Ptuj, torek, 13. julija 2010 letnik LXIII* št. 53 ^ odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993 Po mestni občini Ptuj • Občina ima škarje in platno O Stran 3 Gospodarstvo Ptuj • Mesto se je zahvalilo najmene-džerju 2010 O Stran 5 Po naših občinah Podlehnik • Poletni vikendi peklenske pločevine Z> Stran 24 Štajerski Spodnje Podravje • Beg pred poletno vročino RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Jar 2010 • Španci zmagali povsem zasluženo O Stran 11 Nevarno kopanje v neurejenih gramoznicah V tej pasji vročini, ko vse, kar je živega, išče senco ali primerno mesto za ohladitev razgretega in oznojenega telesa, je poleg morske obale in raznih kopališč precej živahno tudi ob rekah, potokih in jezerih. Ptuj • Prvi adrenalinski skoki z višine O Stran 11 A tokratni na prvi pogled prijeten poletni posnetek plaže s kopalci ob smaragdno zeleni vodi ni nastal nekje ob morski obali, ampak kar v ogromni gramoznici Pleterje, sredi gozda med Kungoto pri Ptuju in Brunšvikom, kjer je številnim kopalcem za ohladitev na voljo več kot 50 hektarov vodnih površin. Na nevarnost tega divjega in neurejenega kopališča, katerega del je še vedno gradbišče, so na zadnji seji opozorili tudi svetniki občine Kidričevo. Tam smo izvedeli in se tudi sami prepričali, da je kopanje v tej gramoznici zelo nevarno, saj brežine niso urejene. Voda, ki je sicer čudovite barve, je kljub vročini precej hladna, saj gre za podtalnico, povrhu tega pa številne kopalce s svojo divjo in razuzdano vožnjo ogrožajo tudi vozniki vodnih skuterjev, da o nevarnosti ob cesti parkiranih avtomobilov ne govorimo. Čas je za ukrepanje, da ne bo prepozno! -OM Ilgp§|S i -j ■ v t^ m^miipt: Foto: Martin Ozmec Destrnik • Pukšič javno skritiziral zadnji razpis MŠŠ M Kidričevo • Vroča, a plodna seja Fasada iz aluminija Svetniki občine Kidričevo so na zadnji seji pohiteli, saj so sprejeli kar šest investicijskih programov za ureditev treh vaških centrov, pločnikov in ceste. Sicer pa so kritizirali delo občinske uprave, nato pa kljub odločnemu nasprotovanju opozicije sklenili, da bo na športni dvorani v Kidričevem fasada iz aluminija, saj je to ponos občine. Padli pa so tudi prvi očitki, da se je pričel predvolilni boj. Reševanje tajkunskih poslov z državno pomočjo?! Hitro po tem, ko je bil drugega julija v Uradnem listu objavljen razpis Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje športno-rekreativne infrastrukture, so se marsikateremu županu slovenskih občin - posebno še tistim, ki s tovrstnim projektom čakajo na kakšen dodaten evro - dvignili lasje. Javno pa je sporni razpis prejšnji teden popljuval destrniški župan in poslanec DZ Franc Pukšič. Mimo vsebine razpisa je sicer sporno že dejstvo, da je omenjeno ministrstvo pred kakšnim mesecem vsem občinam poslalo dopis, v katerem jih obvešča, da letos razpisa za športno infrastrukturo in rekreacijske objekte ne bo, ker bojda ni denarja! »Izgleda pa, da se je zdaj naenkrat denar kar našel, in sicer gre za kar 9,4 milijona evrov, ki pa so, glede na pogoje razpisa, zelo očitno namenjeni točno določenemu projektu oz. nosilcu projekta - se ve, da Mestni občini Ljubljana in športnemu parku Stožice,« ogorčeno pravi Pukšič. Dejstvo je, da sicer to lahko razbere vsak povprečno inteligenten človek, ki pogleda vsebino spornega razpisa. »V SLS smo zgroženi, na kakšen način je bil v primeru omenjenega razpisa grobo izigran institut javnega razpisa. Ta je namreč sestavljen v največji možni meri tako, da kot edini možni kandidat izstopa ravno projekt v Stožicah, saj je zgornja višina dodeljenih sredstev za posamezni projekt enaka višini razpisanih sredstev, kar v praksi pomeni, da se lahko vsa sredstva dodelijo enemu projektu. Prav tako mora biti projekt, da ustreza razpisni dokumentaciji, zaklju- čen do konca letošnjega leta, kar pomeni, da se lahko prijavijo le že začete investicije. O Stran 9 Zadnjo sejo pred dopusti, eno zadnjih v tem mandatu, je v četrtek, 8. julija, vodil podžupan Jože Medved. Da ne bo šlo kar mimogrede, se je dalo slutiti že v uvodnem delu, saj so se svetniki drug za drugim hudovali nad vodstvom občine in občinsko upravo, ker niso dobili odgovorov na zastavljena vprašanja ali pa niso bili upoštevani njihovi predlogi, pobude in zahteve. Da gre za ignoranco brez primere, da delajo na občinski upravi, kar jim ustreza, ter da vlada prava anarhija, je menil Anton Lesko-var, ki ga je motilo tudi to, da gradiva še vedno ne prejemajo v elektronski obliki, tokratni zajeten kup gradiva je bil težak okoli 2,5 kg. To pomeni tudi nepotrebne dodatne stroške za pošiljanje pošte. Jezili so se tudi Andrej Napast, Branko Valentan in Silvestra Klemenčič, ki je dodala, da je na občinski upravi »vse narobe, saj delajo, kar jim ustreza ali pa kar jim narekuje kateri od vodij, zaradi takega kaosa pa so nezadovoljni tudi občani.« Posebej ogorčena je bila, ker ni dobila odgovora na vprašanje o višini izplačanih sejnih in pogodbenih izplačil članom občinskega sveta. A se je morala zadovoljiti z odgovorom višjega pravnega svetovalca Egona Repnika, da bo imenski seznam o višini prejetih izplačil prejela šele, ko bodo prejeli za to pozitiven odgovor z Ministrstva javno upravo. O Stran 4 Foto: SM Slovenija • Na vrsti peta rekonstrukcija vlade Matej Lahovnik odstopil s položaja ministra za gospodarstvo Matej Lahovnik je nepreklicno odstopil s položaja ministra za gospodarstvo. Kot je pojasnil, zaradi različnih pogledov z ministrom Gregorjem Golobičem njegovo nadaljnje delo v vladi ni več mogoče. Premier Borut Pahor njegov odstop obžaluje, je pa z odstopom že seznanil DZ in v petek je Lahovniku funkcija tudi uradno prenehala. »Moje nadaljnje delo v vladi skupaj z ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorjem Golobičem ob vseh različnih pogledih, ki jih imava na problematiko, ki jo izpostavljam v pismu tebi z dne 28. junija, ni več mogoče, pri čemer pa se zavedam, da je minister za visoko šolstvo hkrati predsednik druge največje koalicijske stranke,« je Lahovnik izpostavil v pismu premieru, ki mu ga je osebno izročil v četrtek pred sejo vlade. Lahovnik, ki je minuli ponedeljek tudi izstopil iz stranke Zares, je že konec junija Pahorju poslal pismo, v katerem med drugim opozarja na konflikt interesov v primeru javnih razpisov v njegovem resorju, na katere se je prijavljalo tudi podjetje Ultra, katerega posredni solastnik je Golobič. Podjetje Ultra je sicer v četrtek na premiera Pahorja naslovilo do- Uvodnik pis s prošnjo, da jim posreduje kopijo pisma, ki ga je premieru poslal Lahovnik in v katerem je omenjena tudi Ultra. Želijo namreč pridobiti integralno oziroma avtentično besedilo. Ob tem v Ultri poudarjajo, da do zdaj dostopna vsebina tega pisma »priča o protiustavnem in nezakonitem ustvarjanju nevzdržnega in sovražnega okolja do posameznih podjetij«. Po seznanitvi DZ z Lahovni-kovim odstopom bo Pahor dolžan v 10 dneh predlagati novega kandidata ali kandidatko ali imenovati nekoga, ki bo do imenovanja vršil dolžnosti ministra za gospodarstvo. »Žal mi je, da zapušča ta položaj, a moram razmišljati naprej,« je po seji vlade dejal Pahor in dodal, da že razmišlja o novem kandidatu. O tem je že opravil kratko razpravo s predsednico in predsedniki koalicijskih strank ter se dogovoril o nadaljnjem Živalski sosedje V policijskih poročilih o dogodkih na našem širšem območju vedno opazim izstopajoče podatke o prometnih nesrečah z udeležbo divjadi. Včasih se zdi, da ne mine dan, da vozniki ne bi povozili nekaj srn ali druge divjadi. Moti me, kako daleč je človek posegel v življenjski prostor živali in kako je s spreminjanjem svojega načina življenja spremenil tudi življenje drugih živalskih vrst. Nedavno pa so mi prišli pod prste povsem drugačni podatki. Ti dokazujejo, da to počno tudi živali. Velemesta nedvomno veljajo za življenjski prostor človeka in marsikdo bi bil pripravljen zastopati stališče, da smo iz njih izgnali vse, kar je živega. Nemški avtor Florian Möllers v svoji najnovejši knjigi Wilde Tiere in der Stadt (Divje živali v mestu) dokazuje ravno nasprotno. V Berlinu (da, v mestu Berlin) živi menda čez 6000primerkov divjega prašiča. Da lahko prašiče opazujete, pa ni treba čakati do teme, na ulicah se prikažejo že pozno popoldne. V tem mestu jim družbo dela tudi preko 1000 lisic, številne sive gosi, rakuni. Berlin je med ornitologi znan tudi kot največje gnezdišče slavčka v Nemčiji, saj so na kvadratni kilometer našteli kar 1,1 para teh ptic. Če pa vam v Berlinu kaj zelo hitro huškne mimo ušes, pa je lahko sokol selec, ki s stolpnic obvladuje višave nad mestom in dosega hitrost do 300 kilometrov na uro. Pa takšno stanje ni le v Berlinu. V glavnem mestu Aljaske Anchorageu si ljudje delijo svoj življenjski prostor s 300 črnimi medvedi in 60 grizliji, ki hlačajopo mestu gor in dol, ko se odpravljajo lovit losose. Na ulicah Bukarešte se lahko iz oči v oči srečate z volkom, v Mombasi pa z leopardom. Na ulicah Züricha pa so znanstveniki našteli kar preko 600 vrst različnih živali. Po mnenju znanstvenikov se živali odločajo za življenje v velemestu, ker so opazile, da je v mestih izobilje hrane v smeteh, ki jih za sabo pušča človek. Poleg tega so mesta prepredena s številnimi parki, ki s svojo neukročenostjo pogosto nudijo več domovanj in gnezdišč za divje živali kot podeželje, ki ga je kmetijstvo z monokulturami, obilnim škropljenjem in izkoriščanjem naredilo za živalim neprijazno. Živali v mestu lahko živijo dolgo in zadovoljno življenje, če le preživijo prvo leto, ko je smrtnost zaradi navajanja na prometni režim izredno visoka. Viki Ivanuša Odstop Lahovnika z mesta gospodarskega ministra bo povzročil že peto rekonstrukcijo vlade v slabih dveh letih mandata vlade pod vodstvom premiera Pahorja. Pred Lahovnikom so namreč vlado iz različnih razlogov zapustili že štirje ministri - Zlata Ploštajner (lokalna samouprava in regionalni razvoj), Borut Miklavčič (zdravje), Karl Erjavec (okolje in prostor) in Milan Pogačnik (kmetijstvo). ukrepanju. Pahor je zagotovil, da je koalicija že usmerila vse napore v iskanje kandidata ali kandidatke za novega gospodarskega ministra. »Radi bi, da bi imenovali novega še pred začetkom poletnih počitnic, saj ga čaka priprava proračunov za leti 20l1 in 2012 ter cela vrsta aktualnih nalog ministrstva,« je poudaril. Po njegovih besedah bo imela pri tem stranka Zares prednostno pravico, saj je bil Lahovnik del njihove ministrske kvote, vendar ne izključne pravice. »Vsi razmišljamo, kdo bi v teh časih najbolje odgovoril na izzive,« je dejal. Med imeni za novega ministra Kopač in Radič V javnosti sicer že krožita dve imeni, ki bi lahko nastopili v funkciji ministra gospodarskega resorja, in sicer gre za državno sekretarko na ministrstvu za gospodarstvo Darjo Ra- dič in direktorja direktorata za energijo na istem ministrstvu Janeza Kopača. Pahor je sodelovanje z ministrom Lahovnikom označil kot zgledno, čeprav sta imela včasih tudi različne poglede na nekatere zadeve, delo ministra pa kot vestno in predano. Kot dobro in korektno je sodelovanje s Pahorjem označil tudi Lahov-nik, ki zaradi svojega odstopa iz stranke Zares, kot je pojasnil, ni želel preusmeriti pozornosti vlade s ključnih problemov v tem času, zato je kot minister nepreklicno odstopil. Po Lahovnikovih besedah je korektno, da ob izstopu iz koalicijske stranke ponudi tudi odstop s položaja ministra. Premier Pahor sprva njegovega odstopa ni sprejel, a se je »kasneje izkazalo, da gre vendarle za koalicijsko vlado in da so tudi očitno želja in pričakovanja Zares drugačna v koaliciji. Kot je dejal Lahovnik, so se izpostavila nekatera vprašanja v zvezi z utemeljenostjo njegovega nadaljnjega dela v vladi, o tem naj bi odločali celo organi političnih strank. »Moj namen ni bil kakorkoli ovirati delo koalicije ali vlade ali celo povzročiti, da bi se koalicija ukvarjala sama s sabo, temveč opozoriti na problem, ki je po mojem mnenju pomemben za dolgoročni razvoj Slovenije,« je Lahovnik zatrdil po seji vlade. V parlamentarnih strankah so mnenja o Lahovnikovem odstopu različna. V koalicijskih strankah večinoma obžalujejo odstop gospodarskega ministra v teh težkih časih, v opozicijskih pa menijo, da je njegov odstop zaradi kopice afer in nestrinjanj logičen. Stranke Zares Lahovnikov odstop z mesta ministra niti njegov izstop iz stranke ni presenetil. »Razumemo njegov odstop iz obeh funkcij kot rezultat zadrege in frustracije, ki jo je Lahovnik čutil že dlje časa,« je na novinarski konferenci poudaril