Posamezna številka stane 60 vinarjem. 51 Mfo Mk?. 4m 15. dettBiiira 1S3&. 54. leMJa uMsk !» vrijt s patoe&o v>o-našajjo s času primernimi programi, bodo imele bo -dočnost." Protič je toroj mnenja, da bodo stranke, ki so se rodile v burnih dnevih po polomu, zopet postale neznatne, čim pride v nedoglednem času do novih volitev, Druga stranka, ki se je pojavila v volilni borbi kot „novinka", je narodno-soci jaiistična. O tej stranki veliko govoriti ne kaže, ker je stranka uradnikov in narodno mislečih delavcev, in torej ne pri. de za kmeta v poštev. Vodila je pošten političen vo -liini boj. kar ji je prineslo mnogo zaupanja od strani meščanoV-nedemokratov. Radi k a le c Protič. star politik, ni prorokoval, temveč je izrekel resnico; narod bo izpregledal po dveh, treh letih vse delovanje vodi eljev teh novih 'strank m bo zavrgel novotarijo, ki je cepila v usodnih dnevih prepotrebno slogo. Misli savednesa mladenič. Ni moj poklic pisanje člankov; moje okorne ro-. ke so vajene vil, grabelj, koša pluga, brane itd. Kljub temu, da oskrbujem poleg drugih opravkov o-smero glav govej'e živine, imam še toliko časa, da preberem zvesto vsako številko „Slov. Gospodarja", la sem ga med vojsko dobival tudi na ironto. Pa si še izposojujem „Slovenca", „Večerni list"; „Stražo" itd. To omenjam v spodbudo kmetskim fantom-vrstni-kom, da bi tudi radi brali dobre časopise, časa za to se dobi, čese le hoče. Pri branju poročil o izidu volitev sem se čudil, da se je dalo toliko število kmet-skih volilcev zapeljati v nasprotni tabor brezvernih in brezvestnih liberalcev, naj se že imenujejo samostojni, ali narodnosocijalci ali demokrati ali pa razne baže socijalisti in komunisti. Krivdo tem čudnim razmeram pripisujem premali izobrazbi našega ljudstva, vsled katere ga razni krivi preroki z lahkoto sprav-bajo v nasprotni tabor. Ne soglašam z onimi, ki mislijo, da so to samo posledice vojske, ki sem jo sam od njenega začetka skušal z vsemi njenimi grozotami, nazadnje z neznosnim ujetništvom na Italijan -skem od novembra 1918 do marca 1920. Tudi ne morejo bili temu vzrok samo obupne draginjske razme- re, ki jih moramo trpeti tudi volilci Kmetske zveze, J ki nas je še vendar naiveč, Ce je pa kdo kriv draži ginje, tedaj so to liberalci — izvozničarji >ki so imeli I in še imajo ogromno veČino v ministrskem svetu, ia pa socijalisti s komunisti vred, ki hujskajo delavstvo k brezplodnim štrajkom, kateri deiavcem nič ne koristilo. pač pa si njihovi voditelji polnijo svoje globoke žepe. Povdarjam še enkrat: velikp krivdo temu neugodnemu izidu volitev je pomanjkanje izobrazbe pri našemu dobremu ljudstvu, ki v srcu nikakor ni libe-I ralno-brežverno, temveč splošno globokega vernega krščanskega prepričanja. K pisanju teh vrstic me je spodbudilo branje ..Murske Straže" št. 49 od dne 8. decembra t, 1. Tuji ta list je zelo zanimiv in zelo podučen. Želel bi pa, da „Slov. Gospodar" ponatisne članek „Danci — vzor malim narodom", ki je zelo poučen za naše sio-venske razmere. O tem predmetu še. morda drugo-krat kaj več.. Da bi se izobraževalne razmere med našim narodom izboljšale ter bi ne mogli več razni krivi preroki na kriva pota spravljati našega dobrega slovenskega ljudstva, je neobhodno potrebno, da se v vsaki občini ustanovi pododbor Kmetske