oveni sk<\ RZAYA FOI Kf KttILOVKMIA vesel božl6 in srečno novo leto Želi uredništvo in uprava s.d. LETNIK XLV DECEMBER 1994 ST.12 NO.12 SLA VOSPEV BETLEHEMSKIH POLJAN Sveta noč, blažena noč..... V vsakem človeku se skriva "Betlehem", kjer se rojeva Kristus, izvor vsega življenja in ljubezni, ki daje silno moč vsem, ki so zakoreninjeni v veri. Ta silna Kristusova moč naj nas spremlja skozi vse leto 1995, nas krepi in podpira v vseh preizkušnjah, težavah, da bomo vzdržali! Božična voščila naj nas vse obogate z vedrostjo, spoštovanjem, zvestobo, sodelovanjem, z zavzetostjo za skupno stvar in večjo odgovornost v zasebnem, družinskem in javnem življenju! Sestra H.Agneza VOLITVE 1994: VELIKA ZMAGA JANEZA JANŠE IN DESNICE Ena glavnih tem leta 1994 v Sloveniji je bilo uvajanje nove lokalne samouprave oziroma oblikovanje novih občin. Namesto 60 dosedanjih, naj bi Slovenija poslej imela 147 občin. Številka se bo seveda spreminjala, saj marsikje niso zadovoljni z začrtanimi mejami, še posebej zato, ker so prej na referendumu izrazili drugačno voljo. Ustava to seveda omogoča. Volitve novih županov ter občinskih svetov, ki so bile 4. decembra, so poleg tega, da so pokazale trenutni politični zemljevid Slovenije, dale tudi nekaj zanimivih rezultatov, če seštejemo glasove za vse občine dobimo prav zanimivo razmerje: stranke slovenske pomladi (SKD, SLS, SDSS, ZS) so dobile 48.11 odstotkov glasov, stranke, ki so naslednice nekdanjih komunistov (LDS, ZL, SNS, DESUS), pa 37.90 odstotkov glasov. Primerjava z volitvami decembra 1992 je naslednja: 1992 1994 1992 1994 SKD 14,53 18.43 LDS 23,32 17,25 SDSS 3.32 13.86 ZL 13,64 13,31 SLS 8,77 12,78 SNS 9,88 3.35 ZS 3.70 3.04 DESUS — 3.99 30,32 48,11 46,84 37,90 Pričakovanje, da se bo Janševa socialdemokratska stranka zelo okrepila, seje uresničilo. Presenečenje volitev sta nedvomno Združena lista (nekdanji komunisti) in Krščanski demokrati, ki so dobili veliko več glasov, kot pa je kdorkoli pričakoval. Okrepitev ZL, na račun LDS seveda, lahko še razumemo, saj so se nekdanji komunisti, borci ter "južnjaki" zatekli pod okrilje preverjenih kadrov, ki zagovarjajo staro stanje, nekaj pa so k temu pripomogle tudi afere, v katere je LDS nenehno vpletena že od začetka leta 1993, ko je zmagala na državnih volitvah in prevzela oblast. Težje pa lahko razumemo zelo dober rezultat SKD, saj se je ta stranka v zadnjem letu pogrezala v nesposobnosti njenega vodstva in sramotnem ter zelo škodljivem popuščanju bratu Drnovšku. Po vsej verjetnosti je vzrokov za to kar nekaj. Najprej neobveščenost tega dela volilnega telesa, kot posledica tega pa navidezno umanjkanje alternativ. Alternative bi lahko bile tri: Podobnikova SLS, Janševa SDSS ali katera druga manjša desna stranka (Vidmarjevi Narodni demokrati, Grosova Liberalna stranka, Gošnikovi Zeleni ali Lapova Slovenska nacionalna desnica). Prav te volitve so pokazale, da so se IVO ŽAJDELA volilci iz prejšnjih nekaj naučili, to pa je, da nima smisla dajati glasov manjšim strankam, za katere je malo verjetno, da bodo dosegle potrebni odstotek za vstop v (v tem primeru) občinski svet. S tem so velike poraženke vse manjše stranke, razen morda Zelenih, ki so v nekaterih okoljih nabrali "normalno" število nekaj čez tri odstotke glasov. SLS je v zadnjem času nekoliko 'izgubila zaupanje zaradi obnašanja najožjega vrha stranke (sicer pa, ali "širši" sploh obstaja?!), ki ga sestavljajo oba brata Podobnik, Zagožen in nekoliko v ozadju (ker ni poslanec) Tit Turnšek. To je v zadnjem času v nekaj primerih reagiralo precej živčno, kar po svoje gre razumeti, saj je stranka od volitev decembra 1992 zelo zadolžena (kar je zgodba zase). Tako so na dokaj čuden način odstranili svojega tajnika Francija Feltrina; glavni vzrok za obračun z njim pa je po vsej verjetnosti ta, da je Feltrin vedno težje prenašal "vrtičkarstvo" najožjega vodstva stranke, ki ni dopustilo v svojo bližino nikogar; posledica tega pa je tudi vsakršna nedojemljivost ljudi z vrha (še enkrat, gre za tri ali štiri ljudi) za kakršnekoli temeljitejše dogovore o tesnejšem povezovanju strank slovenske pomladi (desnice oziroma desnega ostanka nekdanjega Demosa). Marsikoga pa je verjetno zmotilo nekaj potez, ki niso bile toliko na očeh. Najprej tista iz sredine septembra, ko so se klavrno končali pogovori strank slovenske pomladi z SKD, zaradi česar so te slednji napisale zelo ostro pismo, naslednji dan pa sta se Podobnik in Lap (SND) od vsebine pisma hotela ograditi, ker naj bi bilo to preveč ostro. Sporazum med strankami slovenske pomladi (seveda brez SKD) je bil nato sicer podpisan, vendar je obveljal bolj ali manj kot mrtva črka na papirju. Le v nekaj občinah so se stranke uspele dogovoriti za skupnega kandidata za župana (ta je zato seveda požel lep rezultat). Kakšen mesec pred volitvami pa je prišlo pri vrhu SLS do povsem nerazumljive (naravnost otročje) zamere do Janeza Janše, posledica katere je bila popolna ohladitev odnosov med strankama ter prepoved objavljanja česarkoli o Janši v Slovenskih Brazdah. Celo huje, v zadnji številki pred volitvami so te celo ponatisnile povsem deklasirano izjavo osmih izstopnikov iz Jelinčičeve SNS, ki so Janši zamerili, da jim je zato, ker so izstopili iz stranke, s katero so prišli v parlament, to poočital. Izjava je prišla v javnost slaba dva tedna pred volitvami, vendar jo je Janša že naslednji dan povsem demantiral. Brazde pa so jo nato čez devet dni z očitnim namenom ponatisnile (in to celo brez Janševega demantija vsebine), kar je bila velika grdobija. Otročja zamera tudi zato, ker je očitno, da v SLS razumejo Janšo kot konkurenta. Seveda jim ta gesta verjetno ni prinesla nobenega volilca (na račun Janše), ampak lahko ima negativne posledice v prihodnosti. Zaradi vsega tega SLS v očeh volilcev, ki so doslej volili SKD, pač ni mogla pridobiti zaupanja. Tretja alternativa je bil seveda Janez Janša oziroma njegova Socialdemokratska stranka. Ta se je sicer močno okrepila in postala tretja najmočnejša stranka, vendar ni pritegnila volilcev SKD. Tem volilcem očitno ime Janez Janša ni bil zadosten garant; večjo težo je pri tem očitno odigrala forma, to je ime stranke, ki lahko pri ljudeh, ki jih je komunizem toliko desetletij preganjal, upravičeno vzbuja nelagodje, če že ne nezaupanje. Tu je seveda krog mojega razmišljanja sklenjen, saj smo spet pri medijski blokadi (pomanjkanju informacij). Če bi volilci SKD imeli dovolj analiz o političnem stanju, predvsem pa o njegovem ozadju, takšnih analiz seveda, ki bi bile dovolj močno argumentirane ter s tem prepričljive, bi se kaj takega kot se je, komajda lahko zgodilo. SKD je namreč kadrovsko in moralno tako zavožena stranka, da je njenih 18,43 odstotka glasov in prvo mesto med slovenskimi strankami, presenečenje s precej grenkim priokusom. Na drugi strani je namreč prav Janševa SDSS trenutno kadrovsko najmočnejša stranka. Očitno si volilci (zaradi svoje prejšnje prepričanosti?) niso vzeli niti toliko časa, da bi pogledali na primer kadrovske liste v Ljubljani, na katerih bi lahko takoj opazili, da imajo liste SDSS v primerjavi z listami SKD in SLS daleč najkvalitetnejše ljudi (podeželje tu seveda izvzemam, saj je povsem verjetno, daje tam slika obrnjena, kar je razumljivo). Vsekakor bi sedaj moralo biti že vsakomur jasno (pišem seveda o desnici), da je Janez Janša tista oseba, ki je lahko vredna polnega zaupanja in ki edina lahko mobilizira desni prostor proti (post)komunistom. Je toliko izpostavljen, da pravzaprav nima alternative (kar