6. štev, V Kranju, dne 5. februvarja 1915, XVI letu Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši Itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Kokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, ta četrt strani 20 K. Inserati s« plačujejo naprej. Za manjša oznanila a« plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popiiHt. — Upravništv naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla* macije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj te izvolijo frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. Galicija. tv s » (Konec.) Ljudje, ki so se naselili ob mogočnih kar-patskih gorah, so se najbrže nekdaj imenovali Obgorci in njihova dežela Obgorska, kar je sedanja Ogrska; sosednji Rusini jo imenujejo Ugor-ščino. Na vzhodu Beskidov je enako gorovje, kakor so Tatri na zapadu, in se zove Črna Gora. To je divje gorsko gnezdo, brez cest, čigar ramena se raztezajo od izvira Pruta do Belega Ce-remoša na bukovinski meji. Črna Gora ima 9 vrhov. Najvišji trije vrhovi so: Gorivlja (2050 m), Petraš in Pop Ivan. V podnožju Črne Gore, v temntkasti in gozdni globini, izvira krasna voda Burkut. Tu je po letu zelo obiskano zdravilišče. Najvažnejši prehodi čez Karpate so: Vlara (420 m), Lisa nad Trenčinom, Jablunka (551 m), Jordanov (805 m), Popradsko sedlo, kjer gre železnica iz Eperiesa v Novi Sandec, prelaz Dukla (502 m), Lupkov, čez ta prelaz drži železnica ob reki Laborču na Ogrskem do Sanoka in Premišla v Galiciji, Užok, tu gre železnica ob reki Ungu od Ungvara čez Csontos in Turko do Sambora in Premišla. Iz doline Latorče od mesta Munkača drži pot čez sedlo Berečke v dolino Strija, potem je prelaz Volovec, čez katerega gre železnica iz Munkača v Strij, Viškovo sedlo, todi gre cesta iz laiesta Huszta čez Čltormezo po dolini Nagy-Ag v gališko dolino reke Šujce. Blizu kraja Kaloče je prehod Panti, pot drži na Rafajlovo v Nad-vorno v Galiciji, potem je še prelaz Jablanica med Korosmezo in Kolomejo. Na jugovzhodu so prelazi proti Bukovini. Gorjanci se razlikujejo po običajih in obleki od ljudij na ravninah. Nazivljejo ljudi na gorah gorjane in podgorjane, v vzhodnih Beskidih so pa naseljeni Bojki. V okolici Krakova in Pšemše do Rabe živi spretno in podjetno pleme Krakov-jakov. Njih vasi niso velike, ali hiše so dobro zidane in obljudene. Moški nosijo bele, dolge suknje, okrašene z rdečimi našivki in kiticami. Na glavi nosijo stoščaste klobuke ali štirivoglate kape. V pokrajini od Rabe do Sana prebivajo Mazuri. Na vzhodu reke Sana bivajo Rusini, a posamezna rusinska sela segajo do Poprada. Prebivalci na tej strani se imenujejo Lemki. Med njihovimi vasmi so pomešane tudi poljske vasi. Okoli Dnjestra bivajo Poberežci. Rusini ob Bugu so sloki, visoki in lahki, oni iz Podolja so pa čokati, močni in težke hoje. Podoljaki si brjejo za tilnikom glavo, oblačijo se v „sirake" ali „opanče\ to je dolgo, belo obleko iz domače volne, na plečah jim zadej visijo na rob opanč prišite „borodice", to so neke vrste kapuce, v katerih hranijo jestvine in drugo, ko gredo na pot. Sela rusinska so velika in zelo obljudena, a posejana so bolj na redko. Ker ubogi ljudje nimajo lesa, so hiše in pristave ograjene z jarki. Hiše so narejene tako, da kar kole zabijejo v zemljo, vpletejo vmes slamo in omečejo z glino. Kamna nimajo in opeke tudi ne, ker jim manjka lesa Kurijo s slamo namesto z drvi. Zemlja Po-doljakov je zelo rodovitna. Ljudje se pečajo le s kmetijstvom in čebelorejo. Večina prebivalcev v Galiciji je poljske in rusinske narodnosti, deset odstotkov je Židov, nekaj je pa Nemcev in Vmencev. Vseh ljudi v Galiciji je okoli osem milijonov, ki bivajo v 83 večjih in 230 malih mestih ter 6 tisoč vaseh. Glavno mesto je Lvov nad Poltvo, kjer imajo sedež grško-katoliški metropolit in rimsko-katoliški ter armenski nadškof. Ondi je tudi vseučilišče in politehnika in več gimnazij in drugih šol. Drugo mesto je Krakov nad Vislo, zibelka kraijev poljskih, z vseučiliščem; potem Tarnopol nad Seretom, ki ima veliko žitno trgovino; Stanislav nad Bistricama s sedežem grško katoliškega škofa; Galič nad Dnjestrom; Kolomeja na Prutu; nadalje Drogobic, kjer se dobiva mnogo petroleja, ze- meljskega voska in soli; Premišel na Sanu, tu je mogočna trdnjava, sedež dveh škofov: poljskega in rusinskega škofa, troje gimnazij: dve poljski in ena rusinska, in ženska pripravnica; Tarnov, sedež poljskega škofa; Bohnija in Ve-lička, kjer se koplje sol v velikih množinah; v Krenici so slavne kopeli; v Przeworsku je velika tovarna sladkorja in v Sanoku tovarna železniških vozov. Svetovna vojna. Avstrija — Rusija. Dne 28. januvarja so si Avstrijci osvojili na Karpatih važni prelaz Viškov, čez katerega je prehod iz doline Tise na Ogrskem v dolino Strija v Galiciji. Ta prelaz so bili Rusi zasedli že v začetku novembra in so ga močno utrdili. V prelazu leži en meter visok sneg. Zadnji teden so avstrijske čete na Karpatih zasedle višine na prehodih. Vkljub slabemu vremenu so jih obdržale. V enem tednu so naši vjeli 10.000 Rusov in dobili v roke šest strojnih pušk. Poveljnik ruskih bukovinskih čet, ki je imel svoj glavni stan še na neki višini blizu Požorite, se je umaknil v Sučavo. Mesto Kimpolung v južni Bukovini so Rusi izpraznili dne 28. januvarja. Dne 31. januvarja so imeli naši na Poljskem in zahodni Galiciji z Rusi živahne boje. V nekem boju na Karpatih je bilo vjetih pet ruskih častnikov in 800 mož. Naši so dobili dva topova in dve strojni puški. V središču fronte se z vspehom bojujejo naše in nemške čete. Ruski sunek ob srednji Pilici je bil odbit. V Galiciji je poveljnik ruske armade general Ivanov in na Karpatih veliki knez Mihael. Prvi je hotel od Tarnova prodreti proti Krakovu in PObLISTEK. Ostanki ii\X\m\\i na Kranjskem. 