zveze, kar bi se naj tudi poročalo v Slov. Gospodarju." Pododbor naj bi skrbel, da pride v vsako hišo „Slov. Gospodar"* kjer mogoče tudi „Straža", tu in tam tudi „Večerni list". Pododbor naj bi pošiljal upravništvu „Slov. Gospodarja" naslove onih hiš ozir strank, ki bi lahko imele list naročen, pa ga še nimajo. Upravništvo vSlov. Gospodarja" pa bi naj ustanovilo sklad pro-stovolnih darov. Na račun tega sklada bi se posameznim strankam pošiljal „Slov. Gospodar" nekaj časa brezplačno. Ko se ga kateri bralec navadi, ga ne mara več opustiti, pa si ga sam rad naroči. Mislim, da ni na Slov. Štajerskem hiše, kjer bi ne zmogli tozadevne malenkostne naročnine, če n'e celoletne, pa vsaj polletne. Torai mladenči in dekleta, ustanavljajte pod -odbore Kmetske zveze v vsaki občini. Ti- naj skrbijo za razširjanje našega časopisja. Izid prihodnjih volitev bo čisto drugačen l Na noge za staro pravdo slovenskega ljudstva! Pristaši! Širite vt&Se liste! LISTEK. istfarcretmi siucai semff. (83® zapiskih bivšega ruskega vjetnika priobčil Januš Goleč.) Slovenski kmet, ki je bival od leta 1914 do leta ia©20 v ruskem vjetništvu, je poslal uredništvu „Slov. Ciospodarja" zapiske doživljajev izza žalostne dobe raskega vietništva. Ker so pa ti zapiski dokaj neurejeno razmetani, hočem tokrat zaupati javnosti samo kratek odlomek, ki sem ga naslovil: „Izvanreden slu-feftj smrti." Turkestan je za naše navadno kmetiške slovenske pojme malodane nepregledno razsežna pokra^ J£na v osrednji Aziji, v katere sredini je pomrlo, pa Bodi preživotarllo dobo ruskega vjetništva dokaj Slo-irenoev, mea temi tudi očividec ravnokar čitateljem aamenjenih vrstic. Turkestansko obširno ozemlje z glavnim mesto« Taškent si je podjarmila še carska matka Rušila pred kakimi 50 leti. Turkestan je izvanrodno bogata ter rodovitna Sežela, dasi ne pada skozi celo leto dež, ampak sa-nno nekaj snega v novembru, decembru in januarju. Bogati Turkestan je prideloval v predvojni dobi obi-flioo bombaža, pšenice, prosa, riža in grozdja, ki je «»popisno sladko, okusno in dosežejo večfi grozdi !6-žo 7—8 kg. Preobložen je se ve Turkestan tudi z raz-aira žlahtnim sadjem vseh mogočih vrst. Omenka vredna posebnost rajsko rodovitnega ffurkestana pa so posebne vrste ovc, ki so svetov- no znana znamenitost. To ovco se razlik nje, o od na- ? ših po tem, da nimajo repa, ampak na koncu telesa, \ kjer bi naj bingl-jal repec, škaiu (vedrici) podobno | plast masti, ki je dobra in lepo bela, da, celo prese- ; ga po kakovosti našo svinjsko mast. Turkestanski j Kirgizi nazivajo te ovce „krduk", kar bi rekli po na- jj še: ovca, ki ima zadnji del svojega telesa na vozič- i ku. Te turkestanske ovce so tudi dokaj neokretne ter \ nerodne pri hoji, ker jih vedno zamikava na stran [ pretežki zadnji del. Te vrste ovce žive seveda samo ? v Turkestanu in v Indiji. Poleg vsakovrstnih domaČih živali hrani Tur - ' kestan tudi nebroj vsakojake divjačine kakor:- medvede, volke, tigre, hijene, rise, divje prašiče, lisice, ; zajce itd. Razen divjačine je razpasana po Turkestanu tudi dokaj nadležna in nevarna golazen: krokodilov, kač ter škorpijonov. Ako bo kdo prečital ravnokar zapisane vrste , bo pač menil: No, če je ta azijatski Turkestan tako vsestransko z vsemi zemeljskimi dobrotami založen raj, potem pa ni