podpredsednik stranke Andrej Rus. Kot je pojasnil, je takoj po volitvah v stranki stekla intenzivna debata o tem, ali naj Zares stopi v vlado, ali ne. Oblikovala sta se dva pola: en pol, ki ga je predstavljal Lahov-nik, in drugi pol, ki ga je zagovarjal predsednik stranke Gregor Golobič. Lahovnik je po Rusovih navedbah zagovarjal, da stranka ne sme v vlado, ker bo to za njo slabo, Golobič pa, da praktično ni izbire, ker so dali volivcem obljubo, ki jo je treba držati, četudi to stranko lahko stane nekaj popularnosti. »Ta dva pola, ta frustracija se je ves čas kazala, ta konflikt je, jaz mislim, med obema, ves čas tlel in tudi ta pogovor je bil zelo intenziven in dinamičen praktično celo leto,« je dejal Rus. Dodal je, da sta tako odstop iz stranke kot izstop iz vlade rezultat Lahovnikove nejasnosti, ali naj sodeluje v vladi. Politični analitiki: vlada bo preživela Politični analitiki menijo, da bo Pahorjeva vlada kljub La-hovnikovem odhodu preživela. Matej Makarovič je dejal, da La-hovnikov odhod iz stranke Zares in njegov posledični odstop z ministrskega položaja kaže na precejšnjo zaostrenost situacije znotraj Zaresa. Vlada in koalicija pa bosta kot že mnoge spore doslej seveda preživeli tudi tega, bo pa Lahovnikov odhod še en resen udarec za Zares. Očiten razlog je po Makaroviče-vem prepričanju v sporu med Lahovnikom ter predsednikom Zares Golobičem oz. v očitnem nezadovoljstvu Lahovnika z Golobičevo politiko. »Verjetno tu ne gre samo za problem Ul-tre, ampak za globlje politično in konceptualno neujemanje,« je ocenil. Pretresov v vladi in zaradi Lahovnikovega odhoda z ministrstva prav tako ne pričakuje Vlado Miheljak, ki meni, da tudi Zares zaradi tega ne bi doživel večjega pretresa. Odstop ministra je po njegovih besedah pričakovana in logična poteza glede na to, da je izstopil iz stranke Zares, v katere kvoti je gospodarski resor. Eden standardov politične kulture je, da ob umiku iz stranke ponudiš tudi odstop z ministrskega položaja, pa čeprav formalno ministre odstavlja in postavlja premier, je poudaril Miheljak. To je Lahovnik moral narediti, »sicer bi bilo precej neresno«, je dodal. Golobič sicer kljub Lahovnikovem pismu še vedno uživa podporo premiera Pahorja. »Če je ne bi, bi predlagal njegovo zamenjavo,« je poudaril Pahor. STA (pripravlja: SM) Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice Skupina državnih svetnikov za veto na zakon o pomoči Grčiji Skupina devetih državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem iz vrst SDS je vložila zahtevo za sklic izredne seje državnega sveta, na kateri bi svetniki odločali o odložilnem vetu na zakon o posojilu Grčiji, ki ga je DZ sprejel v torek. Zakon Sloveniji omogoča sodelovanje v mehanizmu pomoči, v okviru katerega bodo države z evrom tej globoko zadolženi državi v treh letih posodile do 80 milijard evrov. Prispevek Slovenije znaša 387,8 milijona evrov, od tega se v letošnjem proračunu zagotavlja blizu 140 milijonov evrov. Kot poudarjajo avtorji zahteve za izredno sejo, številni argumenti in dejstva vodijo k temu, da je zakon neprimeren. Kot prvo menijo, da gre za neprimeren način reševanja te prezadolžene članice evrskega območja, ki je povrh vsega še kršila pravila denarne unije oz. celo prikrivala podatke in zavajala partnerice v evrskem območju. »Kdor je član nekega kluba in pravil kluba ne spoštuje, se ga kaznuje ali celo izključi. V primeru Grčije pa je ta celo nagrajena,« poudarjajo pobudniki. Podpisniki v zahtevi tudi ponavljajo argumente, ki so jih v državnozbor-ski razpravi navajali poslanci opozicije, predvsem največje opozicijske stranke SDS. Gre za trditve, da so plače v Grčiji občutno višje kot v Sloveniji in da so predvsem grški javni uslužbenci deležni številnih ugodnosti. Te se kljub strogim pogojem, ki jih za odobravanje posojil terjata evroskupina in Mednarodni denarni sklad (IMF), niso bistveno zmanjšale, pravijo. Menijo tudi, da Grčija ni uvedla potrebnih javnofinančnih in strukturnih ukrepov in da je denar, ki ga bo Slovenija odobrila Grčiji, za vedno izgubljen. Finančni minister Franc Križanič je v odzivu na omenjeno zahtevo dejal, da bo to »zelo slab signal, da se umikamo iz solidarnostnega mehanizma, kar bo imelo za tisto državo, ki bi se tu umaknila, negativne posledice za njen ugled in posledično verjetno tudi pri različnih projektih, v katere se vključuje«. Zato poziva k temu, da se pri »pomembnih, državotvornih temah vendarle poenotimo«. (sta) DZ posegel v plačilo dežurstev in znižal položajni dodatek za javne uslužbence Poslanke in poslanci so z 46 glasovi za in 18 proti sprejeli novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki med drugim odpravlja nekatere pomanjkljivosti plačnega sistema. Z novo ureditvijo je DZ posegel tudi v višino položajnega dodatka in plačilo dežurstev, čeprav te spremembe niso bile usklajene s sindikati. Novela poleg tega ureja sistemska vprašanja, do katerih so se uspeli v petmesečnem socialnem dialogu v pomembnem delu s sindikati javnega sektorja uskladiti. Novela tako vsebuje 22 členov, od katerih jih bilo 18 usklajenih s sindikati. V delih, ki s sindikati niso usklajeni, sicer novela predvideva določitev dežurnih mest in znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času dežurstva za 50 odstotkov. Pri po-ložajnem dodatku pa je predlagano znižanje zgornje meje z 20 na 12 odstotkov osnovne plače. Z dopolnilom koalicijskih poslanskih skupin so že na matičnem odboru rok za uveljavitev plačevanja dežurstev po novem s 1. septembra letos prestavili na 1. januar prihodnje leto, do takrat pa naj bi določili delovna mesta, na katerih se opravlja dežurstvo. Določbe glede položajnega dodatka naj bi se začele uporabljati s 1. novembrom letos. (sta) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • 25. seja sveta četrtne skupnosti Center Občina ima škarje in platno Na 25. redni seji sveta ČS Center, ki je bila 21. junija, so imeli na dnevnem redu sedem točk. Imenovali so člane volilne komisije za lokalne volitve, se seznanili s peticijo obrtnikov in podjetnikov v starem mestnem jedru, kjer je tudi po njihovi oceni stanje zaskrbljujoče, celo alarmantno, oblikovali pobudo svetu MO Ptuj, da v vseh primerih zapuščenih streh in fasad ukrepa skladno z zakonom o graditvi objektov, prav tako pa so z junijske seje mestnemu svetu poslali pobudo za poimenovanje zadnje neimenovane ulice na Ptuju v Staro ulico. Od mestnega sveta tudi pričakujejo, da bo objavil razpis za oblikovanje enotnih košev za smeti, cvetličnih korit, klopi, javnih svetil in kandelabrov, kar naj bo projekt v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012. V zvezi s stanjem v starem ptujskem mestnem jedru je nujno, da mestni svet sprejme konkretne rešitve politike revitalizacije in vztraja pri njeni realizaciji. V svetu ČS Center imajo »zdravilo« tudi za zapuščene fasade in strehe. MO Ptuj naj sprejme odlok, ki bo skladen s 3. odstavkom 6. člena zakona o graditvi objektov. V tem členu so namreč zapisani pogoji za začetek vzdrževanja objekta. Zapisano je namreč, da če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine in so te posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, občina zaradi zavarovanja javne koristi lahko zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela (pa čeprav ne gre za nevarno gradnjo po tem zakonu). Mestni svet naj sprejme odlok, v katerem določi območja oziroma objekte, na katerih je potrebno izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev ter predvidi tudi oceno njihovih stroškov. Z odlokom lahko občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritije dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Na podlagi tega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, pa je treba dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine. V primeru, da zavezanec v roku, ki je določen z odločbo, predpisanih vzdrževalnih del ne izvede, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah, skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Če pa občina za izvršbo sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu, na katerem so se vzdrževalna dela izvedla, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe teh del. Občina pa lahko v nekaterih primerih izda tudi novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta na podlagi neodvisnih strokovnih ocen, če se med potekom del na podlagi odločbe o izvedbi vzdrževalnih del ugotovi, da ugotovoljenih pomanjkljivosti ne bo mogoče odpraviti zgolj z vzdrževalnimi deli. Če pa pomanjkljivosti ni mogoče opraviti z rekonstrukcijo, je mogoča tudi odstranitev objekta na podlagi odločbe. V svetu ČS Center pričakujejo, da bo MO Ptuj nemudoma pristopila k sprejemu tovrstnega odloka in da ne bo več iskala izgovorov, da to ni mogoče. Nujno potrebna sanacije pa je tudi streha Jadranske ulice 6, v kateri je tudi sedež ČS Center, saj bi se morala nemudoma obnoviti. Nasploh pa bi morala občina kot lastnica najprej sama spraviti v red svoje objekte, potem pa kazati na druge oziroma jih pritegniti s svojim zgledom. Za ulico med Vrazovim in Slovenskim trgom ob zahodni strani stare steklarske delavnice naj bi poiskali ime; to je namreč zadnja ulica na Ptuju, ki še nima imena. Sami predlagajo, da se poimenuje v Staro ulico, sicer pa se bodo pri predlogu poimenovanja držali strokovnega mnenja prof. Marije Hernja Masten, ki bo tudi pregledala dosedanja poimenovanja te ulice oziroma podala mnenje k predlogu za Staro ulico. MO Ptuj bi po mnenju sveta ČS Center morala pristopiti tudi k javnemu razpisu za oblikovanje enotnih košev za smeti, cvetličnih korit, klopi, javne razsvetljave in kandelabrov oziroma drogov za svetila. Ta razpis bi moral biti sestavni del projekta EPK 2012. Takšne pristope so ubrala vsa mesta, ki se imajo za civilizirana. Ne more imeti vsak predel mesta svojega designa oziroma rešitve za te objekte skupne komunalne rabe. Odločiti se je potrebno za sodoben, a še vedno funkcionalen design, ki se bo tudi dobro ujemal s starostjo mesta. Mesto je tudi brez javnih pip, prav tako bi v njem morala svoje mesto najti fontana oziroma celo več mestnih vodnjakov. Če mestni oblasti manjka idej, lahko zainteresirani sedejo v avtobus in pogledajo čez mejo, kako strežejo tem stvarem, kako se lotevajo ureditve parkov ali trgov, ki predstavljajo največjo demokracijo, kajti v teh prostorih smo vsi enaki, pravi predsednik sveta ČS Center Boris Miočinovic. Tako pa se v mestni upravi še najdejo nekateri, ki so prepričani, da je zelenih površin v mestu dovolj, in ker imamo Haloze, ne potrebujemo parkov. Nujno pa bi morali urediti tudi javna stranišča na parkirišču pod gradom, so še opozorili na junijski seji sveta ČS Center. MG Foto: Črtomir Goznik V ČS Center so mestnim svetnikom posredovali pobudo za razpis za oblikovanje enotnih košev za smeti, cvetličnih korit, klopi, javnih svetil in kandelabrov v okviru projekta EPK. Od tod in tam Hajdina • Krožišče v Hajdošah zgrajeno Foto: Črtomir Goznik Gradnja krožišča pri mostu preko kanala v Hajdošah je končana. Kot je povedal hajdinski župan Ra-doslav Simonič, je bilo krožišče zgrajeno izprometno-varnostnih razlogov. Z izgradnjo krožišča so zaustavili hiter prometni tok (divjanje) v smeri Terme-Slovenja vas in obratno, čeprav je hitrost omejena že s prometno signalizacijo in hitrostnimi ovirami. Predvsem pa so s tem zaščiteni udeleženci prometa iz smeri Hajdoše vas preko mostu, pravi župan. Gradnja četrtega hajdin-skega krožišča je stala okrog 50 tisoč evrov, ki so jih zagotovili v proračunu občine Hajdina. V letu 2012 pa naj bi v občini zgradili še peto krožišče, in sicer pri gasilskem domu na Spodnji Hajdini. Njegovo izgradnjo načrtuje DRSC. MG Hajdina • Sanacija mostov v Slovenji vasi in Hajdošah V Slovenji vasi, kjer se obkanalska cesta zaključi, ni potrebe po izgradnji krožišča, ne iz prome-tno-varnostnega kot tudi ekonomskega vidika. Na obeh mostovih, tako v Hajdošah kot tudi v Slovenji vasi, pa je bila izvedena kompletna zgornja rekonstrukcija mostov z vozno površino, pločnikom in ograjo. Nosilne stebre bodo najprej sanirali na mostu v Slovenji vasi (na fotografiji), kjer naj bi dela pričeli še to jesen, na hajdoškem mostu pa jih načrtujejo spomladi prihodnje leto. MG Ptuj • Dokončanje rekonstrukcije fasade minoritske cerkve Foto: Črtomir Goznik Na petrovo, 29. junija, na praznik zavetnikov župnije in samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, rekonstrukcija fasade minoritske cerkve ni bila dokončana, kot so prvotno načrtovali. Po informacijah, ki smo jih pridobili te dni, naj bi Restavratorski center Slovenije že v teh dneh postavil oder za dokončanje del, da bi fasadi vrnili nekdanji blišč (kipi, štuka-ture...), skladno s projekti. Do praznika MO Ptuj sicer dela ne bodo dokončana, končali naj bi jih v roku 60 dni po postavitvi odra. Stroške dokončanja del na fasadi si bosta država in občina delili, vsaka bo prispevala polovico zneska. 