METODIKA ZEMLJEPISNEGA POUKA SPISAL . FR. OROŽEN PROFESOR HA O. KR. UČITELJIŠČI V LJUBLJANI. L\ mk •/1 V jm 0 / S 13 SLIKAMI. Cena 30 kr. Y LJUBLJANI 1891. / SAMOZALOŽBA. — NATISNIL E. MILIC. / m' T s O zemljepisnem pouku. Spisal Prof. Fr. Orožen. V Ljubljani 1891. Samozaložba. — Natisnil J. R. Milic. Qloo5V^A PREDGOVOR. 'Pred dvema letoma sem začel objavljati v „Učiteljskem Tovarišu - ' članke „o zemljepisnem pouku*. S to knjižico podajem cenjenemu učiteljstvu in učiteljskim pri¬ pravnikom skupno te članke, katere sem spisal s posebnim ozirom na slovenske ljudske šole. Prizadeval sem si tvarino tako vravnati, da bi ob jednem ta knjižica tudi služila učiteljiščem kot učna knjiga za metodiko zemljepisnega pouka. V Ljubljani, meseca decembra 1891. Fr. Orožen. Vsebina Stran O zemljevidih. 3 O važnosti zemljepisnega pouka..5 Metodična načela pri zemljepisnem pouku.5 Analitična in sintetična metoda pri zemljepisnem pouku. 6 Početni zemljepisni pouk v šolski sobi.7 Obzor.9 Zavedanje po straneh neba. 10 Zemljepisni pouk pod milim nebom.11 Kakov namen ima risanje pri zemljepisnem pouku.12 Kako nam je risati pri zemljepisnem pouku.J4 Zemljevidi v ljudskih šolah.16 Pridvižni zemljevidi (Relief-Karten).18 Čitanje zemljevidov.20 Metodične opazke o pouku zvezdoznanskega zemljepisa.26 Učila za zvezdoznanski zemljepis.27 Najnavadnejši pojavi iz zvezdoznanskega zemljepisa. 28 1. Navidezno gibanje solnca in lune.28 2. Dan in noč.30 3. Letni časi.30 4. Lunine premembe.31 5. Mrknenje solnca in lune.31 6. Razlika v času med posameznimi kraji.32 7. Dnevni in letni časi pri naših vštričnikih, protidomcih in protinožcih.32 Priloga: Zemljevidni obriski petero zemljin. I. O zemljevidih. J^^ed staroveškimi narodi se je najbolj razvijala zemljepisna znanost pri Grkih. Po teh se je tudi pri drugih narodih udomačil izraz „geographia“. Ta izraz je nastal v dobi slovečega Eratostena okolo 200 pr. Kr. Era¬ tosten je bil znamenite ptolemajske knjižnice nadzornik v Aleksandriji ter si je največjo slavo pridobil s tem, da je prvi zmeril ze¬ meljsko površino. Stoprav Eratosten je znanstveno obravnaval zemljepis v svoji zna¬ meniti knjigi „Geographia“. Prvotno pomeni beseda „geographia“ narisano zemeljsko po¬ vršino, tedaj zemljevid. Šele pozneje znači pri Bizantincih „geographia“ opis zemlje, kar nam tudi kaže slovenski izraz zemljepis. Zemljepis nam pa opisuje zemljo s posebnim ozirom na človeško bivališče ter ima pokazati v prvi vrsti človeku njegovo obližje. Glavni pripomoček zemljepisu je zem¬ ljevid. Treba torej, da se malo ogledamo to podlago zemljepisnega pouka ter poznamo, kako je napredovalo risanje zemljevidov ali „ kartografija “. Pri tem premišljevanji bodemo našli marsikak koristen migljaj glede zemlje¬ pisnega pouka. Kakšen namen ima zemljevid? Zemlje¬ vida prvotni namen je bil, da se nariše in spozna medsebojna leža človeških bivališč in krajev na zemeljski površini v vodoravnem razmerji, kar se mnogo laže doseže z zem¬ ljevidom, kakor pa z besedo in številkami. Najstarejši zemljevidi nam predočujejo z zna- I menkami pik in črt obrežje morsko, reke, človeška bivališča, pa tudi pota in ceste. — Kje so nastali najstarejši zemljevidi? V Severni Ameriki, na Kitajskem in v deželah ob Sredozemskem morji so nastali najstarejši zemljevidi popolnoma neodvisno drug od druzega; zakaj te dežele niso bile takrat v nikaki zvezi. Ferdinand Kortez je dobil pri odkritji Mehike od tamošnjih pre¬ bivalcev dobre zemljevide, kateri so služili španskim mornarjem pri vožnji ob mehikan- skem obrežji, Pary je odkril Fury-preliv in Hekla- preliv v Severnem ledenem morji s pomočjo zemljevida, katerega mu je narisala žena nekega Eskimovca. Drugi Eskimovci so narisali Rossu starejšemu poteze Boothia- zaliva. Mnogo so pripomogli od Eskimovcev leta 1858. narisani zemljevidi, da so se našli ostanki nesrečne Franklinove ekspedicije, ki je odplula leta 1845., da odkrije morje se¬ vernih prebrodov. Pri Indijancih na polotoku Labrador in pri prebivalcih ob Skalnatih gorah severno-ameriških so našli na drevesni skorji narisane zemljevide. Vsi ti zemljevidi so obsegali le ožjo domovino dotičnih raz¬ vodov. Pri Kitajcih pa nahajamo že v davnem času zemljevid vsega obširnega cesarstva. Ali šele pri Grkih se je kartografija bolj raz¬ širila in izdatno izboljšala. Taletov učenec Anaksimandros je narisal okolo leta 550. pr. Kr. prvi zemljevid zemeljske površine, 1 * 4 seveda po tedanjih nazorih o naši zemlji. Mmogo so Grki na tem polji napredovali, ko so se posluževali matematičnega zemljepisa pri risanji dežela. Aristoteljev učenec Di- kaiarchos (okolo leta 320. pr. Kr.) je prvi skušal narisati vzporednik in poludnevnik na svojem zemljevidu, da bi s pomočjo teh dveh krogov natanko določil neko mesto na otoku Rhodos. Krates iz Malla (160—150. pr. Kr.) je napravil prvi globus, ki nam najpra- vilneje predočuje zemeljsko lice. Ptolemaj (okolo 140. pr. Kr.) se je posluževal zemlje¬ vidov, ki so že imeli popolno stopinjsko mrežo. Stopinjska mreža še ni bila temelj kartografiji in služila je le bolj v to svrho, da, so se določile nekatere zemljepisne širjave. Risanje zemljevidov se je še zmirom opiralo na cenitev daljave med posameznimi kraji. Daljava se je dala določiti, ne pa na¬ tančna zemljepisna leža dotičnih krajev, kar se je šele doseglo z magnetno iglo. Mornarji so tedaj izumili zemljevide, takozvane kompasove zemljevide. Početkom 14. stoletja nahajamo te vrste zemljevide pri Italijanih in Katalanih. Na zemljevidu so narisane veterne rože, in kakor solnčni žarki se razprostirajo pisane črte na različne strani sveta ter se zopet združijo na drugih točkah zemljevidovih z drugimi veternimi rožami. Mornarji so tedaj risali obrežja obris tako rekoč v pajčevino, katere niti se stekajo v kompasove zvezde. Ti zemljevidi nam predstavljajo s precejšnjo natančnostjo dežele ob Sredozemskem morji. V 15. stoletji so zopet uporabljali stopinj- sko mrežo Ptolemajovo in slavni Enej Silvij (poznejši papež Pij II.) je poznal s tem pri¬ pomočkom, da je na tedanjih zemljevidih Ki¬ tajska potisnjena preveč proti severu, kar se tudi ni ujemalo s poročili potnikov o toplem podnebji kitajskem. Mercator (Kremer) pa je leta 1569. na svojih zemljevidih narisal pravo razmerje med vzporedniki in poludnevniki, ali šele v 17. stoletji so znali natanko pre- računiti zemljepisno dolgost. Ptolemaj je cenil podolžno os Sredozemskega morja na 62°; sedaj se je pa dognalo, da znaša samo nekaj nad 41° in šele francozki kartograf Delisle (f 1726) je uvedel to novost v zemljevide. Sedaj pa je tudi večje postalo zanimanje za navpično razmerje na zemeljski površini. Na starih zemljevidih se nam gore vidijo kot vrste malih krtin, če gledamo od strani. V 18. stoletji so se ozirali pri risanji na vodoravno in navpično razmerje. Opazovalec se mora v duhu povzdigniti v zrak, ali pa z balona gledati na zemljo in tedaj dobi po¬ gorje sliko gosenic s strešnimi rebri. Tega načina se je prvič poslužii pri risanji zem¬ ljevidov Homanu leta 1718. v svojem delu „Provincia Brisgoia“. Francoski zemljepisec Buache pa je leta 1837. predložil francoski akademiji zemljevid preliva la Manche, kjer so bile tudi zaznamenovane morske globočine od 10 do 10 vrst. To je bil prvi profil, po¬ dolžni presek morskega dna od Nemškega morja skozi preliv la Manche do Atlanti- škega morja. Leta 1785. je Švicar Pfyffer dogotovil iz voska prvi zemljevid v reliefu. Dupain-Triel je izdal leta 1791. zemljevid Francoske, na katerem so bile isohypse (črte, ki vežejo mesta iste nadmorske višine) zaznamenovane s pikami. Leta 1818. so začeli izdelovati na predlog Laplacov zemljevid Francoske z gla- dinskimi črtami. Avstrijanec Hausiab je po- polnil te vrste zemljevide s tem, da je začel risati z jednako barvo kraje, ki imajo ma¬ lone isto višino. Cim višji je bil kraj, tem temnejša barva se je porabila pri risanji. Tako so nastali hypsometrični zemljevidi. V Nemčiji je neki častnik predlagal, da bi se označilo gričevje in gorovje z lučjo in senco v vzporednih črtah. Lehmann se je poprijel načela: „čim strmeje, tem teinneje“ in je narisal s črno barvo gorska rebra, ka¬ terih poševnost je prekoračila 45°, menj po¬ ševne strani pa od 5 do-5° z vedno svitlej- šimi barvami. V vojaške in turistične svrhe je bilo to velike važnosti in še dandenašnje je pri večini zemljevidov površina tako risana, da se križem črta ali „šrafira“. Sploh pa je v zadnjih desetletjih kartografija tako na¬ predovala , da imamo za različne prikazni in razmere posebne in z veliko natančnostjo izdelane zemljevide. 