je morda slabo). Marjan Podobnik se je preveč usmeril v svoj vrtiček z imenom SLS, Lojze Peterle pa je vsaj od poletja 1992 odigral tako negativno vlogo, daje (še enkrat) takšna podpora, kot jo je dobil posredno preko glasov za SKD prav zaskrbljujoča. Pa ne zaradi volilcev, ki so to stranko volili, ampak zaradi utvare, v kateri živijo. Ne le, da Peterle od poletja 1992 ni nič pozitivnega storil, da bi bili komunisti šibkejši in dalje na str.Z slovenska DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA Subscription ratea: 415.00 par year $ 1.50 single issue Advertising: $ .45 par agata lina Member of Multilingual Press Association of Ontario Membsr of Canadian Multilingual Press Federation Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada Lastnik in izdajatelj Slovenaka Narodna Zveza v Kanadi 646 Euclid Ave.. Toronto. Ontario M6G 2T5 Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovanska Države Zastopnik : Ludvik Jamnik 79 Watson Ave.. Toronto, Ontario M6S 4E2 Kanada TELEPHONE & FAX #: (4161-766-4848 Letna naročnina: Za Kanado in ZDA $15.00, za Argentino in Brazilijo po dogovoru; Anglija, Avstrija. Avstralija, Francija in druge države $12.00 U.S. Po letalski poiti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarija pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z miiljanjem uredništva in izdajatelja. VOLITVE 1994: VELIKA ZMAGA JANEZA JANŠE IN DESNICE nadaljevanje s str. 1 slovenski politični prostor bolj čist (v najširšem pomenu besede), ampak je veliko pripomogel prav k odločilnemu. Sedanji volilni rezultat v prid desnice je tudi zato posledica velikanskega napora, ki ga je Janez Janša dobesedno vsak dan vlagal v boj s komunistično mafijo. Njegova naloga, vloga vsakodnevnega ostrega kritika mafijskega početja (post)komunistov, je seveda skrajno nehvaležna vloga. Morda pa je prav ta vloga, vloga kot britev ostrega kritika, "kriva", da se ga del volilcev "boji"? Na to obnašanje ljudi, ki imajo raje "umirjene" politike, bi se dalo sklepati na primeru Milana Kučana, ki ima pri ljudeh veliko podporo prav zaradi njegove umirjenosti, ki je posledica zelo nehvaležne situacije, v kateri se nahaja in iz katere lahko večinoma uporablja pomirjevalne tone. Peterletov primer je celo hujši, saj s svojim obnašanjem veliko prispeva k temu, da prihaja do situacij, ko je potrebna Janševa ostrina. Medtem, ko se Peterle nenehno hvali z nekakšnimi (?) dosežki svoje stranke v vladni koaliciji, Janša to koalicijo kritizira. Da o tem, kako je SKD zaradi svojih najožjih strankarskih interesov pustila na cedilu ostale stranke slovenske pomladi tako jeseni 1992 kot dve leti kasneje, sploh ne govorim. O knjigi, ki jo je pisal Janez Janša, se je delno govorilo. Okopi, tako je naslovljena, so 18. novembra končno izšli. Mimogrede: če bi bila Peterle in Podobnik politika s širino in ki bi jima bilo kaj mar za stvar desnice, bi se predstavitve te zelo pomembne knjige udeležila. Janševa knjiga je v vseh pogledih izredno pomembna knjiga. V njej je množica podatkov, ki pomagajo razumevati slovensko politično prizorišče, tako navzven kot njegovo ozadje. Janša je zelo korenito posegel celo v slovensko zgodovino. Zelo nazorno je prikazal razvojno pot komunistov, s čimer je pokazal, kdo so Kučanovi in Drnovškovi predniki in komu sta navezana. V Okopih je Janša tudi podrobno opisal kalvarijo njegovega očeta, kije po koncu vojne delil usodo tisočev domobrancev, bil vržen v roško brezno, iz katerega se je uspel rešiti. Janša v knjigi priznava in opozarja na veliko napako, ki jo je naredil Demos, ko je bil po prevzemu oblasti "omamljen" od presenečenja in okusa te oblasti, tako da je pozabil, da mora narediti nekaj pomembnih ukrepov, če želi onemogočiti oživitev komunističnih kadrov. Te dni bo izšla še ena podobna knjiga. Napisal jo je dr. Miha Brejc, ki je bil v začetku leta 1993 kot šef Visa (obveščevalne službe) prva žrtev Drnovškovih čistk. Brejc je sedaj v Janševi SDSS, vsaj pri meni pa obstaja trpek priokus, kje je bil (pa še marsikdo) vsaj leta 1992 in nam ni povedal, kdo je na primer Zmago Jelinčič. Če bi nam to povedal takrat, se ne bi mogla zgoditi tako odločilna diverzija z SNS, kot se je, kar je imelo za posledico, da je s krajo glasov desnici le-to občutno oziroma odločilno oslabil. Kako je Slovenija gnila, oziroma, kako je prepletena s komunističnimi (udbovskimi) vrinjenci, najlepše kaže primer ljubljanskega javnega tožilca Tomaža Miklavčiča (sina Franca Miklavčiča, večletnega podpredsednika SKD in predsednika Svetovnega slovenskega kongresa). Ko je leta 1990 republiški javni tožilec Anton Drobnič iskal za to funkcijo primerno osebo, se mu je javil Tomaž Miklavčič. Ker je bil sin znanega podpredsednika njegove stranke, seveda niti pomislil ni, da bi lahko bilo karkoli narobe. Prvi sumljiv znak se je zgodil skoraj cela tri leta kasneje, 12. maja 1993, ko je skupina poslancev v imenu parlamentarnega odbora za nadzor nad delom tajnih služb hotela pogledati v dosjeje treh politikov (Kozinca, Siršeta in Miklavčiča), pri čemer je Miklavčič preprečil vpogled v njegov dosje. Od takrat naprej smo nekateri njegovo obnašanje opazovali z večjo pozornostjo. Letos spomladi sem dokončno izvedel, da je delal za SDV (ovadil naj bi celo svojega očeta ter še jeseni leta 1989 za SDV zbiral informacije o emigraciji), pred časom pa je Mladina to javno objavila. In kaj se je zgodilo? Popolnoma nič! Naj za konec nekaj besed namenim še Lojzetu Peterletu. Sredi septembra je razglasil, da s prvim oktobrom odstopa s funkcije zunanjega minmistra. S tem je hotel protestirati, ker je LDS za predsednika državnega zbora izvolila osovraženega "komsomolca" Jožeta Školjca. SKD pa je na tem mestu hotela svojega človeka, saj bi se s tem politični prostor vsaj nekoliko uravnovesil. V tem času je SKD ponudila kandidata za novega zunanjega ministra dr.Andreja Umeka. V LDS in ZL so ga takoj napadli, da je neprimeren. Konec septembra je Drnovškova vlada izjavila, da bo slovensko ustavo prilagodila evropskim normam, da bi se tako lažje vključevali v Evropsko zvezo. Iz ustave naj bi črtali člen, ki tujcem prepoveduje nakup slovenske zemlje. V začetku oktobra je Drnovšek podaljšal Peterletu rok za odstop do konca novembra. 10. oktobra je Peterle z italijanskim zunanjim ministrom v Ogleju sestavil tako imenovano oglejsko deklaracijo. V njej je Italijanom ponudil marsikaj, kar je med dvema državama že rešeno z osimskim in rimskim sporazumom. Ponudil jim je predkupno pravico za neprimičnine, ki so potem, ko so tako imenovani optanti (tudi ezuli) po ukinitvi cone A in B ter določitvi državne meje odšli v Italijo, ostale v državni lasti. Slovenci so najprej molčali, ko pa so se ovedli, smo bliskovito reagirali. 