4 Štajerski TEDNIK Po naših občinah torek • 13. julija 2010 Kidričevo • Vroča in pestra, a kljub temu plodna seja Na novi dvorani fasada iz aluminija Svetniki občine Kidričevo so na zadnji seji pohiteli, saj so sprejeli kar šest investicijskih programov za ureditev treh vaških centrov, pločnikov in ceste. Sicer pa so kritizirali delo občinske uprave, nato pa kljub odločnemu nasprotovanju opozicije sklenili, da bo na športni dvorani v Kidričevem fasada iz aluminija, saj je to ponos občine. Padli pa so tudi prvi očitki, da se je pričel predvolilni boj. Zadnjo sejo pred dopusti, eno zadnjih v tem mandatu, je v četrtek, 8. julija, vodil podžupan Jože Medved. Da ne bo šlo kar mimogrede, se je dalo slutiti že v uvodnem delu, saj so se svetniki drug za drugim hudovali nad vodstvom občine in občinsko upravo, ker niso dobili odgovorov na zastavljena vprašanja ali pa niso bili upoštevani njihovi predlogi, pobude in zahteve. Da gre za ignoran-co brez primere, da delajo na občinski upravi, kar jim ustreza, ter da vlada prava anarhija, je menil Anton Le-skovar, ki ga je motilo tudi to, da gradiva še vedno ne prejemajo v elektronski obliki, tokratni zajeten kup gradiva je bil težak okoli 2,5 kg. To pomeni tudi nepotrebne dodatne stroške za pošiljanje pošte. Jezili so se tudi Andrej Napast, Branko Valentan in Silvestra Klemenčič, ki je dodala, da je na občinski upravi »vse narobe, saj delajo, kar jim ustreza ali pa kar jim narekuje kateri od vodij, zaradi takega kaosa pa so nezadovoljni tudi občani.« Posebej ogorčena je bila, ker ni dobila odgovora na vprašanje o višini izplačanih sejnih in pogodbenih izplačil članom občinskega sveta. A se je morala zadovoljiti z odgovorom višjega pravnega svetovalca Egona Repnika, da bo imenski seznam o višini prejetih izplačil prejela šele, ko bodo prejeli za to pozitiven odgovor z Ministrstva javno upravo. Kljub temu je Janko Baštevc zatrdil, da je vse, kar se financira iz občinskega proračuna, po zakonu javno. O dnevnem redu skoraj eno uro Precej se je zapletlo tudi pri obravnavi poslovnega načrta izvajanja dejavnosti gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo ter za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, čeprav je Anton Lesko-var predlagal, da bi točki, ki obravnavata to temo, umaknili, saj na seji ni bilo predstavnikov Komunale iz Slovenske Bistrice, ki opravljajo distribucijo pitne vode za del občine Kidričevo. Večina svetnikov je namreč menila drugače in točko so ohranili. Zoran Žunko je ob tem ugotovil, da bistriška komunala očitno nima pravega interesa, da bi distribucijo pitne vode opravljala tudi v bodoče, Anton Habijanič pa je pojasnil, da je bil ptujski komunali že leta 1995 izdan sklep, s katerim so ji uradno dovolili distribucijo pitne vode, medtem ko slovenjebistriška komunala takega sklepa očitno nima, zato ni pravnih podlag za nadaljnje sodelovanje z njo. Anton Leskovar je menil, da so se pri postopkih za izbiro izvajalca del za ureditev pločnika v Cirkovcah dogajale „čudne reči", zato je predlagal, da bi uvrstili na dnevni red tudi razpravo o tem, pa tudi, da se vsa dokumentacija v zvezi s to investicijo pošlje Kosovi protiko-rupcijski komisiji. Vendar se z njegovim predlogom večina svetnikov ni strinjala, saj so menili, da lahko dogajanje sami preverijo. Strinjali pa so se s predlogom podžupana Jožeta Medveda in dopolnili eno od točk dnevnega reda z dvema alineama, sicer pa so samo za obravnavo in sprejem dnevnega reda porabili skoraj celo uro, sejo pa so zaključili šele slabo uro pred polnočjo. Ko so se lotili obravnave poslovnega načrta izvajanja oskrbe s pitno vodo, je Andrej Napast v imenu tistih krajanov, ki so oskrbovani z vodo iz slovenjebistriške komunale, ugotovil, da je po novem predlogu tega distributerja cena vode močno povečana in je za vse porabnike enaka, tako da za kmete niso več predvidene nobene ugodnosti kot do sedaj, to pa je za krajane nesprejemljivo. Kmete skrbijo višje cene vode Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko je pojasnil, da je bistvo nove metodologije izračuna cene, da so cene vode za vse porabnike enotne, vendar imajo kmetje možnost, da prek izvajalcev te javne službe zahtevajo oprostitev zakonskih dajatev. Pojasnil je tudi bistvo sprememb, ki jih prinaša nova zakonodaja na tem področju, saj nalaga občinam nove obveznosti; pa tudi to, da so se z župani vseh 16 občin Spodnjega Podravja, ki se oskrbujejo z vodo iz sistema ptujske komunale, dogovorili, da naj bi v vseh občinah za uporabnike veljale enotne cene voda-rine in omrežnine. Ob tem je Žan Jan Oplo- Foto. M. Ozmec S prepričevanjem kidričevskih svetnikov je imel tokrat veliko dela tudi direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko (levo). tnik z inštituta za lokalno samoupravo v Mariboru opozoril, da nova zakonodaja prinaša tudi več pozitivnih elementov, ter dodal, da se je potrebno spremembam pač prilagoditi in sprejeti nove akte. V večini občin so te akte s spremembami že sprejeli, tam, kjer tega niso storili, pa se morajo zavedati, da kršijo zakonodajo. In ker so v razpravi ugotovili, da so predlogi novih cen komunale iz Slovenske Bistrice skoraj enake kot cene ptujske komunale, so predlog poslovnega načrta izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter tudi odvajanja komunalne in padavinske vode na območju občine z večino glasov potrdili. Po krajši razpravi so potrdili tudi osnutek odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter osnutek odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje te gospodarske javne službe. Direktor ptujske komunale Jože Cvetko je ob tem pojasnil, da je po novi zakonodaji to službo potrebno na novo opredeliti, saj je po novem celotna komunalna infrastruktura v lasti lokalne skupnosti, sam priključek pa v lasti posameznega porabnika. Sicer pa omenjeni odlok določa, da se način opravljanja te službe določi s koncesijo. Zahodna obvoznica in novo stanovanjsko naselje Občina Kidričevo bo sodelovala tudi pri nadgradnji regijskega centra za ravna- nje z odpadki v Gajkah, saj so svetniki soglašali z vsebino predlagane pogodbe, ki to sodelovanje podrobneje opredeljuje. Med drugim smo slišali, da je skupna občinska uprava ta projekt pripravila tako daleč, da se bodo z njim prijavili na razpis za pridobitev sredstev iz evropskih skladov, tako da občina Kidričevo s tem ne bi smela imeti večjih finančnih obremenitev. Po nazorni predstavitvi so sprejeli tudi dopolnjen osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za obvoznico Kidričevo, ki naj bi vodila med glavno cesto Šikole-Hajdina in regionalno cesto Majšperk-Ki-dričevo. Stane Napast, ki je projekt predstavil, je pojasnil, da so po javni razpravi upoštevali vse tri pripombe krajanov, ter dodal, da gre za redek primer, da se projekt uvršča v času, ko se urejajo štiri prostorske zadeve hkrati. Poleg obvoznice istočasno urejajo še traso plinovoda na tem območju, traso električnega daljnovoda Pince-Cir-kovce ter območje komasacijskega postopka. Sicer pa je ob videoprojekciji traso in nekatere podrobnosti zahodne kidričevske obvoznice podrobneje predstavil Vili Zemljak iz projektne firme Lineal v Mariboru. Trasa zahodne obvoznice bo med seboj povezovala glavno cesto Slovenska Bi-strica-Hajdina in regionalno cesto Rogatec-Hajdina, sicer pa poteka po zahodni strani naselja Strnišče in na zahodni strani industrijske cone v skupni dolžini 4200 m, na njej pa je načrtovana hitrost 70 km na uro. Širina voznih pasov je 2 krat 3,5 m, v sklopu izgradnje tega projekta pa je predvidenih osem križišč in podvoz pod železniško progo Pragersko-Hodoš. Z večino glasov so soglašali tudi s predlogom o podrobnem občinskem prostorskem načrtu za del območja Njiverce-sever, ki ga je izdelal Komuna projekt iz Maribora, gre pa za ureditev območja stanovanjske soseske ob severnem robu strnjenega naselja Njiverce. V času javne razprave in javne razgrnitve je bilo podanih nekaj pripomb, ki so delno spremenile zasnovo in delno spremenile strukturo 50 predvidenih stanovanjskih enot. Tako je sedaj v naselju predvidena gradnja 14 individualnih hiš in 18 dvojčkov, dva stanovanjsko-poslovna objekta in poslovno-storitve-ni objekt. Skupna bruto površina soseske zajema 14.860 kvadratnih metrov površin, uvoz vanjo pa je previden prek novega krožišča na regionalni cesti Kidričevo-Majšperk. Gramoznica pleterje - potencialna nevarnost Dokaj kritični so bili do predloga Odloka o podrobnem občinskem prostorskem načrtu za območje urejanja gramoznice Pleter-je, pri čemer je Stane Napast pojasnil, da gre za to, da bodo morali investitorji oziroma uporabniki gramoznice poskrbeti tudi za celostno sanacijo te gramoznice. Pomembno je, da se lahko izkop gramoza v novem delu, ki zajema 38 hektarov površin, prične šele po sanaciji prvega dela, ki zajema okoli 30 ha. Za sanacijo je predvidena tudi bančna garancija. Anton Leskovar je opozoril, da se že sedaj ob vodi oziroma v tej neurejeni gramoznici kopa veliko ljudi, nekateri pa se po veliki vodni površini vozijo tudi z vodnimi skuterji, ker pa gramoznica ni urejena, obstaja bojazen, da se lahko pripeti kakšna nesreča. Menil je tudi, da bi morala občina imeti od izkopanega gramoza več koristi. Tako so soglašali s predlogom Antona Habja-niča, da odlok umaknejo iz obravnave, dokler s tistimi, ki izkoriščajo gramoz, ne dosežejo višje dajatve za konce-snino. Brez pripomb so soglašali s šestimi investicijskimi programi: za izgradnjo pločnika ob lokalni cesti v Cirkov-cah, za izgradnjo mostu čez Framski potok v Zgornjih Jablanah, za preplastitev ceste do doma krajanov v Apačah, za ureditev centra naselja Lovrenc na Dravskem polju ter ureditev centra naselja Cirkovce. Sprejeli so tudi sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za jesenske lokalne volitve, soglašali z odprtjem petega oddelka v vrtcu Cirkovce, z ustrezno sistematizacijo delovnih mest v vrtcu Kidričevo ter s predlaganim kandidatom za direktorja Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju. Kljub ostrim besedam in odločnemu nasprotovanju Antona Leskovarja in celotne svetniške skupine SDS pa so soglašali tudi s predlogom podjetja Granit za spremembo fasade na novi športni dvorani v Kidričevem, ki se bo tako za okoli dodatnih 57.000 evrov ponašala s fasado iz aluminija, ki je simbol in ponos občine Kidričevo. M. Ozmec Ptuj • Ptujčani v organih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Dobro delo opazili na državni ravni V novem mandatu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je novi predsednik ptujske zbornice Vladimir Janžekovič, ki mu je pričel pred dnevi teči drugi mandat predsednika, postal član upravnega odbora, Andrej Čuš pa predsednik odbora za izobraževanje pri državni zbornici. Zadnjih dvanajst let OOZ Ptuj ni imela svojega predstavnika v upravnem odboru, nazadnje je bil to Roman Tomanič. UO OZS ima sicer 21 članov. Vladimir Janžekovič je po izvolitvi za člana UO OZS povedal, da je to dokaz več, da ptujska zbornica dobro dela. Zbornici in tudi njemu osebno to imenovanje zelo veliko pomeni. Kot član upravnega odbora bo lahko prisoten pri vsakem odločanju, obenem pa tudi seznanjen z vsemi novostmi, ki zadevajo slovensko obrtništvo. Bolj ali manj so si problemi, s katerimi se srečuje slovensko obrtništvo, podobni. Med največje sodita siva ekonomija oziroma delo na črno in plačilna nedisciplina. Na obravnavo in razreševanje pa še vedno čaka tudi nekaj administrativnih ovir, ki onemogočajo večji razvoj obrtništva in podjetništva v Sloveniji. Med temi Vladimir Janžekovič predvsem opozarja za javne razpise, ki so bolj pisani na kožo velikim podjetjem Župan je nagrajencu skupaj s sodelavci čestital za to prestižno nagrado, ki ni pomembna samo z vidika gospodarskega dosežka, temveč pomeni tudi veliko za promocijo Ptuja. Za Ptuj je velikega pomena, da PS Perutnina še vedno nosi ob svojem imenu tudi ime najstarejšega in najlepšega slovenskega mesta. Želja je, da bi tako bilo tudi v bodoče. Na osebni ravni pa se je ptujski župan predvsem zahvalil za visoko moralno in profesionalno držo, ki jo dr. Roman Glaser kot predsednik vedno izkaže v vsakem trenutku, ob prijetnih in neprijetnih dogodkih, ki so povezani s poslovnim sistemom, da zna reči hvala in da včasih prizna tudi napako in kot pa manjšim gospodarskim subjektom. Na izboljšanje plačilne nediscipline bo zagotovo vplivala uvedba 30-dnevnega plačilnega roka za obveznosti države, novela zakona o javnih naročilih, ki naj bi uredila finančno disciplino v javnih na- jo poskuša odpraviti. Želi si, da bi takšen ostal tudi v bodoče, da bi tudi v bodoče uspešno razvijajali poslovni sistem po vsem svetu, in še naprej na nek način nosili slavo tega mesta ter da bi ostali takšni sodelavci in prijatelji, kot so bili doslej. V imenu MO Ptuj je ptujski župan dr. Romanu Glaserju predal simbolično darilo mesta, ki ga bo spominjalo na sprejem v Mestni hiši ob prejemu nagrade super šampion biznisa - najmenedžer 2010. V zahvali za sprejem je dr. Glaser povedal, da je PS Perutnina, ki ga vodi zadnjih 18 let, skupaj z njim vendarle nekaj prispeval k ekonomiji tega prostora, Slovenije in vseh, ki so vpeti v njihov posel. Zase v ročilih, kjer ponudbnik nastopa s podizvajalci, pa potrebuje za operacionalizacijo še nekatere podzakonske akte. Medtem pa se sekcija za promet pri OZS aktivno zavzema za uzakonjenje 30-dnevnega plačilnega roka za prevoze blaga šali dr. Glaser tudi pravi, da ni samo predsednik PS Perutnine, temveč tudi turistični delavec Ptuja. Na poslovnih poteh po Evropi ne nosi samo imena poslovnega sistema, temveč tudi kraja, iz katerega izhaja. To mu je vedno v velik ponos in zadovoljstvo. Glede priznanja samega pa je dejal, da vsako priznanje menedžerju pomeni veliko, ko nekdo spozna, da se trudiš na svojem delovnem mestu in skušaš narediti čim več uspešnega in dobrega. Nekaj v tej zgodbi je prispeval, nenazadnje pa je to tudi priznanje vsem akterjem v v družbi Perutnina, danes jih je več kot 3500, predvsem pa potrošnikom po vsej Evropi; dnevno jih je 2,5 milijona, ki segajo po izdelkih Perutnine Ptuj. To ga najbolj veseli, temu je najbolj predan. »Vsi ljudje imamo radi kakšno priznanje, kakšno pohvalo. Menedžerjem pripada več kritike kot priznanj, zato je vsako priznanje zmeraj dokaz, da nekdo od zunaj še bolj razume in prizna to, kar počnemo tako družba kot celota in jaz. To priznanje je v bistvu priznanje Perutnini Ptuj, sodelavkam in sodelavcem. Še naprej pa bomo skupaj z mestom utrjevali tudi blagovno znamko Ptuja.« MG v cestnem prometu, od pristojnih organov pa se zahteva tudi uvedba solidarne odgovornosti za plačilo prevoza, in sicer vseh subjektov, ki so povezavi s prevozom blaga. K izboljšanju finančne discipline bi zagotovo prispevale tudi obvezne multilateralne kompenzacije. »Še vedno tudi ni rešen problem s Sazasom. Naši člani plačujejo prevelike prispevke, četudi po tarifi iz leta 1994. Imenovan je nov svet za avtorske pravice, pa bomo videli, kaj se bo spremenilo v našo korist,« pravi Janžekovič. »Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve napoveduje veliko kampanjo pri sivi ekonomiji oziroma delu na črno. Videli bomo, kaj bo prinesla. Vsebine kampanje sicer obrtniki in podjetniki še ne poznamo,« je povedal. »V zvezi s sivo ekonomijo in problemi, ki jih Kot so povedali na občini, je cilj investicije dograditev obstoječe čistilne naprave in povečanje njenih čistilnih kapacitet ter gradnja kanalizacijskega kanala za dele naselij Cerkvenjak, Stanetinci in An-drenci. Po besedah direktorja občinske uprave mag. Vita Kranerja želijo z novo investicijo zagotoviti dodatne kapacitete za čiščenje odpadnih voda za 1085 populacijskih enot (s sedanjih 415 bi se povečale na 1500), zgraditi približno 2000 metrov kanalizacijskega omrežja, ki bo zagotavljalo ustrezno odvajanje odpadne vode od gospodinjstev in gospodarskih subjektov, ter omogočiti priključitev novih porabnikov na javno kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. prinaša v obrt in podjetništvo, smo pred kratkim pisali tudi poslancu Francu Pukšiču in mu posredovali naše predloge v zvezi z reševanjem te problematike, ki so zapisani tudi v Zahtevah slovenske obrti in podjetništva 2010, da bi se tudi kot poslanec s Ptujskega vključil v razreševanje te problematike. Že lani smo o teh vprašanjih pisali poslancu Dejanu Levaniču. Na območju UE Ptuj dela na črno več skupin, zlasti še na področju gradbeništva, krovstva in kleparstva.« Na prvi seji novega upravnega odbora OZS, ki je bila 29. junija, so razpravljali o vrsti pomembnih vprašanj za slovensko obrt in podjetništvo. Med drugim so podali pisno pobudo za takojšnjo pripravo novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, s katero naj bi se uredila izenačitev stečaja samostojnega podjetnika s stečajem družbe, ukinil institut prisilne poravnave, če pa je predlagatelj stečaja dolžnik sam, naj bi se ga oprostilo založitve predujma za stečajni postopek. Govorili so tudi o pripravah na letošnji Mednarodni obrtni sejem v Celju, ki bo od 8. do 15. septembra. Tudi Andrej Čuš, novi predsednik odbora za izobraževanje pri OZS, je zadovoljen, da so ptujski obrtniki dobili možnost, da v mandatu 2010-2014 delajo v organih OZS. Zase je prepričan, da bo v odboru za izobraževanje pri OZS delal po najboljših močeh. Potrudil se bo, da se bodo zastavljeni cilji na tem področju uresničili. Pred vrati je izjemno zahtevna prenova vseh poklicnih programov, prav tako naj bi tudi prenovili kataloge za mojstrske izpite. Težave na področju izobraževanja so velike, mladi se ne odločajo za poklice v obrti in podjetništvu. Potrebno bo več narediti na področju spreminjanja vrednot, mlade bo potrebno spodbuditi k večjemu podjetniškemu razmišljanju. To bo potrebno začeti že v vrtcih. Nova dolžnost je za Andreja Čuša, ki ima obratovalnico s kovinarsko dejavnostjo, velik izziv tudi zato, ker je diplomiral iz organizacije izobraževanja. Spraviti teorijo v prakso ni vedno lahko. MG Foto: MG S sprejema v Mestni hiši Cerkvenjak • Uspešni na petem javnem razpisu Dograditev čistilne naprave 9. julija so v Cerkvenjaku predstavili projekt dograditve čistilne naprave in gradnje kanalizacijskega kanala, s katerim želijo med drugim zagotoviti dodatne kapacitete za čiščenje odpadnih voda ter zgraditi približno 2000 metrov kanalizacijskega omrežja. Ob tem so podpisali pogodbo z izvajalcem del, ki bodo potekala v letošnjem in prihodnjem letu - podjetjem Komunala Slovenske gorice. Dela, vredna 988.316 evrov, potekala od julija in septem- v slabih 47 odstotkih financira bra, prihodnje leto pa od mar- Evropski sklad za regionalni ca do septembra, so zaupali razvoj, ostala sredstva pa gredo podjetju Komunala Slovenske iz občinskega proračuna. gorice. Izvajanje del, ki naj bi letos Polona Ambrožič Foto: PA Pogodbo sta podpisala Marjan Bračko iz podjetja Komunala Slovenske gorice in župan Jože Kraner. Ptuj • Župan sprejel dr. Romana Glaserja Mesto se je zahvalilo najmenedžerju 2010 V prostorih urada župana in splošnih zadev je 9. julija ptujski župan Štefan Če-lan sprejel dr. Romana Glaserja, predsednika uprave PS Perutnine, prejemnika nagrade super šampion biznisa - najmenedžer 2010 v okviru 22. izbora najuspešnejših menedžerjev in družb jugovzhodne in srednje Evrope. Ptuj • Vojo Veličkovic z nekaterimi novimi projekti » Stereo« karikature Ptujcanov in Beograjčanov V poletni prireditveno razgiban Ptuj bodo prispevale tudi štiri poznopopoldnevne prireditve, ki jih pripravlja Vojo Veličkovic. Prva naj bi bila že te dni, gre pa za dogodke na področju glasbe, gledališča, likovnih in drugih umetnosti, ki jih bodo izvedli brezplačno na različnih mestnih območjih, da bi Ptuj v času turistične sezone še okrepil svojo sporočilnost kot festivalskega in prireditvenega mesta. Vsaka od štirih zgodb bo zaključena zgodba in bo imela svoje geslo, skupaj pa bodo štiri. Na prvem dogodku bodo izpisali moto Staremu mestu v čast, na drugem Za življenje proti umiranju, na tretjem ePk 2012 v mestu, ne v trgovskih centrih in na četrtem Zbudimo zaspano lepotico, staro mestno jedro si zasluži življenje. Vojo Veličkovic želi tudi dokončati projekt Iz višin proti višavam. Gre za cikel 12 slik -intarzij z motivi Ptuja, kot ga vidimo iz balona. Z njimi bo simbolično »gledal« iz višin na mesto, ki naj zraste v višave, pravi. Skupaj s karikaturistom Borisom Miočinovicem pa pripravljata tudi projekt s splošnim geslom Poetoviona Anno 69 - Singidunum Anno 81. Gre za zahteven projekt, na katerem delata že nekaj časa in za katerega je Veličkovicu uspelo pritegniti tudi ministrstvo za kulturo Republike Srbije in srbskega ambasadorja v Sloveniji Predraga Živadinova. Pred tremi leti sta s prijateljem Borisom Miočinovicem v Salonu Foto: Črtomir Goznik Vojo Veličkovic: »Poletje na Ptuju bomo obogatili s štirimi pozno-popoldnevnimi prireditvami s področju gledališča, glasbe, likovne in drugih umetnosti.« umetnosti na Ptuju postavila skupno razstavo Stereo karikature, na kateri so bile predstavljene portretne karikature v risbi in intarziji dvanajstih - po njunem mnenju - pomembnih Ptujčanov. Po vsej verjetnosti sta s to razstavo tudi orala ledino na tem področju, doslej takšne razstave ni bilo še nikjer. Razstava je bila zelo odmevna tako med ljudmi kot tudi v strokovnih krogih. To jima je dalo krila za razstavo večjih razsežnosti. Veličkovic je kot rojen Beograjčan predlagal, da bi karikaturam 12 Ptujčank in Ptujčanov dodala še portretne karikature v risbi in intarziji 12 pomembnih Beograjčanov. Osebno pa si je naložil še dodatno obveznost, da bi se ob tej razstavi začelo trdneje povezovati njegovo rojstno mesto z mestom, v katerem živi že več kot štiri desetletja. »Prebivalce obeh mest želim spodbuditi k boljšemu spoznavanju, druženju in vsestranskemu sodelovanju,« je te dni povedal Ve-ličkovic. V Beogradu je o tem že govoril s predstavniki ministrstva za kulturo, županom Beograda in direktorico Etnografskega muzeja Srbije. Na načelni ravni so se dogovorili o možnih oblikah sodelovanja na področju kulture in turizma z možnostjo širitve sodelovanja še na druga področja, tudi gospodarstvo in šport. Pri organizaciji razstave v Beogradu mu je v veliko pomoč tudi nečak Bojan Veluičkovic, ki je tudi že obiskal Ptuj, kjer se je o možnostih sodelovanja pogovarjal s ptujskim županom Štefanom Čelanom, ki naj bi se v prihodnjem tednu na Ptuju sestal tudi s srbskim ambasadorjem v Sloveniji, direktorjem PM Ptuj-Ormož Alešem Arihom in diektorjem Term Ptuj Andrejem Klasincem. Skupno razstavo karikatur bodo v Beogradu predvidoma odprli 16. ali 17. septembra. MG Lenart • Krajevna skupnost izdala knjigo Lenart za jutri 9. julija so v lenarškem Centru Slovenskih goric predstavili knjigo Lenart za jutri, ki jo je ustvarila Krajevna skupnost Lenart v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za arhitekturo ob praznovanju 20-letnice mesta. V njej so zbrali prispevke številnih strokovnjakov z različnih področij, ki tako pišejo o arhitekturi, ekologiji, kulturi, zgodovini in drugih temah, povezanih z razvojem Slovenskih goric in Lenarta. Janez Erjavec, predsednik Krajevne skupnosti Lenart in eden izmed piscev, je na predstavitvi povedal, da je knjiga rezultat večletnega dela številnih strokovnjakov. Njeni avtorji so med drugim Pavel Gantar, Borut Juvanec, Marjan Toš, Vida Šavli, Martin Bezgovšek, Breda Rakuša Slavinec, Slavko Lapaj-ne, Tomaž Tollazzi, Marko Ren-čelj, Mojca Letnik, Milan Repič in Domen Zupančič. »To knjigo smo želeli izdati že lani ob jubileju (20-letnici mesta Lenart), vendar je seveda prišlo pri številnih avtorjih do podaljšanja terminov,« je pojasnil Erjavec, ki je kot najzanimivejše teme v knjigi izpostavil arhitekturne in ekološke rešitve. Na teh dveh področjih bi se po njegovem dalo v Slovenskih goricah največ izboljšati, prav tako pa zaobjemata največ naravne in kulturne dediščine. »Gre za odkrivanja tistega, Erjavec je povedal, da so v knjigi zbrali ideje za boljši lenarški jutri. kar je tukaj že prisotno, in seveda za iskanje novih rešitev, ki bi prispevale k večji identiteti Slovenskih goric,« je razložil predsednik. Knjiga po njegovem mnenju ponuja veliko idej in rešitev na različnih področjih za boljši jutri in trajnostni razvoj Slovenskih goric. Urednik dela je prof. dr. Borut Juvanec, ki je v knjigi obdelal arhitekturna poglavja: »Gre za zbir nekih posamičnih strok, ki jih pokriva vsak avtor. Odpiramo torej niz nekih problemov, ki jih seveda v začetni fazi samo omenjamo, korak, ki šele sledi, pa je njihovo reševanje.« Kar se arhitekturnega področja tiče, vidi največji problem v odnosu med stroko in politiko. »Le-ta je usklajevanje interesov, vsak želi nekaj po svoje, toda v končni fazi moramo biti zadovoljni vsi. Osnovna naloga vseh nas je torej, da bomo vsi zadovoljni dobro živeli v lepem mestu. Zato pa je seveda treba urejati zadeve. Mi kot stroka to znamo, samo zraven moramo priti. Politika pa usklajuje strokovne rešitve z naše strani in strani uporabnikov. V končni fazi bo, če bomo vsi zadovoljni, to idealno, idealnega pa seveda na svetu žal ni,« je prepričan. Ker se je vsem avtorjem ob ustvarjanju knjige nabralo veliko gradiva, so ob tej priložnosti v Centru Slovenskih goric pripravili razstavo, ki bo obiskovalcem na ogled še nekaj časa. Polona Ambrožič Od tod in tam Ptuj • Prva razstava fotografij Foto: Črtomir Goznik Pri mladem kulturnem društvu Moški pevski zbor JezeroBiri, deluje tudi sekcija fotografov, ki se je že predstavila s prvo razstavo. Vodi jo Davorin Munda, povezala pa je sedem ljubiteljskih fotografov, zanesenjakov, kot pravi eden izmed njih, Albin Bezjak, ki se radi umetniško izražajo. Na predlog predsednika sveta ČS Črtomirja Rosiča bodo na drugi razstavi, ki jo bodo pripravili jeseni, skozi fotografijo predstavili vodni dvorec Ristovec in s tem javnost še enkrat opozorili na kulturni spomenik, ki vidno propada vsem na očeh, nihče pa tega ne zaustavi. MG Hajdina • DeSUS v pripravah na lokalne volitve Foto: Črtomir Goznik Občinski odbor DeSUS Hajdina tudi v novem štiriletnem mandatu vodi Anton Cestnik. Na junijski prvi seji izvršnega odbora stranke so podrobneje govorili o lokalnih volitvah 2010. Napak, ki so jih naredili na lokalnih volitvah 2006, ne želijo več ponoviti, saj imajo samo eno članico v svetu občine Hajdina. V obeh volilnih enotah bodo imeli polne liste za občinski svet. Naredili bodo vse, da bi v novem mandatu sveta občine Hajdina, ki šteje 14 članov, bili iz DeSUS najmanj dva ali trije. Ker po vsej verjetnosti ne bodo imeli svojega županskega kandidata, so se odločili, da v prvem krogu volitev župana ne bodo sklepali nobenih koalicijskih pogodb, je povedal Anton Cestnik (na fotografiji). Želijo pa si, da bi v svoje vrste pridobili čim več novih članov. Vse, ki bi želeli delati v stranki, vabijo v pisarno, ki jo imajo pri DUHajdina v nekdanji stavbi občine Hajdina. MG Ptuj • Kaj z lokali na tržnici Foto: Črtomir Goznik Ptujski mestni svetniki se občasno z vprašanji tudi spomnijo ptujske tržnice, ki v sedanji podobi ni v ponos mestu. V Mestni hiši projektno dokumentacijo za njeno ureditev že nekaj časa pripravljajo. Albin Pišek je na junijski seji mestnega sveta vprašal, kaj se dogaja s praznimi poslovnimi lokali pod arkadami na ptujski tržnici. V Komunalnem podjetju Ptuj, ki upravlja s tržnico, so povedali, da gre za dva poslovna prostora skupne površine 84 m2. Mesnine Žerak so se izselile avgusta leta 2007, Perutnina Ptuj junija lani. Podjetji sta se za zaprtje odločili predvsem zaradi premajhne prodaje. Tudi na tržnici se odraža splošno stanje v starem mestnem jedru, kjer je kupcev vse manj. Kot je povedal Janko Bohak, so se zaman trudili, da bi v izpraznjene lokale dobili nove najemnike, na razpise v Štajerskem tedniku se ni nihče odzval. Tudi zanimanje za prodajo na sami tržnici je iz leta v leto manjše. Še pred desetimi leti so imeli s prodajalci sklenjenih okrog 80 pogodb, danes jih je le še 34. Gorišnica • Ob 15. občinskem prazniku Kanalizacijski sistem za vso občino in nov vrtec »Tudi v minulem letu smo pretežni del naložbenih sredstev občinskega proračuna namenili izgradnji celovite kanalizacijske mreže, smo tudi tik pred odprtjem novega vrtca, realiziranih je tudi kar precej manjših naložb, še vedno pa nimamo niti evra kredita,« je ob praznovanju petnajste obletnice občine Gorišnica povedal župan Jože Kokot, ki vse občanke in občane ter ostale vabi na osrednjo prireditev v petek ob 18. uri. Gradnja kanalizacije v naseljih Gorišnica, Moškanjci in Zamušani se letos zaključuje: »V celoti smo zgradili kanalizacijski primar v omenjenih naseljih, v Zamušanih je zgrajen nov vodohran za potrebe uravnavanja dnevnega pritiska, trenutno pa se dokončuje izgradnja sekundarnih vodov, ki poteka v dveh fazah. V Gorišnici je prva faza izgradnje sekundarja že končana, druga faza pa je v pridobivanju gradbenega dovoljenja. Zaradi nepodpisanih služnostnih pogodb smo morali namreč že izdelan projekt preprojektirati, da bo investicija lahko stekla, upamo, da že naslednji mesec, ko bo pridobljeno gradbeno Zupan Jože Kokot: »Prednostna nalizacijske mreže v občini.« ra K.B.KOKOT d.0.0. dovoljenje. Enako je v Mo-škanjcih že dokončana prva faza sekundarne kanalizacijske mreže, gospodinjstva so PLIN OGREVANJE VODOVOD KLIMA PREZRAČEVANJE Moškanjci 45a, 2272 Gorišnica, tel. 02 743 02 26, e-mail: k.b.kokot@siol.net PONUDBA SVETOVANJ, STORITEV, SERVISIRANJA IN MOŽNOSTI UGODNEGA KREDITIRANJA: VODOVODNIH IN PLINSKIH INSTALACIJ, CENTRALNEGA OGREVANJA, INSTALACIJ, KLIMA NAPRAV IN PREZRAČEVANJA. Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika! Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje! Foto: SM naložba je še vedno izgradnja ka- v postopku priključevanja, v drugo fazo pa je zajetih le nekaj gospodinjstev na robu občine, pri železniškem prehodu. Ob tem smo seveda urejali tudi celotno cestno infrastrukturo povsod tam, kjer so se polagali vodi za kanalizacijo, hkrati se je postavljala tudi cestna razsvetljava. Tudi čistilna naprava je že v obratovanju, približno 50 odstotkov gospodinjstev je že priključenih,« pojasnjuje tekoče in zaključne naložbe v kanalizacijsko mrežo župan Kokot. Kot je znano, je občina Go-rišnica večinski del denarja za izvedbo primarne kanalizacije pridobila iz evropskih kohezijskih skladov na podlagi skupnega projekta Zaščite podtalnice konzorcija sedmih spodnjepodravskih občin; gre za približno 3,5 milijona evrov: »Sekundarna Novi sedemoddelčni vrtec bo skupaj z opremo in ureditvijo okolice z igrali stal približno 1,4 milijona evrov, odprli pa ga bodo konec avgusta. mreža kanalizacijskih vodov, ki je trenutno že zgrajena, je zahtevala okoli 1,3 milijona evrov, za drugo fazo sekun-darja pa je vrednost del ocenjena na približno 350.000 evrov.« Ob tem so, kot pravi župan, uredili še novo kolesarsko pot v Zagojičih v vrednosti približno 110.000 evrov, v Cunkovcih ob vaškem domu pa več parkirnih prostorov, kar je zahtevalo 25.000 evrov. Sicer pa bodo obdravska naselja v prednostnem naložbenem planu občine v naslednjem letu, ko se skozi te vasi načrtuje izgradnja kanalizacije. Tudi za te vasi je občina Gorišnica uspela s projektom primarne kanalizacije v okviru omenjenega konzorcija za pridobitev kohezijskega denarja; dela naj bi se začela po prejemu pozitivnega sklepa, predvidoma naslednje leto. Skupna ocenjena vrednost izgradnje primarnega voda s čistilno napravo v Zamušanih je okoli 5,5 milijona evrov. »Že jeseni pa bomo v obdravskih vaseh začeli gradnjo sekundarne mreže, ki je na naših ramenih in jo bomo nato priključili na primarni vod. Z izvedbo sekundarne mreže, ki bo v celoti zahtevala približno 1,7 milijona evrov, se bodo potem sanirale in modernizira- le tudi tamkajšnje ceste.« Težko pričakovan vrtec bo odprt 1. septembra Gotovo ena najtežje pričakovanih naložb med občani pa je nov vrtec; ta bo končan poleti, uradno odprtje pa je načrtovano v zadnjem avgustovskem tednu, saj naj bi s prvim septembrom vrtec že normalno posloval: »Izgradnja in oprema našega vrtca, ki bo imel šest rednih in ja-slični oddelek, bo zahtevala med 1.350.000 in 1.400.000 evrov. Gre za nizkoenerget-ski vrtec, tehnični pregled bo 22. julija. Vrtec bo sofinanciralo šolsko ministrstvo v višini slabih 600.000 evrov, prav tako imamo pozitiven sklep SVRL za črpanje dodatnega denarja za vrtec iz RRP, gre za 350.000 evrov, vendar jih verjetno ne bomo mogli v celoti porabiti za vrteško stavbo. Vem, da je bilo veliko občanov zelo nestrpnih in jeznih, ker se vrtec ni začel graditi že eno leto prej, vendar bi s takšno potezo izgubili skoraj 900.000 evrov sofinancerskega državnega deleža, kar bi bilo hudo nesmotrno,« je povedal župan Kokot, ki obenem napoveduje tudi ureditev celotne oko- lice z igrali vred do začetka septembra: »Res je, da smo za vrtec kupili nekolika dražja, a kvalitetna igrala in opremo, saj je to edino smiselno z vidika vzdržljivosti. Sicer pa bo v našem vrtcu dobilo delo kar osem novih vzgojiteljic in varušk, ob tem pa še kuhar in hišnik. Zaenkrat bo vrtec odprt v eni izmeni, če se bo pojavila potreba več staršev, pa bo gotovo treba razmisliti tudi o popoldanskem varstvu. V vrtcu bo sicer imelo prostor kar 133 otrok.« Občina Gorišnica pa je tudi prva v Sloveniji, ki bo dobila sofinancerski denar za namakalni sistem; vloga je že na kmetijskem ministrstvu, projekt pa je razdeljen na dve fazi; prva naj bi se začela izvajati že letos na 350 hektarjih kmetijskih zemljišč, druga faza pa bo na vrsti naslednje leto. Jože Kokot pa ima načrte tudi za srednjeročno prihodnost; takoj po potrditvi občinskega prostorskega plana se bodo v občini lotili izgradnje že dalj časa načrtovanega večjega športnega centra na zemljiščih za vrtcem in šolo, župan pa ima v rokah še eno vroče železo; napoveduje namreč, da bi v občini lahko zgradili tudi manjši dom upokojencev. SM VODOVODNO INŠTALATERSTVO Stanko Donaj Zunanje in notranje hidrantne mreže, hišne instalacije, kanalizacije, popravilo vodovoda. Gajevci 24a, 2272 Gorišnica tel 02 740 81 63 GSM 041 705 491 Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Gorišnica. Odi B87 590 Tlakovanje Tadej Kolarič s.p. Formin 8,2272 Gorišnica Vsem občankam, in občanom telimo prijetno praznovanje praznika občine Gorišnica! Ptijétiw pmM/ctMjb, idm počutje* ¡ü\/áky zdwja i/mzeti, PeMenÚctr - miažml ia&nc v Tamaña £btity Foto: SM Letošnjega športno-družabnega dneva pod naslovom Stop odvisnostim se je udeležilo okoli 150 učencev. Na knjižni polici Richard Dawkins Največja predstava na Zemlji: dokazi o evoluciji Ljubljana. Modrijan, 2010 AVTOR USPEŠNICE BOG KOT ZABLODA ^RICHARD DAWKINS i NAJVEČJA PREDSTAVA DOKAZI O KVOLUCIJI Britanski evolucijski biolog iz Oxforda Richard Dawkins spada med največje razumnike našega časa. Je član Kraljeve družbe in Kraljeve literarne družbe, za svoje delo je prejel mnoge prestižne nagrade. S knjigo Sebični gen je že leta 1976 pretresel svet, v kateri zagovarja tezo, da so geni »gonilo v naravnem boju za obstanek«. S svojimi pogledi na evolucijo, vero in boga, buri duhove. Bog kot zabloda (The good delusion, 2006) je bila velika uspešnica. Največja predstava na Zemlji je samo ena v nizu Dawkinsonovih knjig, ki opisujejo evolucijo, je kot manjkajoči člen in protinapad na zagovornike inteligentnega načrta. Ideja se mu je porodila v zadnjih mesecih ob slovesu profesure na univerzi Oxford. Učitelji naravoslovja se spopadajo, ko opisujejo evolucijo, z nadlegovanjem, obtožbami in grožnjami o odpuščanju. Učitelji po Evropi se srečujejo s tem primerom zaradi ameriškega vpliva in večje navzočnosti islama. Višja duhovščina in teologi ne nasprotujejo evoluciji, pogosto so podporniki pri raziskavah. Knjiga ni naperjena zoper vero. Več kot štirideset odstotkov Američanov zanika evolucijo in misli, da nas je ustvaril Bog v zadnjih deset tisoč letih. Preprosta resnica je, da smo bratranci šimpanzov in oddaljeni bratranci človeku manj podobnih opic. Občasno mu pišejo ljudje, ki trdijo, da so v stiku z Nezemljani, zato jih povpraša, ker so zelo napredni, naj pojasnijo rešitev na primer Goldba-chove domneve. Odgovora ni, znajo pa odgovoriti na nedoločna vprašanja. Samo v Teksasu je bilo oproščenih 35 obsojencev, odkar so na sodišču dopustni dokazi z DNK. Ljudje smo morali na Darwina čakati vse do 19. stoletja. V nekem smislu je res, da so viktorijanski znanstveniki odkrili naravni izbor pred Darwinom, vendar niso razumeli njegove pomembnosti. Človek je s selektivnim gojenjem več generacijam izklesal pasja telesa v osupljivo raznolikost, tako so v milijonih letih žuželke oblikovale vrtnice. Žuželke dobro zaznavajo barve in vidijo rumeno, zeleno, modro in vijolično. Rože imajo korist od tega, da so žuželkam privlačne. Določene orhideje so zelo podobne čebeljim samcem. Čebeljega samca pa pritegne vonj snovi, ki jih potrebuje za izdelavo svoje spolne dišave. Darwin je prišel do genialne ugotovitve, da lahko vlogo izbirajočega dejavnika igra narava. Izbira poteka prek preživetja ali nepreživetja. Naravni izbor je metaforični zapis, na kar je opozoril