5 II. O važnosti zemljepisnega pouka. Gotovo ne najdeš odraslega človeka, ki ne bi imel vsaj nekoliko zemljepisnega znanja; celo na najnižji stopinji stoječi divjaki imajo kolikor toliko zemljepisnega znanja in to znanje si pridobe sami polagoma s tem, da pohajajo po različnih krajih radi hrane ali plena, če pa imajo divjaki in pastirski na- rodje kolikor toliko zemljepisnega znanja, ni li omikanemu človeku to znanje potrebnejše? Seveda pozna divjak navadno le svoje obližje, kar mu je najpotrebnejše. Tudi mi moramo spoznavati ožjo domovino, potem razširiti svoje znanje slično koncentričnim krogom, tako da se polagoma seznanimo s širšo do¬ movino. Fe moremo si misliti domoljuba brez natančnega znanja naravnih krasot in zna- menitostij domovinskih. Gotovo bodemo tem bolj ljubili svojo domovino, čim natančneje jo {»znamo in da se ta ljubezen ukorenini v otrocih, doseči moramo glavni smoter zem¬ ljepisnega pouka v ljudski šoli, da se razširi domoznanstvo. Kdo se ne spominja v tujini z veseljem domačega kraja, kjer mu je tekla zibelka in kamor ga vežejo mladostni spomini. »Tebe poznam, Tebe čislani, Kakor so mnogi storili; Zate živim, Zate gorim, Kraj moj domači premili!” — V širjeni pomenu pa je zemlja in potem svet domovina človeška. Vsak človek si skuša pridobiti kakšen pojem o vesoljnem svetu; če mu pa v tem obziru ne pomaga zemljepisni pouk, imel bode napačne in čudne nazore o svetu. — Da pa je zemljepisno znanje potrebno tudi pri pouku drugih predmetov, znano je gotovo vsakemu. Poleg drugih predmetov za¬ htevata posebno zgodovina in prirodopis zem¬ ljepisnega znanja. Zemljepisni pouk razširi duševni obzor, kar je gotovo pri vsakem po¬ uku velike važnosti. Pri vedno raztočem pro¬ metu vsak človek sam najbolj čuti potrebo zemljepisnega znanja. Ne samo učenjaki, raz¬ iskovalci , časniki itd. morajo se dobro se¬ znaniti z zemljepisom; tudi mali trgovec, obrtnik in kmet ne morejo več biti brez zemljepisnega znanja. Ljudska omika se vedno bolj širi, kar nam kaže od leta do leta ra¬ stoče število knjig in časopisov med prostim narodom. Treba pa zemljepisnega znanja, da koristi ljudstvu prebiranje knjig in časopisov. Ali v tej meri mu ga ne more podati ljudska šola. Saj tudi ni mogoče, da bi si pridobil učenec na tej stopinji tisto znanje v zemljepisu, kakor bode potreboval v prak¬ tičnem življenji. Toliko pa mora podati ljud¬ ska šola učencu glede zemljepisa, da si bo¬ deta odrasli mož in žena na dobljeni podlagi sama razširila svoje zemljepisno znanje glede praktičnih potreb. Pravi temelj in samo zem¬ ljepisni vedi lasten je zemljevid in s tem se mora seznaniti otrok, predno zapusti šol¬ ske klopi. Razumeti mora zemljevid, kajti marsikomu bode dobro služil v poznej¬ šem življenji. III. Metodična načela pri zemljepisnem pouku. Pred vsem se mora zahtevati od učitelja, da temeljito poučuje zemljepis ter se vestno pripravlja za dotično uro. Ne zadostuje, da površno prelista dotično berilo pred poukom, ampak pripravljati se mora vestno iz kake obširnejše knjige ter si napraviti načrt, po katerem bode obravnaval posamezna zemlje¬ pisna vprašanja. Razumeti mora pred vsem zemljevid ter iz njega brati vse, kar mu ponuja zemljevid, ki je podlaga zemljepisni znanosti. Zemljevid nam podaja in ponuja to, česar ne moremo neposredno opazovati, če tudi ne tako živo in natančno, kakor lastno opazovanje. Učitelj mora tedaj pre¬ potovati ter si natanko ogledavati in opazovati šolski okraj vsaj njega bližnjo okolico. Cim 6 več potujemo in sicer peš, da dobimo priliko vse natančneje ogledati si, tem veče bode naše zemljepisno znanje iz lastnega opazo¬ vanja. Potovati pa moramo s specijalnim zemljevidom v roki, da se tudi privadimo zemljepisno gledati. Pri pouku samem pa se mora učitelj držati načela, da ne stori sam ničesar, kar učenec sam premore; ali pa se mora vsaj prepričati, če je učenec zmožen to sam sto¬ riti. Šele, kadar se je učitelj prepričal, da tega ne premore vprašani učenec, tedaj naj se obrne do druzega, da mu prihiti na po¬ moč. V zadnji vrsti stoprav pridi učitelj s svojo pomočjo, ki se pa ne sme dalje raz¬ tezati, nego je neobhodno potrebno. Učenec mora imeti zavest, da tudi že sam nekoliko ve in zna. Nepedagogični pouk vzgaja malo- srčne in boječe učence, ki nimajo pojma o svoji moči in se tudi ne zavedajo tega , kar bi sami lahko storili. Pouk se mora na¬ slanjati na mnogo vprašanj, ki vodijo učenca do tega, da kolikor mogoče sam reši zahte¬ vano zemljepisno nalogo. Kar si je učenec sam pridobil, to postane njegova prava last¬ nina in vzbuja v njem veselje do dela in za¬ nimanje do predmeta, kar je ravno pri zem¬ ljepisnem pouku velike važnosti. Iz tega pa je razvidno, da se mora učitelj posluževati pri zemljepisu heuristične metode in na to gledati, da postanejo učenci samouki, ki si bodo v poznejših letih sami razširili potrebno zemljepisno znanje. Če se je učitelj vestno pripravljal. spu¬ ščal se ne bode v nepotrebne podrobnosti in malenkosti in razlagal bode otrokom iz zem¬ ljepisa samo take stvari, katere so jim po¬ trebne glede drugih predmetov in praktičnega življenja. V poštev mora jemati razumnost in nadarjenost učencev ter izbirati samo tako zemljepisno gradivo, katero je prikladno učen¬ cem, da se doseže namen, katerega ima zem¬ ljepisni pouk v ljudski šoli. Težja zemlje¬ pisna vprašanja naj prihrani za zadnje leto, ko se je otrokom že bolj razbistril um, da jih morejo razumeti brez težave. Učni načrt za ljudske šole na Kranj¬ skem ne prisvaja zemljepisnemu pouku tiste važnosti, kakor nekaterim drugim predmetom in odmeril mu je le malo časa. Na neraz¬ deljenih jednorazrednih ljudskih šolah je od¬ merjena zemljepisnemu pouku in zgodovini v drugem oddelku samo po jedna ura in v tretjem oddelku po dve uri. Treba tedaj gle¬ dati na to, da se skromno odmerjeni čas dobro porabi. Velike važnosti je ponavljanje tega, kar je otrokom že znano. Treba je tudi po¬ misliti, da nimajo učenci dostikrat nikakih ali le malo učnih pripomočkov pri roki. Da tedaj ne bode hiral zemljepisni pouk, treba vednega ponavljanja in sicer mora učitelj pri ponavljanji paziti, da še podaje vmes kuj novega in izpremeni tudi način ponavljanja, ker s tem se pri ponavljanji ohrani zanimanje za predmet v otrocih. Gledati mora na to, da vedno ponavljanje ne postane dolgočasno. Da se pa to doseže, treba učitelju teme¬ ljitega znanja in spretnosti pri zemljepisnem pouku. IV. Analitična in sintetična metoda pri zemljepisnem pouku. Kakor pri drugih predmetih, moramo se tudi tu uprašati, katera teh dveh metod nam bode bolje služila. Učitelj začne pripravljati otroka za zemljepisni pouk že v prvih urah z nazornim poukom, ki je podlaga daljnemu poučevanju. Učitelj nagovori prvikrat v šolo došle učence, vpraša jih n. pr. po imeni ter se spominja, da je tega in onega že nekje videl, vpraša ga, kdo so njegovi roditelji, kje stanujejo, po kateri poti so hodili otroci od doma do šole i. t. d. Nazorni pouk podaja otroku marsikaj, kar bode potreboval pri pouku v zemljepisu. Brez nazornega pouka se ne da učiti zemljepis v ljudski šoli. Otroke to najbolje mika in zanima, kar sami vidijo. Prvo, kar opazujejo otroci z učiteljem, je 7 šolska soba, šolsko poslopje z okolico, potem se preide na bližnje in oddaljene kraje v okolici, da spoznavajo otroci občino. Iz občine se preide polagoma na sodni okraj, potem na okrajno glavarstvo in končno na kronovino. Po tem načinu smo sestavljali iz posameznih delov celoto, to je za nas v Ljub¬ ljani vojvodina Kranjska. Poučevali smo po sintetični metodi, ki je pa samo dotlej umestna, dokler učimo spoznavati kraje, ka¬ tere morejo videti otroci, to je seveda pri mnogih mal košček zemlje v obližji šolskega okraja, če tudi otroci nimajo prilike videti vse Kranjske, bodemo se vender poslužili sintetične metode pri popisu Kranjske, ker ne bi kazalo iz različnih uzrokov prej izpre- meniti metode. Popis drugih kronovin in dežel naj se pa vrši po analitični metodi. Obravnava naj se sprva kronovina ali dežela v obče glede gorovja, vodovja, podnebja, prirodnin in prebivalcev ter potem šele preide na po¬ samezna mesta, trge i. dr. Popolnoma prav pa ni, če se trdi: B Zem¬ ljepis se mora v srednjih tečajih ljudskih šol sintetično učiti, v višjih pa analitično". Prvi pouk v zemljepisu je gotovo sintetičen; če pa učenci že poznajo obližje šolskega okraja, treba bode to ponavljati in sicer analitično, kar se je prej obravnavalo sintetično. To velja tudi za popis vojvodine Kranjske. Učitelj se poslužuj pri ponavljanji Kranjske, ktero je prej popisal sintetično, analitične metode in kakor je prej sestavljal iz posameznih delov celoto (Kranjsko), tako naj pri ponav¬ ljanji zopet razdeli celoto v posamezne dele. Otrokom se