1. Zgornja Bela nad Kranjem. (Priobčuje Kropar.) Nevzdržno se izpreminja obličje zemlje, tudi naše Kranjske. Treba vzeti samo Valvazorjevo delo (Čast Vojvodine Kranjske) v roke ter primerjati njegove opise in risbe z današnjo Kranjsko in nje rodom, pa smo takoj prepričani o minljivosti človeških naprav. Nove tehnične iznajdbe in pa kapitalistični ustroj modernega obratovanja je nemilo zadel zlasti mnoge patriarhalno urejene železne obrate v naši deželi. Čas hiti, nosi prah pozabljivosti na častite starine in jih vednobolj odteguje našim očem. Zob časa škodoželjno gloje na zidinah, ki so jih stavili podjetni očetje; duh novega časa neusmiljeno briše pomembne črte, ki so jih zarisali v potu svojega obraza z žulja-vimi rokami marljivi predniki v mater zemljo, neumorno hraniteljico rodov; brezčutni kapitalizem brez ozira podira staro in zastarelo, ne da bi vedno ravnotam postavil novo in boljše. V mnogih krajih Kranjske, nekdaj daleč slo-večih po žebljarski obrti, je žebljarstvo že popolnoma propadlo in docela izginilo, kakor n. pr. v Bohinju, ob Kamniški Bistrici, na Vipavskem, v Tržiču in v Železnikih. Počasi pojemajoč daje prostor strojnemu obratu v l£ropi, kranjskih Atenah žebljarstva in v prijazni Kamni Gorici. Na Zgornji Beli pri Preddvoru nad Kranjem, v Ganomljah nad Idrijo in v Fužinah pri Ambrusu ob Krki na Dolenjskem so se pa ohranili zadnji ostanki nekdaj cvetoče žebljarske obrti. Bog ve, koliko let klavernega umiranja je še odmerjenih tej obrti, ki je tekom stoletij zalagala ne le našo deželo, temveč tudi Italijo, Hrvaško, Ogrsko in Balkan z železnimi izdelki ter lepo število milijonov zlatih cekinov in srebrnih tolarjev privabila v naše kraje. Že se loteva zadnjih ostankov žebljarstva smrtni spanec in čas je, da se jih spomnimo, njih, ki so bili v dneh svojega razvoja in moči važen del časti, močan vrelec denarne moči Vojvodine Kranjske. Hitimo jih otet, vsaj na papirju, v skromnih črticah. Najprej si oglejmo Zgornjo Belo. Izpod vznožja kamenozobega Storžca (2134 m), sredi mastnega polja, skozi mlade, črne gozde, hiti v reko Kokro potok Be Išči ca, ki žene s svojimi valovi precejšnje število vodnih koles na Zgornji in Srednji Beli. Le tri kolesa danes še dajejo življenjsko sapo beljanskemu žebljarstvu. Druga so se že pred leti izneverila svojemu prvotnemu poklicu ter ženejo zdaj bolj hvaležne žage in mline. Na Zgornji Beli v preddvorski fari, pol ure pešhoda zahodno od Preddvora, še vihtita kladivo .pri BaronČku" (pišejo se Naglic) dva, „pri Pajku" trije in v »Ferbežarjevi fržini" pet kovačev oziroma kovačic. Žebljarstvo v prvih dveh .fržinah" ima značaj domače hišne obrti, ker kujejo v njih žeblje le domači v lastni režiji; v tretji pa kujejo kovačice Ferbežarci prav tako, kakor delajo tudi v največjih industrijskih obratih delavci svojemu gospodu. Torej sta ohranjena, dasi v najskromnejših mejah, še vedno oba prvotna načina žebljarske obrti na Kranjskem: kot hišna obrt in kot prava industrija. Kdaj so začeli kovati žeblje na Beli, nisem mogel natančno dognati, ne iz ustnega izročila, ne iz pisanih poročil. Bajkart Valvazor, ki govori o drugih žebljarskih krajih, Bele nikoli ne omenja. Tudi drugi viri za žebljarsko obrt o Beli molče. Celo farni arhiv v Preddvoru ne pove druzega, kakor da se je hiši št. 2 na Zgornji Beli prej reklo »pri Žbičarju" (pisali so se tam Naglic), katero ime se je v prejšnjem stoletju tudi še v nekaterih drugih žebljarskih krajih, n. pr. v Železnikih in v Kropi pisalo, da so Naglici na št. 1. (»pri Kosmatu") tudi imeli kovačnico, da je bila na mestu, kjer stoji zdaj tovarna g. Jožefa Kerna (za strojno mizarstvo) nekdaj Jržina" („Cucova kovačnica"), in da so imeli na Srednji Beli „pri Berkvedežu« št.29 In »pri Boštaju" št. 14 „frž:no\ Več pa č. g. Jožef MarkiČ, kaplan v Preddvoru, kateremu se imam zahvaliti za te podatke iz ustnega izročila, ni mogel o zgodovini belškega žebljarstva dognati. Potemtakem pred 1. 1700 gotovo še niso pela kladiva na Beli trde kovaške pesmi, čeprav Beljani menijo, da je tamkajšnje žebljarstvo že več stoletij staro. obkoliti trdnjavo, kakor se je zgodilo z Premišlom, a se mu nt posrečilo. Drugi je pa izgubil prehode Užok in Toronijo. Rusi se hvalijo, da so v Galiciji na prelazih Dukle in Viškova vkljub silnemu odporu Avstrijcev vspešno napredovali in da so se le v prelazu na Beskidih ruske čete morale umakniti veliki premoči Avstrijcev. Trdijo tudi, da so od 25.