bilo vjetništvo v teh krajih nič hudega. Prepričan pa sem, da še zagomazijo vsakemu vjotniku mravljinoi strahu in groze pri spominu na prestani turkestanski vjetniški pekel, ki je bil zgrajen za Slovence in Hrvate 30 km od turkestanskega giavnega mesta Taškent in so ga nazvali „Trojčki lager." , V ravnokar omenjenem vjetniškem taboru je pomrlo od 15.000 jetnikov — 9000 na legarju in sicer pc 50 in še več na dan. Smrtonosni legar pa je divjal po tem taborišču le rndi slabe prehrane, okužene vode in azratskega podnebja, kateremu ni bilo vajeno slovensko telo. To vjetniško taborišče je bilo prenarejeno, iz nekdanjega kozaškega hleva in so odkazali vsakemu možu 60 cm prostora za postelj in stan. Ubogi jetniki so bili naphani v te kozaške hleve kot slaniki in se ni Čuditi, da so pri tako nečloveško stisnjenih stanovanjskih razmerah glodale na legarju obolele žrtve prav do kosti cele legije uši, stenic ter bolh. Da dobijo čitatelji teh vrstic vsaj delno sliko o nepopisnih množinah ravnokar omenjene ter gnusne goiazni, povem kratek dogodljaj, ki se je doigral ravno v tem „Trojckem lagerju." Jetniško taborišče je posetila nekega dne neka usmiljena sestra, ki je bila iz visokega rodu in vizi-taiorica ruskega rdečega križa. Ob priliki pregledovanja tega taborišča je šla samo enkrat v svoji nei-no beli obleki skozi tabor, kjer so levo in desno ležali, umirali in vnebovpijoče strašno životarili ujetniki. Ko je prišla ta sestra na drugem koncu iz ta* borišča, je bila vsa tako polna uši, bolh in stenio». da je bila njena poprej snežno bela milosrdna obleka kol oglje Črna od golazni, ki se jej je obesila na obleko samo pri enkratnem pohodu skozi ljudem v stan ter ležišče odločeni kozaški hlev. Od onega časa pa sestre vizitatorice ni bilo veo v tabor, a gnusna gola/en, ki se je upala celo z napadom na nežno milo žensko bitje usmiljenke, je plačevala svoj prenagljeni napad z od tedaj smrtnim preganjanjem od strani oskrbstva taborišča. Hujši od legarja, ušive golazni in slabega zraka pa je bil glad, ki je zahteval v vjetniških vrstah največ smrtnih žrtev. V približno po'asnilo stradanja v „Trojckem lagerju" naj služi slučaj smrti, ki se je resnično zgodil in ki je zh naše slovensko kmetiške domače pojma res nekaj nenavadnega in izvan •* rednega. (Konec prihodnjič.^ 2 SLOVENSKI PolifičnP ogled, Jugoslavija. Prvič je zborovala ustavo -tvorna skupščina 12» t. m. v veliki dvorani novega parlamenta v Beogradu. Začasnim predsednikom je bil enoglasno izvoljen politični starosta Nikola Pa-Sič, ki je 'tudi nagovoril poslance in jim položil na 3ree važnost ustavotvorne skupščine za državo in narod. Pašičev govor so odobravali vsi poslanci. Po Pašičevem govoru so pregledovali poverilnice poslancev- — Druga seja konštituante se je vršila preteklo nedeljo, ta pa je že bila preoej burna» Veliko poslancev, med temi tudi Jugoslovanski klub so odločno nastopili proti začasnemu poslovniku, katerega je Ves-ničeva vlada vsilila nepostavnim potom, — Proti centralizmu se je v sedanji konštituanti že organizirala močna opozicija, ki obsega: Jugoslovanski klub, Narodni klub. Hrvatsko težačko stranko in muslimane» Ta opozicija, ki se bo pa tekom časa gotovo še povečala, si je stavila kot cilj: izvojevati samoupravo posameznim pokrajinam. — Omenjiti moramo, da šteje naš Jugoslovanski klub 28 poslancev in so v njem poslanci naše SLS, Hrvatske ljudske stranke in ta-kozvani bunjevci. Jugoslovanskemu klubu načeluje dr Korošec. Samostojna se je pridružila srbsko-bo-sansMm zemljoradnikom, ki so pod komando ter vplivom demokratov, ,— Sedanja beograjska vlada bo odstopila še ta teden in upajo, da bo v nedeljo že nova, ker bo v nedeljo najbrž slovesna otvoritev ustavotvor ne skupščine, na kateri bo govoril prestolni govor regent Aleksander. — Minister železnic dr. Korošec je že odstopil kot minister, — Takoj za njim so podali tudi predsednik deželno vlade za Slovenijo dr. Brejc, poverjenik za uk in bogocastje dr. Verstovžek, po -verjenik za kmetijstvo J. Jan in poverjenik za zgradbe inžener D. Lemec svoje ostavke. Deželna vlada bo vodila vladne posle še tako dolgo, dokler ne sprejme ostavke Beograd. Odstopil je tudi hrvatski ban tir. Laginja, — Predno se je sestala konštituanta, pa že po volitvah je sklical znani hrvatski Radič svoje pristaše in poslance takozvane seljačke stranke, ki je dobila pri sedanjih volitvah 49 poslancev in ima na Hrvatskem večino nad vsemi drugimi strankami v Za greb na sejmišče. Na tem zborovaju je proglasil Radič svojo „Hrvatsko seljačko republiko". Doslej še ni dospel v Beograd niti Radič, niti njegovi poslanci. ¡Vse po Beogradu je sedaj radovedno, kaj bo počela Radičeva stranka, ki je odločno proti monarhiji. Italija. V Rimu so .sedaj mudita danski kralj in kraljica» Predsednik italijanske zbornice je odstopil. Cehoslovaška. Slovaški poslanci vseh strank so imeli te dni v Pragji skupno po3vetovanjel kjer so sklonili, da se bodo z združenimi močmi borili za samoupravo Slovaške. — Komunisti na Češkem so proglasili splošno stavko, ki pa ni uspela. A n g l e š k a. Irska se še sedaj ni pomirila. Nad vslaškimi kraji je proglasila angleška vlada vojno stanje. Vsakdo, pri katerem bodo našli orožje, pride pred vojno sodišče. Veliki požigi, nemiri in poboji so bili v Irskem mestu Cork» Grška, Na Grškem so imeli ljudsko glaso-vanj*e, ki je po veliki večini izpadlo v prilog pregnanega kralja Konštantina. Ekskralj Konstantin se že vrača sedaj preko Benetk na Grško, kjer bo zopet zasedel svoj kraljevi prestol. Rusija. Na Ruskem so izbruhnili krog Pol-cave veliki nemiri. Ljudstvo je odreklo pokorščino fcoljševiški vladi. Novejše. Sedanja Vesničeva vlada je odstopila. Najbolj verjetno je, da bo poverjena naloga sestave nove vlade Nikoli Pašiču, ki bi pa v tem slučaju odstopil ministrsko predsedstvo Protiču, ki je znan kot prijatelj dr. Korošca in Slovencev. Ako postane Pro-tič ministrska predsednik, nam je samouprava zagotovljena. i M j I Samostojni so se podali v Beogradu čisto v tabor demokratov (liberalcev). Z njimi so že glasovali in samostojneži so prvi predlagali, da stopijo zemljoradniki in demokrati v skupni blok. Vsimandatiposlancevna Štajerskem so v Beogradu odobreni, samo eden Samostojne ne in eden od socijal'stov, ker dobi od Samostojne enega poslanca, g. Skoberneta Kmetska zveza, od soci-lalistov po enega komunisiti. Kakor smo že zgoraj poročali Je raz -glasila angleška vlada v upornlih delih Irske vojno stanje. Na napoved vojnega stanja je odgovorila Irska z vojno napovedjo Angleški. Irski uporniki so zažgali mesto