Wallace, soodkritelj naravnega izbora. V začetku so se volkovi samo-udomačevali brez človeškega posega. Ko so se psov lotili domači rejci, niso bili več volkovi, temveč so se že spremenili v pse. Pravi volkovi so lovci, potepuški psi živijo od odpadkov. Radioaktivne ure pokrivajo časovna obdobja od stoletij do več tisoč milijonov let. Vsaka ima svojo toleranco napake. Razpolovna doba rubidija 87 je 49 milijard let, razpolovna doba fermija 244 je samo 3,3 milisekunde. Izotop, ki se veliko uporablja v evolucijski časovni lestvici je kalij 40 z razpolovno dobo 1,26 milijarde let. Ogljik 14 se v ozračju nenehno obnavlja, ogljikovo datiranje je razmeroma nova iznajdba. Danes velja, da je Zemlja star 4,6 milijarde let. Velikanska večina evolucijskih sprememb se je zgodila, še preden se je rodil prvi človek. Ljudje nismo potomci opic, ampak si z njimi delimo istega prednika. Po naključju je skupni prednik bolj podoben opici kot človeku. Selitev iz vode na kopno je sprožila veliko preobrazbo vseh vidikov življenja, vseeno pa se je mnogo kopenskih živali pozneje obrnilo in vrnilo v vodo. Vsi azijski fosili so zelo podobni človeku, toda naše najstarejše prednike moramo iskati v Afriki. Naši predniki izpred treh milijonov let so imeli možgane šimpanza, a so hodili po dveh nogah, druga polovica zgodbe je zgodba o večanju možganov. Danes trdno uveljavljena teorija tektonike plošč ne pojasnjuje samo dejstev o porazdelitvi fosilov in živih bitij, temveč ponuja še več dokazov o izjemni starosti Zemlje. Evolucija ni potekala tako, da bi odrasle oblike pretvarjala v druge odrasle oblike, vsaka odrasla oseba zrase iz zarodka. Zapis DNK pri vseh živih bitjih je enak, njihovi geni pa se razlikujejo. Dobri znanstveniki, kot je bil Darwin, vedo, da se je treba z resnicami o resničnem svetu, naj bodo še tako odvratne, soočiti. Darwin je bil pri razumevanju obsega problema našega obstoja daleč pred svojim časom. Morda obstajajo vesolja brez zvezd, toda teh nihče ne opazi. Življenje potrebuje vsaj eno zvezdo, ki daje energijo. Vladimir Kajzovar Sah Šesto srečanje slepih in slabovidnih Stran 12 Aktivne počitnice Terme odete v otroško igrivost Strani 12 Nogomet Novi trener Laboda Drave Bojan Špehonja Stran 13 Nogomet V Stojncih prvo mesto zasluženo Aluminiju Strani 13 Erika Fabjan Na Ptuju je zares fantastično Stran 14 Odbojka Regina Terbuc - nova trenerka ŽOK Ptuj Stran 12 Urednkšportnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Grame, Milan Zupane, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • SP v JAR 2010 Španci zmagali povsem zasluženo V nedeljo zvečer smo dobili novega svetovnega nogometnega prvaka. To je prvič v zgodovini postala »furija«, kot pravijo španski reprezentanci. Iberci so z golom Iniesta v sodnikovem podaljšku premagali Nizozemsko, ki je tako izgubila še svoj tretji finale na prvenstvih. Španci so celotno srečanje narekovali tempo, ponovno je dobro delovala »katalonska » Najboljši igralec svetovnega prvenstva v Južni Afriki je bil po izboru akreditiranih novinarjev Urugvajec Diego Forlan. Naziv najboljšega strelca pa je osvojil Nemec Thomas Müller. Nagrado Leva Yashina za najboljšega vratarja je prejel Španec Iker Casillas. zvezna vrsta Xavi - Iniesta in »tulipanom povzročala nemalo težav. Tudi Nizozemci so v nekaterih akcijah dokazali, da niso zaman v finalu, kljub temu pa je bila v celoti gledano njihova prestava preskromna, da bi se lahko nadejali premierne-ga naslova svetovnih prvakov. Sicer pa smo gledali prvenstvo brez presežnikov. Veliko reprezentanc (predvsem evropskih) se je pritoževalo, da je bilo to celo eno najslabših prvenstev doslej. Načeloma ta teza celo drži; videli smo veliko manj dobrega nogometa kot v Nemčiji 2006, sodniki so naredili veliko več kardinalnih napak kot v zadnjem desetletju skupaj in nenazadnje prav nobena reprezentanca, razen afriških seveda, se v Južni Afriki ni Začetni postavi: Nizozemska: Stekelenberg; Van der Wiel, Heitinga, Mathijsen, Van Bronckhorst (od 105. Braafheid); Van Bommel, De Jong (od 100. van der Vaart), Kuyt (od 71. Elia), Sneijder, Robben; Van Persie Selektor: Bert van Marwijk Španija: Casillas; Ramos, Pique, Puyol, Capdevila; Busquets, Alonso (od 87. Fabregas), Xavi, Pedro (od 60. Navas), Iniesta; Villa (od 106. Torres) Selektor: Vicente del Bosque Sodnik: Howard Webb (Anglija) počutila ravno domače. Na mundialu je nastopali tudi naša izbrana vrsta in imela povsem realne možnosti za uvrstitev v osmino finala. A sanje nam je odnesel Donovan iz ZDA ... Toda naši fantje so kljub vsemu s pokončnimi glavami zapustili prizorišče in dokazali, da se tudi na sončni strani Alp igra dober nogomet. Razočaranj prvenstva in tudi presenečenj je veliko. Med razočaranja nedvomno sodijo Italijani, Francozi, afriške države in drugi, medtem ko so presenetile dežele, kot so Južna Koreja, Urugvaj, Slovaška ... Po- leg vsega naštetega so številni igralci, ki obvladujejo svetovno nogometno sceno, povsem odpovedali. Nekaj primerov: Cristiano Ronaldo, Wayne Ro-oney, Thierry Henry ... Tudi zaradi tega je prvenstvo zanimivo in vedno prinese nove zmagovalce. Na koncu se še enkrat vrnimo k svetovnim prvakom Špancem. Mnogi trdijo, da si naslova niso zaslužili. Mnogi trdijo, da Španci igrajo preveč »barcelonsko«. Mnogo trdijo, da Španci ne igrajo atraktivno, temveč jih bolj zanima hranjenje lastnega gola. Toda želja po združitvi velikih tekmecev Kastiljcev, Kataloncev, Baskov, Andaluzijcev, Asturijcev in drugih je Španijo naredila močnejšo, kot je bila kadarkoli. Ne verjamete? Povprečna starost španske ekipe je le nekaj čez 26 let, kar je v svetu nogometa relativno malo. Če k temu dodamo še celo paleto nadebudnih igralcev, ki v deželi na skrajnem jugozahodnem delu Evrope čakajo na svojo priložnost, potem je jasno, da »furija« na nogometnem zemljevidu sveta ne misli plesati zgolj en dan. Tadej Podvršek Ptuj • Prvi adrenalinski skoki z višine Uživali so tekmovalci in gledalci V soboto je na območju Term Ptuj potekalo prvo slovensko tekmovanje v adrenalinskih skokih z višine, t. i. base-jumpingu, ki ga je organiziral klub BASE Slovenija. Kot je že na tiskovni konferenci med sobotnimi tekmovalnimi in nedeljskimi promocijskimi skoki povedal Uroš Ule iz kluba BASE Slovenija, je trajalo pet let, da so v Slovenijo uspeli pripeljati prvo tekmo. Nastopilo je deset tekmovalcev iz Madžarske, Avstrije, Avstralije, Hrvaške in Slove- nije. Ti so s padalom v roki skakali z 92-metrskega dvigala, ki so ga posebej za to tekmo namestili tik ob območju kompleksa Term, medtem ko je bil cilj tekmovalcev postavljen v samo območje Term. Tekmovalci so izvedli skok v poskusni seriji, zatem pa še štiri tekmovalne. Sodniki so ocenjevali stabilnost pri odpiranju padala in natančnost pri doskoku, ki je tekmovalcem delala največ težav. Tako jih je nekajkrat zaneslo mimo Term, tik mimo dreves oziroma na glave obiskovalcev Term, ki so jih adrenalinski skoki pritegni- li v velikem številu. Najboljši tekmovalni rezultat je dosegel hrvaški tekmovalec Nenad Pe-šut s 360 točkami, drugi je bil Slovenec Bor Guzej, ki je dosegel 280 točk, tretji pa je bil Avstrijec Edmund Guschall z 220 točkami. Pri višinskih skokih se uporabljajo posebni padalski nahrbtniki, pa tudi padalo se zlaga na poseben način. V bistvu gre za padala, ki so približno trikrat večja od običajnih in se zelo hitro odpirajo. Po odprtju ga je potrebno zelo mojstrsko upravljati, saj je prostor za skoke v večini primerov majhen. V Termah Ptuj si želijo, da bi adrenalinski skoki postali še ena od njihovih tradicionalnih prireditev, s katero bodo še nadgradili svoje že nadvse bogato prireditveno dejavnost. Uroš Ule je povedal, da so zelo zadovoljni, da so lahko adrenalinske skoke prvič približali tudi slovenski javnosti. Terme Ptuj so se pokazale kot dobre gostiteljice, tekmovalci in organizatorji so se na Ptuju dobro počutili, uživali pa so tudi gledalci, občasno tudi adrenalinsko, ko so se na kratki razdalji srečali s posameznimi tekmovalci. Hvaležni pa so tudi sponzorjem in donatorjem, brez katerih mednarodnega tekmovanja v adrenalinskih skokih ne bi mogli izvesti. MG Foto: arhiv Base klub Foto: Matija Brodnjak Ptuj • Terme odete v otroško igrivost J A kt ivn le Mtt. 3Ü počitn SiSfcl ice za ¡té»? ot :rol i -oio '9JW| 'Hseg 'oajejouon 'jas 'ejoiAi 'H9|0H0 'iaiv 'SO 's|!N 'unj -ejs 'euoj 'eujeijiu 7ejg 'nagibu 'uegAaseJiAi 'os|ej|ds '^ajezajd '}aoa| 'e>|!|0 'Lun|ex 'eze^s :ou -AB.IOpOA :3)|UeZIJ)| 3) A3}IS3U íPoíHulajtz naí na iuslouritm íjiíztiil RADIOPTUJ na ¿filetee www.radio-ptuj.si Foto: ASV T. KRAVJI SIR ZAPOR, JEČA Govori se ... ... da so se jesenske lokalne volitve v stari Poetovioni pričele že sredi poletja. Sicer pa se je tudi slovenska pomlad v Ptuju začela precej letnih časov prej. ... da kljub nedavnemu deževju in poletni vročini gobe ne rastejo. Rastejo pa kot gobe po dežju novi trgovski lokali. Eden od veletrgovcev naj bi kljub nasprotovanju krajanov na vsak način želel izseliti tudi nekaj tistih, ki očitno ne stanujejo na pravem mestu. ... da se bodo pravi učinki bazenov energije v Poetovion-skih termah konec minulega tedna zagotovo najbolj živo pokazali čez kakih devet mesecev; famozni skoki v vodo so baje nekatere takoj navdušili za skoke čez plot. ... da so se neki hudo predrzni in očitno nerodni vlomilci pri Svetem Tomažu hudo zmotili, kajti v tamkajšnjem župnišču niso našli niti centa. Le božji mir. ... da Poetovionsko jezero kmalu ne bo več slovelo kot največja vodna površina v deželi pod Alpami, saj naj bi ga kmalu prehitela šterntalsko-pleterska gramoznica. . da so se modri poetovion-ski žogobrcarji v svoji izhodni razvojni strategiji uspešno osredotočili na lasten igralski kader. Pa jim baje (vsaj za sedaj) nič ne pomaga, saj je tre- ner še vedno šumar. Vidi se ... . da se pri predsednikih pogosto rado kaj zalomi. Tako kot na nedavni državni slovesnosti predsedniku države je na nedavnem zboru za vrednote v Zavrču v nepravem trenutku odpovedalo ozvočenje še evropski poslanki. Prav naj ji bo, kaj pa je toliko zamudila. Za ostre oči • Najdi razlike Pu* yjcut II: VUI£*0 lyjjf M IE Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Nagrado podarja sreča za majhne in wJi fH www.DikaDolonica.com Foto: Lojze Zupec Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo z domačega vrta polsla Lojze Zupec iz Cunkovcev in jo naslovil: Ljubezenski utrinek iz narave. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 9 3 8 8 7 6 9 3 2 3 1 5 9 7 7 2 1 8 6 5 9 8 5 4 3 4 8 7 9 4 7 6 3 9 2 1 8 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven V ©© €€€ O Bik VVV © €€ OOO Dvojčka VV ©©© €€ O Rai VVV ©© € OO Lev V ©©© €€€ OO Devica VVV ©© € OOO Tehtnica V ©©© €€€ OO Škorpijon VV © €€ OOO Strelec V ©©© € OO Kozorog VV ©© €€€ O Vodnar VVV © €€ OOO Ribi VV ©©© € OO Velja za teden od 13. julij do 19. julij: dobro, 3 znaki - odlično Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 1 znak - slabo, 2 znaka - Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 19. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki je prejel nagrado Pikapolonice po pošti. Nagrajenka je: Barbara Ribarič, Osojnikova cesta 22, 2250 Ptuj. Anekdote slavnih Francoski dramatik in romanopisec Tristan Bernard, avtor priljubljenih bulvarskih komedij, je bil čudno tiho v družbi, kjer so razpravljali o peklu in nebesih. Ko so ga le vprašali, kaj misli o tej temi, je rekel: »Seveda, zaradi klime bi mi bilo bolj všeč v nebesih, ampak v peklu bi imel veselejšo družbo.« *** Ko je angleški pisatelj Bernard Shaw leta 1900 poslal ruskemu pisatelju Tolstoju v presojo nekaj svojih del, jih je Rus ocenil z besedami: »Prebral sem vaše knjige. Vi ste eden tistih nevarnih ljudi, ki vse božansko poteptajo v prah, vse vsakdanje pa iz prahu dvignejo v božanske višave.« *** Ko seje že ostareli švedski kralj Gustav Adolf V sprehajal po polju v bližini grada, sta ga spremljali dve deklici. Ena je zašepetala drugi: »Naš kralj je že star in bežen.« Kralj seje obrnil in dejal: »Sliši pa še vedno dobro.« *** Madžarski skladatelj Franz Liszt je dirigiral na koncertu v nekem manjšem mestu pri neki svoji rapsodiji. Neprestano je moral poslušati napačne tone. Končno je vrgel taktirko po tleh in zaklical: »Gospodje, to ni koncert, to je mačja godba!« Vse je obnemelo. Čez nekaj časa je vstal prvi trobentač in rekel: »Maestro. Te skladbe nismo mi skomponirali.« *** Znameniti ameriški skladatelj ruskega rodu Igor Stravinski se je v New Yorku peljal s taksijem in opazil, da se voznik ravno tako piše Stravinski. »Glejte no, vi se pišete natanko tako kot slavni skladatelj!