mora pri ponavljanji kaj novega podati in zanimal jih bode pri tem načinu ponavljanja še zmirom predmet; pri zopetnem sintetičnem ponavljanji pa učitelj v tem slu¬ čaji gotovo ne bi našel pravega zanimanja pri otrocih. Kar se pa zemljepisnega pouka v obče tiče, poučeje se v ljudskih šolah v tem oziru sintetično, ker poznavamo najprej domačo kronovino, potem sosedne dežele, cesarstvo, druge države evropske, druge zemljine in tako vesoljni svet. Pri pouku v srednjih in višjih šolah služi pa analitična metoda, ker začnemo z vesoljnim svetom, zemljo in zemljinami ter šele potem spoznavamo posamezne dežele. V. Početni zemljepisni pouk v šolski sobi. Pravi temelj zemljepisnemu pouku je n a- zorni pouk in na tega se naslanja v tretjem šolskem letu pouk v zemljepisu, ki je po tem takem samo nadaljevanje nazornega pouka v določenih mejah. Na tej stopinji pa je omejeno domoznanstvo na šolski, oziroma sodni okraj. — Najlaže je učitelju z učenci opazovati šolsko sobo in v tej mora sprva učence privaditi, da se začenjajo zavedati. Pravo zavedanje po straneh sveta se bode doseglo uspešneje pod milim nebom in za take slučaje je pouk v šolski sobi samo pri¬ pravljanje. Sprva naj popisujejo učenci šolsko sobo ter nam povedo, koliko sten ima, koliko °ken, klopij in drugega pohištva itd. Zdaj se zmeri dolgost in širina šolske sobe in sicer sprva se ceni, potem pa premeri s koraki. Učitelj premeri z koraki sobo po dolgosti in širini in učenci štejejo korake. Za učiteljem naj premerijo sobo p. nr. trije učenci različne velikosti. Opozarja naj otroke na to, da bodo njih koraki vedno večji in da se spreminja od leta do leta njih mera, odraslega učitelja korak pa bode ostal jednak. Pri vojakih se računa korak na 75 cm; pri moži srednje velikosti cenimo korak pri na¬ vadni hoji na 65 cm. Zmerijo se naj z nitjo in potem z metrom dotičnih učencev koraki. Učenci bodo tedaj lahko razvideli, da so koraki različne dolgosti in da potrebujemo jednotne mere, kar nas vodi do metra. Me¬ rili bodemo odslej z metrom vse daljave, katere smo doslej cenili s koraki. Kazalo bi sedaj na steni z barvo ali pa na zgornjem delu deske s kredo učencem prav očividno potegniti jeden meter dolgo črto, katera naj 8 se deli v decimetre in centimetre. Učencu pa bode pri risanji na tablici dobro služilo, če ima na robu tablice črto razdeljeno v 20 ali 25 cm. ali pa ravnilo razdeljeno v cm. Zmerili smo sobo z metrom po dolgosti in širini. Če bi sedaj hoteli narisati šolsko sobo v pravi velikosti, potrebovali bi jako jako veliko polo papirja, katere pa nimamo. Po¬ magati si tedaj moramo z desko, tablico ali pa s polo popirja. Zmanjšati moramo obris šolske sobe, a dobili bodemo še zmerom pristno sliko akoprein v skrčenem merilu, do¬ bili bodemo osnovni obris ali načrt šolske sobe. Zdajci nariše učitelj na desko načrt šolske sobe in sicer v določenem skrčenem merilu, ki se ima ravnati po velikosti šolske sobe. če je soba dovolj prostorna in tudi deska dovolj velika, bode najbolje merilo 1:10 (to je 1 m prave velikosti je jednak 10 cm v načrtu), ali pa merilo 1 : 20 (1 m = 5 cm). Ko je učitelj izgotovil načrt na deski, položi naj desko vodoravno na tla, da vsi učenci v tej leži dobro vidijo načrt. Sedaj se primerja načrt s pravo velikostjo šolske sobe ter se vpraša, koliko takih načrtov bi morali polo¬ žiti jednega tik drugega na tla, da bi pokrili sobina tla. Ni težko kazati, da potrebujemo pri merilu 1 : 10, 10 X 1° to je 100 načrtov, in pri merilu 1 : 20, 20 X 20 to je 400 načrtov. Učitelj potem pokaže učencem, kako se nariše načrt na tablici ali na popirji ter vzame v to svrho košček popirja, ki je jednake velikosti s tablico. Tu bode umestno skrčeno merilo 1 : 100 (1 m prave velikosti = 1 cm na tablici). Sever omara Zahod deska miza stol vrata Jug Vzhod Po dovršeni nalogi vzame učitelj tablico j ali popir tiste velikosti ter vpraša: Koliko | tablic drugo poleg druge moramo na tla po¬ ložiti po širini, koliko po dolgosti sobe, koliko vrst tablic, koliko tablic trebamo, da pokri¬ jemo tla? Tako bodo otroci dobili pravi pojem o skrčenem merilu. V načrtu se na- znači važnejše pohištvo šolsko n. pr. deska, miza, stol, peč, klopi, omara. Učitelj sedaj stavi različna vprašanja n. pr.: Kje so na načrtu nasledne strari: Vrata, okna, deska, miza, omara, peč i. dr.? Učenci naj tudi pokažejo na načrtu, v kateri klopi in na ka¬ terem prostoru ima ta ali oni svoj sedež. Prav koristno za pouk bode, če učenci doma še jedenkrat narišejo načrt šolske sobe in zmerijo doma sobo, katere načrt naj na¬ rišejo na tablico. Vsi tega sicer ne zmorejo ali boljšim učencem ne bode težavna naloga. Radi tega naj učitelj ne zahteva tako strogo takih nalog, kakor v drugih slučajih. 9 VI. Obzor. Predno govorimo o obzorji in se vadimo v zavedanji, treba razviti nekaj zemljepisnih pojmov. — Učitelj poprašuje otroke, česar so se do sedaj naučili, in učenci naštevajo različne stvari. Potlej jih polagoma navaja, da mu odgovarjajo, kod se nahajajo vse te stvari. N. pr. Kje smo sedaj? — V šoli. — Poznate stvari, katerih ni v šoli? — Otroci naštevajo mnogo stvarij. Kje pa je šola in vse naštete stvari? — V Ljubljani. — Poznate tudi stvari, katerih ni v Ljubljani? — Gotovo dobi učitelj povoljen odgovor ter potem vpraša, kje je Ljubljana in kje so naštete stvari. Otroci bodo po mnogih od¬ govorih rekli: Na zemlji. Poznate stvari, katerih ni na zemlji? — Solnce, luna, zvezde, oblaki. — Kje so pa naštete stvari ? — N a n e b u. Po daljnem vprašanji po stvareh, katerih ni niti na zemlji, niti na nebu, naštevajo se ptice, zrak, ki so med nebom in zemljo, in učitelj napeljuje učence na to, če se stvari še nahajajo drugje. — Ne? — Kje so tedaj doslej naštete stvari? — Na svetu. Vse stvari so na svetu. Svet se tedaj tudi imenuje vesoljni svet, vessvet (universum). Kako obliko pa imata nebo in zemlja? — Učitelj naj odobruje le take odgovore, katere poznajo učenci iz svoje izkušnje, kar so sami videli. Ker pa učenci bolje in več vidijo neba kakor zemlje, naj se začne z nebom. Kakovo je nebo? — Ono je modre barve, okroglo, visoko, najvišje nad nami in najnižje na straneh. Nebo ima sličnost s kletnimi in drugimi obloki in se imenuje radi tega tudi nebesni oblok (svod). Po vseh teh svoj- stvih je treba otroka prašati, da končno ve, od kod je ime „nebesni oblok“. Imamo pa različne obloke. S koščekom popirja napra¬ vimo polucilinder ter vprašamo, če ima ne¬ besni oblok to obliko. — Ne. -- Ko so učenci imenovali več oblokanih stvarij, napeljujemo jih na sličnost z votlo polukroglo, katera se kakor nebesni oblok na vse strani jednako razprostira. Moramo pa videti ves nebesni oblok? — Ne! — Zakaj ne? — Ker so nam hiše, gore in druge stvari na poti. - Učenci so veči¬ noma gotovo na prostem opazovali nebesni oblok. ■— Katere stvari se pa dotika nebo nizdolu? Zemlje. — Spodnji rob obloka se tedaj dotika zemlje. Učitelj potlej nape¬ ljuje otroke na to, da ima ta rob obliko kroga, v čegar sredini mi stojimo, in da je tedaj od našega stališča do roba na vse strani jednako daleč. Po tem takem ima črta, kjer se nebo dotika zemlje, obliko kroga, čez katerega na zunaj ne vidimo ničesar več. „Okrožje, katero moremo pregledati, je obzor ali horizont". Mimo pa na bližnjo goro ali na cerkveni stolp, ali na ljubljanski grad. Kje vidimo več sveta v ravnini ali na gori? — Na gori. — Zakaj nas tako miče na gore? — Ker tam več in dalje vidimo. — Imamo tedaj lepši razgled, kakor pravimo. — Je li tedaj obzor povsod jednako velik? — Ne! - Kje imamo večji obzor v ravnini ali na gori? — Na gori. — „Čim višje tedaj gremo, tem večji je obzor". Otroke treba opozoriti na to, da se nebo samo navidezno dotika zemlje. Mi se torej varamo, če mislimo, da se nebo v istini dotika zemlje. Ako potujemo do roba, vspe- njalo se bode nebo visoko nad nami in tam ter sploh povsod obdaja krog opazovalčevo stališče, ali nikjer ne najdeš dozdevnega roba, saj to tudi na krogli ni mogoče. Da je do¬ tikanje neba in zemlje samo navidezno, priča nam tudi to, ker se razširi naš obzor z višjim stališčem. S tem pa imamo za pozneje pri drugi priliki že važen dokaz, da i m a naša zemlja obliko krogle. — (Glej: Drugo berilo „109. Strani nebk"). 10 VII. Zavedanje po straneh neba. V drugi polovici berilnega sestavka „109. Strani' neba 11 (Drugo berilo) se o tem govori, kako se najdejo štiri glavne strani sveta ali neba, ali kako se zavedamo. Nikakor se ne morem sprijazniti s tem načinom zavedanja, kakor je v berilu in splošno še V navadi in sicer iz tehtnih razlogov ne. Koncem 109. berila se bere: „Otroci, obrnite se proti vzhodu! i. t. d.