—28. januvarja vjeli 60 častnikov in 21.000 mož ter zaplenili tri topove in deset strojnih pušk. Rusi priznavajo, da so imele avstrijske čete na potu proti Kielcem velik uspeh severno od mesta Andrejeva. Polastili so se ondotne železnice in zasedli višine, ki obvladajo vso dolino Jede. V Lvovu so Rusi ustanovili 49 ljudskih kuhinj, kjer se razdeli vsak dan med reveže do 50.000 kosil deloma brezplačno, deloma proti plači 20 vinarjev. Ruska komisija je cenila škodo, ki jo je napravila vojna v Galiciji. Škoda znaša poldrugo milijardo rubljev. Med vjetniki na Ruskem je tudi krakovski vseučiliški profesor dr. Roman Dvbovski. Poizvedovalno službo v naši vojski je opravljal štirinajstletni gimnazijec iz Brna, Oton Kohanek. Bil je ranjen in je prišel v neko krakovsko bolnišnico. Povišan je bil v četovodjo. Avstrija — Srbija. Avstrijski aeroplan je krožil nad krajem Te-kija—Kladova v severnovzhodni Srbiji in je vrgel na Kladovo štiri bombe. Dve ruski vojni ladji, ki sta bili pred Kladovo, in srbska artiljerija so streljale na aeroplan, pa ga niso zadele. Srbski princ Juri' je odpotoval čez Grško v Rim. Pravijo, da se je šel zdravit v Švico in da v nevtralni Italiji nima ničesar iskati. Prestolonaslednik Aleksander je pa odpotoval v Marziljo. Srbi baje prodirajo proti Draču. Drugače je na srbskem bojišču že dva meseca položaj ne-izpremenjen. Nemčija — Rusija. Nemci so obstreljevali devet ur mesto Luto-mersko pri Lodzu, uničili 45 hiš, ter poškodovali tudi samostan in cerkev. Vasi okoli tega mesta so popolnoma razdrte. Mesto Lodz na Poljskem so Nemci prekrstili v Neu-Breslau. Cnrjev lepi lovski grad v Spali je ostal ne poškodovan, kakor tudi gospodarsko poslopje in električne naprave. V gradu bivajo sedaj nemški častniki, ki za zabavo prirejajo lov na mrjasce in jelene. Poškodovan pa je petsto let stari So-lošev grad v Peskovi skali in mesto Skala je popolnoma uničeno. Pri Darkehmen so Rusi napadli neko utrdbo in tudi vzhodno od Loviča so napravili ponoči napad, pa so bili s težkimi bgubami odbiti. Odkod pa naj bi bila zašla žebljarska obrt na Belo? Tudi tega ni bilo mogoče s popolno gotovostjo dognati. Vendar smem s precejšnjo verjetnostjo sklepati, da je pridrobnela kovaška pesem na Belo iz Krope. To potrjujejo nazivala (nomenklatura) kovaškega orodja, ki so najbolj sorodna kroparskim; kovalko orodje samo, ki je v nekih najznačilnejših posebnostih različno od onega v Železnikih in v Kamni Gorici, a popolnoma enako kroparskemu (ne kujejo na kobilo, ampak na topo), slednjič pa tudi dejstvo, da so nekako do 1. 1870 vedno hodili na Belo kovat posamezni Kropaiji. Mogoče je tudi, da je iz Krope čez Tržič ali pa s Koroškega (tudi v Prevaljih pri Črni so kovali) skozi Jezersko priletela ta Hefajstova hčerka na Belo. Pred četrimko sloletja je kovalo samo na Zgornji Beli še okoli sedemdeset ljudij; še danes znajo skoro vsi starejši Beljani kovati. Torej se je poleg poljedeljstva in živinoreje pečala cela vas tudi z žebljarstvom. Kovalo se je skoraj pri vseh hišah, vsaj v onih ob vodi, in sicer v posebno za ta namen zgrajenih kovačnicah ali „fržinah" ob Belščici, pa tudi kar v navadnih kleteh. Na Srednji Beli se ni tako splošno kovalo. Stoji pa ondi še danes prazna „fržina", blizu „Kračmanovega mlina" (rojstnega doma pesnika M. Valjavca), tam, kjer cesta s Kokrice v Preddvor premosti BelŠčico. Sredi 19. stoletja je torej utegnilo kovati na obeh Belah okoli sto ljudi obojega spola. _ (Dalje priti.) Pri vasi Kurješine, severno od Rave, je ruska artiljerija razbila nemški oklopni avtomobil, ki je ondi vozil, da bi obstreljeval ruske postojanke. Mesto Varšavo je morala zapustiti druga tretjina civilnega prebivalstva. Severno od Visle pri Lipnem in Serpenu so imeli dne 1. februvarja Nemci spopade z rusko kavalerijo. Nemci so zgradili pri Vloclavku in Dobršinu čez Vislo dva mostova in so šli z večjo vojno silo na levi breg reke. Turčija — Rusija. Rusko brodovje je v Črnem morju potopilo nekaj turških jadernic ter pri Kropi in R*zi razdrlo nekaj turških vojašnic. Napad Turkov pri Oltiju se ni posrečil, Rusi so turške kolone razbili. Potem so pa Turki poslali na Kavkaz 15 novih divizij in napadli rusko fronto. Krvavi boji so bili pri Sultan-Selimu. Nemčija v bojih na zapadu. Francozi so imeli v boju pri Nieuportu dne 28. januvarja velike izgube. Okoli 300 Afrikancev je obležalo mrtvih. Izgubili so nadalje nekaj jarkov pri La Bassče in precej sveta v Argonih. En francoski polk je bil skoraj uničen. Čez dva dni so pa Angleži pri La Bassee zopet vzeli Nemcem jarke, katere so bili izgubili. V Argonih so dobili Nemci 12 strojnih pušk, deset topov in vjeli 12 častnikov in 731 mož. Izgube so imeli Francozi tudi pri Verdunu Splošno se pričakuje, da bodo Francozi in Angleži napravili velik napad na Nemce. Nemci imajo na zapadu 94, na vzhodnih bojiščih pa 43 divizij, skupaj 2l/2 milijona mož. Pred Nieuportom so Nemci potopili že drugo francosko torpedovko, namreč „št. 218". Od 40 mož se jih je rešilo pet. Črna Gora. Na Cetinje je neki avstrijski letalec vrgel več bomb, o katerih pa trdijo nasprotniki, da niso napravile škode. Italija. Italijanska vlada je odpravila carino na žito in živila, ki se uvažajo v Italijo. Ta določba velja do 30. januvarja 1916. Za žito in moko so znižane železniške tarife za polovico. Pregledalo se bo tudi, koliko žita in moke je še v zalogah, in izdali se bodo predpisi o peki kruha in prodaji moke. Vlada je prepovedala izvoz sladkorja. Italija lahko postavi v vojsko 12 armadnih zborov po 38.003 mož, tri konjeniške divizije in še nekaj drugih čet prve linije, skupaj 660.000 mož. V drugi liniji bi postavila na noge 250.000 in v tretji liniji 450.0C0 mož. Moštvo je sestavljeno iz 19. letnikov. Do sedaj je pod orožjem 415 000 mož redne vojske in 70.000 mož deželne brambe. Letnik 1915, ki je bil sklican sredi januvarja, šteje 180.000 mož, tako da stoji pod orožjem 660.C00 mož. Artiljerijskih polkov je 35 gotovih. Novi polk gorske artiljerije ima 12 baterij, vseh takih baterij je 46. Zrakoplovski zbor ima dvojno poveljstvo, eno za zrakoplovce, drugo