« je vzkliknil. »Oh, nisem vedel, da se tako piše kak skladatelj,« je priznal taksist. »Ampak to ni moj priimek. Taksije last mojega svaka. Sam se pišem Puccini.« Mihovce-Dragonja vas • Proslavili 14. dan GZ Kidričevo 85 let društva in nov mladinski prapor V okviru 14. dneva gasilcev z območja Gasilske zveze Kidričevo so minulo nedeljo, 11. julija, proslavili 85-letnico PGD Mihovce-Dragonja vas, ob visokem jubileju pa so razvili tudi nov prapor gasilske mladine. Kljub izredni popoldanski vročini se je ob domu prostovoljnega gasilskega društva Mihovce-Dragonja vas minulo nedeljo zbralo več kot 200 uniformiranih gasilcev iz domačega in okoliških gasilskih društev, saj so ta dan proslavili tudi 14. dan gasilcev z območja Gasilske zveze Kidričevo. V paradi so s prapori in pihalnim orkestrom Talum na čelu prikorakali skozi vas v velik prireditveni šotor, pod katerim je bila nato osrednja slovesnost. V imenu gostiteljev je zbranim zaželel dobrodošlico predsednik GZ Kidričevo Anton Leskovar, ki je ugotovil, da so se pred 14 leti, ko so začrtali vizijo razvoja gasilstva v občini, odločili pravilno, o čemer pričajo dobri rezultati, ki jih dosegajo v posameznih društvih. Vsa so sodobno opremljena, saj so povsod končali prvi krog nabave vozil in opreme. Uspešni so tudi na izobraževalnem in tekmovalnem Ob 60-letnici delovanja gasilskega društva so se spominjali vrednot, ki so osnova gasilstva tako v Senešcih kot v Sloveniji. Zbrane je nagovorila predsednica PGD Senešci Darja Škvorc Bes in na kratko predstavila zgodovino društva. Leta 1950 so namreč krajani zaradi večje požarne ogroženosti začutili potrebo po ustanovitvi gasilskega društva. Tako se je istega leta zbralo deset članov iz vasi Vičanci, Sodinci in Se-nešci in ustanovili so gasilsko četo Sodinci. Od ustanovnih področju, saj v okviru zveze aktivno deluje 42 tekmovalnih desetin. Posebej so zadovoljni, da je med gasilci spet vse več pionirjev in mladine. Članom PGD Mihovce.-Dragonja vas je čestital ob 85-letnem jubileju, ob zalivali za dosedanje humano delo pa jih pozval, da tudi v bodoče skrbijo za čim višjo stopnjo pripravljenosti za posredovanje v požarih in ob drugih naravnih nesrečah, kjer je pomoč gasilcev nujna. Gasilcem je ob jubilejih in novem mladinskemu praporu čestital tudi podžupan občine Kidričevo Franc Planinšek ter se zahvalil za neprecenljivo humanitarno pomoč, še posebej ob sanaciji škode po hudih neurjih pred nekaj leti na širšem območju občine. Zaslužnim gasilcem so ob jubileju izročili gasilke plakete in odlikovanja. Bronasto plaketo GZ Kidričevo je prejel Leopold Zabukovšek; republiško odlikovanje - plamenico III. stopnje so prejeli Janez Ser- članov je danes še edini ostal častni član društva Franc Kosi starejši. Leto po ustanovitvi je med člani prišlo do manjših razhajanj, zato so sedež društva prenesli v Senešce in tu začeli graditi gasilski dom. Društvo se od takrat imenuje PGD Se-nešci. Vsa leta so člani društva dom dograjevali, zadnja obnova in razširitev pa se je končala leta 2000. Po besedah predsednice si je društvo vsa leta prizadevalo za napredek, tako da se je v 60 letih nabralo veliko gasilske Foto: M. Ozmec O 85-letni zgodovini in razvoju gasilstva je govoril predsednik društva Srečko Godec. dinšek iz PGD Lovrenc, Martin Krajnc iz PGD Starošince in Anton Planinšek iz PGD Ple-terje; plamenico II. stopnje sta prejela Darko Gorjup iz PGD Mihovce-Dragonja vas in Alojz Gmajnar iz PGD Starošince; gasilsko odlikovanje III. stopnje je prejel Zvonko Korez iz PGD Talum Kidričevo, odlikovanje II. stopnje Milan Dobič iz PGD opreme. »Začetki našega društva so bili majhni, a pregovor pravi, da iz majhnega raste veliko. Pot ni bila zmeraj lahka, vendar danes društvo šteje 123 članov, na kar sem osebno zelo ponosna,« je dejala predsednica društva. Na slovesnosti so podelili še priznanja in zahvale, prireditev pa popestrili s kulturnim programom, kjer so nastopali podgorski folkloristi, veliko-nedeljski pevci in gasilski podmladek. Patricija Babosek Mihovce-Dragonja vas, odlikovanje I. stopnje pa Zlatko Žni-dar iz PGD Talum Kidričevo. Zgodovino in razvoj PGD Mi-hovce-Dragonja vas je predstavil predsednik Srečko Godec in poudaril, da je 85-letnica gasilstva praznik vseh gasilcev in krajanov obeh vasi. Zahvalil se je prednikom, ki so 16. avgusta 1925 na prvem občnem zboru ustanovili požarno brambo, saj se je so do sedaj izkazalo za zelo koristno na več področjih. Za prvega predsednika je bil izvoljen Janez Medved. Od razpadlega društva Cirkovce Pričela se je z mašo za domovino, nato pa so nadaljevali s kulturnim program ob lipi na župnijskem dvorišču v Mar-kovcih. Zbrane je v županovem imenu nagovoril občinski svetnik Franc Rožanc in je med drugim poudaril: »Mir, svoboda in pravičnost - to so vrednote, ki so nas povezovale v teh letih in ki nas bodo povezovale tudi v prihodnosti. A svet se spreminja. Vse bolj čutimo njegovo soodvisnost. Z globaliza-cijo sveta se globalizirajo tudi problemi, pa naj gre za podnebje in ekologijo, energetiko, ekonomijo ali pa za oblikovane politične vzorce. Na številnih področjih bodo v prihodnosti potrebne velike spremembe, manj odtujene birokracije, več življenjskosti, več inovativno-sti ter visoka stopnja solidarnosti in strpnosti kot temelj sožitja na vseh ravneh našega življenja; od družine, lokalne skupnosti do države in mednarodnih integracij, da bomo so podedovali 30 let staro črpalko na konjsko vprego, ki še danes deluje in so nanjo zelo ponosni. Ves ta čas so pri delu in razvoju društva sodelovali vaščani obeh vasi, ki živijo z gasilci. S skupnimi močmi so leta 1931 postavili prvi gasilski dom, leta 1971 so nabavili prvi gasilski avtomobil, leta 1980 novo gasilsko vozilo, leta 1994 novo avtocisterno, leta 1996 sodobnejši avtomobil za prevoz moštva, leta 2002 pa najnovejšo avtocisterno. Tako je danes PGD Mihovce-Drago-nja vas sodobno društvo, opre- našli pot iz težav.« V kulturnem programu so nastopili pevci MeCPZ Sv. Marko, Otroškega zbora Zvonček in člani KZ Kor, ki so s pesmijo počastili praznik. Zaključili so z mislimi, o katerih je vredno premisliti: »Dokler bodo na predvečer dneva državnosti goreli kresovi po širni domo- mljeno s potrebno opremo za reševanje in posredovanje v požarih in nesrečah. Med okoli 70 člani je danes 25 članov gasilske mladine, ki je ob 85-le-tnici društva razvila svoj gasilski prapor. To častno nalogo so zaupali podžupanu Francu Pla-ninšku, prapor sta blagoslovila župnika Janko Frangež in Karel Pavlič, nato pa so nanj svečano obesili 25 trakov botrov in 100 zlatih žebljičkov darovalcev. Slavje pod šotorom so zaokrožili z gasilsko veselico in ansamblom Mladi Dolenjci. M. Ozmec vini Sloveniji, bo vsak tujec vedel, da živi tukaj narod, ki je ponosen na svoj obstoj. Naša lipa, simbolično posajena in blagoslovljena v čast rojstnemu dnevu naše države, je zrasla in pognala močne korenine. Rasla in cvetela bo naprej. Pod njeno krošnjo je dovolj prostora za nas vse.« Ur Na prireditvi so podelili priznanja in zahvale; v sredini predsednica PGD Senešci Darja Škvorc Bes. Zbrane je nagovoril Franc Rožanc. Senešci • 60 let gasilskega društva Iz majhnega raste veliko V soboto so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Senešci praznovali 60 let društva. Zbrane je nagovorila predsednica PGD Darja Škvorc Bes in tudi podelila zahvale in priznanja zaslužnim društvom in gasilcem. Prireditev so popestrili s kulturnim programom. Markovci • Svečanost ob dnevu državnosti Mir, svoboda, pravičnost Na predvečer slovenskega praznika, dneva državnosti, so člani KUD Markovski zvon v sodelovanju z župnijo sv. Marka pripravili osrednjo občinsko prireditev. torek • 13. julija 2010 Oglasi in objave Štajerski1TEDNIK 23 Prireditvenih Sreda, 14. julij 10.00 Ptuj, CID, elektro delavnice 20.00 Maribor, Židovski trg, Foto galerija Stolp, razstava Dušana Živkica iz Srbije, fotografije Dueti 21.00 Ormož, grajsko dvorišče, koncert glasbene skupine „Zmelkoow" Četrtek, 15. julij 10.00 Formin, kmetija Žuran, Dan krompirja 10.00 do 12.00 Ormož, park, počitniške delavnice 18.30 do 19.00 Gorišnica, občinski trg, mini tek in nordijska hoja 20.30 Borl, na gradu, koncert zborovske glasbe Petek, 16. julij 18.00 Gorišnica, ploščad pred občinsko zgradbo, osrednja slovesnost ob 15. občinskem prazniku 18.00 Radehova, ribiški parkirni prostor, pohod okoli jezera, organizira TD Trnovska vas Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, Poletne glasbene delavnice iehudo,me|l * telefon # ■ Stuncvtifaa 116^123 «O/enonotV1^ «cjelrep»»»' Želite spoznati bogastvo prostovoljstva? Imate občutek za sočloveka? Mu želite prisluhniti, kadar ¡e v težavah? Potem vas vabimo, da se pridružite številnim prostovoljkam in prostovoljcem in ob zaupnem telefonu prisluhnete ljudem v najrazličnejših stiskah. Če želite izvedeti kaj več o uvodnem izobraževanju, pokličite na GSM 041/ 628 619, ali pišite na: samarijan@gmail.com Mali oglasi STORITVE AKCIJA! Okna - vrata - garažna vrata - senčila, fasade - gips sistemi. Novo - notranja vrata. Montaže Polanič, d. o. o., Sp. Hajdina 7 (Felnar center). Inf: 051 398 877, 031 521 446, polanicd@volja.net. Z VEDEŽEVANJEM, jasnovidnostjo, alternativnimi metodami in posebnimi obredi na daljavo do dobrega zdravja, počutja in obvarovanja pred posledicami svetovne krize in uroki. Telefon 090 44 02, cena 1,99 evra na minuto, 01 28 340 38 in 031 641 430. KMETIJSTVO UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033. SEME mnogocvetne ljulke prodamo po en evro za kilogram. Tel. 041 696 748. PRODAM BREJE plemenske svinje. Kmetija Kacjan, tel.041 548 115. NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, lahko tudi hlodovino, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. KUPIMO ječmen, bikca simentalca, težkega okrog 150 kg, ter prodamo telico v devetem mesecu bre-josti, možna menjava za neplodno kravo ali telico z doplačilom. Tel. 041 240 003. BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,60 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM traktorsko kosilnico 135, hidravlično prešo, 280-litrsko, dva traktorja Štore 4 x 4, Ferguson 42. Telefon 769 23 81. SIP Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu SPORED ODDAJ TOREK 13.7. 8.00 Obletnica ženskega zbora Ptuj 9.20 Polka In majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Pozdrav poletju - DPD Svoboda Ptuj 21.10 Dogodki Destrnik 23.00 Video strani SREDA 14.7. 8.00 Srebrnomašnlk Marijan Fesel 9.00 Utrip Iz Ormoža 18.00 Polka In majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Zaključek OŠ Hajdina 21.30 Dogodki Hajdina 23.00 Video strani ČETRTEK 15.7. 8.00 Koncert Pihalne godbe Dornava 9.00 Šolska oddaja 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00110 let PGD Dornava 21.10 Dogodki Dornava 23.00 Video strani PETEK 16.7. 8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Utrip iz Ormoža 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip Iz Ormoža 18.00 Lenart-FolkArt 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Peta noč - ponovitev 22.30 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Video strani MLADE NESNICE v začetku nesnos-ti, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Baumanovi, telefon 031 346 153, 790 03 51. NEPREMIČNINE PRODAM vrtno hišico, šestkotno, novo. Telefon 041 250 676. VRSTNE HIŠE SKORBA. Jeseni 2010 začnemo gradnjo vrstnih hiš. Telefon 041 646 662. V OKOLICI PTUJA, Kicar, prodam enonadstropno hišo, vseljivo takoj, z lepim razgledom. Telefon 041 906 617. VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI Ji t POP 7 TOP K POSKOČNIH 1. Ans. PAJDAŠI - Kdor ljubi dom 2. PETRA GRABROVEC - Babičine citre 3. ZLATI DEČKI - Predraga deklica 4. D0RI - S Kozjanskega na Gorenjsko 5. Ans. NAVEZA - Če v moji postelci boš spala 6. KARAVANKE-Jurjev smn 7. Ans. NAVDIH - Nekoč pa pravi bom požvižgal Vse ribiče in tiste, ki si to želite postati, vabimo v ribiško trgovino Žiga. Čaka vas pestra ponudba ribiške opreme in hrane. Najdete nas v Rogoznici ob Ribiškem domu. Obiščite nas in krap vam zagotovo ne uide. 1. BOŠTJAN K0NEČNIK - Zakaj si me pustila 2. ŠPELA GROŠELJ-Moč srca 3. SKATER -Fuzbaler 4. ŠTAJER BAND - Vse bo še 0K 5. R0G0ŠKISLAVČKI - Igrajva se zdravnike 6. NIKI - Do kože vroče 7. MIRNA REYNOLDS - Nate dajem križ ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Glasujem za: _ Ime In priimek: Tel. številka: Or fejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETINCi d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina /f^s zaščita ' '' ' ' osebna varovalna oprema NAJNIŽJE CENE za večje postave kombinezon obleka farmer klasična obleka velja za vel.