i SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sébados ® Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 965, D. i. Bs. Aires VI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 19. JANUARJA 1935 Štev. 66 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge čtežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH SVOJI K SVOJIM! ^ lu prav močno pritiáka tudi ■»* sta,'ih krajih, je rojake v domovini |'JCfaiiila na staro geslo iz dobe na-fTlnega probujenja: 'Svoji k svojimi' ' H želeli so, da je mnogih stisk kriv A f Jl kapital, ki je razpredel svoje r*'",7-e po Jugoslaviji, pa so spoznali, r 'e treba pričeti odtočno akcijo tu-f narodov gospodarski preporod, p'hteli so staro bandera "Svoji k f°]¡m!" ter narodu obrazložili, da je F°znost slehernega našega človeka, Podpira pred vsem svojega brata >vca, ^ijca. [8°Vca, obrtnika in podjetnika, ne >a A S,areBa gesla "Svoj k svojim!" (bi ^iali spomniti tudi mi, slovenski ranici y Argentiniji. jV" naši mla-Haseihini imamo nekaj imož, obrt- ;!)• «kov . m trgovcev, ki iso si pogumno iečei) ^ Utirati nelnhko pot V gospodar j. sa®ü!stojnost ín ki ;se (danes, Izara-L bore z velikimi težavami. dolžnost jé, da te podjetne to-Podpremo, da pri jijfSii kupuje-n njih naročamo ter Jim s tem ,„, -o vzdržati do nastopa ¡bolj-la Kajti rojaki so pionirji »o, toin ofc foljtt M, Vi gospodarskega napredka ne- °nije. l935teniatSlkai hi se mi Uahko naučili v M,r'r» °d Nemcev' AnBiežev i; pač pa najdete (nnkilo-d0,9ih 'bueaosaireških ulicah Cllr Pri tr»ovin1' » bo v Woji V€čini v •rokah potomcev iz-do Bjle^a ljudstva. Res j«, da pripisu ljudje Židom izredne trgovske a res > tudi, ¿la /ie inre-^pidje zahvaliti za svoj (gospodarski . ^edek predvsem dejstvu, da se ll6iifa b°Ím' P°dpirsiju, da drže drug olf j ^ okrajih, kjer so&aselje- "1 i)e ho nežidovski trgovec islabo J. Pa se ne ¡bo treba bati ^Pi Dek' Zakaj? Ker 'ga ho vse tal°, kar je židovske krvi. m ** M AL» A ANT ANTA IN RIMSKI POGOVORI Dogovori nesprejemljivi brez pridržkov - Vprašanje zaščite narodnih manjšin - Jugoslavija ne more zapustiti svojih rojakov v Italiji in Avstriji Franc. min. predsednik .......sai ¡ V petek, 11. t. ra., so se sestali v Ljubljani gg. Benei, Jevtic in Titu-leseu na konferenci, ki se je vršila •v banovinski palači in o kateri je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: "Glavna svrha sestanka zunanjih ministrov Male antante je bila razpra va o dogovorih med vladama Francijo in Italije ter določitev skupnih smernic, ki se jih bodo držale v tej ■zadevi države Male antante. "Vsi trije ministri so izrazili svoje zartovolstvo nad uspehi pogajanj med Lavalom in Mussolinijem ter so sklenili t sodelovati z vsemi prizadetimi državami t v svrho udejstvitve načel, postavljenih v rimskih dogovorih. O-benem so ministri sklenili čuvati nad svojimi posebnimi nacionalnimi interesi, kakor tudi nad interesi vseh treh 'držav, katerih zasčitnica je Ma-! la antanta vedno bila." Že iz tega uradnega poročila se «ia raztratj, da države Male antante ne morejo pristati brez pridržkov na rim ske dogovore, marveč «matrajo za svojo dolžnost naščititi ¡posebne u> skupne koristi Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunske. Več ko tolika kccnunike ne pove, izvedtli so pa marsikaj -novinarji ki so -povodom konference prišli v Ljubljano poizve-! * * -Ü * * * ZVEZA NARO DOV PROTI K Sor naš namen, da bi fcujs-toti ljudem drugih ^.narodnosti; saj -postavljamo druge Su- skupnost! našim ljudem celo Čl" ' r°Í9t mo Podprli predvsem svo Nihče nam pa ive bo žabi • ljudi krsri. Ponavljamo: to P1 n» J>a ^ avica to Jiaša do&nost. v interesu Jiaše skupnosti trgovci In obrtniki vzdrži-krizo ter da gospodarsko kajti njihov .napredek i t>4 «a "C HBH "'t'Klk*'1 Za VZfl,ed in v vzpodbudo er.,k b.a,er«mu drugemu rojaku, do- n'ill0va gospodarska propast ea Jttlvu 3 občntno škodo za našo ko- ftko ker bi v mnogih zatrla ' W „?°d,etnosl. kar bi pomenilo «tiari*. íjjj ^ za gospodarski napredek M ^Se,bin v Argentiniji. In tea ° Iet bi nam wla določena lei^Lj' da ostanemo čreda hlapcev in erc'R c, K ž®Vanie dolžnosti, ki nam Jo na ^ieap0Ved "Svoji k svojimi» ni uf^i t uobenimi po-ibnimi žrt-Sai Je laš" fit, «en ah. znano, da se naši obrtni- u- ' """težijj sP°s°hnosti, Vestnosti in ra^fS,., Uspešno kosajo s konkuren- a§¿iítil\Vj^aaroduosti. Samo zloba in '""»eli 2avist r°dita včasih ne-Kllft lcni|iaSi ■ obrekovanje, da so naši a ob«niki dražji, Inego tujci, je iiti,t nc S® kakšne govorice knogo-led s6 nikremišIieno širijo po ljudeh, pr'^a 0,i niso (obiskali našega itr- 6y0),C ^s Se '7avemo' da (je v inte- njfY® ftt)(JVSeh' ako naše podjetne pio-¡¿ ®te®o. Otmimo tudi mi, Iz- Uaše staro geslo "Svoji k £ ®°2abl|enia' 1« v njego-Vljt enju se bomo gospodarsko Zveza narodov sj je že dolgo zaman prizadevala, da bi našla pa-meljio rešitev dhaeo.vskemu -sporu, xa-di katerega se fce .toliko časai koljeta i dva naroda iste krvi jn istegji jezika. ¡ J'o dolgem obotavljanju in šlsidiranj« vseh okolnosti, ki bo v zvezi s tem npümux, je Zveza naamlov 24. novembra pc leta poslala JMiviji m Pa-raguayu svoje predloge za poravnavo. Bolivija je te predloge «prejela, Paraguay pa jih je zavrnil. Na bojišču je sreča, pa tudi korajža, na njegovi strani in .zato je razumljiv«, da bi rad sam obračunal z Bolivijo, brez vmešavanja posredovalcev. Zadržanje Paraguaya je naredilo nad vse neprijeten vtis v Ženeva, kjer so upali, do bodo predlogi Zvesze spre jemljivi za obe stranki sprejemljivi in to tem bolj, ker je predloge izdelal poseben odbor, kjer so močno" zastopane ameriške latinske države. V odgovor na zadržanje Paraguaya je chacovski posvetovalni odbor sklenil predlagati svetu Zveze narodov, naj ukine prepoved uvažanja orožja v kolikor se ta prepoved tiče Bolivije, ter naj jo poostri glede Paraguaya. O tem predlogu bo sklepal svet Zveze narodov na eni izmed prihodnjih sej. Ni verjetno, da hi se Paraguay u-strašil te grožnje, saj so poveljniki njegove vojske že več krat izjavili, da so Bolivijcetn zaplenili toliko o-rožja in municije, da jim bo zadostovalo za prav mnoga časa. Paraguay-ski vojni arzen al že več mesecev ne pošilja orožja in streliva na fronto. Prav možno pa je, da se bo Paraguay čutil užaljenega radi postopanja Zveze narodov ter recej časa, preden je bodo natančno proučili zastopniki Maje antante in pa člani sveta Zveze narodov. Zato « njej v Ženevi najbrž ne bodo razpršivliali pred majem. Velesile želijo, da bi se jugoslovansko-madžarski «por čim prej poravnal, ker jo sporar.um med obema državama predpogoj za izpopolnitev rimskih dogovorov. OBTOŽNICA PROTI KA-MENEVU IN