28. oktobra je Peterle v državnem zboru doživel pravi plaz kritik. Tako se je zgodilo, da je svojo funkcijo zunanjega ministra neslavno končal, sam pa je (verjetno) mislil, da jo bo z oglejsko deklaracijo, na osnovi katere bi Italijani dali zeleno luč za začetek pridruževanja Slovenije' Evropski zvezi, končal z uspehom. Po njem je zelo ostro (po svoje seveda upravičeno) udaril tudi Drnovšek, ki je zatem začasno sam prevzel funkcijo zunanjega ministra. Drnovšek in njegova LDS sta spretno zabrenkala na nacionalno struno, kar pa seveda samo po sebi ni nič slabega. Sledile so povsem neuravnovešene Peterletove izjave. Na vse pretege je razlagal, da je bila oglejska deklaracija za Slovenijo koristna, saj bi le z njo dobili zeleno luč za pridruževanje EZ. Proti njegovim nerazumljivim pogledom je sledil pravi plaz ostrih kritik tako rekoč "cele Slovenije". Tudi to je eden od razlogov, zakaj je toliko glasov za njegovo SKD veliko presenečenje. Poleg tega je bila volilna kampanja SKD izredno prazna. Peterle je celo dal še dve novi neuravnovešeni izjavi. Najprej je zagrozil z gladovno stavko, ker je televizija v času predvolilnega nastopa predstavnika SKD nekje izklopila signal, teden dni pred volitvami pa se je zavzel za "vlado narodne rešitve", za katero pa ni hotel povedati, kdo naj bi jo sestavljal. Nekakšno vlado narodne rešitve imamo sedaj, ko so v njej komunisti in SKD. Očitno ni več vedel, kaj naj še "zanimivega" ponudi svojim volilcem. Sedaj se'pojavlja vprašanje, ali bodo volilni rezultati občinskih volitev kaj vplivali na volilno koalicijo na državni ravni. Po vsej verjetnosti ne, saj ima levica, ki se je letos spomladi odločno okrepila z osmimi poslanci demokratske stranke in Zelenih-ESS, v državnem zboru dovolj trdno večino, to pa bi imela kljub morebitnemu izstopu SKD iz vlade (kar je seveda malo verjetno - da bi se Peterle in njegovi naenkrat spreobrnili). Razmerje sil v državnem zboru je tako sedaj bistveno drugačno, kot je trenutno razmerje sil med desnico in levico. Novo vladno koalicijo bi lahko dale le predčasne volitve, vendar levica s svojo večino v državnem zboru tega seveda ne bo dopustila. Mogoče še to, da je razmerje sil med levico in desnico v Ljubljanski mestni občini (kot daleč največji in najpomembnejši; občine imajo poslej bistveno manj pristojnosti, kot so jo imele doslej) približno enakovredno. Komunisti so absolutni zmagovalci v primorskih občinah, predvsem v Kopru, Izoli, Piranu, Hrastniku, Trbovljah, Mariboru, pa tudi Novi Gorici, Velenju in še ponekod. Desnica (predvsem Janševi SDSS) se je precej okrepila na Gorenjskem in na Notranjskem, "tradicionalno" močna pa je tudi na Dolenjskem ter na štajerskem podeželju. Ljubljana, 8.12. 1994. CAS NAS SE NI POVOZIL. Še smo. Kremeniti po značaju. Trmasto neodvisni. Vzgojeni v svobodi. Ponosni na svoja dela. Neustrašeni v svojem prepričanju. Pol stoletja od domovine zaničevani. - Uničeni? - Nikoli. "Esetai emar", dan našega vstajenja bo prišel, je bilo geslo. - Prišel je. Zaslužnim gre plačilo. Še ni dobro leto odkar smo se spoznali s prof. Francetom Pibernikom. Malo pred simpozijem za Balantiča in Hribovška na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Bil je duša tega srečanja. SAZU je zamolčana pesnika odkrito priznala. Predsednik Bernik, Paternu, Zlobec, Rebula... In to naj bi bil šele začetek! Vsi kot ena družina objemamo izgubljena sinova politično nesprejemljive preteklosti. Sanjam? Tako je bilo nekoč - kultura nad politko. Smo res postali civilizirani kulturniki? Spravni med seboj? Naslednje berem v JUTRU POZABUENIH (Antologija padlih, pobitih, zamolčanih, prepovedanih, pozabljenih): FRANCE PIBERNIK, pesnik, kritik, literarni publicist in literarni zgodovinar. - Rodil se je 2. 9. 1928 v Suhadolah pri Komendi. Diplomiral je na filozofski fakulteti v Ljubljani (slavistika) in služboval kot gimnazijski profesor.... v zadnjem času pa velja njegova posebna pozornost raziskovanju zamolčane literature... Zbornik naj bi opozoril na veliko izgubo v območju novejšega slovenskega slovstva. Visoko število padlih in pobitih katoliških besednih ustvarjalcev nas opozarja, kako hudo je bila prizadeta tista slovenska literarna usmerjenost, ki je iz predvojnega časa imela dovolj trdno umetniško tradicijo, po vojni pa ne le, da je bila na vsej črti zatirana, ostala je tudi brez najpomembnejših ustvarjalcev in brez literarnega pomladka, saj so vsi tragično končali, ne da bi mogli opraviti delo, za katerega so bili rojeni.... Zanje je bilo takorekoč izgubljenih vseh petinštirideset povojnih let, v katerih so bili izločeni iz domače javnosti, z izjemo Franceta Balantiča, ki je živel z nami, čeravno je bil prepovedan in ga doma ni bilo mogoče tiskati. Mnogo naših čitateljev se bo s tem člankom prvič seznanilo z delovanjem prof. Pibernika. Znano mi je, da bodo še nadalje izhajale njegove knjige z vsebinami o naših pozabljenih, zaradi prepričanja prepovedanih literatov. Ne zamudite posegati po njih. NOVICE IZ SLOVENIJE Dne 22. novembra je Mohorjevaa družba iz Celja na Vrhniki v Cankarjevem (predvojnem Prosvetnem) domu predstavila izbor črtic in novel zamolčanega pisatelja Franceta Kunstlja pod naslovom LUČ NA MOJEM PRAGU. Ta dan si je založba izbrala zato, ker je prav na ta dan minilo 80 let od pisateljevega rojstva na Vrhniki, žal pa bo drugo leto že 50 let od njegove smrti, saj je končal v taborišču Teharje. Knjiga prinaša najznačilnejše Kunstljeve prozne stvaritve, ki so bile prvič natisnjene v Buenos Airesu 1975 pod naslovom BUTARA in jih je uredil dr. Tine Debeljak. Novih je nekaj doslej neznanih črtic. Knjigi pa je dodana spremna beseda o pisatelju izpod peresa prof. Franceta Pibernika. Kot posebnost je treba omeniti številne dokumentarne dalje na str.£ ? «i Ontario The Premier of Ontario Le Premier ministre de l'Ontario Legislative Building Oueen s Part Toronto. Ontario M7A tAl Hôtel du gouvernement Queen» Park Toronto (Ontario) M7A tAl During this festive season, we have much to celebrate in Ontario. Our economy is booming again. More and more people are going back to work — 1,500 new jobs were filled every day in November. Yes, there is more to be done, but it is clear that the tide has turned. One important reason for our strong recovery is the new partnerships the people of Ontario have been willing to form with each other. Business has come together with labour and government. People across the province have put aside their differences to work for the good of their families and their local communities. I believe there is a renewed understanding of the need to share and to make the most of what we have. Even with all the advances we have made, some of our neighbours still need our help. If you can, please give generously to people you know to be experiencing some difficulties in your community over the holidays. Even a small donation can make a big difference. When I travel outside of our province I am always reminded how truly blessed we are in Ontario. We are known around the world for our great natural resources. But it is the pfifiplfi of our province that make this such a wonderful place to live and work. My wife Arlene and I would like to extend the best wishes of the season to you and your family. May each of us enjoy a happy, healthy and prosperous New Year. Canada Committee for the International Year of The Family Comité canadien de l'Année internationale de la famille 1994 PRESS COMMUNIQUE INTERNATIONAL YEAR OF THE FAMILY ENDS DECEMBER 31, 1994 ! WHERE DO WE GO FROM HERE ? •...OUR GREATEST CHALLENGE WILL BE TO CONTINUE THIS WORK AFTER THE YEAR IS OVER" RL Hon. Jean Chrétien, Address to the International Year of the Family Closing Conference, Montreal, October 12,1994. The Canada Committee for the International Year of the Family 1994 needs the help of the media to conclude this Year's debate by challenging both the public and private sector on what concrete commitments should be made after 1994 to ensure that Canadian families are safeguarded and supported within our national political framework. How do we ensure as a society that families are viewed as a top priority and considered prior to decision making in our government legislation, educational systems, private sector orientations and