št. 62 in 64 do razprodaje zalog ZAŠČITA Ptuj d.o.o. Rogozniška cesta 13, Ptuj telefon 02/779 71 11 Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d...o. Raičeva 6 2250 Ptuj Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN 13. julija minevata dve leti, ko nas je zapustil Janez Janžekovič IZ GAJEVCEV 31 Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče. V mislih vsi tvoji Tristo petinšestdeset dni so že zaprte tvoje oči, v svetu višine, ki v neskončnosti izgine, nam puščaš spomine. V SPOMIN Včeraj, 12. julija, je minilo leto žalosti in bolečine, odkar si nas nenadoma zapustil, dragi mož, ati, brat in stric Štefan Petek IZ STOGOVCEV 16 A Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prižigate svečke, nosite cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: žena Marija, hčerka Jasmina s Tinetom, sinova Milan in Primož ter sestra Silva z družino Že pet let je, odkar si odšla od nas, a mi s teboj smo vsak trenutek in ves čas. Ko na grobu lučke ti gorijo, po licih solze nam polzijo. SPOMIN V torek, 13. julija, mineva pet let žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, hčerka in sestra Marjana Turk IZ LANCOVE VASI 81 Hvala vsem, ki ji prižgete svečke, nosite cvetje in postojite ob njenem preranem grobu. Tvoji najdražji Kostanji so v zadnjem cvetu, čebele so ostale v tihem šepetu, medene čaše so se zaprle, vsebina življenja se je iztekla, le v spominih toplih bo odslej medila. Danica ZAHVALA ob izgubi očeta, dedija, strica ... Stanislava Vedlina čebelarja, IZ PREŠE 30 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, pisna in ustna sožalja ter svete maše. Še posebej se zahvaljujemo vsem praporščakom čebelarskih društev, pevcem cerkvenega zbora Majšperk in DPD Svoboda Majšperk za zapete slovenske pesmi, ki jih je tako ljubil, g. župniku Janku Fran-gežu za lep cerkveni obred ter govornikom: tajniku ČD Majšperk g. Jakobu Peršuhu, predsedniku DPD Svoboda Majšperk g. Rajku Jur-gecu ter županji oz. nečakinji dr. Darinki Fakin, ki je v govoru skupaj z nami hodila po pokojnikovi nemirni, ustvarjalni in bogati življenjski poti. Zahvaljujemo se tudi podjetju Mir za opravljen pogreb. Ohranimo ga v svojih spominih takšnega, kot smo ga poznali, s pesmijo na ustih, dobro mislijo v srcu in smelim pogledom v prihodnost. Vsi njegovi najdražji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK I ZA PETKOVO IZDAJO I DO ČETRTKA ZJUTRA J DO S. URE | ZA TORKOVO IZDAJO | DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 8. URE Ptuj • O navodilih za ravnanje med bolniškim staležem Ni treba samo sedeti doma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je območnim enotam, zdravnikom in vsem izvajalcem zdravstvenih storitev pred dvema mesecema poslal okrožnico, s katero naj bi se izboljšala ustreznost navodil za ravnanje zavarovancev v času začasne odsotnosti - bolniške. To naj bi v prvi vrsti prispevalo k čim prejšnji ozdravitvi in rehabilitaciji ter vrnitvi zavarovancev na delovno mesto, sta v skupni izjavi zapisala Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dok in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj: "Vpisi o drugih dejavnostih med bolniškim staležem so bili doslej praviloma redki." Europa Donna je v svoji peticiji izpostavila vprašanje ustreznosti navodil za ravnanje zavarovancev, obolelih za rakom, med bolniškim staležem, ki jih v svojih odločbah podajajo zdravniki ter zdravstvene komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poenostavljeno to pomeni, da so z okrožnico poslej zavarovanci oziroma bolniki »dobili« več svobode med bolniškim staležem, če je to v korist njihovega zdravljenja oziroma če je del rehabilitacije; niso torej privezani več samo na dom, kot je bilo doslej, ko so ga lahko zapustili le, če so šli na pregled k zdravniku. Zdaj lahko dom zapustijo tudi ob drugih priložnostih, če je tako vpisano v njihovo kartoteko, saj bodo s tem prispevali k hitrejši ozdravitvi. Sicer pa je že doslej lahko zavarovanec z dovoljenjem zdravnika v času bolniškega staleža odpotoval iz kraja stalnega bivanja, če to ni negativno vplivalo na potek njegovega zdravljenja. Takšna slika se je zgodila že prvi julijski vikend: številni turisti, ki želijo preko mejnega prehoda Gruškovje na hrvaško obalo oziroma pač na jug, so doživeli prvi šok že pred koncem novozgrajene avtoceste. Minuli konec tedna je tam po uradnih podatkih strnjena (me-kolone): Ob poletnih vil žencev do Gruškovja pričak To dejstvo zavarovancem ni dovolj dobro znano oziroma ti ne poznajo vseh možnosti in pravic, ki jih imajo v bolniškem staležu, je bilo ugotovljeno ob pisanju že omenjene peticije, zato se bo moralo v bodoče več narediti na izboljšanju komunikacije z zavarovanci in zdravniki glede teh možnosti. Zdravstveno stanje zavarovanca je ključnega pomena pri podajanju navodil za njegovo ravnanje med bolniškim staležem. Pomembno je, da izbrani osebni zdravnik v zdravstveni karton zapiše predvsem morebitna priporočila in omejitve glede telesne aktivnosti zavarovanca, če pa so mu odobreni tudi odhodi zunaj kraja prebivanja, je potrebno zapisati, da je tudi to sestavni del njegove rehabilitacije. Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan je povedala, da so vpisi navodil v kartoteko o drugih dejavnostih zavarovancev med bolniško, ki jim dovoljujejo, kolona avtomobilov merila dobrih šest kilometrov, ob zadnjem vikendu ni bila dosti krajša. Veriga avtomobilov se nato po polžje premika po ma-gistralki do mejnega prehoda, kjer nato vse potnike čaka spet krajše ali daljše čakanje. Jezni so tudi domačini, ki ob pro- je deloma že na avtocesti do Jlometrske strnjene kolone ra da lahko dom zapustijo, ne samo ko gredo na pregled k zdravniku, odvisni predvsem od diagnoz. Najpogosteje so zapisane pri zavarovancih, ki so utrpeli poškodbe, pri bolnikih z depresijo in obolelim za rakom. Doslej so bili takšni vpisi praviloma redki, ljudje si jih niti niso želeli. V zaostrenih gospodarskih razmerah si niti ne želijo v bolniško, ker se bojijo za delovno mesto. »Naj se sliši še metnih konicah niti po čudežu ne morejo prečkati „zabasane" magistralke ali pa se vključiti v nepretrgano kolono. Kot je povedal podlehniški župan Marko Maučič, se je poskušal dogovoriti s policisti, da naj bi urejali promet v obstoječih križiščih, vendar neuspešno. ;v in na magistralki od Dra-pločevine. tako čudno, ljudi moramo dobesedno 'siliti' v bolniško,« pravi Metka Petek Uhan. Zdravniki in zdravstvena komisija ZZZS morajo zavarovancu dati ustrezna navodila o ravnanju v času bolniškega staleža glede na značaj njegove bolezni, odrejeno terapijo in priporočila zdravnikov za zdravljenje. Če je zdravnik specialist v izvidu zavarovanca napisal, da naj bo čim aktivnejši v Na Hrvaško več Slovencev kot lani Sicer pa tudi v prihodnje, vsaj po napovedih hrvaških časopisov in Prometnoinformacijske-ga centra za državne ceste, na nesrečni magistralki (in tudi na drugih slovenskih avtocestah, ki vodijo proti morju) ne bo bolje. Na Hrvaškem naj bi letos namreč letovalo za od tri do pet odstotkov več gostov iz Slovenije; ti naj bi zaradi višine smislu rekreacije, v smislu druženja, da se ukvarja z nekaterimi aktivnostmi in naj se ne zapira med štiri stene, mu zdravniki in zdravstvena komisija ne morejo in tudi ne smejo dati navodil, da naj do doma in da lahko dom zapusti le, če mora na pregled k zdravniku. V tem primeru bi bila navodila v nasprotju z navodili o zdravljenju, ki so jih v okviru svojih pristojnosti dali lečeči zdravniki. V primerih, ko zdravstveno stanje zavarovanca ne narekuje strogega mirovanja, bodo praviloma v njegovo kartoteko zapisali, da mu je v času začasne zadržanosti z dela dovoljena odsotnost z doma in gibanje v skladu z navodili o ravnanju, ki jih je na podlagi priporočil leče-čih zdravnikov dal njegov izbrani zdravnik; ta mu po potrebi odobri tudi potovanje zunaj kraja bivanja. Bolniški stalež je izključno namenjen za izboljšanje in povrnitev zdravja, k temu pa lahko v največji meri prispevajo prav zavarovanci sami, če bodo upoštevali navodila za zdravljenje, varno in pravilno jemali zdravila in če bodo zdravo živeli. Sestavljavca okrožnice, Europa Donna in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zavarovancem na njihovi poti do vrnitve zdravja priporočata tudi vključitev v skupine za samopomoč in po potrebi tudi individualno pomoč. MG potnih stroškov počitnikovali predvsem v Istri in na Kvarner-ju, manj pa v Dalmaciji, je za časopis Vjesnik ocenil direktor Hrvaške turistične skupnosti v Ljubljani Goran Blažic. Vje-snik tudi piše, da na počitnice na Hrvaškem pride vsak drugi prebivalec Slovenije. Sicer naj bi v Hrvaški že maja letos zabeležili za 2 odstotka več nočitev kot lani v enakem času. V prvih petih letošnjih mesecih je Hrvaško obiskalo 153.215 slovenskih turistov, C Osebna kronika Rodile so: Saša Lačen, Osterčeva ul. 5, Ptuj - deček Matija; Jožica Ivančič, Videm pri Ptuju 14 - deček Nik; Barbara Ivančič, Velika Nedelja 3 a - deklica Lara; Natalija Tetičkovič, Gradišča 142, Cirkulane _- deček Tian; Simona Šamperl, Črmlja 15, Trnovska vas - deček Žan; Karmen Arnuš, Pod-lehnik 80 a - deček Nejc; Nuša Slivnjek, Mariborska c. 32, Rače - deklica Zoja; Anja Štagar, Za-mušani 22 a, Gorišnica - deček Rene; Blanka Stojnšek, Kupčinji Vrh 36, Stoperce - deček Patrick; Tea Stefanovic, Vlahovičeva ul. 7, Kidričevo - deklica Arandjela; Adriana Zelenko, Kraigherjeva ul. 27, Ptuj - deklica Alina; Barbara Korez, Donačka Gora 26 b, Rogatec - deklica Zara; Matea Urgl, Jezdarska ul. 6, Orehova vas - deček Liam; Brigita Kokol, Paradiž 68, Cirkulane - deklica Hanna; Martina Koren, Formin 45 a, Go-rišnica - deklica Maša; Petra Mi-klin, Jastrebci 18, Kog - deklica Živa; Simona Rajšp, Regentova ul. 16, Maribor - deklica Ajda. Umrli so: Andrija Majer, Vinski Vrh 34, rojena 1942 - umrl 24. junija 2010; Marija Gojkošek, rojena Burjan, Gerečja vas 30, rojena 1927 - umrla 25. junija 2010; Marija Šmigoc, rojena Gabrovec, Repišče 1, rojena 1923 - umrla 30. junija 2010; Vladimir Šegula, Moškanjci 55 a, rojen 1952 -umrl 4. julija 2010; Magdalena Vrečar, rojena Ilijevec, Jablovec 47, rojena 1928 - umrla 1. julija 2010; Jožef Plohl, Slomi 12 b, rojen 1950 - umrl 30. junija 2010; Angela Selan, rojena Medved, Ul. Borisa Kraigherja 16, Kidričevo, rojena 1919 - umrla 1. julija 2010; Matilda Medved, rojena Javernik, Spodnje Jablane 33, rojena 1928 - umrla 3. julija 2010; Ivan Gomzi, Slavšina 43 b, rojen 1969 - umrl 4. julija 2010; Janez Plohl, Bukovci 93, rojen 1924 -umrl 5. julija 2010; Marija Krajnc, rojena Fijačko, Hrastovec 53, rojena 1929 - umrla 7. julija 2010; Marija Veršič, rojena Mlinarič, Pla-cerovci 21, rojena 1923 - umrla 7. julija 2010; Elizabeta Belšak, rojena Krajnc, Veliki Okič 5, rojena 1940 - umrla 7. julija 2010. Poroke - Ptuj: Zdravko Zupanc, Borova vas 15, Maribor, in Tina Obreht, Borova vas 15, Maribor. Stanislav Vrtačnik, Markovci 7, in Darja Mar, Strelci 13 a. Aleksander Lajh, Dragovič 3 b, in Danijela Lozinšek, Dragovič 3 b. kar je odstotek več kot v enakem obdobju lani. Lani je bilo na Hrvaškem 1.010.279 turistov iz Slovenije. Kakorkoli in kjerkoli že se je kdo odločil preživeti letošnji dopust, prav vsem priporočamo, da se izognejo potovanja po magistralki (in po avtocesti od Maribora do Ptuja) do Gru-škovja v času poletnih vikendov; veliko bolje je na pot kreniti med tednom, saj je gneča precej manjša. SM Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne se bodo predvsem v severni polovici Slovenije še pojavljale plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 21, najvišje dnevne od 29 do 34 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo večinoma sončno, popoldne bodo predvsem v hribovitih krajih nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. Vroče bo. Podlehnik • Kolone od Dražencev do Gruškovja Poletni vikendi peklenske pločevine Dopustniška sezona se je začela in na nedokončanem avtocestnem odseku od Dražencev do Gruškovja se vsak vikend, zlasti ob dopoldnevih, dogaja točno to, kar so napovedovali vsi: kilometrske strnjene kolone razbeljene pločevine, ki segajo kilometre daleč in se začenjajo že nekaj pred koncem avtoceste v Dražencih, nato pa se avtomobilska kača vleče vseh 15 kilometrov do meje.