ZINOVJEVU V Moskvi je bilo obljavljeno besedilo obtožnice, ki so jo sestavile sovjetske oblasti v zvezi z umorom voditelja Kirova. Devetnajst oseb, med katerimi sta tudi Kamenev in Zino-vjev, je obdolženih, da so s svojo pro pagando ustvarile protirevolucionar-ni duh, ki ie dovedet do atentata v Leningradu. Kaihenev in Zinovjev sicer nista obdolžena, da sta ukazala umoriti Kirova, vendar pa ju oblasti dolžijo, da sta dobro vedfila za teroristične težnje leningrajske opozicio-nalne skupine. Zato morata odgova-jrati pred sovjetskim zakonom. Zinovjev je priznal, da je vodil glavno protirevolucionarno skupino, do-čim je Kamenev povedal, da je bil član nioskovske skupine. « Obsojena sta bila, Zinovjev na 10, Kamenev pa na 5 let ječe. pane "veliko države" niso pogodbe no vezane glede postopanja z narodnimi manjšinami, je prav lahko u-ganfti, zaradi katere narodne manjšine :in zaradi katere "Velike države" je takšen dogovor nujno potreben po mnenju zastopnikov Male antante. Še neko drugo vprašanje je, ki ga ho treba pojasniti, preden bo mogel Maili:sporazum pristati na rimske dogovore: vprašanje povratka Haibs-buršanov na dunajski prestol. Že več krat smo pisali, zakaj restavracija Uabsburžanov ni v sklailu z interesi Male antante. Na podlagi rimskih dogovorov bi se pa Avstrijci utegnili smatrati za upravičene, da pokličejo Otona na Dunaj ter ga proglasijo za cesarja. Na morebitne proteste b'i i-aiiM kaj lahek odgovor: "¡fraterna zadeva, dragi prijatelji; torej: nikar ne vtikajte svojega nosu, saj ¡Ste podpisa-3i pogodbo!" So malobesedno uradno poročilo, objavljeno v Ljubljani, dokazuje, da so zastopniki Male antante skrbno ¡"proučili položaj ter da bodo znali varovati posebne in skupne koristi vseh treh narodov. In s posebnim zadosče-niem moramo zabeležiti dejstvo, da iuM> pozabili na Jugoslovane v Italiji ŽRTVE ŠPANSKE REVOLU CIJE Te «dni so bili objavljeni uradni podatki o žrtvah oktobereke revolucije na Španskem. Glasom teh podatkov je bito ubitih 1335 oseb, med njimi 1001 civilistov in 284 vojakov. Banje-nih je bilo vsega 2951 oseb, ukovinski vasi. Neki voznik se je v zadnjem hipu rešil s tem, da Je splezal na drevo; zveri pa so razmesarile njegova dva konja. Moža je prizor tako pretresel, da je izgubil govorico. Huda kriza pritiska tudi na Holand skem in posebno močno prizadeta je tamošnja tekstilna industrija, katere izvoz se je v zadnjih pet letih skrčil na približno sedmi del. Holandska šteje 8 milijinov prebivalcev, pa ima 350.000 brezposelnih. Hrvatski separatisti so poslali na Zvezo narodov več resoluciji, v katerih obravnavajo svoje "pitanje". Resolucije so bile poslane iz Buenos Ai-resa, Montevidea ter iz Severne Ameri ke. Velike snežne z«mete so imeli x Črni goli.' Sneg je popolnoma blokiral poti in so mnogi kraji popolnoma izolirani. Skupina jetnikov je napadla člane jetniške uprave v San Quintinu, ter bolj imenitne med njimi odvedla s seboj v avtomobilu. Ubežnike je zasledovala policija v avtih, motocikljih in celo z letali. V Milanu so aretirali uglednega no vinarja, poročevalca največjega angleškega lista 'Times". Aretiran je bil baje iz političnih razlogov. Pogumna ženska je severnoameriška letalka Amelia Earhart. Razdaljo iz Honoluluja, na Havajskih otokih, do Oaklanda v Kaliforniji, katera meri. 'i.500 km, je preletela sama v svojem letalu ★ tV * se priključi Nemčiji Izid plebiscita nad vse ugoden za Reich - Možnosti zbližanja med Memčijo in Francijo Plebiscit, ki se je vriil preteklo nedeljo v Posa ar j u in s katerim je imelo tarnošnje prebivalstvo odločiti, ali naj pripade Nemčiji ali Franciji, ali 'pa naj ke nadalje ostane pod pokroviteljstvom Zveze narodov, je v Splošnem mirno potekel. Zanimanja je bilo veliko, saj jih je od 540 tisoč volilnih upravičencev glasovalo nič manj ko 528 tisoč. Izid plebiscita pomeni za Nemčijo nad vse pričakovanje veliko zmago; iza priključitev k Beichu se je izreklo 90,36 od sto vseh volilcev. Odločitev je bila v rokah katoličanov, ki imajo v Posaarju veliko moč. V zadnjih mesecih se je med njimi opažalo runo go nezadovoljstva s Hitlerjevim po- Vladna palača v Saarbruec kenu, kjer so šteli glasove stopanjem v verskih zadevah in zato so mnogo pričakovali, da bodo katoličani glasovali za "status quo", t. j. da ostane pri starem: Posaarje še nadalje pod Zvezo narodov. V zadnjem hipu pa so se katoličani premislili. Značilno je, da je celo monakovski kardinal Faulhaber, ki velja za odločnega nasprotnika Hitlerja in njegovega režima, ukazal moliti po vseh cerkvah za to, da bi plebiscit izpadel ugodno za Nemčijo. Od tega visokega cerkvenega kneza bi se lahko marsikateri česa naučil; tudi med nami, V Nemčiji so seveda z izidom zelo zadovoljni. S Francijo so se že sporazumeli glede predaje Posaarja in je Nemčija tudi obljubila, da te krajine ne bo utrjevala. Svet Zveze narodov je sklenil, da se ima Pbsaarje priklju •čili Nemčiji 1. marca t. 1. Francozi sedaj pričakujejo, da bo končno mogoče sporazumeti se s sosedi. Izgleda, da je dobra volja tudi na strani Nemčije. Hitler je takoj po plebiscitu imel govor, v katerem je naglasil, da ne bo Nemčija zahtevala nobenega kosa zemlje več od Francije; da se torej odpoveduje Alzaciji 'in Loreni. Staremu nasprotniku je s tem ponudil roko, ki je Francozi gotovo ne bodo zavrnili. Stran 2 JLSITIAO N víN: ARGENTINSKE VESTI f/, Nova uredba argentinskega bankár-stva in denarstva Na podlagi \priporočil angleškega finančnega izvedenca Niemeyerja ter skrbnih proučevanj, je argentinska vlada izdelala načrt za zakon o preuredili bankarstiva in denarstva republike. Osnutek, je bil v četrtek že predložen kongresu, ki naj bi o njeni razpravljal že tekom sedanjega izrednega zasedanja. Načrt predvideva ustanovitev Os red nje banke, nova pravila glede poslovanja bank ;u kontrole nad njihovim poslovanjem, ustanovitev posebnega zavoda za mobilizacijo zamrznjenih bančnih aktiv ter vsebuje nekatere nove določbe glede poslovanja držav- s nih zavodov "Banco de la Nación" in pa "Bco. Hipotecario Nacional". Osrednja banka bo imela 30 milijonov kapitala; eno tretjino bo prispevala vlada, drugo tretjino bodo morale podpisati zasebne banke, ki imajo več ko milijon pesov kapitala, 10 milijonov pa je določenih za poznejše doprinose. Takoj po svoji ustanovitvi bo Osrednja banka prevzela vso akti ■vo in pasivo Komisije za reeskompt, Avtonomnega amortizacijskega odbora ter Konverzijske blagajne, kakor tudi račune, ki jih ima vlada pri Državni banlki, sklad, ki izvira iz vladnih valutnih operacij in pa devizni fond. Osrednja banka bo izvrševala tudi kliring in bodo morale zasebne banke v to svrho vložiti pri