iz-vinenj, drgnite telo z Trinerjevi i linimentom. Cena 25 in 50c, pi pošti 35 in 60c.
Ena najboljših socialistični! revi i v angleškem jeziku v Ameri ki fe: "INTERNATIONAL SO CIALIST REVIEW— Izhaj* mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 F Ohio St., Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
H 4(0 SRAKO HE.,	KFNOSHA. Wis
Telefon 1199
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen tdravuik.
Uraduje od 12 A. M. —8 P. M in od ft—10 P. M. V sredo in ne deljo večer neuraduje. Tel. Canal AV\.
1801 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale
POVSOD NA PRODAJ
LaditV Gold filled Bracelet Watch. COO coupon»
Izvrstna cigareta z ustnikom izjemno ZASTONJ kot božično darilo
Nebo kupone in sprednje dele škatljic. Hranite jih
Vs*k sprednji del škatljic je vreden pol centa v gotovini, ali pa št«je kot celi kupon za darila
Kuponi za gotovino v vsaki škatlji
#
Po* j it« na katalog daril NEBO DEPARTMENT OS First * tVeet, Jeney City, N. J.
P. Lorlllard Cs., Isc., New ¥erk CHy. Esl. !7«0.
James F. Slrpina,
predsednik.
Christian K. Hal eek,
I. podpreds.
tmanuel Beraurk,
II. podpreds.
A doli J. krasa,
blagajnik.
KavnatHjskl odbor:
Micka»! ZimitMNr. n^ânik Rmanu* I Beraru-k Lr Anton Uiaakiai A bal Dsvta Jok it Kurlk A. V. Uarl**»r Joka C. Ur mm»
J am m r. Stvpiaa C. a. Wallack
AMERICAN STATE BANK
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO, ILL
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
nnPRTn-	in v četrtek do 8J zvečer,
UUrnlUa vse druge dneve pa do popoldan.
10	kron sa............$1.60
16	kron za............ 2.40
20	kron sa............3.16
26	kron ss............ 3.95
60	kron za............ 7.90
100	kron za..........$15.76
160	kron za..........23.66
200	kron za.......... 31.60
400	kron za.......... 64.00
600	kron za.......... 78.76
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2116-50 Bluc Island Avcouc, Ctalcago, II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:- -:•
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
POZOR! Kadar se nahajate v gostilni,
S prlstse pijače 2 zdravilne.
»nhtevajte vedao dobre, zdrave ia pristne pijače, ki norijo nn Htrklcnici napis lmported, in to so A. Honvntove: Importlranl Brinlevac, Slivovec, Troplnovec, Grenko Vino in Kranjski Orenčec. Moja tvrdka je prva in edina
samostojna, ki importira žgane pojače in zeligča narav-not*t iz Kranjflkegii. Rojaki, zapomnite si, da je A. Hor-watovo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega califor-
nijskoga rudečega vina in iz najzdravejlih zeli&S ter nad-kriljuj«» vse druge pijače te vrste za človeSko zdravje. Kavno tako Kranjski Orenčec. Posebno ako pijete slabo žganje, ne bo nikdar Škodovalo, če denete polovieo tega grcnčeca vsem.
A. HORWAT, C00 N. CHICAGO ST.t JOLIET, ILL.

J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE COm
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano. ;
.........................
iš
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIC
S24 BROAD STREET	THL. I475	JOHNSTOWN, PA.
Emertoo Ptionofraph.
VRNIMO SE!
V lekarnah
TRINEHS
bitter-wine
horké vího
w J9HPM
w I.........
Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko n\ bil v svesti, da je ta svet nebeSki raj, poln srečo in veselja za nas. Ksj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari! Vrnimo se k starim navadam, k «««radni brnji. k. bolj ceim^nui deltv.k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne orgnne, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo je jako vtrtnega pomena, ker po-speSujr delovanje prebnvnih organov in tako nam povrne prejftnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade.
To zdravilo tudi —
PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA.
ODSTRANI ZABASANOST.
DOPRINESE OKUS DO HRANE, , POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOC, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERV0ZN08T.
Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boletnih.
Cena $1.00
Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in riblilte telo z njim kadar čutite najmanjfto bolest, bodisi revmatično ali nevralgično Cena 25 in .r»0c, po polti 35 ia fiOc.
JOS. TRINER
Chicago, Dl.
Izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave.