Št. 69. V Gorici, due 28. avgusta 1900. Letnik II. Izhaja vsak torck in Hoboto v tednu ob II. mi pivdpoldm* zu inesto tcr ob ;i. uri popolduc za deželo. Slant' po posti prejmian tili v Gorici na doiu pošiljan celolotno 6 K., pollctiio i K. in eVtiUctno 2 K. Prodaja so v Gorici v lobakarnah Schwarz v Solskib ulicali in .1 o I lersitz v Nunskih ulicah po 8 vin. U ^B ^H ^H ^B flT ^B ¦ M^B (Vecerno iz vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako so veČkrat tiskajo, raču- nijo ae po pogodbi, Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). J^azmere na J3alkarcu. Vse kaže na to. kakor da bi se požar svets-ke vojne hotel zares pomikati cedalje bolj proli osrednji kivropi. Ni so končana vojna v Af'riki, že He je unHa Jia Kitajskein, iu ni še končana na Ki- tajskem, že se napoveduje na Balkanu, — prav, kakor bi bil svet velika väs z lesenimi, s slamo pokritinii kocarni, kjer se unetna zaporedoma, ko je na encin kraju zacelo goreti. Na Balkanu so stvari po malern vedno napete; ondi doli se vrši Ae vedno znameniti proces osvobojenja balkanskih Slovanov izpod turškega jarma. Že davno pa niso bile napete tako, kakor so baš v zadnjem easu. Zdaj je na dnevnem redu Mace- d o n ij a. Le-ta rneji na Bolgarijo in Hu- munijo, je obljudena večinoma po Bol- gurih, torej Slovanih in je še v oblasti TurČije. Macedonski Slovan i že težko ječijo pod neznosnim jarmom turskega nasilja. Fo osvobojenju Bosne in Heree- govine, Srbije in Bolgarije iz pod turške oblasti, ostala je še Macedonia, ki mora dajati Turčiji krvavi davek in vidi se, kakor bi se vsa, jeza Turčije hotela še razliti na macedonske Bolgare. — Da se Macedonija tega jarina iznebi, v to deluje z vseini močmi posebno zasnovani mace- donski odbor. Ta odbor nabira elauov- soniišTjenikov po vsej Macedoniji in ima v Sredeu, poglavitnemu mestu Bolgarije, svoj sedež. Z vso strogostjo pa nabira doneske v denarjih, katere rabi za nakup orožja in za razne agitacijske svrhe. Kjer koli živi kak Bolgar, je malone prisiljen stopiti v to zaroto, katera je postala že jako mourn. Naravno je, da ima ista svoje zavrznike tudi v Rumu- niji, toraj neslovanskem kraljestvu, čegar kralj in kraljica sta relo Nemca in na katerih dvoru je | opolnoma nemsko dvorsko življenje. Rumunija je tako dolgo mirno gledala delovanje macedonskega odbora na svojih tleh, dokler se poli- tične razniere v sosedni Bolgariji niso popolnoma spremenile, dokler je namreč kazala bolgarska polilika protirusko lice. Odkar pa se je — zlasti po ne- nadnib spremembah političnih razmer v Srbiji. tudi Bolgarija nagnila odločno k Rusiji, od tega bipa naprej je Rumu- nija nastopila odločno sovražno nasproti macedonsko-bolgarskl ugitaciji. Vse oli- cijelno rumunsko časopisji» je začeio liudo zabavljati na Bolgare kakor „ro- parje in anarhiste" in rumunska vlada je zaeela strogo zasledovati gibanje ma- cedonskega odbora na rumunskih tleb. Jeden najodločnHših zabavljaoev na Bolgare pa je bil rumunski prof'esor Mi- baileanu, ki je pisal stni|)ene elanke proti Bolgarom in uprav izzival maee- donski odbor na maščevanje. To niašče- vanje ga je tudi zadelo: neki član mace- donskega odbora ga je umoril. Seveda je zdaj ogenj v strehi. Vse rumunsko časopisje se je vzdignilo zoper Bolgare in dne 20. t. rn., v dan umora pros. M., sta bila v Bukarestu dva velika narodna sboda. Ljudstvo je hodilo po ulicah s č>no ovilimi uarodnimi zastavami in pro- testiralo proti Bolgarom. Dijastvo je po hisah nabijalo plakate in zahtevalo, da se Rumunija maščuje nad Bolgarijo. Ru- munski minister je zahteval od bolgarske vlade, da ojstro kaznuje clane macedon- skega odbora in govori se celo, da tako Humunija kakor Bolgarija že mobilizu- jeta svoje armade. lz Bolgarije je dosio 500 J\lacedoncev v Uumunijo, da ondi zberö pod zastavo vse Bolgare. Mejtern, ko vre na obeh slraneh v narodu, pa sta se obrnila vladarja Bolgarije in Ru- niunije do pi-ijateljskih dvorov za svet. Nedavno je bil princ Ferdinand Kolmr- i^ki v Berolinu in kralj Karol rumunski je bil miniili teden pri našem cesarju v lšlu in se je posvetoval tudi z ministrom vnanjih zadev, gro.lbm Goluchowskem. Ru- munska vlada pa je v neprestani dotiki s - turško vlado. To poslednje je lahko umljivo. Kajti Turčija že po naravi mrzi Bolgare, a nerada bi, da jej odide i5e ta poslednji mastni plen, ki ga iina v Macedoniji. — Radi tega se veže z Rumunijo, katera je nekako prevzela nalogo «atiranja Slova- nov na Balkanu mesto ojiib držav, ki posreduo uplivajo na to, da balkanski Slovani ne postanoio s a m o s t o j n i. Javkanje rumunske vlade, da je vsled bolgarskib agitacij v Macedoniji in Rumiiniji v nevarnosti „mir in red na Balkanu", ne pomeni druzega, kakor slrah sovražnikov slovanstva, da isto ne pride do svojih v naravi inu zajamčenih pravic. A da Slovani to poslednje ho- čejo, pricv ustraSim, uveljaviti jo potom §. 14.' G. dvorni svetnik ni pomislil, kak jurisliSki nesmisel je s tern povedal, nesmisel, katerega bi ne pričakovali od nioža, ki, kakor sam pravi, deluje že 17 let v političnem živ- Ijenju. Gre se tukaj za § 14. drž. temelj. zakona z due 27. dec. 1867 drž. zak. fit. 141. Ta § 14. se glasi: „Čo se ob času, ko državni zbor ni zbran, pokaže nujna potreba takib določb, za katere je po njem potrebna pritrditev drž. zbora, se morejo te določbe izdati po cesarski na- redbi, pod odgovornostjo celega mini- sterstva, izvzeta pa je izrecno vsaka pre- memba ustave". Dvorni svotnik Žuklje pa boče s § 14. delati ustavno izpre- membo!'1 „Postopanje, katero priporoča Šuklje, pa ni samo popolnoma nepostavno in nezmiselno, umpak preti iz take pre- membe tudi največja nevarnost za slo- vensko ljudstvo. Kaj se pravi deželna avtonomija?" „Deželni zbori dobe večji delokrog in naj odločujejo po nazorib avtononii- stov tudi o nai'odnib razmerab. Da ne govorim o tern, kako bi bilo potein na Kranjskem, ako bj se nemSko liberalni zvezi dalo se več pravic, vpraSam samo, kam pridejo potem Stajarski, koroSki, primorski Slovenci, kjit- smo povsod v manjSini V Kako bi se tern slovenskim reveženi godilo, ako bi n. pr. o jezikov- nih zadevah odločevala Stajarski dež. zbor ali pa rnestni tržaSki zastop? Velik del naSega naroda bi bil zagnan brezupno v žrelo naSih narodnib nasprotnikov. In to uči dvorni svetnik Šuklje. Seveda pravi gosp. dvorni svetnik. da bi se prej mo- ral sklmiti zakon v varstvo narodnih manjSin, ustanoviti bi se morali za nianj- Sine samostojni dež. Solski sveti, kulturni svet, narodne kurije v dež. zborih in odborih itd., s teni bi bilo obinejno slo- venstvo rešeno... A to je popolnoma ne- izvedljivo". „S $ 14. se ne more izvrSiti, ker ta § za ustavne izpremembe ni uporaben, tern manj, ker te zadeve spadajo v pod- rocje dež. zborov samih". „Pri nas imajo v zgoraj imenovanib dež. zborih narodni naäi nasprotnikl ve- čino in za Šukljejev projekt se ne dobi kvalilikovana večina, kije za izpremembo deželnega reda potrebna. Le naj gre g. J dvorni svotnik v te dcž. zbore, ki pridejo v poätev. Lepo bodo zapodili Öukljeja iz fitajarskega dez. zbora, ako bode hob^l, naj Nemei dajo spodnjestajarskim Slo- vencem samostojen dež. šolski svet in narodne kurije". „Nič bolj.se se inu ne bode godilo v koroškem dež. zboru, kako pa Se le v tržažkem mestnem zastopu ali pa v isterskem dež. zboru, kjer še slovanski besedi ne dajo pravice !u „Toda ne samo to, da so Šukljevi nasveti brez pomena, ker so neizvedljivi, je gotovo tudi, ako bi se izvedli, da bi ljudstvo, ki je v manjsini, kljub temu trpelo, kajti vecina že dobi pot, da za- tira nmnjsino. Vzgled nam je ügerska, kjer imajo narodnostni zakon in zajam- čen v tern zakonu svoboden kulturen napredek narodov. Pelje naj se dvorni svetnik Šuklje vpraSa! ogerske Slovake, kako so zadovoljni in kako jib je na- rodnostni zakon resil. Vecina v parla- menlarnem življenju dela kakor boče, zoper to ni nobene druge pomoči, nego to, da se ljudstvu da splošna direktna volilna pravica, ker potem ljudstvo že iimii svoje potrobe po svojib lastnib željah. (Odobravanje.) Dokler je pa jeden veleposestnik vec vreden nego na tisoče krnetov, ni ozdravljenja razmeram". „Mislil si je drz. posl. Šuklje: Naši drž. poslanci so se v parlamentu združili s konservativnim veleposestvom. in ti, zlasti čežki veleposestniki, so avtonomisti. Dobro-! Ti hočejo avtonomijo za svoje česko kraljestvo. Z njihovega staliSča jim nic ne zamerirno; ali srajca je bližja kot suknja; tako smo tudi mi bliže sebi, nego gospodom s Češkega, če so nam i5e tako simpatični. Mi nismo zvezani ž njitni radi njihovili avtonorniskih načfl, temvec radi njibovega zdrav(?ga gospodarskega programa, ker so za ravnopravnost in so zavedni katolicani. Ako smo naredili s tern, da smo se ž njirni zvezali, morda kak komplimeut avtonomiji, pa nismo rekli, da smo zalo, da se avtonomija uvede v sedanjib razmerab. Prej ne — dokler se ne upelje sploSna direktna volilna pravica! To je naše staližče!" „Uvidel je rnenda končno gospod dvorni svetnik sam, da je njegov načrt neizvedljiv, zato je izrekel besede: „Za tako operacijo treba izvrstnega opera- terja"! (Smeb.) To potrdimo g. dvornemu svetniku. Tudi, ko bi Šuklje postal mi- nister, bi take operacije ne mogel iz- vršiti". Na ta govor dr. Šustešiča je po- slanec Šuklje odgovoril v treb dolgib člankib v „Slov. Nar."; dr. Šusteršič na ta odgovor pa zopet na sbodu v Ribnici dne 26. avg., oziroma v , Slovencu". D o p i s i. Iz Yrtojlx', 26. avg. t. I. Zopet nam je poročati o izgubi jednega vrlega uda učiteljskega stanu. Dne 23. t. in. pop. ob 4'.'... uri je v Gradcu preminola tuk. uzorna uciteljicu g. Pavla Fabiani. liolebalaje namrec na živcib in nervoznosti že več časa, kite in mišice so jej bile tako pokvarile vrat, da je reva obračala glavo vedno na stran. Holečine so jej bile včasib tako bude, da se je večkrat zgrudila neza- vestna. Da bi priSla tej bolezni v okom, iskala je pogostoma pomoci pri raznih zdravnikih, toda zaman. Slednjic se je odločila iti v Gradec na kliniko. Tarn se je zdravila mesec dnij. Napravili so jej baje operacijo, ka- terej je podlegla. Gospodicna učit. Pavla Fabiani je bila točna,skrbna in uzorna odgojiteljica, prava inati izročene jej mladine. Rodila se je v Trstu 11. oktobra 1862, kjer jej je bil oče baje uradnik ; učiteljišče je dokončala v Gorici 1. 1882. Tega leta je nastopila službo v Vrtojbi, kjer je ucite- ljevala nepretrgoma do svoje smrti, t. j. dolgih 18 let, kar je pri gospodičnab uči- teljicah redek slučaj. Njeno uzorno kerščansko življenje, pobožnost in samozatajevanje so njene [ čednostne cvetlice, iz katerih si je spletla v življenju zasluženi venec, ki jo gotovo sedaj dici pred Bozjim'prestolorn. Naj v mini počiva! Politični pregled. Ce8arjeva zahvala. Nj. Velicanstvo nas presvitli cesar je narocil v lastnoročnem pisinu do mi- nisterskega predsednika, da se povsod objavi Nj. Veličanstva najsrč-nejSa zahvala za vse neštevilne dokaze udanosti ter dru.i,M^ jednake pojave o priliki Njegove 70-letnice. Cesarjevo pismo se glasi: „Vsi moji narodi naj vedo, da sem nji- hovi sreči posvetil svoje življenje, da se cutini srečnega, da morem pospesevati njihov blagor, ila smatram lojalnost, pa- trijotizem in medsebojno zaupanje za najtrdnejSe opore, na katerih sloni bo- dočnost domovine, Bog Vsegamogočni blagoslovi in ščiti zvezo, ki oklepa Mene in Moje narode!" Notranjl položaj. | Listi pisejo, da se je ministerski predsednik dr. Koerber le prepričal, da je zaman ves nj(;gov trud, da l>i spravil parlamentarni voz v pravi tir. — Ceški namestnik grot" Coudenhove, je baje dr. Koerberju povedal, da Čehi nikakor ne opuste obstrukcije za tako neznatno od- skodnino, kakorsno jim ponuja vlada. Pozitivnega ne ve gotovo nobeden, kaj prav za prav vlada namerava. Za to je pa vse, kar poročajo te dni listi o pogo- vorib Koerberja z načelniki raznih strank, golo ugibanje. Jedno je pa vendarle res- nično, namrec, da ga ni neodvisncjga poli- tičnega lista, niti kake stranke, ki bi gojila upanje, da bode sedanji parlament se kedaj deloval. Sodan. Ker se sedaj ua Kitajskem bojujejo nem.ski in l'rancozki vojaki skupno zoper Kilajce, je nernski eesar odredil, da se ne pra/nuje letos obletnica netnške zmage nad Francozi pri Sedanu. rl'a odi-eilba baje dobro upliva na Francoze, kar ni brez pomena — vsaj za casa parižke svetovne razstave in vojne na Kitajskem. Kako bode po/ueje, seveda ni znano. Vojska na Kitajbkem. Mejnarodne vlade .so se začele po- govarjati glede mirovnih pogajanj s Kino. Večina hoče ohraniti na Kitajskem do- s(^danje stanje pod pogojem, da Kitajci placajo pri memo od.škodnino. S teni pa ni zadovoljua Kusija in je baje že napo- vedala vojno Kitajski. Rusija je jjole^Ja- ponske največ trpela na Kitajskem, zlasti pri zavzemanju P(?kinga, zatoraj se tudi noče zadovoliti s tako jalovo resitvijo kitajske zadeve. V Pekingu se vrSe Se posamezni spopadi okoli cesarskega mesta. Mejna- rodne čete ne nameravajo porusiti ce- sarske palače, pač pa jo hocejo stražiti pred napadi boksarjev. Gesarica je pobeg- nila iz Pekinga dne 21. t. in, spremil jo je general Tung s 7000 možmi. Pr(id od- hodom pa je pustila Seodsekati gla- v e d v a n a j s t e r i in d v o r j a n o m, ker so s e potegovali z a inozemce. Osarica silno sovraži tujce in je zapu- stila Peking baje le radi tega, da se jej ni treba pogajati z mejnarodnimi vodi- telji. Skrivaj pa kuje naklepe, kako bi ugonobila inozemce. 0 cesarju Kwangssii- ju pa poročajo, daje ostal v svoji palaci v Pekingu. Po drugih virih so baje Ja- ponci že ujeli cesarico, tudi princ Tuan da je že ujet, ali vsaj, da so ga videli v Pekingu. — V Tientsinu in okolici se Se vedno vrSijo boji. Pri neki vasi jugo- zahodno od Tienlsina je 7075 niož mej- narodne arinade premagalo boksarje, 300 boksarjev je ubitili, 64 ujiftih. V Sanghaju je ustaja. TamoSnji gnverner je izdal razglas za proganjanje tujcev. V sploSnem se čuje, da S(» sirom vse Kitajske pri- pravlja velik napad na tnesto Peking, kjer se hočejo Kitajci imiščevati nad inozemci in jib pomoriti. To akcijo da je naročila cesarica sama. Vidi se to raj, da ne bo Se skoruj mini na Kilajskem. Vojna v Južnl Afrlkl. To je bil dan za Hure v Petro- gradu! Deputacija, odposlana po otcu Kriigerju, predsedniku transvaalske re- publike, je doSla te dni v rusko carsko stolico poprosit posredovanja mej An- glijo in Transvaalom. Pnibivalstvo ruske stolice jim je priredilo sprejem, kakorš- nega Se niso doživeli nikjer na svojem potovanju. Na kolodvoru se je vse trio občinstva, ki je viharno pozdravljalo mučenike iz daljne Alrike. Najelegant- nejSe dame so stresale na pot, koder so Sli in nanje cvetje in Sopke ter jih po- zdravljale z belimi robci. Ves Petro- grad je bil na nogab, vse je hotelo vi- deti odposlance onega mučeniSkega na- roda, ki ob najhujSem duSnem in teles- nem trpljenju, ob nezapopadljivem samo- zatajevanju preliva zadnjo kapljico svoje drage krvi za rešitev svoje domovine iz krempljev krvoločnega jastreba - Angleža. Sicer deputacija pri ruski vladi — vsaj navidezno — ni nieesar opravila, kajti zastopnik zunanjega ministerstva, grol" Lambsdorfl" jej je sporočil, da politicni položaj lie dopušca Rusiji, da bi so vnifi- šavala v bursko vojno — a sprejem y Petrogradu je deputaciji povedal, da ruski narod z zadnjirn utripom svojega srca obsoja nečlovesko postopanje Angležev nasproli burskemu narodu, ki ni sloril Angležem drugega žalega, kakor da je slučajno göspodar bogate zemlje, po ka- terej steguje poželjivo roko oholi Britauec. Čeravno pa iz polilicnih ozirov no- bena vlada in1 mure dati Burom tolažila, vender jim daje pogum in itioc za vztra- janje veliko navdu.šenje, s kakorsnim jili povsodi sprejemljejo narodi. V zadnjem času so Buri prizadcli Angležem zopet celo vrsto izgub, tako, da sta Huberts in Kitchener že skoro obupala. Najvecjo preglavico dela Angle- žem burski general De Wet, kateri je se mrvico gemjalnisi, nego je bil ujeli Cronje, ki se naliaja zdaj na otoku sv. Helene. General De Wet ima na razpo- lago vsega skupaj okoli 7-8OÜU mož in s to peščico junakov strahuje angležko ar- mado kakih 80.000 mož, razdeljeno ined generale Bundle, Brabant, Melhuen, Hun- ter in Kitchener, kateri skusajo, da ga zajamejo A inej tern, ko lovijo oni njega, se vsak hip pripeti, da v svojem izumi- kanju zasledovalcem zapleni on sain an- gleško vojaštvo. orožje, živila in strelivo. Poslednje spravlja na varen kraj v go- rovje, a možtvo izpusti, potein ko je je razorožil. — Angležki vrhovni poveJjnik marsal Boberts je vsled duhovilih opera- cij De Wetovih že pri kraju s svojiin ra- zutnoin in da bi v Loudonu ne zbudil nezaupanja v svojo zmožnost, pošilja v svet sania lažnjiva poročila. Mej tein pa je postal ta Boberts nenavadno krut nasproti burskeinu prebivalstvu. One na- seljenee, ki so že davno odlo/Jli orožje, smatra še vedno za upornike, jiin kon- fiscira imetje in kruto preganja žene in otroke. To nastopanje Robertsovo je Bure se huje razjarilo in ves narod je '/opet bolje ko kedaj naudusen za brezobzirno vojno proti Angležem. Domače in razne novice. 1'rihod Nj. Velicanstva nasc^a presvitle^a (Tsarja v (»orico. Dozna- jemo, da pride Nj. Veličanstvo v Gorico med 20. in 24. septembrom t. 1. Spre- jemni spored je že potrjen. Nj. Velieanstvo presvitli cesar bode vsprejel župane iz cele dežele v poseb- nem paviljonu ; pri tej priliki se Mu bode izročila zlata sponiinska svelinja 400-let- nega združenja naše dežele z Avstrijo. liiHMiovanjo. Davčna nadzornika gg. Valentin Marusič in dr. Ivan Mo- rosin sta imenovana višjitna davčniinu nadzornikoma pri de/.Hni linančni direk- ciji v Trstu. Slavnost v Sc/ani. — Slavnost povodoni jubileja 400-lelnega združenja naše dežele z Avstrijo in pa slovesno praznovanje 70 - letnega rojstnega due našega cesarja, katero je priredil v Se- žani pretečeno nedoljo oddelek gospeji- nega drustva rudečega križa, se je vršila pri lepein vrernenu. Udeležba je bila mnogobrojna. Vsa Sežana je bila v slo- venskih, cesarskih in deželnih zastavah. Slavuostnega koncerta na vrtu holela „pri treh kronah", ki je bil nainenjen bolj odbranemu občinstvu, se je udele- žilo še precej občinstva iz vseh krogov, riajveč pa častnikov od imličnih polkov, ki se nabajajo zdaj na vajah v Sežani in okolici. Vrt je bil prinierno okrasen, na večer pa električno razsvelljen. Po- sebno l<»p je bil cesarski orel, ki je stal na ospredju odra, na katerßin jeprikoncer- tu svirala vojaska godba 97. pešpolka, in na katerem se je kasneje plesalo. Se- stavljen je hil ta grb iz sto in sto elek- tričnih žarnic. Slavnosti se je udeležil tudi namestnik gros Goess. Njegov prihod so naznanjali s streljanjem iz topičev. Ko je prišel na slavnostni prostor, je godba zasvirala cesarsko himno, katero so vsi navzoči poslušali stoje in odkriti. Za razve>eljevanje ljudstva se je poskr- bclo s tein, da so priredili na Bajmun- dovem Irgu ljudski pies, pri katerem je svirala godba 47. pespolka. — Na večer je bila razsvetljena vsa Sežana. Posebno lepo je bil razsvetljen zvonik. Tudi ben- ^aličnih ognjev ni inanjkalo in \t. raznih krajev in koncev so svigah^ v zrak ra- kete. Ta dan je priälo v Sežano več kraških županov, ki so pri tej priliki Podpisali udanostno adreso na Njeg. Ve- jičanstvo našega presvillega cesarja. — i'udi v».'c odličnih nasih rodoljubov je "'lo pH slavnosti navzocih. Videli smo tj*rn državnega in deželnega poslanca dr. Ant. Gregorčiča, deželnega poslanca in župana g. Klančiča, in tržaška deželna poslanca gg. dr. Gregorina in dr. Bybai'a. — Mini lockami koncertuega progrnma je bila ludi jedna naslovljena „Kiori ita- liani". Prijel.no duhte res te .,italijanske cvelico", ali prijal bi nain bil tudi vonj . doniačega rožmarina, ki je pa popol- noina izostal. Sadjai'sUa razstava — Kakor čujerno, priredi c. kr. kinetijska družba o priliki prihoda Njeg. Veličanstva na- šega cesaija v Gorici tudi sadjarsko raz- stavo. Razstava prične due 19. seplembra t. 1. in bode na pokrilein trgu pri slarcui sv. Antonu. Trajala bode 8 dni. (',. kr. kinetijska iJružba je poverila zbiranje sadja petirn gospodom, in sicer: za Go- rico g. Ferrantu, za Purlanijo g. Alpiju, za Brda g. Jakončicu, za Tolminsko in Kanalsko g. K. Klavžarju in za Vipavsko dolino in druge kraj«? g. Doininku. — Onini, ki bodo razstavili najlepše in naj- boljAe sadje, priznale se bodo svetinje, diplomi in darila v dola. V Ljubljani, 18. avg. 1900. Odbor „Slovenske krščansko-socijalne zveze'". Ljiibljanska krcditna banka. — Ünd 24. t. m. se je vrsil u.stanovni občni zbor tega zavoda. Predsedoval mu je žu[>an llribar. V upravni odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje : Kornelij Gorup, Ivan Hribar, dr. Jos. Jahoda, 1. Knez, Kr. K o I 1 m a n n, I. 0 11 o, dr. Jos Spital- sky, dv. 1. Tavčar, Urb. Zupanc. V nad- zorstveni odsek: A. Decman, Jos. Lav- renčič, G. Jelovsek, Fr. Paulin, in Fr. Mally. 2iM)(> oirok bvt'A sole, „Kllenzek" poroua, daje v Kolusu 2000 olrok, ki radi pomanjkanja šolskih prostorov ne morejo hoditi v šolo. Najvecje pomanjkanje šol- skih prostorov ima proleslanska cerkev lii'lv. izp. tor«;j „cerkev niažarska", kakor sc njeni pristaši s ponosom imenujejo. lu Kološ je vendar sedež mažarskega kulturnoga druslva, katerega namen je ražširjevali mažarsko kulturo na Sedmo- graškem. V rcsnici pa jo razsirja taKo, da inažarsk(; otroke pu.sča brez sole, na- mestu tega pa „deluje" med Rumuni in Nemci. Mažare pusča brez Sole in nenia- žarske otroke otrapa. To je mažarska kullura Kmek, Femek & comp. Povora. donna ! Italijanska kraljica Margherita je poslala brzojtivko kardinalu Priscu o smrli kralja LJmberta in se pod- pisala na koncepl. te brzojavke : Marghe- rita. Kraljičin marsal, ki je narekoval brzojavko iz kraljičnega koncepta enemu tajniku, je naposled vzkliknil : „povera donna!" (uboga žena !) Tajnik, ki je mi- slil, da spada ta vzklik pod podpis Maj-- gh(M$it(j, j«; odposlal brzojavko s podpisom: „Margherita, povera donna" in tako pod- pisana je dospela brzojavka v Vatikan. Listnica vrcdiiistva. C. g. L. v St. P. — Za sedaj itrejtozno, pride pri- hodnjič. Kiiji/4'vnost. V „Narodni tiskarni>c v Gorici izšla je ravnokar brosurica, ki nosi naslov: ,.Naši narodni grehi Kako bo z vojsko?" Vr tej knji- žici je pisatelj P o d g r a j s k i nasteval zaporedoma one nedostatke v našem na- rodu, ki so krivi, da nas narod hira, nie- sto da postane krepek in samostojen, da je podobon „borni kočici zunaj sijajnega mesta", mesto da se popne do višine in vrednosti mestnih palač (drugih ve- Ijavnih narodov.) Ob enem svetuje pisa- telj od točke do ločk(j, kako bi Slovenci morali narodno živeti, da se obvarujemo nasledkov svojih narodnih grehov in da postanemo zares narod imeniten' in jäk. Naposled izvaja v elanku ,,Kako bo z vojsko?", da je zadnja poslcdica narod- nih grehov še vedno bila krvava vojna in da utegne posredno tudi Slovence kaj tacega zadeti vsled naših narodnih gre- hov. Kajti baš s svojimi narodnimi gn^hi «mo zakrivili, da se je tujec že na pol jjolastil nasih narodnih pravic, a ze tudi v velikem delu slovenskih zemlja in da bi utegnil konečno tudi z vojno dovršiti, kar pripravlja v mirnem času. Knjiga je jako poucna in jo priporočamo najširjiin slojem nasega naroda. Cena (25 novc.) je has primerna, da si jo lahko omisli vsakdo. Narodno ^ospodarstvo. Iz kmetijskega sveta. I'ise posl;iii(>(; K r. I'kvS c. Bcnarni zavodi. Kmetijski svet je na poziv kmetij- skega ministerstva sklenil že v lanskem zborovanju sestaviti razkaz stanja kre- ditnih zavodov po vseh kronovinah naše države, ki služijo v zadoščenje oziroma izpolnjenje kmetijstvu potrebnega kredita, toliko hipotekariH'ga, kolikor osebncga. Pododsek, izbrau v to svrho, se je posv(>toval vsestransko ter preiskoval vse razmere kreditnih zavodov ter potrebe posameznih dežel glede organizacije tega | za razvoj kmetijskega gospodarstva vele- važnega kreditnega vprašanja. Skušal je po tnožnosli proucevati vse razmere in sestavili predloge, kateri bi merili na to, da se zniža breme hipotek, ter za bodoče zabrani sleherno zadolženje čez določeno niero. Pododseku bilo je pa posebno na I em, da dogotovi tako delo, katero bo moglo kmetijskemu rninisterstvu služiti kot podlaga pri njegovem nadaljnem de- lovanju za razdolžitev kmetskih posestev. Denasnja agrarna socijalna polilika strogo loci kredit za posestvo in njega trajno vrednost od kredita za upravo kmetije, tako zvrani gospodarski obratni kredit. In prav je to, ker le za nakup posestva, oziroma za dokup posestva, za trajne zboljšave kmelije n. pr. za osuše- vanje močvirnih zemljišč, za naprave služeče za namakanje zernljišč, za raz- bremenitev hipotek, za plačevanje dol- gov, deležev i. e. naj se rabi hipotečni kredit, za tekoča opravila ima pa služiti le osebni kredit, in prav v tern je velik pomen tako zvanih Raifeisnovih posojil- nic, katere dajo kredit. na ime dotičnega kmetovalca brez vsakojakih vknjižb in slroškov. Po preteku letine pajedoižnost slehernega, da za gospodarske nanieno vzeti osebni kredit zopet vrne. Pododsek pa stnatra istotako kol povsem neobhodno p(jirebno, da postani ves bipotekarni kredit n e od p o v e d- Ijiv, nizkoobresten in v obrokih odplacljiv. Le na tern temelju je te- kom desetletij pričakovati, da se hipo- tečni dolgovi na kmetskih domovih po- lagoma znižajo. Skrbeti je v prvi vrsti za to, da so hipoteke na kmetskih domovih neod- |) o v ed I j i v e. Ze to je velike važnosti, c:e se doseže in vresnici, ker s tern se zabrani, da morejo spekulantje prav ta- krat, ko je dotični gospodar n. pr. za- radi zelo slabih letin, drugih nezgod in nesreč povsem nezmožen pomagati si, poželjive svoje namene izvršiti, da od- povcdo dolg ter izvrsilniin sodnitn potom iztirjavajo posojeni denar, katerega pa gospodarju zadolžene kmetije^ ni mogoce poravnali in zapade bobnu. Če pa je dolg lujodpovedljiv, skrbeti je zadolžencem le za obreslovanje in če nastane tudi zanj slaba letina, zarnore si potom osebnega kredita loliko pomagati, da poravna obre- sti ter pridno delujoč more pričakovati boljše letine, da si opomore. Ko bi bili dolgovi neizterljivi, na stotine rodbin bi bilo ostalo na rodni zemlji, ko so pa morali zapustiti dom le, ker je neusmiljeni upnik prežal na pravi čas, da je zamogel pos<^či po dornu, na katerega je posodil denar že z namenom, da ga o pravi priliki spravi v svojo last. Pa tudi za slučaj, da se je upnik dal preprositi, se je pogostoma pri tern namnožil dolg, ker navadno so stroški za izvrsbo veliki in vse to se zopet uknjiži k prejšni svoti, ki narašča vedno hujše, dokler je gospodar sploh ne zinore. To so tudi pravi prijatelji kmetij- skega ljudstva že dalje časa uvidevali, zato so snovali kreditne zavode, ki za- morejo izkazovati vže velike uspehe. Res iepo vrsto kreditnih zavodov je v državi in nehote vriva se misel, zakaj se ni v naši doželi skrbelo za ustanovi- tov takega zavoda, ki bi gotovo dobro spopolnjoval ono, kar se ne da doseči po hranilnicah. Naj navajam glavniše take zavode po Avstrijskem : Na Geškem posluje hipotečni za- vod od 1. 1865. naprej. Ta zavod služi za realni kredit na Češkem in izdaje hi- potečna posojila z izdajanjem obveznic z nepremenljivo obrestno niero in od- plač(Hranjem na letne obroke. Posojila tega zavoda so neodpovedljiva za zavod. Zavod zahteva od dolžnikov, da odplaču- jejo dolg v letnih obrokih in sicer vsaj pol odstotka na leto. Pri 4 odstotnem dolgu ima {»lace- vati dolžnik še pol odstotka za odplače- vanje dolžne svote, tako da s tern, da na leto zavodu plačuje 4l/a odstotka, izplača tekom 55 let ves dolg. Ce plačuje po en odstotek za letni odplačilni obrok, odplača dolg v 41 letih. Obresti znašajo pri teni zavodu 4, celo lo 31/, od sto ! Odpovedati more zavod posojilo le, če dolžnik vzlic ponovljenim opominom tekom 3 let ni zadostil dolžnostim obresti. Reservnega zaklada ima ta zavod že 8 milijonov kron. Posojila daje ta zavod na kmetije, hiše po mestih in daje posojila do dve tretjini vrednosti kmetije, koje vrednost izračunava stem, da cisti katastralni do- hodek 24krat pomnožuje. Prav lepo je pri tern zavodu, da za manjše kmetije oskrbi zavod sam vse strožke za vknjizbo, takodanima dotični dolžnik nikakih sitnosti in stroskov. Prav veliko je ta zavod deloval v konvertiranju višje obrostnih dolgov in si- ser znasa svota konvertiranih dolgAO blizo 280 milijonov kron ! Zavod jo celo fHxlstotna svoja prva posojihi konvorliral -iodslofna in lo na svojo lasino slroske. Za opomin no zaračunava ta zavod nobenib taks, kakor lo iiavadno slorr (Ini^i zavodi. n. p. brunilnico po svo.jili odvotnikih, in (V jo 1 >i 1 zavod piinioran iztožiti letnc obroke, storil jo sain in si- cor z najni/jimi troški, ki so dnleö. zao- slajali za oniini. ki jili sodiščo priznava. Prav lako jo ta zavod v slabih le- (inab svojirn dolžnikom v rolib po uji- mab pri/adetib pokrajinah odpustil za. do- tično lelo vplačilo. Ta zavod je v vedni najo/ji csotiki s posojilnienmi. kalore izvrsnjojo konvor- tiranjo visje obreslnib doljjov. Ta zavod jo v toku svoj do 1S9U) izplačal :"> 1 f> milijo- nov kron posojil. Če som la zavod obsirneje popisal, povod tonni jo. ker so rim prizna prvon- sivo v izvF'HOvanju svojo nalo^o, ki nieri na olajšave pi-i zadolženju kinoiskili po- sostov. (Ualjo prib.) Dunajska boivn. 27. av.u'iisla.. 1900. Sluipni državni dolg v notab . (.)7T);r) Skupni državni dol» v srebrn . 97-;J() Avslrijska zlata ronta . . . ¦ Il7<>f> Avslrijska kionska ronta 4° '„ 9770 Ogerska zlata ronta 4 7, I'lT) O^orska kronska ronta 4",„ . . 9O#(5O Avstro-ogorsko bancno delnioo 17O3 Ki§oililno dolnice...... (>:>G London vista........ 242^!"> Nein. drž. bankovd za 100 mark I I S-2i> 20 mark ¦......... 