njej polovico one vsote, ki jo zakon določa za banke kot obvezni iznos v gotovini. < Osrednja banka bo smela izdajati bankovce za zlato in prvovrstne trgovske papirje; nadomestovala bo torej Konverzijsko blagajno. Ko se spet sta ibilizira arg. peso, bo osrednja banka zamenjavala bankovce, na zahtevo, v zlato ali v devize. ' Zakonski oenutetk vsebuje še vse polrio drugih določb glede kritja, dovoljenih in prepovedanih investicij itd., a to so stvari, ki več ko toliko ne morejo zanimati naših čitateljev. Zakon o poslovanju bank vsebuje ne katere nove določbe v zaščito vlagateljev. Tako določa na pr. tudi najvišjo obrestno mero na hranilne vloge, 6 ■čimer naj se preprečijo špekulacije nesolidnih manjših bank, ki ponujajo vlagateljem prekomerne oibresti ¿a denar, katerega ri&kirajo v dobič-kanosnih, a nesigurnih poslih. Določeno je tudi, koliko denarja bo morala vsaka bnka imeti vedno v .gotovini •itd. Zverinska mati V Tatutiju, pokr. Entre Ríos, se je dogodil strašprf zločin. Carmen Asco-no, žena čakarera Pastorja Martine-ne, je bila mati 11-letnega sinčka Alberta Castra. Žena ni bila preveč zve «ta svojemu možu, marveč se je "razumela" precej dobro s' svojim svakom, moževim bratom, ki je živel v isti hiši. Fantič je nekega dne iznenada stopil v sobo ir, našel mater in strica pri pregrešnem oneganju. Nezvesta žena se je zibala, da bi otrok kaj pbvedal očetu; ko sta bila mož in svak odsotna, je sinčka ubila s tem, da ga je s kolom lopnila po glavi. Da bi zabrisala sled, je trupelce zanesla v bližnji hlev ter ga vrgla svinjan^ Ko se je mož vrnil domov, mu je povedala, da je fant nekam šel, pa da ga ni nazaj. Ker se Alberto tudi naslednjega dne ni vrnil, je šel Martiliera javit orožnikom, da fanta pogreša. Orožniki so uvedli preiskavo, ki je prišla na sledi zverinskemu zločinu. Žena je priznala svoje grozno dejanje. Izid volitev v pokr. Santa Fe Pri zadnjih volitvah v pokrajini Santa Fe so zmagali z veliko večino napredni demokrati; zanje je glasova lo 75.408 volilcev. Za njimi so dobili največ, glasov antipersonalisti. Predsednik Brazilije pride v obiske Iz Ria de Janeiro javljajo, da pride predsednik braziljske republike 20. maja v Buenos Aires v obiske. Ostal bo tu kakšnih 12 dni. V tistem času se bo vršila v glavnem mestu Argentinije tudi vseameriška trgovin ska konferenca. I. D. "Tabor"' Y ponedeljek, ob 21. uri, bo odbo-rova seja v društvenih prostorih. — V torek, ob 20.30, sestanek dram. odseka. Pridite vsi, ki ste že kdaj nastopili. Predsednik. Družabni večer priredi Izseljensko društvo "Tabor" v svojih prostorih, ul. Paz Soldán 4924, v soboto, 2. februarja t. 1., ob 9. zvečer. Na sporedu so veseloigra "Mojega brata brat" in pa še nekaj drugih točk. Sviral bo društveni orkester in bo prilika za ples in za prosto zabavo. Družabni večeri "Tabora" imajo izrazito družinsko lice in ni nobenega dvoma, da se tudi 2. februarja zvečer zbere v njegovih prostorih prav velika družina "Taborovih" članov in prijateljev. Novi petrolejski vrelci Pri Tupungatu so izsledili petrolej v globini 413 metrov. Vrtali so že dalj časa ondot, 8. januarja pa je privrela na površje iskana tekočina. Od tistega dne daje vrelec vsak dan po 9 kubičnih metrov sirove nafte. Upanje imajo, da bodo našli še večje zaloge kamenega olja. Svojevrstna protestna demonstracija V Tucumanu so imeli pretekle dni svojevrstno protestno demonstracijo. Pokrajinska vlada je bila izdala neko novo naredibo glede embalaže paradižnikov in tamošnja tvornica kon-serv je poljedelcem izjavila, da njihovih proizvodov ne more več kupovati, ker ji ni mogoče držati se novih predpisov. Producenti so sklenili protestirati proti novi naredbi. Ves svoj pridelek paradižnikov so naložili na vozove ter organizirali povorko po mestu. Obrnili so se tudi na liste, naj hi njihovo akcijo podprli. Izlet Jutri, 20. t- m., priredi "Tabor" svoj \ prvi veliki društveni izlet v San I-' sidro, na izletniški prostor "El Corsario", dve kvadri od postaje F. C. C. A. Izleta se udeleži tudi društveni orkester in na sporedu so, poleg petja, kopanja itd., tudi razne zabavne tekme za nežni in ...nenežni spol. Zahvala Iz seznama darovalcev za Božični-co "Tabora" je pomotoma izpadlo naslednje: G. Matko Simčič in Restav-rant "Zeppelin" sta darovala $ —. Naknadno: najlepša hvala! Odbor. IZ CORDOBE Društvene vesti Jugoslovansko podporno društvo v Córdobi poziva vse člane, da se udeleže rednega občnega zbora, ki se bo vršil v nedeljo, 20. januarja v društve nih prostorih ul. Avellaneda 248. Začetek ob 2. popoldne. PRAVILA Jugoslovanskega podpornega društva v Córdobi I. Čl. 1. Društvo se imenuje "Jugoslovansko podporno društvo v Córdobi", ustanovljeno 20. maja 1934. Čl. 2. Namen društva je: a) pospeševati blagostanje vseh članov. h) pomagati jim v moralnem in materialnem oziru, c) gojiti med člani družabnost s prirejanjem poštenih zabav, d) sodelovati, po svojih močeh, pri vseh akcijah, ki imajo človekoljubne namene. Čl. 3. Sedež društva je v mestu Córdobi; društveni odbor se sestaja v društvenih prostorih. Čl. 4. Društveni znak je narodna zastava z imenom društva. Čl. 5. Društvo je nepolitično in njegovo delovanje mora biti v skladu z vsemi tukajšnjimi zakoni. Čl. 6. Društvena blagajna se bo u-porabljala za pomoč članom na način, kot je določeno v zadevnem druš tvenem pravilniku, sredstva se bodo pa lahko upbrabljala tudi za dtobra dela in za nakup nepremičnin, glede katerih je možna vknjižba in prodaja. Čl. 7. Društveno gospodarsko leto se šteje od 1. januarja do 31. decembra. Čl. 8. V vseh društvenih vprašanjih imajo odločilno moč člani, zbrani na občnem zboru, čigav sklepi, odobreni z nadpolovično večino nav-zočnih, so za vse člane veljavni in obvezni. Hud vihar V glavnem mestu teritorija Misiones, Posadas, so imeli v nedeljo veliko neurje. Vihar je zrušil več hiš, mnogo pa poškodoval. Človeških žrtev pa ni bilo. Nenavaden tihotapec ■ V Barranquerasu, Chaco, so zaprli radi tihotapstva, nekega Teodorja 'Ferreyito, guvernerjevega sorodnika. •Mož je mislil, da zanj postave ne veljajo, ker ima tako visoko zvezo; pa so ga le spravili pod ključ. Takšnega naziranja, kakor on, je bilo pa menda tiidi prebivalstvo, saj ,bi listi sicer ne poročali, da se je mlado in staro ču-'dilo tej aretaciji, dasi so vsi vedeli, s kakšnimi posli se ukvarja "Don Teodoro". Zapadla koncesija Družba Anglo- 16.? 