za letalce. Bolgarija. Bolgarska vlada je za nekaj dni ustavila bolgarski list ..Balkanska Tribuna". Ta list je bil v zvezi z ruskim poslaništvom v Sofiji in je pisal o Rusiji preveč prijazno. — Bolgarski vojni obvezana iz letnikov 1902, 1903, 1908 in 1909 so bili vpoklicani k vojaškim vajam. Romunija. Po sanitetno blago, naročeno iz Švice, je prišla v Brindisi v Italiji romunska tovorna ladja »Bukarešti". Romunija je vpoklicala že veliko vojakov pod orožje. — Avstrijski poslanik v Bukarešti, grof Czernin, je dne 27. januvarja v važnih zadevah prišel na Dunaj in je imel daljši pogovor z zunanjim ministrom Burianom, potem je bil pa sprejet v avdijenci pri cesarju. Govori se, da ostane Romunija sporazumljena z Italijo in nevtralna. Rusi so za prijaznost Romunije veliko žrtvovali, a kaže se, da ruski rublji ne bodo imeli vspeha. Tudi posojilo, katero je dala Angleška, hoče Romunija vporabiti tako, da ne bode na nobeno stran vezaua. Amerika za Rusijo. Ameriški listi poročajo, da se je 10. decembra poslalo iz Pensilvanije 165 zagonov vojnega ma-terijala za Rusijo in da je koncem decembra dospelo v Hanover deset dolgih vlakov z velikimi topovi in streljivom, kar so naložili na ruski parnik „Tamboru. Iz Pittsburške tovarne so poslali 125.000 ton železne žice. Angleška v nevarnosti. Nemški podmorski čoln »U 21" je potopil dne 31. januvarja tri angleške trgovske ladje. To je napravilo med Angleži grozno vznemirjenje. Angleški admirali so dali natisniti izjavo, da Nemci niso več civilizirani ljudje, ker kruto kršijo mednarodno pravo in potapljajo daleč na okrog trgovske ladje. Nemški admiralski štab je pa izjavil, da Angleži nameravajo mnogo čet in vojnega materijala prepeljati na Francosko, da morajo Nemci proti temu prevozu nastopiti z vsemi pripomočki in da naj zato trgovske ladje, če nočejo trpeti škode, vozijo okoli Škotske, ne pa po Kanalu. Od nemškega podmorskega čolna potopljeni angleški trgovski parnik „Takomaru" je vozil na Francosko 97.000 zmrznjenih koštrunov in obleko za belgijske begunce. Zaslišala se je pod parnikom silna rastrelba in parnik se je začel potapljati. Posadka se je rešila. Parnik Jkario" sta dve ladji vlačilki s težavo spravili v Haver. Napad na ladje so napravili Nemci prt belern dnevu na glavni trgovinski črti. Angleži že od 15. januvarja prevažajo na Francosko vsak dan po dva do tri tisoč mož iz Portsmoutha. Zato trepeta Angleška pred drznimi nemškimi podmorskimi čolni, katerih se ne more ubraniti in ki si upajo že nad 2000 morskih milj daleč po morju. Grčija. Grčija mobilizira vojsko in utrjuje svoje meje. Egipet. Turška vojska je baje prišla do Sueškega prekopa. Konzuli se selijo iz Kaira v Aleksandrijo. Kanada za Francosko. Kanada je pripravljena za Francosko še mnogo žrtvovati. Parlament bo dovolil 100,000.000 dola/jev vojnega kredita. Japonska. Japonski cesar je izdal dekret, s katerim je proglasil Tsingtau za vojno luko. Karolinške otoke so zapustili nemški uradniki. Proti nemškim misijonarjem, ki so še ondi ostali, se vedejo Japonci prijazno. Grof Tisza je pri nekem dobrodelnem koncertu v Budimpešti pohvalil Hrvate radi njih hrabrosti, požrtvovalnosti in zvestobe. Rekel je: »Slavni bojni čini, ki so jih izvršile hrvatske čete, morajo biti vir ljubezni, spoštovanja in zaupanja v ogrski duši. Hrvatski narod si zagotovi veljavo, ki mu gre, v naročju tisočletnega ogrskega naroda, ki mu jamči svobodni razvoj." Premišel. Nad trdnjavo priplovejo večkrat ruski letalci in mečejo bombe, a do sedaj niso še napravili velike škode. S topovi napadajo le postojanke pred trdnjavo. Avstrija baje namerava poslati pomoč obleganemu Premišlju. Zato je vrgla v Karpate četrt milijona vojakov. Švica. Za predsednika švicarske ljudovlade je bil izvoljen Italijan dr. Motta, o katerem se poroča, da je dober katoličan in vzoren oče. Njegova sestra je glavna prednica sester, ki delujejo po šolah in bolnišnicah. Redovnike v Švici je njegova izvolitev posebno razveselila. Upa se, da bo novi predsednik pri mirovnih pogajanjih igral važno vlogo. Rusija za mir. Monarhistična stranka v Rusiji je za mir, četudi Rusija ne pridobi nič zemlje, nacijonalisti so pa za nadaljevanje vojne. Sicer so pa vsi Rusi veliko bolj razjarjeni na Nemce kakor na Avstrijce. Bohnija. Rusi niso mogli razstreliti solnih rudnikov v Bohniji, ker bi bilo zato treba veliko vagonov dinamita. Demontirali so pač solinske stroje, preden so odšli, a obrat se je zopet pričel, ker so stroji večinoma popravljeni. Izguba zdravnikov. V Nemčiji je dosedaj 452 zdravnikov zaznamovanih med tistimi, ki so padli, bili vjeti ali ranjeni. Nov minister za Galicijo. Cesar je imenoval sekcijskega načelnika dr. Zdislava Mora v-skega za ministra krajana Galicije. Klic Poljakov. Poljaki so poslali po Evropi poziv za pomoč. V oklicu pravijo: ,12,000.000 Poljakov je obubožalo in nekaj milijonov jih gine lakote in mraza." Po potresu v Italiji. Mnogo ponesrečencev, ki so ostali pod razvalinami, je neč in dan klicalo na pomoč. Ker jih pa ni bilo mogoče od-kopati, so čez več dni njihovi obupni klici utihnili. Okolico je potem zapadel sneg. Rešeni bivajo sedaj v barakah, a trpe hud mraz. V Ta-gliacozzi je sneg podrl neko barako in ranil sedem beguncev, ki so notri bivali. Med rešenimi je veliko takih, ki so vsled strahu izgubili spomin in čut. Ko so videli svoje domače mrtve, jih to ni nič ganilo. Nov davek za vojno so uvedli na Ogrskem za