Cork, ki je pogorel in smrtno uničenih |e bilo bogzna koliko človeških žrtev. Tedenske novice. Prihodnja številka „Gospodarja" prinese božično prilogo. f Dr. Anton ima nič Včeraj zjutraj je umrl v Zagrebu prvoboritelj za katoliški idejo med Ju go8lovani, krški škuf dr Aate Mahnič. V zadnjih dnevih njegovega življenja ga je udarila u-soda 2 narodnim mučeništvom ; Italijani so ga lansko leto odvedli v ujetoištvo in zasedli njegovo škofijo Ta udarec je vplival na njego vo zdravje usodno, in kar so listi prorokovali, se ]e zg< dilo Mahnič je položil temelje slovenskemu kiščanskemu socijaližmu; njegovo življenje 16. decembra tWS$. i je bilo delapolno, ker je zastavil v svojem velikem idealizmu vse svoje sile za uresničenje kr ščanskih nazorov. Bridek udarec je zadel krščan skomisleče Slovence, ko smo polagali zemeljske ostanke velikega Kreka v hladni grob; danes, ko je zapustil tudi veliki Mahnič solzno dolino, nas prevevajo ista čuvstva. Blagemu prvobojev niku bodi žemljica hrvatska lahka. Kmetijska družba za Slovenijo ima svoj občni zbor v sredo, dne 29. decembra 1920, v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union. Začetek ob 11. uri dopoldne. Vstop imajo samo po 30. juniju 1920 od podružnic izvoljeni delegati, ki dobijo pri načelstvu podružnice uradno poverilnico. Volilne imenike za ustavotvorno skupščino naj naši zaupniki po posameznih občinah dobro shranijo. Mnogo naših pristašev je bilo izpuščenih iz volilnega imenika. Vodi se naj natančni seznam, koga je treba pri prihodnjih volitvah vreklamirati. Volilni imeniki naj služijo našim organizatorjem kot najboljša podloga za organizatorično delovanje. Izobraževalna društva, mladeniške in Dekliš -ke zveze naj skličejo takoj začetkom meseca decem -bra občne zbore. Začnite po vseh župnijah z izobraževalnim delom. Prirejajte predavanja, predstave in sklicujte seje. Organizirajte skupno naročevanje „Slov. Gospodarja" in „Straže", Mladenke, mladeniči na delo! Naj zaveje po vseh naših društvih zopet svež duh, naj vskli novo življenj'e med nami! Na delo! Izvolitev novega župana v Orehovi vasi. Dne B, t. m. je bil za občino Orehova vas pomenljiv dan. G. poslanec in župan Pišek je odložil na dan odhoda v Beograd županstvo po § 85 volilnega reda. Celih 26 let je načeloval občini z vso marljivostjo in vso ljubeznijo. Velik prijatelj je bil ubogega ljudstva, \sakemu je rad pomagal, kolikor je bilo v njego.-. moči, vsak je naštel zavetje pri njem. Za ves njegov trud za blagor občine mu kličemo: Bog plačaj! Na novo je bil soglasno izvoljen g. F, Pišek ml., sin g. poslanca, ki bo gotovo vodil občino v najboljšem re -du ,ter bo v vsem oziru posnemal očeta. Smarski liabjan je zbežal pred „Slovenskim Gospodarjem." Mesar, gostilničar in rekvizitor Hab-jan iz Šmarja pri Jelšah je odtegnil tožbo proti u-redniku „Slovenskega Gospodarja" Zebotu. Tako je odpadla 15. decembra porotna obravnava pred mariborskim porotnim sodiščem. V enoletnem boju je to -rej zmagala pravica. „Slovenski Gospodar" se veseli te zmage in kliče svojim zvestim:- Ne klonite glave! Pravica je zmagovala in še bo zmagala! Nemška maščevalnost na Koroškem. Iz občine Važenberk v velikovškem sod.iijskem okraju smo dobili poročilo, da tamošnji posestnik pd. Vundrove graščine zelo nasilno nastopa nasproti