402-^ KROJAČ NICA "TRIESTINA" Izdeluje obleke iz prvovrstnega blag8 po zmernih cenah. Pridite in prepriČ8' te se! Velike olajšave pri plačevanj1' Franc Melinc B a u nos 187 (vogal Paz Soldá" Bs. Aires — U.T.59 Paternal ¿JiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiinniiiiiiim Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATECETE ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE F. ZDRAVNIKE IN NAJMODER-NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJAN0VIČ 1 NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO ¡ OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE | ¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO J Sprejemamo od 14. do 20. ure. ^^fllllllltllilltlllllllf II ltlll|lillillI|||llllllltlIlllllllltllll||||||||lllltlUllllllIillllllllttlllllUlll11111lllIllllll>a< IIllltiltllIllllf11lllllIIllIIIIlltHllllll11IIIIlIllllllllllllllllllllllSlllIiiiillli*HIWllll",lIlrtIlttlfllM®*W*®i|W®®^ NOVI LIST Stran 3 llllll m ti SLOVENCI DOMA IN DRUGOD a.i 7494. Statistika izkazuje 4 v®ke domove in 30 zdravnikov, slav Zveza Planinskil1 društev Jugo-0lanlle: 11 društev s 115 podrižnicami. skun 20,203 moAkih» 5050 ženskih, i>ln„aj 25-253- Statistika izkazuje 112 •Jaških domov. Dp|ekapituiacija: Stanje leta 1934. — 65.4oonih član°v: 279.616 moških, J; ženskih; podpornih članov: 5882k> Iu°ških, 18.687 ženskih, skupaj vé¿baíiSxladov- Delovnic edinic 7121, 7,Ul(xx) 2080 s P°vršino približno 1420 drušl^2' 1115 clruátvenih domov, tolovadce ih zdravnikov> ^496 pred N °z. trenerjev. slav RUžinska v , 2ALOIGRA V okolici Slavonske Požege se je Uigrala v hiši premožnega kmeta A-ii(aa Badosavljeviča krvava družin-ska drama. Ačim, ki je bil vdovec, Se ie pred nekaj leti poročil z mlado ^dovo Maro Starčevičevo. Star je bil let teda^ 68 1Pt' Ž6na I)a Za P°lovico ^ '»lajša. Mlada vdova je vzela sta- sestvVd0VCa Sam° zaradi nieg°vega po na(ija ter je moža po poroki ves čas pr kovala, naj prepiše vse svoje te *'ll°ženje na njeno ime. Ker mož pr m h°tel storiti> 60 bili v hiši ne-^ Prepiri. Zadnji tak prepir je krvav zaključek. Zakonca sta se ^a in je žena Ačirnu razbila s Kad'0 glavo- Naslednji dan je stari ban°SaVljevič P°dle?el hudim poškod niso storili nič žalega. Varaždinska občina je že pregledala šolski arhiv ter prepisala imena vseh Maršicevih sošolcev, ki jih je 53, živi pa jih menda samo še 30, teh le deset v Varaž-dinu. Druge bodo morali šele poiskati, potem pa še dognati, kdo Maršiču ni nikoli storil nič želega. Seveda bodo vsi tajili, da bi bili kdaj Maršiča pretepali in bo pošteno število težko u-gotoviti. SLOVENSKA PESEM NA BOLGARSKEM Pevski zbor ljubljanske "Glasbene Matice," ki je v drugi polovici meseca novembra prirejal koncerte v raznih mestih Bolgarije, je bil povsod sprejet z velikim navdušenjem, tako od zastopnikov oblasti, kakor od strani preprostega naroda. Posebno prisrčno je slovenske pevce pozdravljala mladina, obsijala jih s cvetjem in vso mogočo prijaznostjo. Zelo iskreno so bili pozdravljeni slovenski pevci tudi od bolgarskih pevcev, posebno še od tistih, ki so se udeležili "Slavčevega" koncerta v Ljubljani. Povsod je bil obisk koncertov izredno velik in navdušenje občinstva za slovenske pesmi ni poznalo mej. NENav. bolnišnici bn -- /ADNA OPOROKA u °tlzulat Združenih Držav v Zagre-. je prejel 50.000 dinarjev, zraven Ha/6 oporoko izseljenca, ki ie ta de-■V Zapustil: 37-letnega Varaždinca 'Pa Maršiča, ki je pred nedavnim "rl v Ameriki. ,^<»0* so se nemalo čudile ame-Vare oblasti, pa zagretbšti konzulat in pa aŽd'nska mestna občina. Še bolj 3q sé začudili tisti Varaždinci, ki v leta 1905 skupaj z Maršičem ata)UdSk° šol°- Maršič ie namreč v to b.^entu določil, da naj teh 50.000 «ke razdelii° med njegove varaždin-^ sošolce, toda samo med tiste, Ki liso v-šoli nikoli pretepali in mu | ************************* Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Y reNes 2534 . Donato Alvarez 2181 * í. 59 La Paternal 1723 * „************************J llllllllllllllaaa...____ KROJAČNlCA P. CAPUDER O Priporoča cenjenim rojakom BllUnohurst 271 dpt. 2 , mšlna ulice Cangallo 3500) 'I|I!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIII||||!|||||||||||||||M' VESTI S PRIMORSKEGA] "Slovenci niso narod" Zagrebška "Istra" poroča v svoji božični številki, ki je izšla v večjem obsegu o Izgonu trnovskega župnika Tabackyja, ki je Poljak, ter o dogodkih, ki so v zvezi s tem izgonom. Župnik Tabacky je pastiroval v Tr novem pri II. Bistrici nad pet let in so ga naši ljudje v tem času zelo vzljubili radi njegovih vrlin. Pred ne kaj meseci je reški škof Santin poslal v Trnovo kaplanovat nekega Mo-cellinija, doma iz padovanske škofije, človeka, ki je bil izključen iz dveh semenišč ter je šele v beneškem bogoslovnem zavodu končno dovršil štu dije; zanimivo je, da je bil v tretje semenišče sprejet šele, ko se je obvezal, da bo po dokončanih naukih šel pastirovat med tujerodce v Julijskd krajino. Škof Santin ni prav nič obvestil župnika Tabackija, da mu pošlje novega kaplana, pač pa so bile o njegovem prihodu natančno poučene fašistične oblasti v Trnovem. Mocellini je prišel in župnik ga je sprejel ko! duhovnega sobrata in mu dajal vso oskrbo. Mladi kaplan je takoj začel vršiti nalogo, zaradi katere je bil poslan v Trnovo. Silil je v župnika, naj odpravi slovenski jezik iz cerkve tet ga nadomesti z latinskim in italijanskim. Župnik se je tej zahtevi upri ter se radi tega zameril kaplanu. Ko je g. Tabacky še izvedel, da ga je sku šal Mocellini oblatiti pri oblastih, je kaplanu odpovedal gostoljubnost v svoji hiši. Že prej je prišlo več krat do sporov med župnikom in kaplanom, ker je slednji lovil slovenske o-troke, zabranil jim prisostvovati slovenski maši v Trnovem ter jih podil V bistriško cerkev k maši z italijansko pridigo. Ob neki priliki je župniku celo zabrusil v obraz, da "Slovenci sploh niso narod in ge ne morejo potegovati za nikake pravice." Ko je g. Tabacky povedal Mocellini-ju, da ga ne bo več redil, se je kaplan pritožil svojemu pokrovitelju škofu Santiniju, ki je župnika brzojavno po klical k sebi. Po kratkem razgovoru, tekom katerega je škof potrdil, da Slovenci res niso narod, je župnik Tabacky ogorčen zapustil škofa; ločil se je od njega ne kot od cerkvenega dostojanstvenika in predstojnika, marveč kakor od človeka, ki napram Slovencem ne spoštuje najvišje Kristusove zapovedi: "Ljubi svojega bližnjega!" To je dalo Mocelliniju le še večjo korajžo. V nedeljo, 9. decembra, je v cerkvi, tekom pridige, začel zabavljati črez Slovence, kaj je navzočne slovenske vernike razburilo tako, da se je moral kaplan skriti za oltar. Naslednjega dne so prišli k župniku Tbackyju reški policijski organi; aretirali so ga ter odvedli v Beko, kjer so ga zasliševali. Črez čas so ga pripeljali spet v Bistrico, mu dali četrt ure časa, da uredi svoje zadeve, ter ga nato preko Brennerja izgnali iz Italije. Po