“ Kedaj pa imamo priliko natančno opazovati vzhodno točko? — Samo dvakrat na leto in sicer 21. sušca in 23. ki- movca; to je tedaj prvega pomladanskega in prvega jesenskega dne, ko solnce natanko vzhaja v vzhodu. Po 21. su.šci se pa solnčni vzhod navidezno premika proti severu in 21. rožnika vzhaja solnce 35° proti severu od vzhodne točke oddaljeno. Potem sa solnce zopet premika nazaj proti vzhodu in 23. ki- movca vzhaja zopet natanko v vzhodni točki. Jeseni se premika solnce proti jugu in 21. grudna vzhaja 35° proti jugu od vzhodne točke oddaljeno. Otroci imajo po tem takem samo dvakrat na leto priliko opazovati vzhodno in zahodno točko. Ob solnčnih dnevih pa je vsakokrat mo¬ goče opazovati severno in južno točko in sicer ravno opoludne. Najti je treha poldnev¬ ni c o (Mittagslinie). Znano je, da pada senca vsacega razsvetljenega neprozornega telesa ravno nasprotno od one strani, od katere dobi razsvetljavo ali luč. Senca pa je tem krajša, čim više stoji luč, ki razsvetljuje telo. Solnce nam stoji opoludne najviše, tedaj imamo opoludne najkrajšo senco, kar je obče znano. Treba je tedaj najti črto, v katero pada senca kakega tankega telesa. Postavimo natanko opoludne ravnilo navpično na vodoravno mizo ali desko, tedaj je njegova senca najkrajša in pada natanko proti severni točki, ker stoji solnce na severni polobli najviše natančno na jugu. Črta, katera reže pravokotno pol- dnevnico, veže pa vzhodno in zahodno točko. — Drugi tehtni vzrok za ta način zave¬ danja je zemljevid. Tudi na zemljevidih gledamo proti severu in potlej imamo na desno vzhod in na levo zahod, severu na¬ sproti je pa južna točka. Kakor razvidno je tudi metodično napačno, če se zavedamo v sobi ali na prostem s tem, da se obračamo proti vzhodu, a pred zemljevidom se zopet obračamo proti severu. Otrokom se na ta način po nepotrebnem otežuje delo tako, da si ne morejo lahko pridobiti pravega pojma o zavedanji. Rekli bodemo po tem takem pravilno: „Otroci, obrnite se proti severu! Katera stran sveta je za vami, katera na desno, katera na levo ? 11 Otroci pa še ne vedo, kje je sever. Učitelj jih mora napeljavati na to, da sami najdejo severno točko. Praša naj po njih senci v različnih dnevnih časih. Gotovo bode znano otrokom, da je zjutraj njih senca najdaljša, in da se vedno krajša proti poludnevi, potlej pa proti večeru zopet vedno daljša. Po vpra¬ šanjih bodo otroci tudi spoznavali, da vrže vsako telo tedaj tudi človek svojo senco ravno nasprotno od iste strani, od katere pride luč ali solnce, in da je senca najkrajša, kadar je luč najviše nad nami. Otroci gotovo vedo, pri katerem oknu sije solnce zjutraj in pri katerem opoludne v šolsko sobo. S pomočjo ravnila ali pa žreblja skušajte v različnih dnevnih časih pokazati senčno smer, in polu- danska senčna smer podaljšana do stene nam kaže severno točko, če pa podaljšamo črto na nasprotno stran dobimo južno točko. Pod milim nebom pa se bodo otroci laže zavedali. Zabije se pred šolskim poslopjem ali v vrtu na prostoru, na vse strani prosto ležečem, na zgoraj poostreni kol tako, da stoji navpično. Opazujmo z učenci senčno smer zjutraj pred poukom, med odmorom, opoludne, popoludne zopet pred poukom in po končanem pouku. Učenci naj na zemlji za- znamenujejo senčno smer pri vsakem opazo¬ vanji. Sedaj se bodo lahko zavedali. Če imate že določeno poludnevnico, zabijte na navpičnem kolu drugi kol ali palico vodoravno v poludnevniški meri. Tretji kol na tega 11 pravokotno položen kaže v z h o d n o - z a- li o d n o smer. Sever imenujemo tisto stran, kamor je opoludne obrnena senca. Če pogledamo proti severu, imamo za sabo jug, na desno vzhod in na levo zahod. Tako poznamo zdaj glavne strani neba. Če pa vadimo otroke v zavedanji ter poprašujemo po leži različnih stvarij, uvideli bodemo takoj, da nam ne zadostuje štiri glavne strani neba za zatančnejo določitev. Mnogo stvarij ne leži ne na severu, ne na jugu, ne na vzhodu, ampak v sredi med dvema stranema. N. pr. cerkev stoji med jugom in zahodom in ne moremo reči, da je na jugu, a tudi ne na zahodu. Pomagajmo si tedaj na ta način, da imenujemo združeni obe strani neba in rekli bodemo: „Cerkev leži na jugozahodu". Pri zavedanji smo spoznavali kot najvaž¬ nejši točki jug in sever in radi tega stavljamo pri imenovanji „stranskih strani neba" jug in sever kot prvo besedo ter potem do¬ bimo,: jugozahod, jugovzhod, severo¬ vzhod in severozahod, če stoje v šolski sobi stene po štirih glavnih straneh neba, potlej padajo vogli v stranske strani neba, ali pa obratno. Za otroke v ljudski šoli bode vsekako zadostovalo, ako poznajo osem stranij neba. VIII. Zemljepisni pouk pod milim nebom. Doslej so se privadili učenci zavedanju v šolski sobi in na prostem, a tudi že poznajo načrt šolske sobe. Iz šolske sobe pridemo v druge dele šolskega poslopja. Poslopja načrt pa hočemo izpustiti, ker povzroči učencu razmerno prevelike težave nasproti koristi, katero bi utegnil imeti učenec od tega. Za¬ tegadelj je najbolje, da po zavedanji pride na vrsto kar „šolski okoliš". Neprecenljive važnosti za pouk je, da otroci iz svojega opazovanja pocl milim nebom zajemajo prve zemljepisne pojmove. Dokler in kjer koli mogoče, mora biti pouk nazoren in zategadelj naj pelje učitelj otroke na kak grič, kjer se lahko pregleda okolica. Taki izleti so po naših pokrajinah malone povsod mogoči in samo v slučajih, v katerih ne hi kazalo iz različnih uzrokov prirejati, skupnih izletov, zadovoljuje naj se učitelj s tem, da opozarja otroke na to, da opazujejo sami okolico in nje znamenitosti. Pri pouku v šoli pa se mora učitelj razgovarjati z otroki o tem, kar so opazovali v obližji šole. — Ne da se tajiti, da imajo skupni izleti z učenci svoje težave, katere pa bode razumen učitelj gotovo lahko premagal. Malo teže nego v šoli bode vzdržaval disciplino ali količkaj iz¬ kušenemu učitelju to ne more delati pre¬ glavice. V nekaterih krajih ima tudi nera¬ zumno ljudstvo svoje predsodke zoper take izlete. Ali vse te ovire se dajo in se morajo premagati, ako ima učitelj le resno voljo. Uvidel pa bode, koliki uspehi se dajo doseči z zemljepisnim poukom pod milim nebom, kjer bode za ta pouk jedna ura več izdala, nego ves dan v šolski sobi. Ali treba tudi učitelju, da se natanko pripravi za take izlete in da si naredi določen načrt za to, kar hoče doseči z vsakokratnim izletom. Otroci naj natanko spoznavajo domači kraj in njega okolico in sicer iz svojega opazo¬ vanja. Pripravljajo naj se izleti s tem, da da učitelj po učencih opisati znamenite zgradbe, spomenike, ceste in drugo, kar opazujejo na poti od doma v šolo. Učencem naj se pove o znamenitostih dotičnega okraja pa samo toliko, kolikor je prikladno njih starosti in razumnosti. Ljudska šola ima nalogo vzgajati misleče državljane in zategadelj ne smejo otroci razmišljeni hoditi mimo zgodovinsko znamenitih stvarij. Učitelj naj tudi vplete zgodovino in pravljice, da bode domoznanstvo tem zanimiveje za učence. Izleti naj se ne prirejajo zmeraj na tisti grič. Učitelj naj pelje učence vsakikrat na kako drugo višavo, da spoznavajo domači kraj od vseh stranij in tako dobivajo njega pravo in jasno podobo. Pri takih izletih se 2 * 12 bodo lahko dalje razvijati prvi zemljepisni pojmovi. Otroke najbolj zanima to, kar sami vidijo. Najprej morajo videti stvar in potem šele se razvija zemljepisni pojem. Pri prvih izletih naj se vadijo učenci tudi v zavedanji; spoznavati morajo zemljepisno smer posa¬ meznih cest ter ležo važnejših poslopij in krajev šolskega okoliša. Učitelj naj uči otroke razumevati, kaj je kolovoz, cesta, ulice, vas, trg, mesto, rodbina, občina, občinsko svetovalstvo, župan i. t. d. Glede suhe zemlje se dajo obravnavati: soteska, dolina, ravnina, grič, gora, podnožje in vrh, reber, strmina, greben, gorovje, po¬ gorje, prelaz, gorski sklop, absolutna in re¬ lativna višina i. dr. Pri vodovji: izvir, slap, hudournik, po¬ tok, reka, velotok, ustje, ribnjak. jezero, brv, most, polotok, otok i. dr. Tudi opazujemo pod milim nebom raz¬ lične nebesne prikazni, oblake, različno podnebje na južni in severni strani gora, solnčni stan i. dr. Vsi našteti zemljepisni pojmovi se ne dajo povsod razvijati in tudi ne v naravni siste¬ matični zvezi. Stvari pa, katerih ne podaja dotični kraj, treba bode spoznavati po pri¬ merjanji, samo da se mora učitelj držati v gotovih mejah in da ne zahteva od učencev stvarij, katerih ne morejo razumeti. Ker pa kažejo posamezni okraji veliko razliko v zem¬ ljepisnem oziru, zadene učitelja važna naloga, da spozna ugodnosti svojega položaja in to dobro uporabi. Drugače bode poučevati, ako je šola sredi ravnine; drugače, ako je šola sredi gričevja ali sredogorja in zopet druge zemljepisne pojmove bodemo razvijali v šolah na morski obali. V pomorskih krajih se razlože učencem najprvo glavni pojmovi o morji in v šolah blizu morske obali se bodo razvijali sprva drugi zemljepisni pojmovi, a kazati jim je tudi morje s kake višine. V krajih, od morske obali oddaljenih, razvijali bodemo zemljepisne pojmove o stvareh, katere se razprostirajo pred nami; o morji pa se pove samo naj¬ važnejše in to šele pozneje, ko otroci že po¬ znajo suho zemljo. Po vsakem izletu naj se razgovarja učitelj v šoli z učenci o tem, kar so zadnjič opazo¬ vali. Pri slednjem izletu naj se poprej prej¬ šnje ponavlja in tako na podlagi že znanih stvarij dela dalje. Vsekako pa naj učitelj po vsakem izletu nariše na šolski deski obris malega koščeka zemlje, katerega so opazovali otroci z učiteljem; kazati jim je, kako se da vsaka reč tudi z risanj e m predočiti. Vsaka šola mora imeti svojega okraja ali šolskega okoliša načrt, katerega naj nariše učitelj, dobro poznajoč krajne razmere in posebnosti. Tako bodo spoznavali učenci topogralične po¬ sebnosti domačega kraja in začeli raz¬ umevati zemljevid. IX. Kako v namen ima risanje pri zemljepisnem pouku. Neprecenljive važnosti in neobhodno po¬ trebno je risanje pri zemljepisnem pouku za učitelja, kateri se bode posluževal risanja v slučajih, kjer ni dovolj jasen zemljevid. Uče¬ nec pa se bode učil s pripomočjo risanja dobro razumevati in s tem tudi brati, kar mu po¬ nuja zemljevid. To se pa le da doseči, ako že prvi pouk v zemljepisu začnemo s svinč¬ nikom ali kredo v roki. Kar je otrok sam videl, ali v prirodi ali pa na dobrem zemlje¬ vidu, to si mora vtisniti z risanjem in na ta način se bode dobro uporabilo risanje ter nam služilo kot izvrsten pripomoček pri zem¬ ljepisnem pouku, samo da se uporablja v pravi meri. Diestenveg pravi o risanji: „Kdor jedno uro riše, pridobi s tem več, kakor če deset ur samo gleda. Risanje se opira v prvi vrsti na razumno razkrojitev oblik. Kdor zna risati kako stvar, če tudi še tako pri- prosto, moral je gotovo dotično stvar dobro razumeti". Kar pa velja o risanji v obče, to velja tudi o risanji pri zemljepisnem po¬ uku. — Ali nam ne kaže pravega pota otrok sam, kako se je nam ravnati pri početnem 13 pouku? Tri-, štiriletnemu otroku že se naj¬ bolj prikupiš, ako mu daš kredo ali svinčnik v roko. Ako otrok ne dobi koščeka popirja ali tablice, pa riše po steni, mizi i. t. d. Nikdar se ne rišejo reči popolnoma tako, ka- koršne so; vsak riše samo to, kar se mu o kaki reči najbolj vtisne. Otrok n. pr. riše človeka po znanem načinu, da mu napravi za glavo mali krog, za osat črtice, za truplo pa krog in s štirimi črtami naznamenuje roke in noge. Slika res ni lepa, pa tudi ni smešna ali napačna, kar bi bila šele potem, ko bi n. pr. otrok človeku dal tri noge ali roke. Otrok namreč riše o moži izmed mnogih znakov samo to, kar se mu je najbolj vtis¬ nilo v spomin. Kakor smo doslej razvideli, treba učitelju narisati na deski načrt šolske sobe, a tudi učenci rišejo na tablici ali na popirji načrt. Hočemo pa doseči s tem, da se začenjajo otroci zavedati. Odslej se uporabi mnogokrat deska ne samo po učitelji ampak tudi po učencih. Risali bodemo po prvih izletih, da si vtisnemo to, kar smo skupno opazovali z učenci in na ta način dobimo polagoma šol¬ skega okoliša načrt. Pri šolskem okoliši treba bode risati opazovane ceste, pota, važnejša poslopja, mostove, brvi, gore, reke, potoke itd. in sicer po navodilu učiteljem, kateri mora seznaniti ucence z vašnejšimi topografičnimi znamenki. Če se pa neba nazorni nauk in obravnavamo kraje in zemljepisne posebnosti, katerih učenci ne poznajo več iz svojega opazovanja, moramo z zemljevidom začeti ter se nanj opirati pri pouku. Prvi načrti, risani po učencih, ne bodo nikakor popolni Treba tedaj na to delati, da se po večkratni vaji rišejo načrti vedno natančneje. Tako hočemo doseg, da si pri¬ dobi učenec pravi pojem o tem, kako se spoznava na zemljevidu prava velikost kakega kraja. Pospešilo pa bode naš namen, ako rišemo načrte po različnem merilu. Risati moramo v vseh slučajih, v katerih nam zemljevid ni dovolj jasen. Na nasten- skem zemljevidu Avstro - Ogrske n. pr. so mnoge pokrajine premale, da bi tudi bolj oddaljeni učenci vse natanko in jasno videli in treba bode tako reči narisati v večjem merilu na deski. Zemljevidi pa tudi mnogo¬ krat podajo več, nego je dejanski potrebno za ljudske šole. Preveč podrobnostij in posebnostij na zemljevidih moti učence in jim otežuje čitanje zemljevidov. Ta nedo- statek pa se da odpraviti s tem, da nariše učitelj na deski vsem očitno samo poglavitne stvari dotičnih dežel in sicer prav priprosto; učenci pa rišejo za učiteljem ter tako pazno sledijo pouku. Na deski narisani načrti in obriski dežel nimajo nikakor namena izpodrivati zemljevide od pouka, temveč podati hočejo učencu pri- prostejšo sliko zemljevidovo in mu krepkeje vtisniti krajevne posebnosti. Ako imamo na zemljevidu te posebnosti dovolj jasno nazna¬ čene, bode učitelj pri pouku začel z zemlje¬ vidom. Ako pa nimamo dovolj velikega in jasnega zemljevida, moramo si pomagati z risanjem ter narisati na deski priprosto in jasno sliko in tako pripomoči učencu, da ra¬ zume zemljevid. Ker pa je zemljepisnemu pouku v ljudski šoli kratko odmerjen čas, ne more učitelj zmirom vpričo na deski narisati posameznih pokrajin. V takih slučajih naj nariše do- tično. To se pa naj zgodi le izjemoma. Tudi na ta način se bodo učencu bolj vtisnile krajne posebnosti ter mu postale jasneje, in laže bode spoznaval značilne posebnosti na zem¬ ljevidu. V obče ne moremo zahtevati od učencev ljudskih šol, da rišejo na pamet, kjer je to dostikrat premudno in pretežko. Tudi tu se mora jemati v poštev učencev nadar¬ jenost. Risanje učencev se bode moralo do¬ stikrat omejiti na risanje važnih rek z bliž¬ njimi mest. Takozvana risalna metoda pri zemljepisnem pouku ima še sedaj mnogo ueprij atelje v, ka¬ teri nečejo ničesar slišati o risanji. Zoper risanje na pamet ugovarjajo, da učenec zopet kmalu pozabi, kar je znal na pamet risati. Čemu se pa učimo na pamet pesmi in mar¬ sičesa druzega, kar nam zopet izgine iz spo¬ mina? Prepričan sem po večletnih izkušnjah tudi pri deset- in jednajstletnih dečkih sred¬ njih šol, da risalna metoda najbolj ugaja pri 14 zemljepisnem pouku, ker se zemljevidova slika v glavnih potezah tako najbolj vtisne člove¬ škemu spominu. Za odrasle učence srednjih šol in za pripravnike pa je risanje neogibno potrebno sredstvo pri zemljepisnem pouku. Tudi pri početnem pouku je risanje učencev prav koristno in potrebno, akopram učencu večkrat izgine iz spomina, kar je prej narisal. Učitelju bode gotovo mnogo laže poučevati, ako se pri ponavljanji opira na priprosto sliko, katero so učenci že risali in sedaj zopet ponavljajo. Risanje pri zemljepisnem pouku v ljudskih šolah je tedaj neobhodno potrebno za učitelja in velike koristi za učence, kateri naj rišejo v slučajih, kjer pospešuje in olajša risanje zemljepisni pouk. Česar ne moremo doseči s samim opazovanjem zemeljske krogle (glo¬ bus) in zemljevida, dosežemo z risanjem, s katerim sredstvom laže razumevamo zemlje¬ pisne oblike in si bolj vtisnemo zemljepisno tvarino. Risanje pri zemljepisnem pouku se je uporabljalo doslej prav napčno. Mnogokrat so prerisali učenci brezmiselno kako deželo po zemljevidu ter pri tem potratili mnogo časa skoro brez nikake koristi. Roka se je privadila sicer malo risanja, a to je bil tudi ves uspeh. Ta spaka „risalne metode" po¬ množila ni nikakor zemljepisnega znanja v učencih in na ta način ne moremo spozna¬ vati topografičnih odnošajev posameznih dežel. Škoda za zlati čas. kateri se trati na takov način. Izogibati se moramo te vrste risanju pri zemljepisnem pouku. Učenec ne sme pre¬ risati zemljevida z nadrobnostim!, temveč on naj iz njega posname samo glavne poteze. Že Rousseau zahteva v svojem „Emilu“ risanje pri zemljepisnem pouku: „Otrok naj si sam načrta zemljevid, kateri pa mora biti prav priprost ter iz početka obsezati samo dva predmeta. Tema naj polagoma pridružuje še druge predmete, kakor jih spoznava in se navadi ceniti njih daljavo in ležo“. X. Kako nam je risati pri zemljepisnem pouku. Mnogo je odvisno od učitelja, da se v pravi meri uporabi risalna metoda v ljudski šoli. Učitelj naj premisli, da so učenci še jako malo izurjeni v risanji in radi tega mora biti naris ali načrt priprost, da ni treba dalj¬ šega pojasnila ali pripomoči po učitelji. Tudi se naj poslužuje učitelj pri risanji na deski samo takih pomočnih črt, katerih uporabo dovoljuje tudi učencem. Podajati moramo ucencem pri risanji toliko oporišč, da ne bode oči vidno spačena njih risarija. V mnogih slu¬ čajih zadostuje priprosta poldnevnica ali vo¬ doravna črta v zadevanje, da se napravi s pripomočjo tega in onega podporišča zahte¬ vani načrt ali obrisek. Iz početka so dajali semtertja učencu iz¬ gotovljene zemljevidne mreže v roke. V ne¬ katerih takih mrežah so bili narisani dotične pokrajine obrisi in važnejše druge točke, kar je sicer učencu nekoliko olajšalo delo ali „kopirali“ so zemljevide kakor prej. Pozneje so se posluževali geometričnih likov, kjer je dežele obris le količkaj podoben bil takemu liku. Tudi ta sicer dobra misel ni bila iz¬ vršna, ker so s silo vsako deželo silili v geometrične like, kateri so postali jako za- homotani ter prizadevali učencem velike te¬ žave: kajti pri tem načinu risanja sije moral | učenec poleg oblik, danih od narave, še za¬ pomniti mnogo pomočnik črt ter njih razde¬ litev in zvezo, šele sloveči zemljepisec Karol Rit ter je oživil zopet risalno metodo ter jo spravil v boljši tir. Kakor smo že prej omenili, služi nam risanje pri zemljepisnem pouku posčbno kot pripomoček, da privadimo učence razumevati in brati zemljevid. Učenec mora videti, kako na deski nastane načrt. Vsled tega nariše učitelj na deski načrt v nastenskega zemlje¬ vida merilu. Da se pa učencem bolj vtisne načrt, narišejo naj se načrta glavne poteze zraven prvotnega načrta še enkrat v dolo¬ čenem skrčenem merilu. 15 Uporabiti se mora deska pri zemljepisnem pouku vsako uro in risati mora ne samo učitelj, temveč tudi učenec. Prav pregleden pa ne bode na deski narisan načrt, ako obrise, gore, reke in dr. jednakomertio rišemo z belo kredo. Bolje bode, ako uporabimo na deski poleg bele krede še kredo v dveh drugih bojah n. pr. zemeljsko rumenico (okro), rušo kredo (Rothel), ali pa svetlo - zeleno kredo. Vsak učenec pa bi moral imeti zvezek, v katerega nariše vse načrte, po učitelji na deski nari¬ sane. Tak zvezek mu bode deloma nadomestil atlant, kateri se v ljudskih šolah redko na¬ haja in bode ob jednem prav pripraven pri¬ pomoček pri ponavljanji. Otroci namreč radi pregledujejo svoje ročno risane načrte in na ta način se jim bodo utisnile globlje načrta glavne poteze. Načrti po učencih v šoli s svinčnikom narisani naj se doma popolnujejo s črnilom. Če mogoče, naj se učenci poslu¬ žujejo pisanih črtnikov, kar bodo gotovo prav radi storili. Neobhodno potrebno pa to ni, in učitelju je na to paziti, da ne postane pri tem slikanje glavna stvar ter da se s tem ne trati preveč časa. Pri risanji načrtov si moramo predočiti pred vsem, kakov namen zasledujemo z ri¬ sanjem in da nam ne služijo načrti kot sa- mostalno nazorno sredstvo, ampak spominjati nas le imajo na zemljevid; kajti še tako lepo in pravilno po učitelji na deski narisani načrt nam ne more povsem nadomestovati zemlje¬ vida. Ako jemljemo še zraven v poštev malo izurjenost učencev v risanji in pa zemljepis¬ nemu pouku kratko odmerjeni čas, spoznavali bodemo, da moramo v ljudski šoli kolikor mogoče pri prosto risati. Sprva treba najti iz zemljevida neobhodno potrebne črte vodnice in točke," na katere se moramo opirati pri risanji. Potlej rišemo v že določene meje (ako potrebujemo meje) posamezna gorstva s prostimi, a debelimi črtami, da se lahko loči pogorje od rek. De¬ bela črta nam sicer ne more predočiti pogorja širine, a to se da doseči s profilom ali pre- reznim načrtom; vender nam kaže debela črta pogorja smer. Posamezne gore pa naj¬ bolje zaznamujemo s križem. Za učiteljem rišejo jednako učenci. Po nekaternikih pri¬ poročano „črtkanje (šrafiranje)" pri risanji pogorja ni na tej stopinji umestno, ker to otroci redkokedaj dobro in pravilno izvrše in ker to tudi zahteva več časa. Laže je risati porečje, ker mnogo rek teče v vsem teku soravno s pogorjem. V drugih slučajih pa se da glavna smer pre¬ močrtno prebližuo določiti. Učencu ne bode težavno najti reke v glavni smeri, ako bi se tudi od glavne smeri močno oddaljila. Saj tudi tu ne moremo zahtevati večje natančnosti, samo splošni znak se mora utisniti učencu; ali preveč se tudi ne sme oddaljiti reke nariseni tek od resničnosti. Reke naj se rišejo od izvira počenši proti izlivu in nikakor ne naopak. Učenci naj poiščejo na zemljevidu reke izvir, in učitelj naj jih opozarja na reke posebno značilni tek, predno začnejo risati. Treba še narisati posamezna mesta, trge i. dr., kar pa ni težavno. Večina mest je že določena glede svoje leže ob rekah, gorah i. t. d. ali pa se da lahko določiti. Pri risanji mest ob rekah ležečih, pazi naj se natanko, na katerem bregu leže. Učenci naj zaznamenujejo v svojih zvezkih zemljepisne predmete s posebnimi znamenji n. pr. gore in reke z malo črko, mesta, trge in vasi s številkami. Na strani načrta pa se zapišejo k znamenjem dotična imena; kajti načrta razločnost se zmanjša, ako v načrtu samem nakopičimo preveč imen. S tem smo dovršili priprost in pregleden načrt, kateri je tako rekoč zemljevida osnutek ter nas ima uvesti v natančnejše spoznavanje zemljevida. Toliko bode zadostovalo za na¬ vadni zemljepisni pouk v ljudskih šolah. Hočemo li kako pokrajino natančneje spo¬ znavati glede nje topografičnih posebnostij, tedaj potrebujemo tudi dotične pokrajine pre¬ rez ni načrt ali profil. Tudi prerezni načrt mora biti risan v tistem merilu, kakor prvotni načrt. Najprvo se naznači na nastenskem zemljevidu črta za nameravani presek in potlej se nariše ta črta pod prvotnim načrtom. Na osnovnici se naznači s pikami gora dol¬ gost, leža rek, mest, trgov i. t. d.; višino pa naznačimo z vzporednimi črtami in potem se 16 nariše prerezani načrt. Tudi se da s prostimi črtami po učencih kazati, kako se tla tu vzdigujejo tam zopet znižujejo. Nastenski zemljevid naj visi blizu deske, na kateri riše učitelj. Predno se riše, morajo se učenci dobro zemljepisno zavedati ter do¬ ločiti tisti poldnevnik in vzporednik, katera bodeta podlaga novemu zemljevidovemu ob¬ risu. Potem šele riše učitelj na deski, in učenci naj hkratu tisto rišejo na svojih ta¬ blicah ali v zvezkih. Učitelj pa naj med risanjem s svojo besedo pouk oživlja, da bode učenec pri risanji priprostih črt v svoji ži¬ vahni domišljiji prepotoval dotične pokrajine ter si jasno predočil, kar je ravnokar slišal. — Časi bode treba učitelju posebno na izletih hitro narisati prehližno sliko kakega kraja n. pr. hriba z bližnjo okolico in s tam na¬ hajajočimi se važnejšimi zemljepisnimi pred¬ meti i. dr. V takih slučajih načrta učitelj prav priprosto takozvani croquis (izg. kroki) dotičuega kraja. Tu bi se dalo uporabiti črtkanje, ker se da s tem po učitelji, v ri¬ sanji bolj vajenem, v kratkem času pogorje načrtati glede dolgosti, širine in višine. Po¬ gorja strmejše pobočje rišemo bolj temno, manj strmo pobočje pa bolj svetlo. Na strani pa lahko naznanimo z besedami posamezne stvari, katerih kakovost ne moremo posneti po brzo na ta način narisanem načrtu n. pr. globočino ali širino kake reke, kamenit, že¬ lezen ali lesen most i. dr. Navadno izrazu- jemo v takih slučajih v korakih merilo, v katerem rišemo „eroquis“' Na strani načrta nam kaže pušica severno smer. XI. Zemljevidi v ljudskih šolah. Kakor zajemamo v prirodopisnem pouku kjerkoli mogoče neposredno po prirodnih pred¬ metih svoje nauke, tako nas tudi v zemlje- pisji uči bližnja okolica spoznavati prve poj- move. A to je samo zemlje jako jako majhen del, katerega moremo spoznavati iz svojega opazovanja. Kar pa je izven bližnje okolice, spoznavamo po zemljevidu, kateri nam podaja pravo in jasno sliko drugih delov zemeljske površine ter je podlaga in početek zemlje¬ pisnemu pouku. „Samo dozdevno prazni zemljevidi se vtis¬ nejo spominu 11 pisal je A. pl. Humboldt ob neki priliki znamenitemu pedagogu v Lipsiji. Res mnogo v šoli uvedenih zemljevidov ima ta nedostatek, da so preobloženi z zemlje¬ pisnimi predmeti ter imajo preveč imen na¬ značenih. Posebno početnemu pouku name¬ njeni zemljevidi smejo le malo imen zazna- menovanih imeti in ta imena treba izbirati s posebno skrbnostjo. Preveč imem skazi splošni utisek in tudi ne služi učitelju, kateri se itak mora pripravljati za vsak pouk. Kra¬ jevna imena naj se tiskajo z malimi črkami, da ne trpi vsled velikega tiska zemjevida slika v obče. Umestno je krajšanje imen, nikakor pa ne tiskanje samo početne črke ; kajti to zapeljuje učence, da brezmiseljno u g>Wjejo imena. Pri vsej važnosti političnega zemljepisa se morajo izogibati šolski zemljevidi nakupi- čenju političnih mej, zaznamovanju sodnih in upravnih okrajev, ker tako nakopičenje kali razločnost zemljevidovo. Tudi se politične razmere dostikrat spreminjajo, prirodni od- nošaji pa ostanejo trajno jednaki in zategadelj naj se zemljevidi posebno ozirajo na prirodne