community planning ? The Committee thanks the media for their tremendous support to date in bringing national focus, reflection and dialogue about this important issue. WHAT HAS BEEN ACHIEVED THROUGH THE IYF Across Canada, governments, thousands of communities, businesses and organizations from all sectors of society have participated in promoting the importance of families as essential to the socio-economic development of Canada. National public awareness has been raised and the process of reflection and dialogue about issues facing families has begun to take root. Already, there is discussion of renewal and recommitment to families as imperative to the health of the nation. A NATIONAL COMMITMENT 1994 is only the beginning of a long-term process required for systemic and attitudinal changes in legislation, business practices and societal values. Ensuring that Canada recognizes the family as the most precious unit of society warranting the widest possible support and assistance remains a societal responsibility. Economic and social development are often viewed separately when in fact one cannot be achieved without the other. A national commitment to a healthy future depends on ensuring families have the environments that support them in fulfilling their essential responsibilities as providers, caregivers, nurturers, educators and where cultural values are learned. Healthy families create healthy communities, societies and nations. Harmonizing the many policies and decisions that impact on families requires knowledge, vision, and coordination from all levels of government, business and society in general. On-let oi- the Opposition I.i \!H R if imf t Kl VRM IlIMItVI I'.tftTY December, 1994 * un * Bureau de l'opposition ( irr a: I',wit iJoriUL dt l'< Ktaiuo Season's Greetings. On behalf of the Ontario Liberal Caucus, I am pleased to extend our wannest best wishes to the staff and readers of SLOVENSKA DRZAVA. This festive season is a time to reflect with gratitude on the many blessings we enjoy and to give of ourselves to others. As our thoughts turn to celebrating, it is our hope that the holidays will fill our lives and the lives of our loved ones with the spirit of peace and joy. May I express every good wish for a Happy Holiday and Prosperous New Year for all. Yours truly, Lyn McLeod Ontario Liberal Leader im.v.í I .xUmir IUMiik li»<»iio i hit,ith- M'A lAJ (jlAf .oj-7/.w Hiinim .v.i ÍJifi, i- <*• /*. iwmwrv IrgaAnhr hromo « h*,nN>i WA I.U a rrijtW mutcrmlx. 0 ( v /*i/i«t rmmi «a-a Jihrex retyvkv* LYN McLEOD. M.P.P. RMVIM lrujrf .rf the Ontario Literal Pan y Queens Pail Season 's Greetings arid fiest Wishes for the Coming year Joyeuses ¿Petes !•" I mas BE WITH YOU THROUGHOUT flie IMeuT^ear5 Blagoslovljene božične praznike^ in srečno Novo leto ^ • • • .v- 1 ___ c=3vNiHK<^--7 in Družina / KNJIGE Kanadski Slovenec pripoveduje o časih vojske Anthony Ambrozic: Flood shallow, my valley V Torontu, v Kanadi, je izšla zanimiva knjga, ki govori o naši polpretekli zgodovini. Napisal jo je Anthony Ambrozic. Že po zunanjem videzu vzbudi pozornost: lepa vezava, izredno pregleden tisk, dober papir. Pisana v angleščini se mi zdo močno primerna za naše rojake na severu kot darilo za njihove angleško govoreče prijatelje ali za mlade ljudi, ki so sicer našega rodu, a ne znajo več slovensko. Saj zadnja poglavja tega noveliranega prikaza vojnih dogodkov prodorno prikazujejo brezvest-nost in prevaro angleških vojaških oblsti, ki so izročale domobrance in druge begunce titovskemu vojaštvu. Res je sicer grof Tolstoj dogodke že izčrpno opisal in vsak, ki ga zadeva zanima, lahko tam preveri, kako so zapadni zavezniki, pričakovani z vsem zaupanjem od beguncev, verolomno in hladnokrvno odpravili predajo tisočev v gotovo smrt. A danes večinoma ljudje daljših knjig malo berejo, pa bo knjižica „Flood shallow, my valley" lažje dostopna povprečnemu bralcu angleškega jezika. Povest, ki jo omenjeno delo prikazuje, poteka v raznih razdobjih. Začenja pripovedovanje že na novem kontinentu v karibskem morju trideset let po koncu vojne. Stane, nekdanji vojak in zdaj očitno dobro stoječ Severni Amerikanec, išče in najde nekdanjega angleškega častnika, ki se je spremenil v dvomljivega trgovca s srebrom, in se vozi s staro barko po tropskem morju. Nastavi mu na ladjo razstrelilni strojček, da maščuje smrt svoje ljubezni, ki so jo Angleži leta 1945 izročili titovcem. Sledi slika iz Tangerja v začetku vojne. Mladi Avstrijec, nemški častnik slovcn-skega porekla, se mudi leta 1941 v tem afriškem mestu v obveščevalni službi in se tam seznani z dunajsko družino, verjetno židovskega pokolenja. Po povratku v Celovec poroča svojemu predstojniku in pisatelj se potrudi, da na nekaj straneh oriše znane napete osebne odnose med oblas-tiželjnimi in koristilovskimi predstavniki nacistične vlade in njihovimi podrejenimi. Isti nemški častnik, Klanet po imenu, nastopi pozneje še enkrat v pripovedi in pripelje dunajsko družino na mejo itali-jansko-nemške zasedbene cone, kjer jo Sta-ne, poglavitna oseba v povesti, spremi na italijansko stran. Nekaj skopih strani pokaže Staneta v vojaški suknji ob nemškem napadu na Jugoslavijo, zatem slika daljše poglavje začetke sovražne okupacije in razgovore v gostilni, ki nakazujejo kasnejše razplete državljanske vojne. Se nekaj odstavkov posvečenih Stanetovemu mrtvemu bratu, ki je bil ubit kot talec po nemškem sistemu „petdeset za enega", potem pa postane Stane partizan. Ko spozna brezobzirno in krivično nasilje komunistične vojske, odide k domobrancem. Poglavje, ki opisuje partizansko četo, mi je vzbudilo posebno zanimanje. Knjiga nosi na uvodni strani opombo, da je delo novela in da so imena, osebe in kraji izmišljeni. A tam nastop s polnim imenom Lojze Ba-vdaž, prav tako močan in odločen, kot je bil resnični Lojze Bavdaž, naš bariloški sovaščan. Znano je, da je ta poznejši čet-niški „ataman" zapustil partizane, ko je dobil povelje, da likvidira celo kmečko družino, ki je partizane zmeraj lepo sprejela. V knjigi opisani dogodek je torej povsem podoben resnici, kot tudi drugi detajli povesti. Zanimivo je, da nosi divjaški partizanski komandant ime Gad, prav kot je nazval Zorko Simčič poglavitnega komunista v svoji drami „Zgodaj dopolnjena mladost". To dramo so svoj čas v Kanadi igrali. Iz časa okupacije ni navedenih dosti podrobnosti. Partizanski napad na italijansko kolono sliči znani zasedi v Jelendo-lu pri Ribnici. Seveda pa je od nekod drugod vzeta spomladanska poplava doline in zgodba obeh otrok, ki iščeta po poplavljenih travnikih polže, pa naletita na mrtva trupla. Omenjene so italijanske racije, od-važanje ljudi v internacijo, potem pa preskoči pisec vso dobo nemške vlade v Ljubljani in začenja z begom čez Ljubelj. Zad-nja poglavja knjige: Vetrinje, vojska brez. orožja, ki še vedno nastopa v vojaških edi-nicah, angleška prevara in nesrečna zaupljivost beguncev. Stane ubeži iz tovornjaka in opazuje izročanje na železniški postaji Predgorje (Maria Elend), hiti v Vetrinje, se javi na poveljstvu in poroča, kaj je videl. Poveljnik se odpravi na angleško komando in dobi „častno besedo angleškega oficirja", da gredo transporti v Italijo. Tako se izročanje nadaljuje. Zadnji dve strani dramatično zaključujeta žalostno dobo. V kmečki vasici gresta dva fantiča zvonit za praznik, pa ju rdeči ubijejo in ju zvečer mati pokopava. Besedilo knjige si prizadeva bleščati v literarnem slogu. Vsaka slika je natančno izdelana, včasih skoraj preveč, in