svojim najemnikom. Dotični graščak Emil Kuhnel svojim poljskim delavcem ni dajal ne zadostne hrane ne zadostnega plačila, ampak je nastopal prav oderuško. Vsled tega m ker je graščina spadala vsled svojega obsega pod agrarno reformo, je bil letošnjo spomlad od asrarne reforme SHS nastavljeni nadzornik del graščinskih njiv in travnikov razdelil v najem med tamošnje "ie-io uboge gostačo-najemnike in delavce, grajščaku pa je naložil, da mora svoje poljske delavce primerno plačevati. Sedaj pa se grajščak maščuje, nad komar &e more. Tako je trem družinam, najemnikom, ki stanujejo v njegovih hišah odpovedal, da se morajo tekom enega mesca to je do 1. januarja 1921 izseliti. Prva družina Alojzije Svajger je delavska, druga je uboga perica s malo hčerko. Obe družini imate za preživi.'anje kozi in ovce. Tretja je družina najemnika Petra Vajsnekarja, ki ima pet nedoraslih otro -čičev, deloma svojih, deloma svoje svakinje. Ima tudi ker je že dolgoletni najemnik graščinske kmetije 0 do 7 glav goveje živine in po 2 do 3 konje in precei gospodarskega inventarja. Kam se hočejo ti ubogi lin -dje s svolmi otročiči, živino in inventarjem izsalUi v sredi trde zime? Pros li so na sodniji v Velikovcu za podaljšanje roka 3 do 4 mesecev. Pa so jim odgovorili, da sodnija ne more storiti ničesar, da je to lastnikova stvar, Ali ni nikogar, ki bi se zavzel za uboge slovenske koroške preganjance? Naj bi 33 osnoval v Jugoslaviji odbor, ki bi vsem t stim, ¡ri pod nemškoavstrijsko knuto ni mogoče obstati, zas'gural v Jugoslaviji zemljo in delo, da se bodo mogli vsaj mirno preživeti. To bi bila stvar vlade. Celo šolsko mladino hočejo podivjati. \/ Jare-n-ne nam pišejo, da tam nek kričač Samostojne kmetijske stranke po imenu Gungl uporablja šolsko mladino za šolsko agitacijo. Pred volitvami je v Jareiti-ni, St. Ilju, pri Sv. Jakobu in Sv. Marjeti čakal po končanem šolskem pouku mladino na cesti s celo vrečo hujskajočih letakov. Delil jih je med mladež in v-pd poleg tega čez „ta črne", farje itd., da so mu kar pene frčale na vse strani. Čudimo se, da šolska vol-slva, ki so o tej nedopustni hujskariji poučena, niso ukrenila prav nič potrebnega, da se na;.ravi Gung-lovi nečedni agitaciji koneo. Mi krščanski starši ne pripustimo, da bi nam človek, kakor je Gungl, za-slru-dal našo nedolžno mladino. Saj bo še mlad:na, ko odrase, imela politike dovolj. Kričavi Samostojneži, roke proč od naše mladine! Onih j' 27 letna Toresija Kitak iz Čermo-£ič pri Žetalah s polenom svojega moža, ki je prišel nekoliko vinjen domov. Kot vzrok uboja je bilo trajno neiporazumljenje med obema za konskima Ubijalki je celjska porota prisodila 4 leta težke ječe, •rezal onor. Dobili smo poročilo, da je ubi v nekem prepira sin lastnega očeta. Ko je drugi sin opazil početje bratovo, ga je poškodoval z nekim orodjem tako silno, da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer bo ubijalec dozdevno iz-dahnil. To se je zgodilo pri Sv. Tomaža pri Ormožu. Volkovi. Na kočevsko hrvatski meji so se pojavili volkovi. Prišli so iz Bosne; pojavili so se baje tudi medvedje. Bombe v Gorici Med tržaške republikance» ki so napravili izlet v Gorico, so vrgli dne 12. t m. fašisti dve ročni granati, od katerih pa ena ni eksplodirala. 