2:-V(>li 20 IVankov......... WHO llalijanske lire....... WV;Y> C. kr. cckini........ 1140 Loterijske številke. 2(1. ;ivu:usl.;i. Line.......9 17 I! 40 2b T,st.......79 H2 1 T>() 29 18. ;iv^nsl;i. Dunaj......30 bb 83 47 89 Gradoc......55 15 81 7(> 07 Dva ueenca jedno učenko sprojme se na slaiiovanjo in liraiu». KjoV Povo itpravnišlvo > (loiico <. ~- j^ — .i^ *im* <^>k ^«m~ -jm*. . M (1. kr. državna svoliiija za odlii :io proizvodc. — \ L'rva inoravska Ivornica j| lurnskih ur /Fr.lVloravus ___ Brno, Velike nämesti št. 8, (Briinn. Grosser Platz Nr. 8) izileluje in ni/pošiljiv stolpne ure z.i <'<>rk\c. sole, ftrailovc, nicslnc /.Ipoiiimv. liivnrnc il x (Itivrsciiili proi/.voilili in / j;unslvtnn. Do scdsjj s«' ,jt' i'ii/posl;ilo 13» stolpnili in* v popolno /ailovoljstvo. Anton Pečenko Vrlna nlica 8 <-Ol{|( A Vin (liardino S priporoOa pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskihj dal- matinskih i - isterskih v i nugradov. Dosl.ii.vlja Ji;i tloni in rii/.posilja po /clcz- nici na. vs; II. nadsti". Tehtnicö, mere in titeže preskusa ali ceme&itira podpisani izdiMovaloo tolitnio. Priporoča so za vso v to sli-oko spadajoča d(»la in popravo j^.y. ti'j^oviH'in in obrlnikom po jako znicrni coni. Zaioya tehtnio, decimalk, bi- ciklov vsfch sistemov od 50 300 K. Karol Komel, Gorica, Semeniška ulica št. 8. C. kr. |.)i'iv. civiliii, uraitiiiški in voja^ki kiojiu"1 naT r a v n i k n St.. 22, I. nailsl.ropjt> v (Joric.i, M. POVERAJ, piipni'Mca p. ii. i)))i*iiisl\u svojo i •/, h o r n o za- loi'o \'sakovrsliH!i;a liiai'a i/ av.slnjskili in iiio- zi'iii;-.l;ih lovani, ohli'ko. .sohnc in tli-žnc plašri1. V(kiika izln'r zavialnir in ovralnikov. pcrilo, ¦län'fr-srajc.«1, sploli vsc k oblcki spadajoor; |)i'oilaja, zdravo in Irpi-žiio liliii^o linli na int'lcr: vsc jako po rmi. Civ. in diiliovcnski povrwiiki oil t;I. 15. nap. I'ovrsnilii lotni......,, il. „ Oolcka :iio/.k;t......., 8.">() „ „ z;i (l«'(v>kc........ I .SO „ Mi'.pi'cniocljivi havc-Iok ... „ 9. - „ dene stalnc; .r)"/() oilliilka. Vsii.ko naro^il*' zvrši sc loiino. ,ili.ro#IlMi©m v Tržni ulici poleg kritege trga (poslopjo c. kr. okiož. sodi.šča) ima veliko zalogo nafinejcga žvepla v kosih, kaloro piodaja po usijiiižji ceiii. Idim tiuli vsakt)\ isliiih najboljšili piipoinorkuv za čiščenje vina. Zaloga Portland- in ^ojnan-cementa I'ripoio^a sc p. n. občinslvn Ant. Jeretič. Mikčika # # # # # #f skrivnost ni več napraviti si vsakdo donia sain bi-oz vsako pripravo in Iczavo najlinoje likorjo po francozkoni zistoinu s poinocjo okslrak- tov, ki slanojo za na|)ravil,i po 5 litrov likorjov: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, ueški liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, uešnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Kazpošiljam pi*<»Li prodplaTiilti v znamkali ali postni nakaznici; po postnom pov- zotju 10 kr. več. Vs.'iki posiljalvi prido- iKMii navodilo, kako so napravi liker. I'roprodujalceni, čo naročijo več bhi^a, ninogo codni i^Iiifiliii po^oji! Vsaka naročba se izvrši v najkrajšem času. Centraina posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo, v Gorici, v ulici Vetturini St. 9. (Šolski Dom). Kprojoinsi. deiuir: 1. od ndov wmr d e 1 e ž e tws a) glavne deleže po 200 K. b) opravilne deleže po 2 K. 1P^"" Laslniki ^lavnih delezov plačajo vpisnine \ K, lastniki opra- vilnili delo/ov plačajo vpisnine I K. Deležne knji/nice veljajo BO lielerjev. -2. od ndov in nnnlov ¦v hranilne vloge -»¦ katere obrestuje po 41 /, in plača sama rentni davek. Obi'osli sc, ko so bile vložene ozironia vzdignene. Ili-anilne vlogo se izplačavajo lisleinu, ki prinose knjižico. Če pa laslnik Inanilne kiijižice želi, da naj se sine izplaeati h; njeinu, bode ravnaleljslvo laki pridrzek (vineiilinn) zaznaninvalo na knjižici. Hranilne vloge se vračajo: do 200 K Inez napovedi, do (500 K po enoinesečni odpovedi, do 2000 K po Iriinesečni odpovedi, vočji zneski po sestinesečni odpovedi. Laslniki hranilnih vlo^ niso odgovorni za morebitne iz«ube. Vso odgo- voi'nosl iniajo izkljiično laslniki d(iležev. mr Centraina Posojilnica daje posojila. ^wi 1. na vknjižbo po 51/.; 2. na menice in sploh na osebni kredit po 6 A. 3. na tekoči račun po pogodbi. Cenlralna I'osojilnica je /vc/a in sr(Mlis('(k ^<»spo