dostikrat s prilivom dramatičnosti. Pokrajinski opisi, bodisi v goratih predelih ali na morju so lepo podani. Malce me moti, da so v kratki noveli številne strani posvečene razmeroma razvlečenim opisom športnih iger (golf, kriket, tenis, itd.). Verjetno pa bodo prav te strani povprečnega severnoameriškega bralca pritegnile. Menim tudi, da je izrazoslovje pretirano izbrano. Človek, ki prebira v angleščini samo revije in časopisje, zadene v tem spisu na neverjetno količino povsem neznanih besed, marsikatere še v angleškem slovarju nisem našel. Medtem pa bo za čitatelje angleškega jezika knjiga včasih nerodna, ker prinaša besede in stavke v španščini, nemščini, italijanščini, slovenščini in srbohrvaščini. Na nekaj straneh najdemo citirane celo latinske izreke, ki pa so prevedeni v angleščino. Ne vem,če so v angleščini i/šle še druge knjige, ki osvetljujejo našo tragično zgodovino. Ker pa je celo v slovenščini stvarno zgodovinopisje pomanjkljivo — režimskih zgodovin itak ne moremo smatrati kot resnično zgodovinska dela — je torej pozdraviti Ambrožičcv prispevek, saj čeprav je noveliran, pravilno predstavlja dogodke izpred petdesetih let. V. Arko ŠKOFOVA BESEDA SOBRATOM "Njihov odhod je veljal za nesrečo... oni pa so v miru" (Mdr 3,3) Te dni bo izšla knjiga o duhovnikih, redovnikih in bogoslovcih, ki so umrli nasilne smrti v vojnih in povojnih letih 1940-1962. Kaj nam duhovnikom danes pomeni obujanje teh težkih spominov? V tistih časih so nekateri pod vplivom propagande te žrtve obsojali, nekateri jih obsojajo še danes. Ali naj sodba nad njimi visi za vse čase? Takrat se je bilo treba hitro odločati. Večini duhovnikov je bila izbira jasna. Poznali so nauk Cerkve, zlasti papeške okrožnice. Poročila iz Rusije so povedala, kaj čaka narode, če bo zmagal komunizem. Dušni pastirji so se čutili odgovorne za to, kakšno pot bodo pokazali ljudstvu. Skupaj s škofom Gregorijem Rozmanom so pokazali pot Cerkve, pot resnice. Zato jih je bilo treba utišati in odstraniti. Nekateri so bili mučeni in umorjeni, ker so organizirali odpor. Za mnoge je bilo dovolj, da se niso dali premotiti. Povojna leta so pokazala, zakaj pastirji niso mogli molčati in da so bila svarila Cerkve utemeljena. Ne moremo reči, da je bilo vse brez sence in brez napak. Vendar pa ima njihovo življenje, delo in žrtev veliko vrednost, ker so pravi čas spoznali napačno pot, pred katero so hoteli obvarovati svoj narod. Med njimi so prav gotovo tudi svetniške osebnosti - že po njihovem duhovniškem življenju, nato pa še po mučeništvu. Njihov "greh " je bil pač v tem, da zaradi vere niso mogli odobravati, kar seje takrat dogajalo. Knjiga o duhovniških žrtvah nam ohranja njihovo pričevanje z besedo, trpljenjem in smrtjo. Ta pričevanja dostikrat dosegajo, kar nam sporočajo Martirologiji prvih krščanskih stoletij. Nam in prihodnjim rodovom naj ta knjiga pomaga razumeti težke čase tistih let. Pomaga naj nam, da spoznamo resnične razloge, zakaj so morali umreti. Iz Knjige modrosti moremo nanje obračati besede: "Duše pravičnih so v božji roki... Bog jih je preizkusil in našel, da so njega vredni" (Mdr 3). Priporočajmo se jim. Posebej jim priporočajmo naš narod, da bi vedno spoznaval resnico in se zanjo odločal. Martirologiji niso klic k sovraštvu, ampak sporočilo o veri, zvestobi in ljubezni do Boga, kije bila tako močna, da je sprejemala tudi mučeništvo. Ta namen naj izpolnjuje tudi knjiga o mučenih duhovnikih, redovnikih in bogoslovcih. Jožef Kvas ljubljanski pomožni škof Introducing SLOVENIA AND SLOVENIAN AMERICANS by Edward Gobetz, PhD. © Slovenian Research Center of America, Inc. 29227'Eddy Road Willoughby Hills,. Ohio 44092 slovenu4 Published as one of its Centennial Public Service Projects by: American Slovenian Catholic Union (KSKJ) 2439 Glenwood Ave. Joliet, Illinois 60435 1894-1994 TORONTČAN G. BLAŽ POTOČNIK PREJEL DR. TISCHLERJEVO NAGRADO Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev je letos ob priliki šeste Einspielerjeve - dr Tischlerjeve nagrade dal priznanje g.BLAŽU POTOČNIKU "za osebne zasluge, predvsem za Mohorjevo, pa tudi kot reprezentantu za vse tiste Slovence, ki so morali po letu 1945 po nedolžnem zapustiti domovino in so bili skozi desetletja po krivičnem izpostavljeni obrekovanju in sramotenju." Kulturnemu delavcu iz Toronta iskreno čestitamo! Nagrado je prejel tudi dr. Artur Rossbacher, bivši notar v Borovljah in sedaj predsednik Kluba Tre Popoli, ki si prizadeva za izboljšanje sosedskih odnosov na stičišču treh narodov v prostoru Alpe-Adria. Klub Tre Popoli je imel svoje srečanje tudi na sv. Višarjah, ki so, po mnenju mnogih, božja pot Evrope. Lani je v Sloveniji izšlo 2440 knjig Leta 1993 jc v Sloveniji izšlo 2440 knjig oz. del (naslovov), kar je za 14,2 odstotka več kot leto poprej. Najštevilčnejše so bile knjige iz skupine družbene vede (24 odstotkov), nato iz skupine leposlovje, literarne vede (19,5 odstotka) ter iz skupine uporabna znanost, medicina, tehnika (17,2 odstotka). Izvirnih slovenskih del jc bilo 1547 (63,4 odstotka), prevedenih pa 893 (36,6 odstotka). Največ izvirnih slovenskih del jc bilo v skupini družbene vede (453 del ali 29,3 odstotka od vseh izdanih del), največ prevedenih del pa je bilo v skupini leposlovje in literarne vede (198 del ali 22,2 odstotka od vseh prevedenih del). Vendar je bilo samo leposlovje večinoma izvirno slovensko (289 del ali 65,1 odstotka vsega leposlovja), 155 del ali 34,9 odstotka vsega leposlovja so bili prevodi, večinoma iz angleške in ameriške jezikovne skupine (57 naslovov) ter nemške (23 naslovov) in francoske (14 naslovov) književnosti, podobno kot prejšnja leta. Večina prevedenega leposlovja so bili romani (53 naslovov). V letu 1993 so založbe, časopisni in drugi zavodi ter organizacije izdali 800 časnikov in časopisov (periodičnih publikacij), kar je za 24,8 odstotka več kot 1992 leta. Največ periodičnih publikacij je bilo iz skupine družbene vede (223 naslovov ali 27,9 odstotka), nato sledijo publikacije iz splošne skupine (180 naslovov ali 22,5 odstotka), nato iz skupine uporabna znanost, medicina, tehnika (140 naslovov ali 17.5 odstotka) itd. (STA) NE BOJTE SE ;^NJEG0VA SVETOST PAPEŽ JANEZ PAVEL II T E ' !o N A PRAGU UPANJA Cena v prednaročilu: 3.680 SIT. I'o izidu, 20. novembra letos, bo cena knjige 4.180 SIT. Vaš prihranek je 500 SIT! POHITITE Z NAROČILOM ENOSTAVNO NAROČANJE PO POSTI IN TELEFONU 061/140 24 07, KI VAM JF. NA VOLJO 24 UR NA DAN V knjigo, ki so jo povsod po svetu že pred izidom razglasili za veliko uspešnico, papež Janez Pavel II. po petnajstih letih svojega papeževanja odgovarja na temeljna vprašanja človekovega življenja, kakor jih doživlja kot posameznik - kristjan in hkrati kot božji namestnik na zemlji. Papež v 35 poglavjih 7. velikim žarom in prepričanjem vernika razmišlja: - o obstoju Boga, - o človekovem dostojanstvu - o trpljenju, zlu in upanju, - o odrešenju in večnem življenju, - o razmerju katoliške vere z drugimi religijami, - o žgočih problemih človeštva, kot so lakota, vojne in revščina. V knjigi NA PRAGU UPANJA papež obširno odgovarja na 35 vprašanj italijanskega novinarja Vittoria Messorija, ki jc želel narediti prvi intervju s papežem. Papež Janez Pavel II. jc sodelovanje v intervjuju za italijansko televizijo tik pred snemanjem odpovedal, odgovori na zastavljena vprašanja pa so se razrasli v eseje, v katerih so teološke resnice in premislek o njih podani v poljudni, vsakomur dostopni obliki. Temeljno sporočilo, ki veje skozi njegove odgovore, jc: "Ne