30 oseb je hudo ranjenih. Poslopje naše konstituanie, Bivšo vojašnico 7. polka v Beogradu so preuredili v zbornico, ki obsega za vsem 34 prostorov. Sejna dvorana je prostorna in so spravili v njo vse pohištvo iz stare zbornice. Papežev brat, admiral marchese Giovanni del-la Chiesa, je umrl. Prve zakonite batine je dobil od sodne oblasti v Bndimpešti na tri leta in 15 batin obsojeni devetnajstletni žepni tat Arpad Weiss. To je prvi zakoniti slučaj batinjenja tatov v središču Ogrske, Budimpešti. Plovba po Dona «i je letošnjo zimo ogrožena radi izvanredno nizkega vodnega stanja, nepro-dirne megle in radi ledenih plošč, ki že drčijo po reki. Trtspia madžarskih otrok v Donavi. Pri Vuko-varu so potegnili iz Donave 16 trupel otrok, katerih umor je bil izvšen na Madžarskem iz političnih homatij. Avstrijo nameravajo razorožiti v najkrajšem času. Pariški vrhovni svet je zaznal, da se pripravlja Avstrija na resno vzpostavitev monarhije in razpolaga osobito na Tirolskem z večjo množino orožja. Radi teh dveh dejstev bo en-tenta pospešila že itak odrejeno razoroženje Avstrije. Čudni pojavi v laški mornarici. Dne 9. t. m. je odplula iz puljskega pristanišča laška torpedovka „Ešpero", ki pripada eskadrili admirala Simonettija* Na odprtem morju so planili mornarji v kabine častnikov, prevzeli sami poveljstvo torpedovke ter potem odpluli s polno paro v Reko, kjer so se pridružili d' Annunzijevi mornarici. To je že tretja dezertacija talijanske torpedovke. Puljški admiralat napoveduje najstrožjo preiskavo slučaja, ki diskreditira v izredni meri ugled laške mornarice., Boljšcviške obsodbe. Krimski revolucionarni sovjet je objavil svoje poročilo o smrtnih obsodbah, ki so bile izvršene v Sevastopolu. V dveh dnevih so obsodili na smrt 2470 mo£kih in 366 žensk. Poraz generala Wrangla. Protiboljševiški vo}-» skovodja, general Wrangel, ki se je dalje časa prav. uspešno boril zoper boljševike, je doživel v zadnjiK dnevih hud poraz na celi črti. Posebno udarjen je: bil v Krimu, kjer so mu razbili malodane celo svojo armado. Boliševiki so v dnevih pred 12. novembrom.' pi odrli do Sinderopola, kjer se jim je posrečilo spra-> viti med Wrangiove ljudi velikansko zmešnjavo. Dne 12. novembra so pričeli zapuščati Wranglovci prista»-ni&če, krenivši proti Carigradu. Ropi, streljanje po ulicah, razbijanja in požari so prišli na dnevni red* Čolnarji so zahtevali po 200.000 K za vsako osebo, ki so jo prepeljali z brega na parnik. 15.000 bolnikov: so prepustili svoji usodi. Ljudje so plačevali do t milijon rubljev za avtomobile, s katerimi so se reše* vali. Wranglovi pristaši so se razkropili na vse strašni; del jih je zbežal na otok Lemnos, v Atene in v; Carigrad. Wrangel je rešil baje 100.000 mož, Antan-ta je radi teh dogodkov v velikih skrbeh. Upor. Ker so se uprli v Putilovobratih der lavci, je dala sovjetska vlada tovarne zasesti in aretirati 150 delavcev, katere so ustrelili še isti dan. Za sklad K. Z. je nabral Brenčič 15. nov. pri mizi v samostanu v Ptuju 800 K. Na gostiji Ja-neza Brenčič, posestnika v Gerncih se je nabralo za sklad K. Z. 160 K in 160 K za Dijaško kuhinjo v Ptuju. Gospodarstvo. Kako bodočnost ima t ansport našega hmelja na angleško ? „Saazer Hopfen- u. Brauer-Zeitung" objavt v. 4c. Št. z dne 25. 