ali fizične odnošaje. Ljudski šoli namenjeni zemljevid ne bi smel dosti več obsezati nego kar je pouku na tej stopinji potrebno. Seveda tudi ne smemo pretiravati ter premalo po¬ nujati učencu, kateri naj se rano privadi ra¬ zumevati po zemljevidu podane raznovrstne prikazni. Nastenski zemljevid mora služiti vsem učencem kot skupni nazorni predmet. Naj¬ laže se obrani pozornost vseh učencev in najbolj pospešujemo njih samodelavnost, ako naslanjamo pouk na nastenski zemljevid. Ker so učenci v nižjih razredih še jako nespretni pri risanji zemljepisnih predmetov na zemlje¬ vidu, služiti mora vsem tudi radi tega kot 17 skupni opazovalni predmet nastenski zemlje^ vid, kajti v njem najdejo učenci pravo pod¬ poro v zavedanji. Najprej morajo razumeti razlaganje na nastenskem zemljevidu in šele potem, ko so .tu vso .stvar dobro in hitro razumeli, najdejo s precejšnjo gotovostjo do- tične predmete tudi na svojih zemljevidih ter razumejo pouk. — Ako se pa učitelj ne drži pri. pouku nastenskega zemljevida, prepričal se bode kmalu, da posebno slabejši učenci skušajo gledati v součenčev zemljevid, ker si ne vedo sami pomagati in ne morejo sami najti zemljepisnih predmetov. Še.toliko vpra¬ šanj učiteljevih in ves njegov trud ne more odstraniti učencev negotovost v iskanji na zemljevidu. Vsi ti nedostatki pa odpadejo, ako stoji učitelj na strani nastenskega zem¬ ljevida ter vse zemljepisne predmete, o ka¬ terih govori, razločno na zemljevidu pokaže in tako učencu pomaga. Seveda mora učitelj poleg nastenskega zemljevida dobro poznati tudi učencev zemljevide, ker se ti mnogokrat ne ujemajo z nasteliskim zemljevidom, in učitelj bi tedaj lahko govoril 0 stvareh, ka¬ tere učenci zaman iščejo na svojih zemlje¬ vidih. Nastenski zemljevidi imajo služiti tudi učitelju pri izpraševanji učencev. Gotovo pa ne moremo zahtevati od učenca, da se zaveda in spozna na nastenskem zemljevidu, če mu nismo vse prej natančno pokazali pri razla¬ ganji. Nastenski zemljevid mora služiti tedaj vsekako skupnemu pouku. Da .se pa namen doseže, ustrezati mora nastenski zemljevid učnim svrham v ljudski šoli. Iz dobro rabnega šolskega zemljevida mora posneti učenec najvažnejše zemljepisne razmere ali neposredno ali vsaj po svojem duševnem naporu iz konvencijonalnih znamenj v zemljevidu običajnih. Zemljevidi morajo biti tako jasno in razločno risani, da tudi v zadnjih klopeh sedeči učenci vse zemljepisne predmete natanko vidijo in razločujejo. Važnejši nego učna knjiga je zemljevid in učitelj naj se pred zemljepisnim poukom dobro pripravi na zemljevid. Prodno začnemo poučevati kak zemljevid, vtisniti si moramo najprvo zemljevida merilo in konvencionalna znamenja. Znamenj razlaganje se nahaja obi¬ čajno v kotu poleg merila ali pod merilom ali pa pod zemljevida napisom. Merilo na- stenskim zemljevidom biti mora veliko, inače trpi razločnost. Tudi mora biti zemlje površina dobro in krepko upodobljena. Najbolje se rišejo tla z rujavo barvo, da so potlej učencu reke bolj | razločne. Tudi mora biti jasno naznačeno rek omrežje, da pomnožuje zemeljske povr¬ šine plastiko. Akopram nima zemljevid slu¬ žiti kot kras šolski sobi, temveč samo kot učni pripomoček, bode vender lepo izdelan zemljevid dobrodejno vplival na učence; kajti v lepih bojah krasno narisani zemljevid vzbudi j v učencih večje zanimanje za zemljepisni pouk, nego priprosto na beli podlagi črno tiskani zemljevid. Kar zahtevamo od dobrega nastenskega j zemljevida, moramo v gotovih mejah tudi zahtevati od šolskih ati a n tov. Posebno ugajalo bi pouku, ako bi imeli atlanta posa¬ mezni zemljevidi jednako merilo. Kjer pa to , ni mogoče, imeti bi morali saj taka merila, ! katera bi se dala lahko primerjati med seboj. Tudi naj ima vsak atlant poseben list z do- tičnimi konvencijonalnimi znamenji, ki bi učence napotil k razumevanju zemljevidov. Velike važnosti je tudi cena šolskim atlantom. Atlanti za ljudske šole so še zmirom raz- merno predragi in zategadelj tudi 'še ne splošno v šolali uvedeni. Znameniti kartograf V. Haardt na Dunaji namerava poleg drugih tudi v slovenskem jeziku izdavati šolske atlante po razmerno prav nizki ceni, da bode mo¬ goče atlante za ljudske šole obligatorično uvesti. Za malo novčičev se bode dobil ta- kov atlant, kateri pa bode imel kakor naravno samo zemljevide zemljepisnemu pouku na tej stopinji neobhodno potrebne. Razvrstitev ljudski šoli neobhodno po¬ trebnih nastenskih zemljevidov naj odgovarja zemljepisnega pouka sintetičnemu načinu. Videli smo že, kako se nariše šolske sobe načrt in tega obesiti moramo na steno, ko | so se učenci privadili risati tak načrt. Opo¬ zarja naj učitelj posebno na to, da se pri | načrtu sedaj sledečih zemljevidih vedno bolj 3 - 18 zmanjša merilo. Za polletni pouk potrebujemo nadalje jeden zemljevid, kateri nam pred- očuje šolski okoliš in drugega, kateri nam kaže šolski okraj (oziroma okrajno glavarstvo). Ker pa take zemljevide le red- kokedaj dobimo tiskane, nariše naj učitelj sam če tudi bolj priprosto a prav razločno in jasno ta dva zemljevida. K r o n o v i n e zemljevid bode v mnogih slučajih podlaga v razumevanje zemljepisnih predmetov. Na novo vzeto tvarino primerjati moramo učencem že znanim krajem ter se zmirom ozirati na domačega kraja ležo. Zate¬ gadelj naj podčrta učitelj na zemljevidu vsem prav očividno šolsko mesto; ako pa nima zemljevid šolskega mesta naznačenega, zazna- menuje ga naj učitelj na zemljevidu. Zraven že naštetih zemljevidov mora imeti vsaka ljudska šola še sledeče nastenskc zemljevide: Avstro-Ogrsko, Evropo, Palestino in oba p I anigloba. XII. Pridvižni zemljevidi (Relief- Karten). Velevažni so kipotvorni ali plastični zem¬ ljevidi za početni pouk v zemljepisji. ali le izjemoma nahajamo take zemljevide v ljudskih šolah. Ne mislim pa s tem dragocenih prid- vižnih zemljevidov, katerih si ne more omi¬ sliti vsaka šola radi velikih troskov. Tudi so navadno zemljevidi v premajhnem merilu iz¬ delani za početni pouk in vsled. tega za no¬ vince v tem predmetu premalo jasni. V ve¬ likem merilu izdelani pridvižni zemljevidi nam kažejo gora in dolin naravno sliko in so boljši od vseh drugih zemljevidov, ker se dajo na teh plastično upodobiti jako majhne oblike in višine, kar se ne da doseči s samim črt- kanjem. Prav lepo izdelan in izvrstno učilo za zemljepisni pouk je Tirolske in Predarlske veliki pridvižni zemljevid, katerega je upo¬ dobil prof. Schuler v Inomostu na vrtu tamošnjega c. kr. učiteljišča. Veliki relief je izdelan z izredno skrbnostjo v merilu 1 m = 7'5 km in s posebnim ozirom na imenovanih dežel geologični sestav. Marljivi Lerget- porer, fotograf na Bledu, izdelal je prav dobro pridvižni zemljevid „Grintaveev“ ali „kamniško - solčavskih planin", kakor tudi pridvižni zemljevid Triglavskega pogorja, ki bi se vsekako dala uspešno uporabiti pri zemljepisnem pouku Žal, da nimamo večjega pridvižnega zemljevida Kranjske kronovine, ki bi se dal uvesti v šole za razmerno nizko ceno. Kolikor meni znano imamo za Kranjsko poleg prej omenjenega samo nastopni relief: Pauliny: Relief-Karte der Umgebung von Adelsberg (merilo 1 : 72.000). Ta relief bi se dal uporabiti v šolah postojinskega okraja. Le redkokedaj imamo za šolski kraj primeren zemljevid, kajti posameznih listov specijalnega zemljevida Avstro-Ogrske v merilu 1 : 75.000 ne moremo uporabiti na tej stopinji, ker nam za početni pouk preveč podajejo in vsled tega niso pregledni. Od „c. kr. vojno-zem- Ijepisnega zavoda" na Dunaji izdani vsekako izvrstni „okrajni zemljevidi" tudi ne ustre¬ zajo zemljepisnemu pouku na tej stopinji. Te vrste zemljevidi so pret.ežavni za početni pouk, ker imajo preveč podrobnostij in ker so zemlje razne oblike naznačene s črtkanjem, kar še ni umljivo 8 do 10 letnim otrokom. Tudi niso reke in ceste dovolj jasno narisane, da bi jih tudi razločno videli učenci v zad¬ njih klopeh. „ Okraj ni zemljevidi" so pa ve¬ like važnosti za zemljepisni pouk v višjih razredih, ker podajo učencu precej popolno sliko domačega kraja. Velevažni so tudi »okrajni zemljevidi" za učitelja, ker mu jako olajšujejo spoznanje domačega kraja in so mu izvrsten pripomoček, ako ima narisati za posebne potrebe svoje šole šolskega okoliša ali pa šolskega okraja zemljevid. Tudi „hip- sometrični zemljevidi" ne ugajajo početneinu zemljepisnemu pouku, ker so za novince v zemljepisji preveč zahomotani in se dajo tedaj uspešno uporabiti samo pri učencih, ki so že bolj napredovali v zemljepisji. lil Že prej smo omenili, da si mora otrok j pridobiti prve zemljepisne pojmove iz svojega opazovanja v prirodi in povdarjali smo po- j sebno, kake važnosti so v tem oziru skupni izleti pod nadzorstvom