bojte; upajte." Knjiga NA PRAGU UPANJA je torej zanimiva za najširše -verujoče in neverujoče - občinstvo, hkrati, pa tudi za vatikanologc, saj se je prvič zgodilo, da papež na tak način odgovarja na vprašanja. Gotovo ste med tistimi, ki jih zanima, kaj in kako o temeljih človekovega bivanja in njegove vere razmišlja Karel Wojtyla, priljubljeni, vendar za mnoge tudi kontradiktorni papež Janez Pavel II., nedvomno ena največjih moralnih avtoritet današnjega sveta. Knjigo NA PRAGU UPANJA prevajajo v več kot 30 jezikov. Predgovor k slovenskemu prevodu (izid 20. novembra letos) je napisal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Petinsedemdeset let ljubljanske univerze Nekaj zgodovine slovenskega visokega šolstva od daljnega 16. stoletja do lastne univerze 1919 Vtem tednu bo Univerza v Ljubljani slovesno proslavila tričetrt stoletja svojega delovanja, od tegaje bila večino časa edina slovenska univerza. Tak jubilej je priložnost za pogled v zgodovino te institucije in tudi še precej daljšo zgodovino slovenskega visokega šolstva. Jezuitiso prišli v Ljubljano leta 1597 in takoj pričeli z gimnazijo, prva visokošolska predavanja pa so se začela leta 1619 - leta 1633 so postala predavanja redna in od tedaj je imela Ljubljana stalen visokošolski študij. Do 1704 samo teološkega, takrat pa so se pričela tudi visokošolska predavanja iz logike, v naslednjih letih pa še iz fizike, metafizike in matematike. To je ie pomenilo popoln trileten študij, kakor je bil v navadi na tedanjih filozofskih fakultetah (filozofija je bila tedaj bodisi samostojen študij bodisi nekak uvodni študij, potreben pred vpisom na teološko, medicinsko ali pravno fakulteto). Leta 1725je bih v Ljubljani skupno 221 študentov. Leta 1773 je jezuitske šole prevzela driava, deset let kasneje je bila ukuijena ljubljanska teologija, ker je cesar Jotef 11. združit teološki študij v Gradcu. Dve leti kasneje je ukini! še filozofijo. Tako je tri leta (od ¡785 do 1788) ostal v Ljubljani samo medi-cinsko-kirurški študij. Kranjska dežela se je zavzela za obnovo filozofskega študija. Leta 1788 so obnovili filozofskega, 1791 pa tudi teološkega. Ljubljanski licej je tako znova zaživel in se po požaru starega jezuitskega kolegija pri Šentjakobu leta 1774 preselil v dotedanji frančiškanski samostan na sedanjem Vodnikovem trgu (poslopje su podrli po velikem ljubljanskem potresu). Veliko spremembo je prinesla doba Ilirskih provinc. S šolskim letom 1810/11 so v Ljubljani začele delati tako imenovane »centralne šole«, prava univerza, ki je imela pravico podeljevati naslove, s študijskimi smermi za zdravnike, kirurge, inženirje-arhi-tekte, pravnike in teologe. Študentov je bilo 300, učilo pa jih jc 11 profesorjev. Avstrijci so pridobitve ukinili in v okviru liceja je ostal samo dveletni filozofski, štiriletni teološki in medicinsko-kirurški_ študij. Na filozofiji so med neobveznimi predmeti uvedli tudi slovenščino, poskusi uvedbe pravnega študija pa niso uspeli Leta 1848 se je v Avstriji začeta reforma univerz in liceje so odpravili Filozofski študij so preselili v gimnazije, ki so jih podajšali za dve leti. Univerze so v 19. stoletju postale podobne temu, kar so sedaj, dobile so avtonomijo in velik ugled. Toda to je prizadelo Slovence, ki so po letu 1849 obdržali samo še teološki študij kot škofijski učni zavod. Boj za slovensko univerzo se je močno razmahnil v času taborov, zlasti pa ob koncu 19. sotletja, ko so se v Avstriji zaostrila narodna nasprotja. Leta 1898 je kranjski deželni zbor zahteval ustanovitev univerze s filozofsko, pravno in teološko fakulteto, ustanovil je univerzitetni sklad in razpisal dve štipendiji za študij bodočih profesorjev ljubljanske univerze. Hodočo univerzo so sklenili poimenovati po cesarju Francu Jožefu, da bi jo avstrijska oblast lažje sprejela - iz enakih razlogov so jo 30 let kasneje poimenovali po kralju Aleksandru. V zadnjem letu 1. svetovne vojne, 23. novembra 1918, je bil na ljubljanskem magistratu sestanek, ki sta ga sklicala župan Tavčar in filozof Mihajlo Rostohar, udeležili pa so se ga še mnogi znanstveniki in drugi razumniki slovenskega rodu. Sklenili so, da bo vseučiliška komisija, ki jo je vodit dr. Danilo Majaron, pripravila ustanovitev slovenske univerze (sprva so ;o načrtovali v okviru zagrebške, a leta 1919 je prevladal načrt ljubljanske univerze). Marca 1919 so izdelali načrte za organizacijo fakultet in predlagali prve profesorje. Maja so se začeli tehniški visokošolski tečaji - dejansko začetek univerzitetnega študija pred ustanovitvijo univerze, 30. junija pa je nova vlada sprejela načrt o novi univerzi; 16. julija je bil sprejet v začasnem narodnem predstavništvu, 23. julija ga je podpisal regent. Ustanovili so 5 fakultet - teološko, pravno, filozofsko, tehniško in medicinsko, univerza pa je dobila ime »Univerza kraljestva SHS v LJubljani«, 31. avgusta 1919 je bilo s kraljevo odločbo imenovanih prvih 18 proifesorjev, 18. septembra so začeli vsi redni profesorji delati kot univerzietni svet, ki je nekaj časa vodil vse zadeve fakultet. 12. novmebra so izvolili prvega rektorja in dekane, 15. novembra se je začel vpis, decembra pa predavanja. Deželna vlada je prepustila univerzi deželni dvorec - današnji sedež univerze na Kongresnem trgu. J. K. SLOVENIA DISCOVERING OF A EUROPEAN NATION Kako predstaviti Slovenijo domačinu in tujcu? Tako se je zastavljalo vprašanje, na katerega je bilo treba odgovoriti pri novi izdaji knjige o domovini Sloveniji; knjige, ki ne bo ponavljala starih, že stokrat prepisanih trditev o "ubogem", "tlaCenem" in večno "zasužnjenem" Slovencu, ki naj ga vedno kdo odreSuje: slovanstvo, jugoslovanstvo, pa socializem ali komunizem, in kdo ve še kdo. Novo delo, ki ga je založba Jutro nameravala izdati, naj bi Slovence predstavilo svetu v izvirni podobi, kot narod s staro državnostjo, bogato kulturo, duhovnostjo, doživetji, z lepoto svoje domačije. Nalogo za sestavo tega dela je prevzel dr. Jožko Savli; nastalo je. Se zlasti ob spodbujanju zastopnika založbe Radivoja Humarja, edinstveno delo o Sloveniji, ki mu ne najdemo primerjave. Predstavitev Slovenije temelji na zgodovinski podlagi. Prikazana je na kratko slovenska zgodovina od začetkov do danes. Vmes si sledijo vsakovrstni sestavki iz življenja našega naroda, predstavljeni v povsem drugačni podobi, ko smo je bili doslej vajeni. Ali se ne spomnimo npr. še iz šole, ko navajajo, da so koroški vitezi pozdravili pevca Ulrika Liechtensteina s pozdravom : "Buge vas prime gralva Venus" (Bog vas sprejmi, kraljeva Venera), ko je preopblečen v Venero leta 1227 dospel na Koroško? To pomeni, da je bilo takratno viteštvo v naših deželah slovensko. Da ne govorimo potem o vladarskih simbolih, kot je npr. znameniti Slovenski klobuk, pa o bogato izrezanih vladarskih pečatih; rožnatih pečatih, značilnih samo za karantanske dežele... Pa slovenska obramba pred Turki, ki je reševala Evropo, itd.. In ko Valvasor poroča o slovenski zemlji, omenja lov na polhe. Še danes obstaja, in nima primere na svetu (Dormice Hunt). Pa o Ustoličevanju, Poklanjanju, pa o Napoleonu, in v tistem času o Baragi, ki je šel med Indijance. In nekaj o simbolu Rdečega nageljna, pa o slovenskem bančništvu, itd.,itd. Povsod prisotna misel o slovenski državnosti, ki se je ohranjala skozi vso Avstrijo. To je tisto odkritje, ki nam ga je skrivala bodisi nemškutarska kot panslovanska oz. jugoslovanska stran. Knjiga je večjega obsega oz. velikosti, vendar ima nad 200 strani in nad 150 izbranih slik: od slovenskih državniških simbolov in zemljevidov do vsega, kar je pomembno za slovensko kulturo in zgodovino. Okvirna cena znaša 25 Kan.