tiste, ki imajo nad 2U.O0O kron dohodkov. Dr. Leo, župan krakovski in načelnik poljskega državnozborskega kluba, je odložil na-čelstvo kluba, češ, da ima v sedanjih razmerah dovolj posla kot župan trdnjave krakovske. Papežev predlog, da bi se izmenjali za boj nesposobni vjetniki, najbrže ne bo imel uspeha, ker se Nemčija in Francoska bojita, da bi vjetniki doma izdali, kar so videli v sovražnikovi deželi. Nemški zrakoplovec izstreljen. Nemška vojaška zračna ladja je šla 25. januvarja nad Li- k,»« Ar, K; »««.In K n «M U---- Dltel--— - uavu, ud ui iiinuiu uuiuuc na iucaiv i\u»l ao pd zračno ladjo nastrelili, da je morala priti na tla, in so posadko vjeli. Finance Rusije. Proračun Rusije kaže za tekoče leto 3 255,000,000 rubljev dohodkov t. j. 358 000 003 rubljev manj kakor lansko leto. Visoka odlikovanja. Ruski car je poslal po knezu Jusupovu in grofu Kutusovu angleškemu Walleskemu princu visoko odlikovanje. Križ sv. Jurija sta pa dobila francoski general Joffre in maršal French. Nemiri na Ruskem. Ruski listi poročajo, da so bile v Petrogradu tri dni preiskave in da je bilo zaprtih nad 1500 oseb. Časnikar Semeško je bil odveden v prognanstvo v Sibirijo. Nova železnica. Otvorjena je bila švedsko-finska železnica čez Larungi. Vsa ameriška in evropska pošta za Rusijo pojde odslej po tej poti. Nove vojne iznajdbe. Angleži so iznašli aparat, ki se pritrdi na topovske kroglje in jih razsvetljuje ponoči, da_ se vidi, v kateri smeri lete po zraku. — Nemci so pa iznašli zračni torpedo in novo vrsto Zeppelinovih zrakoplovov. Zmaga morale na Francoskem. Pariška akademija znanosti priporoča, da naj se nastopi z vso močjo proti razvadi, imeti samo po dvoje otrok v zakonu, in da naj se izdatno podpirajo mnogoštevilne družine. Do tega spoznanja je privedla vojna. Francoski general Pau je odpotoval s svojim spremstvom čez Kristjanijo v Petrograd. Na južnem Francoskem je zapadel velik sneg in pritisnil velik mraz. Garibaldijeva pomoč. Garibaldi namerava nabrati novo italijansko legijo, ki bi znašala 30 tisoč mož, in jo poslati Francozom na pomoč. NOVIČAR. Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo je dobil stotnik Sla-vomir Vrhunc, cesarjevo pohvalno priznanje sta pa dobila nadporočnik Ivan Babic in rezervni poročnik Marko Bajuk, bivši profesor v Kranju. Na Križu pri Komendi je požar pokončal grajska gospodarska poslopja in je škode 60.000 kron. Potres je bil 25. januvarja na Grškem in Bolgarskem in je napravil nekoliko škode. češki učitelji. Od ljudskih učiteljev, ki so Šli iz Češke in Moravske na vojsko, jih je 77 padlo in 356 je bilo ranjenih. Divja mačka. Pri Bregu blizu Kranja so lovci ustrelili divjo mačko, ki je tehtala 4 kg. Alkohol. Iz Ptuja je pisal domov neki vojak: .V naši kantini se ne dobi nobene brezalkoholne pijače, tako človek mora postati pijanec, ko bi tudi ne hotel." Padli so na bojnem polju: Franc Košir iz Šiške, Matija Mrlak iz Ljubljane, Franc Pretnar iz Naklega, Franc Rozman iz Preddvora, Jožef Snedic iz Gorij, nadporočnik Ignacij Hočevar. Ranjenci v 17. pešpolka: Janez Albrecht iz Poljan nad Škofjo Loko, Jožef Berganl iz Krtine pri Kamniku, Matija Božič iz Boh. Bistrice, Franc Cilar iz Smlednika. Valentin Gostič iz Brda pri Kamniku, Janez Hlebnjar, iz radovljiškega okraja, Franc Hočevar iz Šške, Franc Hribar iz Preddvora, Janez Jetala iz Ovšiš, Franc Kotar iz Moravč, Avgust Lozar iz Ljubljane, Gašper Pogačnik iz Selc Franc Sernjak iz ljubljanske okolice, Vinko Šimnovec iz Jarš, Franc Škofic iz Predoselj. Osvald Tabor z Viča, Jožef Traven iz Vodic, Jožef UlČar iz Gorij, Franc Volč iz Kranjske Gore, Janez Zebre iz Ljubljane in Janez Zorman iz Kranja. Iz ruskega vjetništva so se oglasili: Franc Čarman iz DraveIj, Janez Justin iz Ribnega pri Bledu. V rusko vjetništvo je prišel tudi poročnik Ivan Košnik, doma na Premskovem pri Kranju, realčni profesor v Gorici. Gluhonemi je izpregovoril. Na srbskem bojišču se je blizu nekega vojaka razletela granata. To mu je tako živce pretreslo, da ni več slišal in govoril. Prišel je v bolnišnico na Dunaju. Tu se mu je neko noč sanjalo, da je pred njim eksplodirala granata. Silno se je prestrašil, skočil kvišku in zavpil. Od tistega časa je (čez štiri mesece) zopet slišal in govoril. Novi strah mu je poživil otrpnjene živce in ga ozdravil. Gibanje ljudstva v kranjskem okraju. L. 1914 je bilo v Kranju rojenih 92, umrlo jih je 73 in poročenih je«bilo 16 parov. — V Besni ci je bilo rojenih 18, umrlih 5 in poročenih 0. — Cerklje: rojenih 110, umrlih 68 in poročenih 13 — Duplje: rojenih 21. umrlih 15, poročena 2 para. — Gorice: rojenih 12, umrlih 5, poročena 2. — Kokra: rojenih 14, umrli 3, poročena 2. — Kovor: rojenih 33, umrlih 9 in poročena 2. — Križe: rojenih 91, umrlih 44, poročenih 14 — Lom: rojenih 23, umrlih 13, poročen 1. — Mavčiče: rojenih 31, umrlih 11, poročen 1. — Naklo rojenih 30, umrlih 25, poročeni 3. — Podbrezje: rojenih 25. umrlih 16, poročen 1. — Preddvor: rojenih 37, umrlih 40, poročena 2. —- Pred o sije: rojenih 44, umrlih 34, poročenih 5. — Smlednik: rojenih 80, umrlih 46, poročenih 6. — Šenčur: rojeni 103, umrlih 48, poročenih 13. — Šenturška Gora: rojenih 18, umrlih 7, poročenih 0. — Šmartin: rojenih 87, umrlih 57, poročenih 12. — Trboje: rorenih 9, umrlih 5, poročen 1. — Tržič: rojenih 121 (petkrat dvojčki), umrlih 91, poročenih 20. — Velesovo: rojenih 14, umrlih 9, poročen 1. — Zapoge: rojenih 12, umrla 2, poročen 1 