nedolžnem v zaporu Sredi novembra so italijanske obmejne oblasti aretirale jugoslovanske; ga državljana Josipa Mezeta, doma iz Logatca, ko je prišel preko meje z obmejno izkaznico. Po zasliševanju v Postojni, so ga odvedli v tržaške zapore. Tu je šele izvedel, časa ga ob-dolžujejo: da je vohunil 13. maja 1933 v Krtninu, Trbižu in Gorici. Meze je dokazoval, da po vojni ni bil še nikoli v tistih krajih; jezili so se nanj, ker ni hotel priznati, da je kriv, končno pa so ga 30. novembra izpustili iz zaporov ter ga odvedli preko meje. Posledice ''zasliševanja" so morali Mezetu zdraviti v ljubljanski bolnišnici celih šest dni. Štirje dijaki aretirani V sredo, 5. decembra, so bili aretirani v vlaku, ki gre z reke na Trnovo, štirje slovenski srednješolci: brata Bebec, Butinar in še neki drugi, katerega ime nam ni znano, vsi doma iz Trnovega, so se peljali domov iz Beke, ker obiskujejo srednjo šolo. Med potjo so bili vsi štirje aretirani, odpeljani na Beko in od tam v Koper. Kolikor nam je znano, so obdol-ženi protidržavnega rovarjenja. Imenovani študenti so bili poleg drugih vedno posebno nadzorovani v vlaku, v šoli in tudi doma v Trnovem. Javni organi so bili napadali Zato, ker so v vlaku govorili slovensko. Pred kratkem je bil zaradi tega eden izmed a-retirancev celo oklofutan. Iz vsega je razvidno, da se je aretacija že delj ča sa skrbno pripravljala od strani fašističnih činiteljev in so morda insce-nirali to aretacijo samo zato, da bi svoje nepravilnosti postopanja opravičili pred javnostjo. Nenadna aretacija je zbudila med domačini, zlasti med reškim dijaštvom razburjenje in ogorčenje. Aretacije v Kortah pri Izoli Prve dni septembra so aretirali v Kortah pri Izoli 21 mladeničev. Zgodilo se je to k maju potem, ko je prišel i/. Kalabrije učitelj, ki je zabranil domačinom vsako zabavo. Ljudstvo je bilo vsled tega jezno. Od tistega dne so pričela prihajati na njega a-nonimna pisma, ki so bila tudi polna napadov proti fašizmu. Ko so tako aretirali te fante so jih držali nad dva meseca v zaporih kljub temu, da so primerjali pisavo vseh in bi lahko takoj ugotovili, da ni nihče med njimi pisal anonimnih pisem. Po dveh meseceh pa se je javilo oblastem neko deklo, ki je pisalo v zvozi s svojo tovarišico dotična pisma. Ko so obe zaprli, so izpustili razen štirih fante. Ostale so obdržali še dalje v zaporih in o njihovi usodi ni do sedaj nič znanega. Dekle, ki je pisalo pisma, je v zaporih znorelo in so jo oddali v norišnico. Zadnje slovensko društvo pokopano V novembru se je vršil v Gorici občni zbor Slovenskega čebelarskega društva in so člani sklenili, da se društvo prostovoljno razpusti. — To društvo je bilo zadnje v slovenskih krajih sploh in je štelo okoli 300 članov. Po agilnosti je bilo med prvimi. V zadnjih letih je nastal v delovanju društva popoln zastoj, kljub temu, da se med v Italiji prodaja še kolikor toliko po ugodnih cenah, članstvo se ni več odzivalo vabilom za razne sestanke in občne zbore, tako je bilo n. pr. na enem prejšnjih občnih ziborov prisotnih okoli pet članov. Glavni vzrok temu položaju je bil pač strah pred političnim zasledovanjem. Radi tihotapstva Pred goriškim sodiščem so bili obsojeni zaradi tihotapstva tobaka dvaj setletni Filip Rupnik iz Srednje Ka-nomlje na 1 mesec zapora, 350 lir denarne kazni in 1 leto nadzorstva. — Dvaindvajsetletni Josip Rupnik tudi iz Srednje Kanomlje na 700 lir denarne kazni ter sedemintridesetletni Ivan Krak iz Šentviške gore na 700 lir denarne kazni. ti * ti ★ ti * ti + ti + ti + Tudi |na Romunskem imajo Isvojega "Carnero"; je to 21-letni boksar Mitu Gogea, dolgln, ki ga vidimo na sliki Klinika "SLAVIS RAVNATELJ: Dr. D. CALDARELLI UPRAVITELJICA: Dra. R. IVANOVIČ »» Prvi pregled brezplačen Zmerne cene in olajšave gle- v de plačevanja Govorimo jugoslovanske jezike NOTRANJE BOLEZNI Zdravimo bolezni želodca, črevesja, pljuč, jeter, ledvic, srca, revmo in sploh vse notranje bolezni. SPOLNE BOLEZNI Kapavico, sifilis, vnetja in oslabelost zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. ŽENSKE BOLEZNI Bolezni maternice, jajčnikov, neredno perilo in vse ženske bolezni. Posebna sprejemna soba in poseben ambula-torij za ženske. SAN MARTIN 522, II. nadstr. - U. T. 31-1619 OČETA TREH OTROK USTRELILI Fran Fabjančič, rojen 1902 v Poža- mah (Istra) ter poročen v Bač, občina Materija, je čakal v noči 13. decembra pr. leta zajca na njivi, ko iso iga opazili miličniki v spremstvu ovaduha Ln lašista Josipa Babudra. Da bi so izognil aretaciji radi nedovoljenega lova, je hotel zbežati. Streljali pa so za njim, dasi bi radi takšnega jmalefl3 prestopka tega ne smeli storiti; Fab-jančiča so zadele tri krogle (v hrbet in zgrudil se ]e na mestu mrtev. Pravijo, da ga je ustrelil sam Babuder.. Miličniki so se šele tedaj zavedli, ka] do so storili. Da bi se izognili neprijetnostim in kazni, ki bi jih morala na vsak način zadeti, so 'hoteli urediti stvar tako, da bi padla vsa .krivda na ustreljenega mladega moža. Zavlekli so njegovo truplo do Mižnje Kastel-čeve trgovine, češ da so ga zasačili pri tatvini. Sosedje, ki iso jih streli privabili iz hiš, so jih videli pri tem opravilu. Trupla niso pustili videti ne staršem in ne ženi. V kapeli ¡materijske bolnišnice so karablnerji strašili zemeljske ostanke te nove žrtve fašističnih krvnikov in niso nikomur dovo 1111. da bi se približal. ,Po treh dneh se je izvršil pogreb. Vkljub terorju, se je «pogreba udeležila ogromna množica ljudstva od blizu in daleč, Ta gnusni zločin je naše ljudi slino razburil. Čete oboroženih miličnikov in karablnerjev kro žijo po vaseh, ker so oblasti v skrbeh zaradi posledic, ki bi jih [utegnilo po-vzročti to ubojstvo. Pokojni Fabjančič zapušča dvoje nepreskrbljenih otrok in ženo v drugem stanu. Spremembe pri K. T. D. Oblasti so s posebnim dekretom zahtevale, da morata odbornika "Katoliškega tiskovnega društva" v Gorici gospod Godnič, župnik iz Doremberga, in gospod Abram, župnik iz Pcvme izstopili iz društva ter so na njiju mesto takoj imenovali g. Štolfo, župnika na Vogerskem in g. Mariniča. Težko bolan izpuščen iz zaporov Koncem novembra je bil izpuščen iz zaporov 72-letni Ivan Plešnar, doma iz Lomov, ki je presedel dalj časa v zaporu. Prijeli so ga, za časa mno-gobrojnih aretacij v Črnem vrííu in okolici; bil je bolan, ko so ga obvedli v ječo, in ker je mož že zelo v letih, je razumljivo, da se je njegovo stanje sedaj le še poslabšalo. Mož leži že mesec dni v postelji in ima visoko mrzlico ter kaže znake blaznosti. Žalostna usoda ubogega starčka je naredila | na domačine globok vtis. Nevaren beg V sredo, 5. decembra, sta prišla v Čadrg, malo vas v