$ in mogoče kak dolar za poštnino. Tako za slovensko kot za angleško izdajo. Obe knjigi sta skoraj enaki. Angleška izdaja ima vložek iz romana J. Jurčiča o Juriju Kozjaku. Slovenska izdaja pa ima ob kocu poglavje o grboslovju, ki pri Slovencih doslej ni obstajalo. Obenem pa izide še tretja knjiga istega pisca z naslovom SLOVENSKA ZNAMENJA (cena enaka). V njej bodo ponatisnjeni sestavki o slovenskih simbolih iz Glasa Korotana, ki je izhajal na Dunaju, in iz časnika 2000 (v Ljubljani). To so študije o Slovenskem klobuku. Črnem panterju. Lipi, Rdečem nageljnu, Zlatorogu, Knežjem kamnu, Vojvodskem stolu, dodan je še sestavek o Gospe Sveti kot stari Marijini podobi, pa o hišnih znamenjih in zapis ob zlati maši Iv. Tomažiča ter ob smrti M. Bora. Slednja dva sta bila skupaj z dr. Šavlijem pobudnika študijev o naših (nejugoslovanskih) prednikih Venetih, kar je dokraja pretreslo jugoslovansko idejo. Sosedna fara Negove, rojstnega kraja Mirka Geratica. MM M M M Ü M M H' iSS: •s i? i 45 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO ter ZDRA VO NOVO LETO Vam želi PRESIDENT ij -a <3 3 STAN KLEMENCIC BUILDER LTD. 499 DUNDAS ST. WEST PH , (6)3) P.O. BOX 506 392-7839 OFFICE TRENTON. ONT. 392-1976 HOME K8V 5R6 1 (6l3i t&'6t Ci ^TR^f drv? w & w 45 KURS* VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO GINSENG {Panax quinquefolium) 9 >t S^L n* Planina Ranch Musloka, Canada 430— Q38V VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ^ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELITA * (9 t ¡9: t EINE FOODS I IST ANTON BAVDEK # # Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno ^ meso, in klobase, tudi krvavice. Priporočamo ¿j, se, Če pripravljate gostije, bankete, ali slično. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah Vam postrežemo kar v štirih na trgovinah: CP •a £ a 2055 AVENUE ROAD & JUŽNO OD WILSON AVENUE ^ Tel.:(416) 481-5560 3 Blagoslovljen Božič in uspešno Novo leto iefi vsem dclavccm in inanccm GRADBENO PODJETJE Jože Kaste I ¡c Ltd. 770 BROVVNS LINE, Toronto, Ont., M8W3W2 255-2085 ZAMBIJSKI MISIJONARJI VOŠČIMO VSEM PRIJATELJEM MISIJOHOV IN NJIH DOBROTNIKOM BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN MILOSTI POLNO NOVO LETO Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto želi Marko Jomnik Geot've D rector MflflKO Cfi€f)TIV6 PRODUCTIONS INC. 101 DUNCAN Milina. SUIÎC 104. DON MILLS.ONIDf<10 Miß 1Z5 TCL. (416) 449-8113 FflX (416) 449-8769 fi* Blagoslovljene božične praznike in milosti polno Novo leto 1995 zeli vsem Slovencem Blaž Potočnik z družino. J VSO POLNOST BLAGOSLOVA BOŽIČNE NOČI Al TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO JT li NOVO LETO želi VBem prijateljem in znancem IM JOE JEREB CONSTRUCTION LTD. 1460 Venta Ave., Mississauga, Ontario L4X 1E1 Tel: (905)848 - 5731 A B C Fir c Door Tat ing & Manufacturing Ltd. - (M V / OB/L O BLAGOSLOVA ZA BOŽIČ, ZDRAVJA IN SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM W DRUŽINA LUDVIK STAJAN Te!.: 891-1680 Fox: 891-1630 »» 920 LAKESHORE RD. H. MISSISSAUGA, ONTARIO LSE 1E1 * i I i Obilo blagosloua za Božič ter zdrauja - miru - zadouoljstua ter uspehou polno Nouo Leto želi usem čitateljem "SL0DENSKE D R 2 R U E " Pruoboriteljice Neoduisne Suuerene in Mednarodno Priznane Republike Slouenlje Enako tudi usem sorodnikom - prijateljem in znancem Družina GrakaliC iz Brežic: Primarij Dr. Desna Profesor Jurica Marin - Ljubljanska Dniuerza luana - Duquesne Dniuersity Pittsburgh - PR - DSH IPOG-AC AR REALTY LIMITED VESELE BOŽIČKE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LETO ŽELITA VSEH liLIJEHTOM IN PRIJATELJEM IN .SE SE V NAPREJ PRIPOROČATA EMA IN JOŽE IP O G AC A. R. VSEM PRIJA TEUEM IN SODELA VCEM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NO VO LETO SLOVENSKO KANADSKI SVET ( New Tech Iron Works Inc.) Blagoslovljene božične praznike in vso srečo v Novem letu želi in se priporoča IZIDOR C1MPRIČ Z DRUŽINO 606 Rivermede Rd., Unit 13 CONCORD, ONT. (905) 738-1989 ■re. nr. m- ~r ^M^ij».n ULJ-»'-Jiu.nJJ ^«jVtWÜV»SMÜ'^ÜV^W^V'^^^^ um-u"^"'«J BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE /N SHEČNO NOVO LETO ŽEL/TA VSEMPH/JATELJEM/NZNANCEM Vojko in Slavka Dr. Bratina Prijetne božične praznike in blagoslovljeno Novo leto želita Tone in Violet Seljak vsem znancem in prijateljem. f Glass Mirrors Store Fronts vošči vesel Božič Curtain Wall in Supplier and installers srečno ^^ 24-Hour Servicc Novo leto | | . ■ « Mlbi a^fm ion RENE VLAHOVIC (416) 749-2777 Vtscl MU ta laiWrolJua n»ro I tU ¿•le Somišljeniki slovansko dflavno Ideje v Clcvolandu, USA. Vesel Božič iti zadovoljno novo lelo ŽELI SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, ILL. EMILIAN JEWELLERY LIMITED BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOYO LETO 3 ŽELITA DRUŽINI: EMIL IN STEYEN SLOKAR 1964 Wilson Ave. pri Reelc 638-1888 1700 Wilson Ave. pri Jane 249-^3240 Nova lokacija: 2225 Erin Hills Parkway, EATON's Sheridan Place, Mississauga, Tel. 855-2477 Voščila za BOŽIČ in NOVO LETO ler najboljše želje za uresničenje slovenskih ciljcv pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelji v VVashinglonu. Vesel Božič in zadovoljno Novo leto SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V kanadi jf if ix j;. V & v- V- '> v KOMPAS EXPRESS Slovenska Polniika Atfcncija 741 Bloor Si. W. Torqnio O».: - M GO 1K8 Prijeten Božič in srečno Novo leto želijo vsesa znancem in prijateljem Zdenka. Zakšck in Tam in Eva Lagan VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO i«li vsem Slovcnccm peUr Urbane Dr. Karel Žuick Tel.: 53-J-8891 f A ^ BLAGOSLOVA ZA LEP BOŽIČ, V NOVEM LETU PA ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN MIRU ŽELIVA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM PO SVETU IN DOMA Riko in Francka Ziernfeld BLAGOSLOV BOŽIČNE NOČI in SKEČNO NOVO LETO Andrej Markeš odvetnik in notar želi božičnega miru in blagoslova v Novem letu 2 -B JE A C H H J5 F B U R N 36 Toronto S tSuit 1000 tfj Toronto, Ont. Canada M5C 2C5, Tel.(416)350-3655 ß svojim čin ji o n i iu prijateljem ter vicm ¿"loucuccm, ki so dobre volje, u domovini in po jrelu. želi GLAVNI ODBOR IN KRAJEVNI ODBOR Z. S. P. B. „TABOR" v Torontu Blagoslovljen Božič in uspeha polno Novo Icio želi prijateljem po vsem svetu DRUŽINA PETER PAVLIN Vesel Božič in srečno Novo Leto želi vsem prijateljem in znancem DRUŽINA PEPEVNAK fltfioae iz dr.Pleskavice-vega clanie v Scbctne» Branju, J.dec.1994. Zapuščina marksizma Za zlom marksizma v praksi ni krivo, . kot mnogi še vedno trdijo, napačno uvajanje dobrih namenov. Temeljna napaka socializma, temelječega na marksistični ideologiji, je, da pojmuje posameznika le kot majhen, zamenljiv del družbenega organizma. Kot tak je posameznik v socializmu odvisen le od družbenega ustroja in tistih, ki ga nadzirajo. Ta zgrešena zamisel posamezniku ne odreka le njegovega dostojanstva, ampak mu prav tako ne dopušča možnosti za svobodno izbiro in uveljavitev lastne pobude pri iskanju sredstev za preživetje. Odrekanje temeljnih svoboščin (vključno s pravico do lastnine), ki so del človekove narave, je delovne ljudi pripeljalo do tega, da so zavrgli ideologijo diktature proletariata. Pri tem je pomembno, da so zavrgli diktaturo proletariata, čeprav naj bi ta govorila v njihovem imenu. Ljudje so končno spoznali, da je bila ta ideologija v resnici le izgovor za koncentracijo moči v