učiteljevim. Učitelj pa se bode kmalu prepričal, da je učencem težavno s hriba ali stolpa prav ceniti višion ali oddaljenost tudi bolj znanih točk šolskega okoliša. Navadno cenijo otroci prenizko, in ves okoliš vidi se jim v zmanjšanem merilu in ravno zategadelj pospešuje razgled s kake višine v otrocih razumevanje odnosne velikosti raznih predmetov. Dobro učilo bi tedaj bilo pri početnem zemljepisnem pouku z „odzgor- nje (ptičje) perspektive 11 narisan zemljevid, kateri bi uspešno podpiral prve poskuse v zemljevida razumevanje. Do sedaj naštetih pripomočkov pa pri¬ manjkuje veliki večini naših ljudskih šol in tudi ne bi povsem ustrezali učnim svrham v nižjih razredih. Ker tedaj primanjkuje v tem oziru primernega učila za nazorni pouk v zemljepisji, pomaga naj si učitelj sam, da se ogne tem nedostatkem. To se da doseči s plastičnim kalupom ali modelom. Tudi zabojček brez pokrova in vrečica, na¬ polnjena s peskom, kar povsodi lahko dobimo, da se časih uspešno vporabiti pri zemljepisnem pouku. S tem se da lahko ponavljati marsi¬ kaj, kar je učitelj sam z otroki opazoval v prirodi. S peskom in zabojčkom pa tudi lahko pokažemo marsikatero zemeljsko obliko, ka¬ tere ne najdemo v šolskem okoliši in katere tedaj otroci ne morejo poznati iz lastnega opazovanja. Topografični ali k raj e pisni ka¬ lil p šolskega okoliša se bode dal iz¬ vrstno uporabiti pri početnem pouku v zem¬ ljepisji. Učitelj naj tedaj napravi šolskega okoliša kalup od mokrega peska ali od ilo¬ vice. Ako hočemo izdelati kalup od ilovice, narisati treba prej dotičnega kraja načrt na desko, katera bode novemu kalupu podlaga. Zatem zabijemo v načrta važnejih točkah igle ali tanke žreblje, katerih dolgost naj se ravna po dotične točke zemljepisni višini. Končno obložimo desko z vlažno ilovico, katera ima segati do osti posameznih igel ali žrebljev. Da bode ves kalup bolj jasen in pregleden, treba bode posameznih točk višine višje na¬ praviti nego vodoravni razteg. Samo tako se da doseči, da se posamezne višine bolj od¬ likujejo nad bolj nizkimi kraji. Seveda se tudi ne sme preveč pretiravati, da ne dobijo učenci napčne nazore o kraja raznih razme¬ rah. Tudi reke, jezera, ribnjaki, mesta glavne ceste in pota i. t. d. naznačijo se na kalupu : imena se pa ne upišejo. Pri pouku naj primerja učitelj okoliša kalup z načrtom, in učenci bodo kmaio spo¬ znali razliko med obema. Na kalupu so izde¬ lana vzvišena tla in gore v naravni obliki, česar ne najdemo v okoliša načrtu. Učenec tedaj že sprevidi, da je treba na načrtih in zem¬ ljevidih gorovje drugače risati, da nas vsaj spominja prirode. Učenec mora spoznati tudi kalupa merilo, kar se doseže s tem, da meri n. pr. na kalupu ljubljanskega okoliša neka¬ tere glede oddaljenosti od Ljubljane znane kraje. Sv. Vid n. pr. oddaljen je od Ljub¬ ljane na kalupu 20 cm., v istini pa 5 km. Tedaj nam predstavija na kalupu 4 cm = 1 km ali pa 1 cm = V 4 — 250 m — 25000 cm. Približno tisto oddaljenost od Ljubljane imajo Ježica, Devica Marija v Polji i. dr. Primerjajo naj se pa tudi glede oddaljenosti različni kraji. Razvidno je tedaj, da je ljubljanskega oko¬ liša kalup izdelan v merilu 1 : 25.000. Ne more se zahtevati, da bi ljudskih šol učenci izdelovali pridvižne zemljevide. To se da pa doseči tudi v nižjih razredih srednjih in strokovnih šol. Izdelati se da relief tudi s pripomočjo hipsoinetričnega zemljevida do¬ tične dežele na ta način, da izrežemo od popirnega testa posamezne višinske stopnje, katerih posamezne vrste prilepimo z dreves¬ nim klejem jedno nad drugo. Popirja debe¬ lost, s katero naznačimo višino, ravnati se mora po hipsoinetričnega zemljevida merilu, Cim manjše dele dežela na ta način upodo¬ bimo, tem nažornejša in jasnejša bode slika. Tudi ta način upodobljenja ne zahteva velike tehnične spretnosti. — Učenec naj se tako dolgo uči na kalupu, da se privadi spo¬ znavati istinito plastične oblike tudi na načrtih in zemljevidih. 20 XIII. Čitanje zemljevidov. Poletnemu pouku v zemljepisu nima služiti nikaka učna knjiga, katera se rabi samo v višjih razredih in še tam ne sme poglavitna biti. Učna knjiga zapopadi to, česar ne moremo čitati z zemljevida. Ona ne ponavljaj ampak samo dopolnjuj na zemljevidu naznačene posebnosti. V večji meri nego vsaka učna knjiga služi zem¬ ljevid zemljepisnemu znanju učencev v podlago. Zemljevid ali načrt vtisne se mnogo laže in trdneje spominu nego še tako lep popis ter nam podaja jasnejšo sliko; kajti po popisu moramo si šele na¬ praviti sliko, katera pa ne more biti po¬ polna. Z malo črtami da se marsikateri zemljepisni predmet bolje predočiti nego z daljšim popisom. Brez zemljevida ni mogoče poučevati zemljepisa, tak pouk bil bi ničev. Do zadnjih let poučevalo se je na mnogih šolah ravno zemljeznanstvo na¬ pačno in temu nedostatku pripisovati je mali uspeh na tem polji. Učenci so do¬ stikrat znali imena gora, rek, mest itd., ne da bi tudi znali, kje so ti predmetje, ker jih niso pri pouku poiskali na zemlje¬ vidu. Učenec mora ležo krajev, gora in rek, smer in sploh vse krajepisne poseb¬ nosti pred vsem poiskati na svojem in na nastenskem zemljevidu in potem dodaj šele učitelj svoje opazke, zgodovinske po¬ sebnosti in kraja popis. Po zemljevidu zavedamo se popolnoma v poznatih krajih, a zemljevid nam da pravi pojem tudi o tujih krajih. Nazorni pouk v zemljepisu dosezi v prvi vrsti, da se nauči učenec čitati in razumevati zemljevid. Povedali smo že dosedaj marsikaj o tem, kako se da to doseči. Omenili smo tudi že pripomočke, katere pa ima le malo šol; a učiteljeva brižnost in spretnost bode pripravila za malo novcev do sedaj omenjena najvaž¬ nejša učila. Ne samo pedagogika tudi zdrav razum že zahteva, da se uči zem¬ ljevida čitanje in razumevanje na načrtu ali zemljevidu domačega kraja, katerega učenec že večinoma pozna iz lastnega opazovanja. Tako se bode učencu in uči¬ telju olajšalo delo. Samo v slučaji, da nima učitelj zemljevida šolskega okoliša ali okraja, poučuj na podlagi zemljevida dotične kronovine čitanje in razumevanje zemljevidov, kar pa bode zdatno težavneje nego po prej omenjenem načinu. Že prvikrat, ko učitelj pokaže učencem zemljevid, opozori naj jih, da bi moral zemljevid vodoravno p r e d n j i m i ležati. Ker pa je navadno nastenski zemljevid v to svrho prevelik in zahteva na tleh preveč prostora, storimo to laže z manjšim zemljevidom. Tako se nam predstavlja okoliša ali dežele slika, kakor jo bi videli, ako bi gledali na vsako točko z velike višine v zraku, sedeči v kakem zrakoplavu (balonu), in ne od strani. Pri tem pogledu s „ptičje perspektive"' vidimo vse očitne predmete, ker nam jili ne za¬ krivajo druge stvari. Radi velike po- j manjsatve na zemljevidih tudi ne morejo biti na teh zaznamovane pri rodnih pred¬ metov slike. Posledica je bila, da so se polagoma izcimila za zemljevide posebna običajna znamenja, katerih pomen treba poznati pri čitanji in razumevanji zemlje¬ vidov. \ ažno je, da si otroci to dobro predočijo in poznajo najnavadnejša „kon- v e n c i j o n a 1 n a z n a m e n j a“. Ne manj znamenito pri vsakem zem¬ ljevidu je njega merilo. Govorili smo o tem že pri šolske sobe narisu in znano je; da imajo o merilu ne samo otroci am¬ pak mnogokrat tudi odrasli napačne pojmove. Učitelj naj da sprva po učencih zmeriti posameznih krajev in toček odda¬ ljenost, od šolskega mesta in naj jih tako privadi, da bodo spoznali posameznih to¬ ček istinito oddaljenost tudi na zemljevidu, kjer je naznačeno merilo. N. pr. pri me¬ rilu 1:100.000 je 1 m (na zemljevidu) = 100.000 m. ali 100 km (v prirodi). Potem takem je 1 cm (10 mm) = l km. Otroci 21 bodo radi merili na zemljevidu. Koristno bode tudi, da se privadijo učenci oddaljenosti po¬ sameznih toček ceniti po času, katerega hodi odrasel človek od jednega kraja do dru- zega. Tu bodemo vzeli za 1 km ne pre¬ tirane hoje 12 minut. Otrok sicer ne pre¬ hodi 1 km v tem času, a ker ima zem¬ ljepisni pouk praktičen namen, služilo bode to otroku v poznejših letih, ko dorase. Doslej smo se ozirali pri merilu le na dolgost. Opozoriti pa je treba otroke posebno na to, da je n. pr. pri merilu 1:150.000 (katero merilo ima zemljevid Bauerjev: vojvodstvo Kranjsko) narisana dežela 150.000 X 150.000 v istini večja nego zemljevid, kar se je tudi že prej omenilo. Opozoriti pa moram, da je ravno pri Bauerjevem nastenskem zemljevidu Kranjske na dotični črti popolnoma na¬ pačno naznačeno merilo. Pri tem merilu bi moral pravilno biti 1 cm = l - 5 kur, a črta, katera nam kaže merilo , ima pri¬ bližno 1 cm — 0'7 km, kar je več nego dvostroko preveliko. Ta hiba mora se tedaj popraviti v naznačenem zmislu. 1 etn = 1'5 km. 0 1*5 3 4*5