tolminskih hribih, dva karabinerja. Pri Rutarjevih 6ta naredila hišno preiskavo. Natío sta namignila Jakobu Rutarju staremu 34 let, po poklicu mlekarju, da naj «topi pred hišo, ker morata z njim nekaj važnega govoriti. Rutar jima je sledil, a od tu je moral z njima v Tolmin. med potjo, ko je šel s karbinerje ma po strmi stezi navzdol, sta ga pretepala. Ko je mlajši brat Matija opazil, da sta karabinerja odpeljala Jakoba, je šel za njimi. Naši ljudje so že navajeni na metode karabinerjev, ki pod pretvezo zaslišanja, informacij, razgovora itd. odpeljejo človeka in po tem ga ni več nazaj. Bila je že noč, ko je Rutar Matija po bližnjicah prišel do jame, ki je poleg mostu nad Tolminko. Tu je slišal kako karabinerja psujeta in pretepata brata. Ko so prišli mimo, je zakričal bratu, nakar sta oba bežala proti meji. Karabinerja sta streljala za njima, a brata Rutarja sta po več urni naporni in nevarni hoji vsa izmučena pribe-žala čez mejo. Jakob Rutar je bil ves pobit od puškinega kopita. Italijanska fašistična policija "deluje" tudi v Avstriji Dva mlada fanta iz Julijske Krajine (eden se piše čufar in je doma nekje iz reške okolice, drugemu pa je ime Mahen in je bival baje v tržaški okolici) sta iz neznanega nam razloga zbežala preko meje v Avstrijo in sreč no dqspola v Salzburg. Italijanska OVRA, ki ima svoje konfidente tudi po vsej Avstriji, ju je izsledila in to javila italijanskemu konzulatu v Salz burgu. Konzul je lakoj zahteval od avstrijskih oblasti, da ju aretirajo in da ju bt;ez vsake preiskave, torej proti vsem mednarodno veljavnim določbam, izročijo italijanskim oblastem. • Avstrijske oblasti so resnično ugodile tej nezaslišani italijanski zahtevi in so oba mladeniča nertradomfe odpeljale z vlakom proti meji. Zaman só bili vsi protesti aretirancev. Ko sta spoznala, da bosta izročena italijanskim oblastim, sta aretiranca skušala izvršiti samomor s skokom skozi okno drveCéga vlaka. Radi tega so ju avstrijski vrnostni organi, ki so ju spre mljali, zvezali. Toda aretiranca sta dalje divjala in sta z glavo razbila šipo vagonskega okna. Policisti so jima nato trdno zvezali roke in noge, da se nista mogla ganiti. Tako zvezana so ju izročili italijanskim obmejnim vrnostnim organom. Trgovec iz Sv. Lucije aretiran V Sv. Luciji so aretirali in zaprli znanega trgovca in posestnika Man-fredo. Imenovani trgovec je bil povabljen na nek fašističen banket, ki so ga morali udeležiti vsi veljaki km ja in okolice. Ker je bil nujno zadr-žn, je prišel na banket nekoliko bolj pozno. Tu je prišlo do prerekanja. Kmalu nato so napovedali Manfredi aretacijo, ga odpeljali najprej v Tolmin in nato v goriške zapore' ter ga obdolžili, da je na banketu razžalil Mussolinija. Druge podrobnosti in u-soda obdolženca nam ni znana. Podraženje soli Vlada je zvišala ceno soli na lir 3.50 za kg. To je hud udarec za mnoge ljudi, tudi v naših krajih, ker si v marsikateri hiši ne bodo mogli več privoščiti soli. a Valerio Godina KONSTRUKTEk zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe v*s«h v r sPI Velika izbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2_ dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se nrl. poroča E. KRAVANJA Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začeiija pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 ir. 2094 KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. • Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Buenoa Aire» NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO „TEŽKA VODA" Listi so poročali, da je pripadla le-tožnja Nobelova nagrada za kemijo ameriškemu profesorju Urevu, odkri-telju ''težkega vodika" in "težke vode". Njegovo delo je važno tudi preko tega ožjega okvira, saj se bavi vendar s snovjo, ki je med najskrivnejšimi, ■ a tudi najvažnejšimi med vsemi, z vodikom, ki ga je moderna fizika spoznala za temeljni kamen vse materije. Bilo je v času okrog bitke pri Lip-skem, torej v času, ki se je bavil bolj s politijco nego z atomi in sličnimi "nevažnimi" vprašanji, ko je Anglež William Prout prvi izrazil misel, da sestoji ves svet iz vodika. Njegovi u-čeni tovariši so majali z glavami in nekateri so si vzeli trud, da so "dokazali" nepravilnost Proutovega nauka, ki je potem tudi dejansko izginil iz svetovnega pozorišča. Prišel je pač za sto let prezgodaj, šele moderna znanost o atomih je dala genialni Prou-tovi trditvi prav. Pokazala je, da je v načelu pravilna, čeprav je nastala v dobi, ki ni imela niti pojma o atom skih modelih in kvantnih skokih. Da nes vemo, da sestoji snovni svet v resnici iz vodika, seveda ne iz vodikovega plina, temveč iz pozitivno nabitega vodikovega atoma, tako imenovanega protona, iz elektronov, nosilcev negativne elektrike. Iz tega razloga je seveda umljivo, da je važno vsako odkritje o tej snovi, iz katere sestoji vsa druga snov. V zadnjih letih so morali fiziki priznati, na kakšnih majavih tleh počiva vsa umetno postavljena zgratiba moderne fizike. Vedno znova se je stresla. Poleg protonov in elektronov, iz katerih naj sestoji snov, so odkrili še nevtrone in pozitrone. Nihče ne ve, kakšne "zadnje" sestavne dele prvin bomo še odkrili. Menili smo, da je dokončno razčiščeno vsaj Vprašanje — najpreprostejšega atoma —, vodikovega atoma — pa pride prof. Urey in dokaže, da je to mnenje pogrešno. Njegov "težki vodik" je izzval nov pretres v svetovni zgradbi fizike, a ni pretresel samo fizike, kajti doslej so imeli tudi že kemiki in biologi dovolj prilike, da se pobavijo z novim odkritjem in ugotovijo marsikatere njegove zelo čudne lastnosti. Že prej smo vedeli za celo vrsto drugih snovi, ki sestoje iz "normalnih" atomov in takšnih, ki jim je teža malo drugačna. Ti atomi, ki se imenujejo "i-zotopni", pa za prakso doslej niso i-meli posebnega pomena, ker so kazali vedno iste kemične lastnosti kakor "normalna" snov. Če bi bilo tudi pri vodiku tako, potem bi se kemiki in biologi po vsej priliki ne zanimali dosti za to reč. Toda v svoje presenečenje so ugotovili, da vsebuje naša navadna voda vedno nekaj vode s težkim vodikom in ta "težka voda" ima povsem druge fizikalne in kemične lastnosti, ne go jih poznamo pri navadni vodi. Za ledeni n. pr. žc pri 3.8 stop. C; če bi bila samo težka voda na svetu, hi imeli naši zimski športniki neprimerno več veselja — pozimi bi bilo namreč veliko več snega in manj dežja in sneg bi se držal dalj časa. vrelišče težke vode je isto tako obnormalno, leži namreč pri 101.4 stop. A poleg tega ima ta voda še druge, v potankost še neraziskane lastnosti, kajti drugače bi bili njeni čudni vplivi na organizme nemogoči. Majhne živali in bakterije ta voda takoj usmrti, to je pa kaj čudno, saj sestoji vsak živ or ganizem večji del iz vode in spx-eje-ma vsak dan poleg navadne vode tudi nekaj težke — seveda zelo malo. Kako torej, da vpliva ta voda na organizem smrtno? Učenjaki menijo, da potekajo neka dogajanja v stanicah v težki vodi drugače nego v navadni, od^tod tudi nje strupenost. Morda pa je vzrok tudi drugačen. Vemo sploh še tako malo o "najpresprostejših" stvareh v naravi: baš najpreprostejši atom nas postavlja n. pr. pred največje težave in tako preprosta tekočina, kakršna je voda, je pokazala ne nadoma tako nevarne lastnosti. Noben kemik jih tej tekočini ni zaupal. Znanost pa je danes šele ob začetku tega področja in še nič ne vemo, dali bo odkrila še kakšnih drugih podob nih variant navadnih snovi. H. K. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud KIS V GOSPODINJSTVU Vse gospodinje morda ne vedo, da je kis ali jesih razun v kuhinji jako uporaben tudi pri negi bolnikov pri snaženju in še mnogokje. Mislim tu v prvi vrsti na pristni vinslki kis. — Uporaba takoimenovanega esenca, t. j. ostrega kisa, je zdravju škodljiva; namesto njega raje uporabljajmo li-monov sok. Vinski kis dobro služi pri vnetju v vratu. V čašo vode zmešamo žlico kisa in malo soli ter si s to tekočino izpiramo grlo na ta način, da gí'gra-mo. Priporočljivi so tudi obkladi ki-sove vode na vrat (10 (felov vode, 1 del kisa), — Tudi za izpiranje ust, ako je kjerkoli kako vnetje, koristi izpiranje s kisovo vodo. — Bane, ki krvave, negujemo z vodo, zmešano z vinskim kisom. — Ako izderemo zob in krvavitev ne poneha, ustavimo kri s kisovo vodo. — Krvavljenje iz nosu ustavimo, ako potegnemo parkrat v nos kisovo vodo. — Ako se udarimo in se naredi višnjeva lisa na koži, se pravi, da se pod kožo kri strdi pola gamo na dotično mesto hladne obkla-dke kisove vode. Višnjeva lisa hitreje izgine. — Pri ozeblinah na rokah in nogah zelo priporočajo dvakrat dnevno kopeli v kisovi vodi, in sicer menjaje: vroče in mrzle. Bedne kopeli nog v vodi, ki smo ji podali vinskega kisa, delujejo osvežujoče ter so koristne zlasti onim, ki se jim noge pote. — Po naporni hoji je taka kopel ta kisto zelo dobrodejna, posebno ako dodamo kisovi vodi še dve pesti soli. — Ako si zaderemo trn ali trsko v ko # * * & * žo, pokladajmo na tisto mesto ob-kladke kisove vode, da se iz kože pokaže trn, potem ga lahko izderemo. — Komur je slabo, mu brizgamo v obraz z vinskim kisom, pomešanim z vodo in mu dajemo duhati kis, da !?e zopet osvesti. — Ako se bolnik prekomerno poti, ga umivamo s kisovo vodo. Migljali za hišne gospodinje Kosti, ki si jih kuhala v juhi, so še uporabne drugič in celo tretjič. Šele ko so postale luknjičaste, so dale vse hranilne snovi od sebe. Nove sirkove metle in krtače nama kaj več ur v mrzli vodi, preden jih začneš uporabljati. Slama se ne ho lomila in ne bo izpadala. Sol in kis sta dobri sredstvi za čiščenje medeninastih, bakrenih in ci-nastih po^od. Celo zarjevalo jeklo se da na ta način osnažiti. ZA NAŠE KUHARICE KAKAVNI KOLAČ Umešaj 9 dek masti ali presnega masla in 3 rumenjake, prideni 36 dek sladkorja, 6 polnih žličk kakava, približno Vi litra, t. j. skodelico mleka, 45 dek moke, Wi pecivnega praška, žličko cimeta in % žličke zmletih žbic. Vlij v namazan, z drobtinami posipan moclel in speci. Ako deneš na dno papir namazan z maslom ali mastjo, se kolač lažje loči. A potresi ga takisto z drobtinami. — Naslednjega dne kolač lahko prerežeš po vsej širini na dve enaki polovici in ga posredi namažeš s sledečim nadevom: Umešaj praiv dobro 8 dek pre snega masla ter 8 dek sladkorja. Ko naraste, primešaj še 4 deke čokolade. Vrhnjo polovico -položi potem nazaj na namazano polovico. KROJAČNICA LEOPOLD USAJ Vam nudi najboljšo postrežbo. Na iz-bero imate vsakovrstno blago. Zmerne cene. Diplomirana Krojačnica GARMENDIA 4973 — PATERNAL (Pol kvadre od postaje) SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 U. T. 59 2382 Vsako nedeljo domača zabava Svira izvrsten ¡kvartet ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Domača j| postrežba — Zmerne ¡cene - Vsak vojak je dobrodošel - MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto) UT. 50-0944 ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVščEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. P je. Nene 1973 — Villa Devoto. Novo vrsto dirk z lesenimi konji so si izmislili v severnoameriš. kopališčih DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Bawson in Sala-Lerry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 KROJAČ, diplomiran v Bs. Airesu, Vam napravi obleko po najmodernejšem kroju in po majnižji ceni.Rojakom se priporoča: JOSIP FAGANEL, Soliš 1235 (blizu trga Constitución). PREK0M0RSKA POSTA Iz Evrope dospejo 21. Oceania 24. Monte Olivia 25. H. Chiftain Proti Evropi odplovejo 23. Almanzora in Kerguelen 24. H. Monarch in G. S. Martin 25. Oceania Jugoslovanskim GOSPEM želim vso najboljše v novem letu 1935. Ako Vam preteklo leto ni dalo onega, kar ste pričakovala, naj bo pa novo leto polno sreče za Vas! Življenje je dragoceno in življenje postavlja tudi mnogo vprašanj: .Kako naj se ohranim zdrava in večno mlada, polna duševne lepote? In kako z otroci? Ne mučite si glave s takšnimi In podobnimi vprašanji: obiščite me in povem Vam, kaj Vam manjka in kako morate skrbeti za 'svoje telesno in duševne zdravje! Dipl. babica F. Beneš Bilek, Lima 1217 Zapomnite si naš novi naslov Dr. VIKTOR KJUDER Novi list Lambaré 964, D. 6 Bs. Aires Razbojnik Dubrovski (Nadaljevanje Dolgo je plakala bedna deklica v vednih mislih na to, kar jo čaka, toda burno priznanje, fe katerim se je izpovedala očetu, ji je olajšalo dušo — Bolj mirno je zdaj mogla misliti na svojo usodo in na to, kaj ji je treba ukreniti. Glavno je bilo, rešiti se te strašne poroke. Usoda, da bi postala žena razbojnika, se ji je dozdevala v primeri z žrtvifo, v katero so jo silili, pravi paradiž. Pogledala je prstan, ki ga ji je pustil Dubrovski. Goreče ga je želela še enkrat videti in se pred odločilnim korakom še enkrat dodobra porazgovoriti z njim. — Slutnja ji je dejala, da najde Dubrov-skega zvečer v vrtni lopi, in sklenila ga je tam počakati. Kakor hitro se fe začelo mračiti, se je Maša pripravila, toda vrata so bila s ključem zaklenjena. Sobarica ji je za vratmi povedala, da ji je Kirila Petrovič prepovedal izpustiti jo, venkaj. Bila je torej jetni-ca. Globoko užaljena je sedla k oknu, kjer je ostala do temne noči; ne da bi se slekla, je nepremično strmela na temno nebo. Zjutraj je zadremala, pa so jo težke sanje mučile v lahkem snu. Predramili so jo žarki vzhajajočega solnca. 