rokah majhne samozvane elite, ki ni niti razumela niti zastopala njihovih dejanskih gospodarskih, političnih in duhovnih teženj. Temeljni razlog za propad komunizma je bilo popolnoma zgrešeno razumevanje družbe in gospodarstva. Delitev družbe na kapitaliste in delavce je morda načelno ustrezala razmeram devetnajstega stoletja. V moderni industrijski družbi pa je taka delitev popolnoma nesmiselna. Marksistična analiza je s kapitalom pojmovala samo fizični kapital - stroje, zgradbe in podobno. Moderna gospodarstva pa so osnovana na popolnoma novem konceptu slovenskega kapitala, kije nastal s silovitim razmahom izobraževanja in tehnološkega napredka industrijskih družb. Bistvo človeškega kapitala je produktivno znanje in sposobnost posameznika. Po mnenju nekaterih ekonomistov (Houthakker, 1992) je danes človeški kapital pomembnejši od fizičnega kapitala. Kot tak je človeški kapital neločljivi del znanja in talentov ljudi in torej povsem njihova last Poleg tega je čedalje več delavcev v razvitih industrijskih družbah, ki so lastniki fizičnega kapitala. Delavci so lastniki fi- V nasprotju s komunizmom je demokratičnemu kapitalizmu uspelo ohraniti njegovi temeljni vrednoti: pravico posameznika do svobode in zasebne iastnine ter doseči njegov glavni cilj, visok življenjski standard. Demokratični kapitalizem je dosegel občudovanja vredno gospodarsko rast in dvig blaginje ter hkrati ohranil socialni mir in politični red. Težave prehodnih gospodarstev, ki segajo od pravnih škandalov do korupcije, niso posledica delovanja pravil in vrednot tržnega gospodarstva. Nasprotno, so posedica odsotnosti inštitucij, ki so potrebne za nemoteno delovanje tržnega gospodarstva. Izkušnje kažejo, da je tržno gospodarstvo kljub nepopolnosti (popolna družbena ureditev je po besedah enciklike Centesimus annus, 1991, neustvarljiva) praviloma zmožno učinkovito izdelovati blago in ponuditi storitve. Sodobna demokratična družba se je prav tako zmožna (seveda spet ne v najpopolnejši obliki), spopasti z etičnimi vprašanji, kot je na primer razdelitev dohodka. Vzrok za sedanje težave prehodnih gospodarstev torej niso pomanjkljivosti tržnega gospodarstva, temveč počasnost uvajanja gospodarskih reform, odsotnost potrebnih pravnih institucij in neizvajanje ekonomskih in drugih zakonov ter predpisov. Pričujoča razprava je zasnovana takole: po pregledu poglavitnih vzrokov za propad komunizma oriše temeljna načela tržnega gospodarstva ter vlogo države. Sledi obravnava etike in morale, ki sta značilni za razvita tržna gospodarstva. Zadnji del oriše naloge, cilje in težave gospodarstev na prehodu ter sklene, da imajo upanje na uspeh le lista gospodarstva, ki bodo hitro sprejela pravila in vrednote modernih industrijskih družb. tiskovna poročila dr.P.Urbanc: (evolucija. Kacin pripravlja veliko pa -«do v spomin zmage nad naciznonv Slove liJl.Na javni tribLni bodo borci iz let 741/45. Ali jih bo ob misli, da 50 oni -.olkli samo domačo opozicija ne pa Nem :ev, kaj «peklo? Ali m bodo t« parada -es udeležili ftiglezi, Amerikanci, :rancozi, sodeč po MDrmandi j i, komaj. !avezniki so imeli dva cilja zmago nad lacizmom in demokratizacijo. Ta zadnja ie tudi po zaslugi borcev leta 1945 samrlav Sloveniji za dolgih 46 let.tekaj iritike se je pojavilo v našem časopisju ilicno se neki F,M*:ic (Slov.8.X. Izgraza lad proslavo obletnice zbora slov.pravni crv v Suhorju 10/1 akt. 1943. Našteva vsa 'dejanja"teh pravnikov, precizno, krtno-■ osko. Slovensko pravosodje so potisnili r primitivnost, barbarstvo srednjega veka. 'losce, spominska obeležja rastejo, ta Lajsah nad Cerknem so postavili tapelico posvečeno žrtvam na Cerkl isnskem.Krasen spomenik v Zireh. Lfc4 naštetih. Za 15 domačini niso lovolili.Ostali bodo zapisani kriku leme in bolečini neznane 5*wti. feljaki revolucianarji.Vida Tcmsic % bori z družinskimi problemi. Sin ie po unoru neke deklice v Tivoli iel v Švico, sedaj je doma. Lidija Sentjurc in Kidričeva niso vec pri sebi.Kardeljevi, v nasprotju z dru gimi, niso nagrabili premoženja. Za Kidričev spoemnik iscejo novo nesto. Edino pravo je nuzej revo luci je. Blagoslovljene božične praznike in mirno, zdravo Novo leto želi vsem znancem in prijateljem po svetu DRUŽINA AUGUŠTIN KUK 8 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO ^ « želita ffl VSEM PRIJATELJEM « IN SOMIŠLJENIKOM S f9 Zadovoljen božič in veselo Novo leto želi .1 Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto zeli vsem prijateljem in znancem J. W. PLATNAR PLUMBING AND HEATING INC. Residential - Commercial - Industrial ANSAMBEL KARAVAN § KLIČITE ANDREJA PAHULJE TEL. 255-4502 B0-13lh STREET. TORONTO. ONTARIO MOV 3HG UREDNIŠTVO IN UPRAVA S.D. 43 Algie Avenue TORONTO, ONTARIO MXZ Sjo Mctrn I iccnce l'l I .109 (416) 255-6144 .1 VESELE OOŽIČNE PnAZNIKG IN SREČNO NOVO LETO zeli vs»m prijateljem in znancem JO SE OS AN A CANADIAN ACADEMY OF MUSICAL SCIENCES AND ARTS 731 Brown's Line, Toronto Tel.: 250-01K2 — 2.55-3550 BLAGOSLOV BOZICNE NOCI in SREČNO NOVO LETO zeli AUTAU1UMT Steak & Sea Food FuUv L)c*ni*y , Ontario BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ In ZADOVOLJNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znancem DRUŽINA L. JAMNIK I Ž X P t it i- j t ■ .i i-.1 t-\ i 1 }■ i' S i' i 'i 1 .1 i: .t J : .1 i .1 • i ■• .1 Blagoslovene božične praznike in srečno ter uspesno Novo leto želi MIKE (MARJAN) VALANTIČ Z DRUŽINO ALDERWOOD MEAT MARKET ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN VSEM ROJAKOM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPESNO, SREČNO NOVO LETO 1995. VSEM ZADOVOLJNIM ODJEMALCEM SE V NADALJE PRIPOROČA DRUŽINA IVAN KODRIC Z USLEZBIiNCI W ftm at Stfflti To serve you even better in 199S we have extended the office hours at all three locations. 725 Brown's Line, Etobicoke, Ontario M8W 3V7 Tel: 416 255-1742 Fax: 416 255 3871 Monday, Tuesday, Wednesday...9:30 a.m. -4:00 p.m. Thursday - Friday.......................9:30 a.m. -7:30 p.m. Saturday......................................9:00 a.m. - 12 noon. 618 Manning Ave., Toronto, Ontario M6G 2V9 Tel: 416 531-8475 Fax: 416 531-8533 Monday, Tuesday, Wednesday...9:30 a.m. -4:00 p.m. Thursday - Friday.......................9:30 a.m. -7:30 p.m. Saturday......................................9:00 a.m. - 12 noon. Villa Slovenia 23 Delawana Drive, Hamilton, Ontario L8E 3N6 Tel: 905 578-7511 Fax: 905 578 5130 Thursday.......................3:30 p.m. -7:30 p.m. Friday..........................12:30 p.m. -7:30 p.m. Saturday........................9:00 p.m. - 12 noon. Pom lipa, Etobicoke Ontario (For residents only) Wednesday............3:00 p.m. - 4:00 p.m. ¿n, uäfieAa ftolno novo /efc va^n tce/i John E. Krek's Slovenian Credit Union Slovenska Hranilnica in Posojilnica Janeza E. Kreka Canada's first Slovenian Credit Union Prva Slovenska Hranilnica in Posojilnica v Kanadi OFFICE HOURS / URADNE URE 747 Brown's Line Etobicoke, Ontario M58 3V7 (416)252-6527 646 Euclid Avenue Toronto, Ontario M6G 2T5 (416)532-4746 Monday Tuesday Wednesday Thursday Friday Saturday 10 am -4 pm 10 am - 8 pm 10 am -4 pm 10 am-8 pm 10 am - 8 pm 9 am-12:30 pm Tuesday Thursday Friday Saturday 12 am - 8 pm 12 am - 8 pm 10 am - 8 pm 10 am -1 pm JEK SLOVENIAN CREDIT UNION SERVICES Chequing Savings Term deposits RRSP RRIF Loans Mortgages Line-of-Credit MASTERCARD Banking machine card Travel Insurance Travellers Cheques USLUGE Čekovni račun Hranilne vloge RRSP / RRIF Hipotečna posojila Osebna posojila Kreditna karta MASTERCARD ^tiiMÄSÄÄMiiiiiMir