par. Moka za peko Ministrska naredba določuje, da se sme jemati za peko samo polovico pšenične moke, za drugo polovico pa mora biti moka ječmenova, koruzna ovsena, riževa ali pa krompirjeva skrobovina. Ti predpisi ne veljajo samo za obrtno peko, marveč tudi za domače gospodarstvo. Sladkor kot krma in za izdelavo žganja. Da bi se pospešilo krmljenje živine s sladkorjem, je finančno ministrstvo olajšalo dobavo surovega deuaiuriranega sladkorja. Za kmetijsko izdelovanje špirita se je dovolila dobava neobdačenega sladkorja. Skrbnik se lahko postavi za vpokli-canca. Včasih domači vpoklicanca, žena in drugi, ne morejo prejeti denarnih in vrednostnih poši-ljatev, ker vpoklicanec za prejem ni nikogar pooblastil. Vsled ministrske odredbe morejo sedaj take pošiliatve prejemati skrbniki, ki se zato postavijo. Da se postavi kdo za skrbnika, naj se žena - gospodinja ali kdor gospodari zglasi pri pristojnem okrajnem sodišču. Kjer je ustanovljena gospodarska pomožna pisarna, se lahko tudi poprosi, da se stvar izvede. Reklame za prostovoljce so v modi na Angleškem, kjer ne poznajo vojaške dolžnosti. Ena teh reklam, ki kriče iz velikanskih plakatov na mimoidoče, se glasi: V Berlin! Država pripravlja za poletje ugoden izlet „športmanov" na Nemško. Stroški v hotelih in na železnici popolnoma pokriti. Nudila se bo izvrstna prilika za lov in streljanje. Priglasiti se more vsakdo od 18 do 33. leta Orožje in municijo dobi vsakdo zastonj. Izvrstna prilika, da se zastonj pelješ po Renu. Javiti se je treba takoj, ker je število omejeno le na en milijon izletnikov. — Menda imajo te čudne reklame dober uspeh. Razglas. S tuk. odlokom z dne 19. decembra 1914 št.864/Mob. so se naznanile okoliščine, pod katerimi se dovoljuje za polovico znižana vožnja po železnicah svojcem ranjenih, bolnih in padlih. Vsled odlokov c. kr. deželnega predsedstva z dne 22. decembra 1914 št. 2898/Mob. in 3. januvarja 1915 št. 18/Mob., se nadalje obvešča, da se dovoljuje omenjene vozne olajšave tudi za vožnje do avstrijsko-nemških mejnih postaj, za slučaj, da se nahaja dotični vojak v bolniški oskrbi na Nemškem, ali pa če je tam padel, odnosno umrl vsled dobljenih ran, ozi- roma vsled bolezni. Mej svojce dotičnih vojakov je šteti tudi neveste, vsled česar dovoljujejo se vozne olajšave tudi onim samskim ženskam, ki potujejo v svrho, da se poroče z ranjenim aH bolnim avstrijskim vojakom. Opozarja se vnovič, da smejo izdajati izkaznice, ki svojcem bolnih ali ranjenih vojakov zagotavljajo dovoljeno znižano vozne ceno na dotičnih železniških progah, edinole politične okrajne in c. kr. policijske oblasti. Onim osebam, ki se v te svrhe zgiasujejo pri tukajšnjem uradu, naj županstvo izda edinole potrdilo, da so zares pravi stariši ali pravi otroci bratje in sestre (tedaj rejenci ali pa polbratje in polsestre ne pridejo v poštev), žene ali pa neveste dotičnih vojakov. Nadalje morajo prosilci za tuuradne izkaznice predložiti uradna, od do-tične bolnice izdana potrdila o bolezni, oziroma 0 ranjen ju ali pa smrti dotičnega vojaka, ker brez takih potrdil okrajno glavarstvo zahtevanih izkaznic ne sme izdajati. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 12. januvarja 1915. Razglas. Določila ministrske naredbe z dne 28. novembra 1914 št. 324 drž. zak. o izdelovanju moke in nje spravljanju v promet se še vedno ne spolnujejo natanko, kakor to zahtevajo sedanje razmere ter skrb za bodočnost. Zlasti manjši mlinarji še vedno izdelujejo moko stare vrste ter spravljajo nemešano pšenično in rženo moko v promet. Tudi trgovci z moko ter peki večinoma še vedno prodajajo ozir. uporabljajo ne-mešane vrste mok. Mlinarjem bodo županstva razdelila naredbe, ki bodo morale biti na vidnem mestu nabite. Drugi — trgovci in peki — pa imajo priliko, da vpogledajo pri županstvih državni zakonik ter se seznanijo z določili navedene naredbe. Ker je natanko opazovanje teh določb velikanske važnosti za splošno preživ ljanje prebivalstva, se bo isto kar najstrožje nadzorovalo ter vsak najmanjši prestopek brezobzirno kaznoval. Pričakuje se pa, da bodo oni, katerih se to tiče, sami iz sebe podpirali to podjetje, ki stremi za odpravo vsake nevarnosti pomanjkanja žita in kruha. — C. kr. okrajno gla-vastvo v Kranju, dne 13. januvarja 1915. Razglas. C kr. vojaško poveljstvo v Gradcu 1 je z odločbo z dne 22. januvarja 1915 št. 4843 ukrenilo, da morajo oni črnovovojniki rojstnih letnikov 1887 do 1890, ki so bili vpoklicani za dan 16 januvarja 1915, a se jim je dovolilo počakati še na svojih službenih mestih dokler se ne rešijo podane prošnje za oprostitev od črno-vojniške službe, brezpogojno 1. februvarja t. 1. odriniti v vojake, ne glede na to se je li prošnja za oprostitev rešila ali ne. Nadalje je omenjeno vojaško poveljstvo zaradi Črnovojnikov letnikov 1886 1878, kojim je odriniti 1. februvarja, odnosno 15. februvarja, t. 1. določilo, da se dovoli ne glede na rešitev podanih prošenj za oprostitev od črnovejniške službe, letnikom 1886, 1885 in 1884 odlog do 15. februvarja, letnikom 1883 do 1878 pa do 1. marca t. I. Preko tega roka se ne sme čakati na rešitev podanih prošenj za oprostitev od vojne službe. To se daje vsled ukaza c. kr. deželnega predsedništva z dne 25. januvarja 1915 št. 543/Mob. v vednost. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 27. januvarja 1914. Razglas. Ker se slučaji v vedno večji meri množe, da črnovojniki, ki so bili pri prebiranju za črnovojno službo z orožjem sposobnim spoznani in ki so že odšli 16. januvarja ali pa odidejo dne 1. februvarja 1915 k vojakom, prosijo, da bi bili kot posestniki ali vzdrževatelji rodbin oproščeni od vojaške službe, se daje na znanje, da se o takih prošnjah v sedanjih razmerah ne more razpravljati, toraj so te prošnje brezuspešne ter jih ni treba vlagati. C kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 26. januvarja 1915. Razglas. Prebiranje črnovojnikov rojstnih letnikov i891, 1895 in 1896 vrši se v dveh tur-nusih V prvi turnus spadata rojstna letnika 1891 in 1895, v drugi turnus pa rojstni letnik 1896. V političnem okraju kranjskem vrši se to prebiranje v sledečem vsporedu in sicer: A. I. turnus, to je za črnovojnike rojstnih letnikov 1891 in 1895. Dne 13. februvarja 1915 v Kranju za občine Kranj, Stražišče in Hrastje ob 8. uri zjutraj in za občine Smlednik, Sv. Jošt, Preddvor, Naklo in Predoslje ob pol 9. uri zjutraj. Dne 14. februvarja 1915 v Kranju za občine Sv. Ana, Kovor, Sv. Katarina, Križe in Tržič ob 8. uri in za občine Mavčiče, Voglje, Šenčur, Velesovo in Cerklje ob pol 9. uri zjutraj. Dne 15. februvarja 1915 v Škof ji Loki za občine Škofja Loka, Zminec, Sora ob 8. uri zjutraj, za občine Selca, Železniki in Sorica ob pol 9. uri zjutraj. Dne 16. februvarja 1915 v Škof ji Loki za občine Stara Loka, Javorje in Poljane ob 8. uri zjutraj, za občini Trata in Oselica ob pol 9. uri zjutraj. B. II. turnus, to je za črnovojnike rojstnega letnika 1896. Dne 20. marca 1915 v Škofji Loki za ves sodni okraj Škofja Loka in sicer za občine Škofja Loka in Stara Loka ob 8. uri zjutraj, za občine Zminec, Sora in Selca, ob pol 9. uri, za občine Javorje. Železniki, Poljane, Trata, Oselica in Sorica ob 9. uri. Dne 21. marca 1915 v Kranju za občine Kranj, Stražišče, Hrastje, in Smlednik ob 8. uri zjutraj, za občine Sv. Jošt, Preddvor, Naklo in Predoslje ob pol 9. ur: zjutraj. Dne 22. marca 1915 v Kranju za občine Sv. Ana, Kovor, Sv. Katarina, Križe in Tržič ob 8. uri zjutraj, za občine Mavčiče, Voglje, Šenčur, Vele-sovo in Cerklje ob pol 9. uri zjutraj. Črnovojniki imajo priti k prebiranju po celem telesu umiti in trezni. Kdor bo pijan bo strogo kaznovan. Vsako vpitje je prepovedano. Ker imajo župani nalog, da pripeljejo črnovojnike svoje občine skupno pred zbiralno komisijo, imajo črnovojniki ukaze in odredbe svojih županov izpolnjevati. Posebno se opozarja na to, da vsak črnovojnik črnovojni legitimacijski in zbiralni list k prebiranju seboj prinese. Kdor se ne bi udeležil tega prebiranja, bode strogo kaznovan. Vsi oni črnovojniki, ki bi že lansko leto meseca oktobra, novembra ali decembra morali priti k prebiranju, pa tega iz kateregakoli vzroka niso storili, se lahko sedaj vdeležijo prebiranja in sicer le one dni, kadar posluje zbiralna komisija v Kranju. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 4. febr. 1915. NOVEJŠE VESTI. Budimpešta, 3. febr. Avstrijske čete so zasedle deset kilometrov od ogrske meje ležečo gališko vas Viškov blizu prelaza Verečke. Sneg je visok, da Rusi komaj morejo bežati. Pri Viš-kovu so Rusi izgubili dva topa in več sto mrtvih in vjetih. Budimpešta, 2. febr. Naše čete, ki so mar-širale iz dolin Unga, Latorče in Nagy-Aga, proti Rusom, so imele vkljub velikemu snegu uspeh. Rusi so poslali na San in v vzhodne Karpate nove čete. Bliža se odločilna bitka. V vzhodnih Beskždih so napravili Rusi napad, ki je trajal tudi ponoči, a so bili z izgubami odbiti. Naši in Nemci so zasedli višine, vjeli 1G00 Rusov in dobili več strojnih pušk. Budimpešta, 4. febr. Semkaj so pripeljali 265 v Karpatih vjetih ruskih častnikov. Budimpešta, 3. febr. Med Jakobenijem in Kimpolungom je bil boj med našimi četami in ruskimi predstražami. Za temi predstražami, ki so bile potolčene, leži glavna ruska moč. Dunaj, 3. febr. Ogrskih beguncev je na Češkem 6000. Begunce iz Galicije in Bukovine bodo pa Ogri poslali nazaj v Avstrijo. Lvov, 3. febr. Avstrijski sojijalno-demokra-ški poslanec Breiter je bil tu aretiran. Odpeljali so ga Rusi v Kijev. Curih, 3. febr. Izmenjava avstrijskih in ruskih za vojno nesposobnih vjetnikov se bo zvršila v Romuniji. Sofija, 3. febr. Rusija je začela trdo postopati proti Romuniji, ker ta ne pusti skozi svojo deželo prevažati ruske čete. — V Bukovini so Rusi zaprli 12.000 Romuncev in jih odpeljali v Sibirijo. Bukarešt, 3. febr. Mimo Ruščuka je vozilo danes 6 ruskih ladij čete in strelivo za Srbijo. Berlin, 3. febr. Pri Perthesu so bili Francozi odbiti. — Severno od Visle so bili Rusi vrženi nazaj. Vzhodno od Bolimova so Nemci zasedli vas Humin. Ruski nočni napadi na Bzuri so bili brez vspeha. Prve tri dni tega meseca so Nemci vjeli 4000 Rusov in dobili 6 strojnih pušk. Dunaj, 3. febr. K današnjemu važnemu ministrskemu svetu so prišli na Dunaj tudi ogrski ministrski predsednik ter finančni in trgovski minister Ogrske. Dunaj, 3. febr. Tržaški namestnik princ Hchenlohe je bil imenovan za predsednika najvišjega računskega dvora. „Regnicoli" ga niso imeli radi. Na njegovo mesto pride v Trst koroški deželni predsednik dr. Alfred baron Fries-Skene in na tega mesto dvorni svetnik dr. Karol grof Lodron-Laterano. Sarajevo, 3. febr. Danes so bili tu usmrčeni veleizdajalci Velko Cubrinovič, Miško Jovanov č in Danilo Hic. Janko Milovič in Njedok Kerovič, ki sta bila obsojena na smrt, sta pomiloščena, prvi na dosmrtno, drugi pa na 20 letno ječo. Rim, 3. febr. Rusi so v Črnem morju