17. poglavje. Prebudila se je in takoj prva misel je porodila v duši sliko gorja vseh njenih razmer. Pozvonila je in deklica je prišla ter povedala, da je Ki- rila Petrovič zvečer odpotoval in se pozno vrnil, da je dal strogo povelje, ne pustiti je iz sobe ter paziti na to, da ne bo nihče govoril z njo, da v ostalem ni ukazal nič posebnega glede poroke, razen da je velel popu-naj pod nikakitn pogojem ne zapusti vasi. Po tem pojasnilu je deklica o-stavila Marijo Kirilovno in vrata znova zaklenila. Te besede so jetnico užalile. V glavi ji je vrelo, zavalovala ji je kri, za vse na svetu je sklenila obvestiti o do godku Du/brovskega in pričela je iskati izhoda, kako bi odpravila prstan v dublino naznačenega hrasta. Ta hip je udaril v nje okno kamenček, steklo je zazvenelo in Marija Kirilovna je videla na dvoru malega Sašo, ki ji je z roko dajal znake. Poznala je njegovo naklonjenost in razveselila se ga je. "Pozdravljen, Saša! Zakaj me kli-češ?" "Prišel sem, sestrica, da te povprašam, če morda kaj potrebuješ. Papa je hud in je vsem v hiši prepovedal, poslušati te. Če mi ukažeS, rad napravim kako uslugo. Za tebe storim vse." "Hvala, .moj Saša! Čuj, ti poznaš stari hrast z dublino pri lopi." "Poznam, sestrica." "Če me imaš rad, hiti urno tja ir> položi v dublino ta prstan. Toda pazi, da te kdo ne vidi." Pri teh besedah mu je vrgla prstan in zaprla okno. Malček je pobral prstan in zbežal na vso moč. V treh minutah je bil pri označenem drevesu. Tu je zasopljen obstal, se na vse strani ogledal ter položil prstan v dublino. Ko je svoje delo srečno dovršil, je hotel takoj zopet nazaj, da o tem obvestiti Marijo Kirilovno. — Naenkrat pa je skočil izza lope polraztrgan fant, in posegel z roko v dublino. — Saša se je urneje od veverice vrgel nanj ter ga zgrabil z obema rokama. "Kaj delaš tu?" ga je preteče vprašal. "Kaj te briga", je fantiček odgovoril in se ga skušal otresti. "Pusti tu prstan, sicer te naučim kozjih molitvic", je vpil Saša. Namesto odgovora ga jp fant udaril po licu s pestjo, toda Saša ga ni izpustil in je zakričal na vse grlo: "Tatovi, tatovi, semkaj, semkaj!" Fant se je poskušal iztrgati. Izgledal je dve leti starejši od Saše in dokaj močnejši toda Saša je bil spret-nejši. Par minut sta se rovala, a naposled je zmagal fant. Vdgel je Sašo ob tla in ga stisnil za grlo; pa ga je že isti hip zgrabila krepka roka za lase. "Ah, ti, heštija, kako si upaš tepsti našega malega gospoda", je zakričal vrtnar Štefan. Saša se je sunkoma dvignil. "Ti si me zgrabil pod ramo, sicer bi me ne vrgel. Vrni takoj prstan in poberi se!" "Zakaj ne", je odvrnil dečko in se naenkrat spotaknil ter osvobodil svojo kuštravo glavo iz Štefanove roke. Hotel je zbežati, toda Saša ga je u-jel, ga sunil v hrbet, da je pal kakor dolg in širok. Vrtnar ga je znova zgrabil in povezal z jermenom. 'Daj prstan!" je vpil Saša. "Čakaj gospod", je dejal Štefan, — povedem ga na zaslišanje k policijskemu nadzorniku." Vrtnar je odvel jetnika na dvorec, a Saša je šel z njim in nemirno pogledoval svoje hlače, ki jih je zama-zai in ¡strgal ined grmovjem. Naenkrat so se vsi trije znašli pred Kirilo Petrovičem, ki je šel gledat svojo konj amo. "Kaj pomeni to?" je vprašal Štefana. Na kratko je opisal Štefan ves dogodek. Kirila Petrovič ga je pazljivo poslušal. "Ti navihanec", je dejal obrnivši se k Saši, "zakaj sta se zgrabila?" "Ukradel je iz dubline prstan. Očka ukažite mu, naj prstan vrne!" "Kakšen prstan? Iz katere dubline?" "Dala mi ga je Marija Kidilovna... da bi ta prstan..." Saša je jel jecati in je bil v zadregi. Kirila Petrovič se je zresnil, zmi-gal z glavo in dejal: 'V to zadevo je torej zapletena Marija Kirilovna. Pri znaj vse, sicer te tako s šibo pretepeni, da boš videl devet solne!" "Za Bogo, očka, jaz, očka... meni ni Marija Kirilovna ničesar ukazala, papa!" "Štefan, pojdi in ureži mi takoj bre zovko!" "Stojte, očka, vse vam povem. Sestrica Marija Kirilovna mi je velela, naj pohitim k hrastu in nesem prstan v dublino. Odšel sem torej in vložil prstan, a ta hudobni deček..." Kirila Petrovič se je obrnil k hudobnemu nečku in ga vprašal strogo: "Čigav si?" "Sem od služinčadi Dubrovskih", je odgovoril. Obraz Kirile Petroviča se je zmračil. "Ti, kakor se vidi, me ne priznaš za svojega gospoda. Kaj si delal na mojem vrtu?" "Maline sem kradel." 'Tako! Kakršen gospod, tak hlapec. Ali rasejo maline pri meni na hrastih? Ali si že slišal kaj takega?" Dečko ni ničesar odgovoril. "Očka, ukažite mu, vrniti prstan!" je dejal Saša. "Molči, Aleksander!" ga je zavrni! Kirila Petrovič, "ne pozabi, da midva še nisva obračunala. Idi v svojo sobo. In ti, škileč, če mi vse priznaš, te ne pretepetn, nego ti dam še le-narja za orehe. Daj prstan in hodi!" Dečko je odprl pest in pokazal, da nima ničesar v roki. "Jaz ti bom že pokazal!" Mali ni» odgovoril niti besede, stal je mirno s sklonjeno glavo ter na videz izgledal kakor kak tepec. "Dobro!" je ukazal Kirila Petrovič, "zaprite ga kjerkoli in pazite, da ne pobegne, sicer potegnem vsem v hiši kožo čez glavo." Štefan je odvedel fantiča v golob-njak, ga zaklenil in postavil na stražo kurjo čuvarico Agato. "Tu ni nikakega dvoma; obdržala je zvezo z Dubrovskim. Toda če ga res kliče na pomoč..." je pomišljal Kirila Petrovič, hodil po sobi sem in tja ter srdito žvižgal napevko: Bojni grom... "Naposled mu pridem še na sled in ne uide nam... Čujem zvonček, hvala Bogu! To je policijski nadzornik. Privedite sem ujetega fanta!" Medtem je telega pripeljala na dvor našega znanca, policijskega nad zornika, ki je priletel ves zasopel v sobo. "Dobra novica," je kriknil Kirila Petrovič, "ujel 6em Dubrovskega." "Slava Bogu, Vaše velerodje", je dejal nadzornik vidno razveseljen. "Kje je?" "To se pravi, ne Dubrovskega, toda enega iz njegove tolpe. Takoj ga privedejo. On nam pomaga zgrabiti svojega atamana... Tu je!" Policijski nadzornik, ki je pričakoval grozovitega razbojnika, se je začu dil, ko je zagledal trinajstletnega, dokaj šibkega malčka. Vprašanje se je obrnilo na Kirilo Petroviča, pričakujoč pojasnila. Kirila Petrovič je jel takoj pripovedovati, a Marije Kirilov-ne ni niti omenil v svojem pripovedovanju. Nadzornik ga je z zanimanjem poslušal in pogledal od trenutka do trenutka na malega negodnika, ki ni v svoji vlogi tepca pokozal najmanjšega zanimanja za vse, kar se godi okoli njega. "Dovolite, Vaše velerodje, rad bi g0' voril z vami med štirimi očmi", je dejal naposled nadzornik. Kirila Petrovič ga je odvedel v drugo sobo in zaprl za seboj vrata. Čez pol ure sta se vrnila v sobo, kjer je čakal nepridiprav svoje usode. IZDAJA: Konsorcij "Novega list«' UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.