potopili italijansko trgovsko ladjo „Marija Elizabeta", ker so mislili, da je turška ladja. — V Tripoiisu so se domačini uprli proti Italijanom. Šli so nad-nje s topovi in strojnimi puškami. S prelaza Sokna so se morali Italijani umakniti. Krni, ki leži na stočju treh karavanskih cest, Šteje 3000 prebivalcev. London, 3. febr. Vlada je izjavila, da naj se smatrata moka in žito, ki gre iz Amerike v evropske nevtralne države, kot vojni konteiband. Dunaj, 4. febr. Avstrijski in ogrski minister deželne brambe sta dobila odlikovanja. Dunaj, 4. febr. Silno hudi boji v Karpatih se nadaljujejo. Hvali se nemška artiljerija, ki ondi deluje. Vojaki mraz še dosti dobro prenašajo. Rus se umika. Vreme je krasno. Berlin, 4. febr. Ker je angleška vlada iz strahu pred nemškimi podmorskimi čolni ukazala, da naj angleške trgovske ladje vozijo pod prapori nevtralnih držav, je pa Nemčija sedaj izjavila, da je vse" vodovje okoli Anglije vojni okoliš in da bodo od 16. t. m. dalje vse trgovske ladje brez izjeme ondi napadene. Angleška bode tedaj blokirana. Curih, 4. febr. Francoska vlada je zaplenila tiskovine, ki obsegajo od papeža zapovedane molitve za mir. — Pozneje ie vlada prepoved preklicala. Pariz, 4. febr. Pet francoskih kardinalov je čestitalo belgijskemu kardinalu Mercieru, ker se je dobro držal. Prosimo, da se poravna naročnina n Jorenjca". ZobozdrauniSki in zeb&tehiialhi atelje Dr. Edv. Globočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holxhacker, konc. zobotehnik V KRANJU v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne na razpolago. Dr. Globočnik ni k vojakom poklican in zdravi nadalje. 16 52—34 Darila povodom vojne za podružnico deželnega pomožnega društva -Rdeči križ-v Kranju. (Dalje.) Nabiralna pola župnija Gorice Srednja vas: Helena Bidovec 'l K, Matevž Rozman 30 v. Matevž Rotar 40 v. A, Košir 2 20 K, Marija Zaplotnik 2 60 K, Peter Rotar 80 v. Janez Hribar 220 K. Marjana Toporš l'» v, Franc Gros 2 K, Anton Hlebčar 60 v, Janez Gros 20 v, Peter Stare 30 v, J. Rezar 1 K, Jarez Toporiš 2 K. Gorice: Jernej Zupane 5 K, Terezija Kovačič 3 K. Marjana Markič 4 K. Fr. Klcindienst 3-20 K, Jožef Ribnikar 2 K, Marija Ribnlkar 2 K, Ur. Žepič 2 K, Anton Logar 2 K, Marija Ribnikar 140 K, L. Rakovec 1 K, Jera Logar 1 K. Franc Ribnkar 1 K. Peter Ma'i 1 K. Marija Vervar 1 K. Zalog: Jožef Bidovec 2 K. D. Bidovec 1 K, Janez Urbanec 2 K, Marjana Urbanec 2 K, J. Urb.inec 1 K, Aleš Urbanec 1 K, Tomaž Kokalj 2 K, Marjana Kukali 1 K, Janko Kokalj 1 K, Janez Oreček 2 K. Jakob Urbanec 2 K, Margareta Perko l K, Miha Kastrun I K, M. Božnik 1 K. Marjana Švegclj 6o v, Franc Klcničar 30 v, F. Veternik 20 v, Marija Konc 20 v. Svarjc : Lovrenc Švegelj 2 K, Kat. Šveglj F80 K, Ana Toporiš 120 K. Katra Švegelj 1 K. J. Švegelj 1 K. Letence: Janez Zaplotnik 5 K, Alojzij Zaplotnik 4 K,. Karol Zaplotnik 3 K, Frančiška Zaplotnik 2 K, Franca Zaplotnik 2 K. Jožef Logar 3 K, Aleš Kokalj 1 K, Anton Kokalj 1 K, Uršula Kokalj 1 K, Franc Bajel 1 20 K, Alojzij Rahne 1 K, Marija Ekar 1 K, Mina Švegelj 1 K, Ivana Mar-kovic 1 K, Marija Markovič 1 K. Ana Mali 1 K, Marija Mali 1 K. Franca Kern 40 v, Mina Kern 40 v, Mina Robljek 40 v. Kamnjek: Franc Markovič 1 K, Janez Švegelj 1 K, Blaž Žepič 1 K, Neža Podakar-Anžič 1 K - Skupaj 110 K 30 v. Nabiralna pola županstva Oslica. V. Frelib, Sovodenj 10 K, M. Guzelj, Koprivnik, 2 K, Jurij Trček. Kladje. I K. Janez Bajt, Podjelovo Brdo, 1 K. A. Iczeršek, Nova Oslica, 1 K, Anton Kokolj, Trebija, 2 K, J Bogataj, Kopačnica, 1 K, Matevž Podobnik, Laze, 1 K, Marija Uršič. Laniše, 2 K, A. Turollin, Cerkno, 1 K, Katarina Paušič, Sovodenj, 2 K, Alojzij Benk, Laniše, 2 K. Sovodenj: Janez Frelili 1 K. A. Frelili 1 K, Franc Krzen 5 K, Marjana Frelili 1 K, J. Kacin Podjelovo brdo, 1 K, Sovodenj: Jožef Frelili 1 K, Luka Reinliart 2 K. Jakob Slabe, Podjelovo brdo. 1 K. Rodbine: v Podplečab, Primožič 4 K, Selak 2 K, Eržen 1 K. Štefan Mravlja, Podlaniš. 1 K, občina Oselica, 50 K, Alojzij Benk, Laniše, 2 K, .Deželni pobirač'. Gorenja vas, 1 K. — Skupaj 100 K. Nabiralna pola županstva Naklo. Podtabor: Jer. Jeglič 1 K, Mina Jerala, gostja, I K, Janez Markelj, župan, 2 K. Svetovalca: Franc Štular. Dolenja vas, 1 K, Lovro Marinšek Naklo, 2 K. Odborniki: Miha Leben. Strahinj, 3 K, J. Maček Podtabor, 1 K, Andrej Babic, Bistrica, 1 K, Franc Pretnar, Srednja vas, 1 K, Janez Pleša, Struževo, 1 K. Jože Žibert, Pivka, 1 K, Ign Pretnar, Podtabor. 1 K, A. Golob, svetovalec, Pivka, 1 K. Odborniki: Franc Hlebčar, Okrogl«, 1 K, Peter Markuta, Okroglo, 1 K, Strahinj: Janez Marinšek 1 K, Jernej Markič 1 K, Peter Jane 1 K. Anton Peternel, Bistrica 20 v, Podtabor: Ana Šolar, pos. 1 K, Franc Jošt, pos. 1 K, Mariia Mándele, pos. žena, 1 K, Terezija Aljančič, pos. žena, 1 K.' — Skupaj 26 K 20 v. Razširjajte »Gorenjca'*! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Umetni zobje! Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo amerlhansbl umetni zob|e posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi plombiralo zobje 21 vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehničnem ateljeju O. Seydl, Linbllana. Stritarjeva ulica št. 7. ! I H, mm in po ram ni«. V v ▼ a ricial flItIIII b,as° za ženske in moške ng |asfí1Í ££HÍ b ▼ llalli 11HHU obleke radi preuelikega v™ V IUHN SHVNIK I Hrani, pri BesenCann. 7 A i $ in moderno """" SJS """" Lastništvo in tisk .Tiskovnega društva" v Kranju. LI5 2915 94 87 9134 044766