11. t. 1. članek z zgoraj navedenim napisom. Ker je njegova vsebina zanimiva tudi za, noše hmeljarje, hočemo ga objaviti tudi v slovenskem» jeziku. . „Iz Londona piše nekdo v „Allgem. Brauer- u«. Hopfenzeitung" sledeče: Po dosedanjih uradnih določitvah Je AngioRk« letos pridelala 279.000 centov hmelja, torej za 50.90Q •eator ve« nego leta 1018. Ker je vporaba ntae^ n» 1«. dwiembra 1980. 8 LOV E V S K X ®#3PO» A E» Stana 3! nemškega ;*igie8keai paBIa od 600.000 centov na manj kakoc »S0.000 oenfov, rabila bi torej Se okroglo 300.00'J cenim tajega hmelja. Ker pa hoče angleška hme!;ska kontrola obnoviti vsa opuščena hmeljišča, se uvoz iimelja tudi v to svrho natančno nadzoruje, da se ga »e uvozi čez potrebo; morebitni preostanek bi nam-re6 škodoval ceni hmelja iz leta 1921. Z veliko nape-sostjo se pričakuje razglasitev letošnjih cen. Priča -kuje se, da hmeljski komite pred novim letom ne bo kenčal svojega dola in da bo še le potem trgovina s tuneljam prosta." „Iz tega je razvidno — piše „Saazer Ilooiou -zeitung" — da skrbi angleška hmeljska kontrola natančno za to, da se ne uvozi več hmelja, kakor ga •Anglija rabi in da se bo skrbelo za to, da bo Angleška sama pridelala toliko hmelja, kolikor ga potrahn-$e. Brez dvoma je, da se jim bo to s pomočjo države iudi posrečilo. Kaj bo pa potem z našim češkim in posebnD z ž&teškim hmeljem? Kam naj potem eksportirama naš ilmalj ? Po naredbi čehoslovaškega izvoznega urada so je onemogočilo nakupovanje češkega hmelja pijonir -jem žateškega hmelja — trgovcem iz Nemčije, le-ti se danes pečajo le še z nemškim hmeljem. Co pa bo v teku nekaj let prišlo do tega, da Angleška ne bo več rabila tujega hmelja, potem se bo hudo ma.i Sevalo gospodarstvo čehoslovaškega hmeljskega sindikata, kateri je kupcem iz Nemčije že dve leti zabranil in oležkočil nakupovanje našega hmelja; le-ti pa tudi pozneje ne bodo hoteli več kupovati našega blaga. Odjemalci našega hmelja bodo le še čehoslovaški o;n-dikati, kateri pa bodo potem hmeljske cene sami določili in hmeljarje tlačili. To so čehoslovaški sinji -kati že zadnji dve leti nameravali, pa se jim ni pc- -srečilo. Nastopil je zvesti zavezanec — 'Anglija — pa ne na ljubo čehoslovaškemu sindikatu, nego lastne -mu dobičku na ljubo; pa če bo Anglija pridelala sama zadosti hmelja, potem so sindikati na suhem, kar jim pa ne bo škodovalo, ker bodo med tem že imeli svoje milijonske dobičke na strani. Udarjen bo lo samo hmeljar, kateri bo prisiljen iskati pomoč pri državi. Ni še vse izgubljeno — še je čas, da S3 marsi-ka* reši. Izvoz hmelja se naj oprosti vseh ovj <•, da zamorejo hmeljski prekupci — brez razločka na na -rodnost in državljanstvo — iskati kjerkoli novih od-jjemalcev. C'e pa teh ne najdejo, potem bomo šli s kmeljem krošnjarit v lastno, kakor tudi v škodo cele države." Kaj sledi iz navedenega članka iz Časopisa za nas slovenske hmeljarje? Evo: 1. Nadprodukcija na Angleškem nam ne bo v (iobiček, to je sigurno. 2 Obseg novih hmeljskih nasadov naj bo v pravem razmerju k celem posestvu; skrbimo, da bomo pridelali potrebni živež na domači zemlji. 3. Pridelujmo le blago prve vrste. 4. Domači trgovini se naj posreči, spraviti naš hmelj potom Trsta ali Reke na svetovni trg. Živinski sejem v Mariboru dne 14. decembra 1920, Prignalo se je: 6 konj, 5 bikov, 63 volov, 155 krav, 5 telet, skupaj 234 glav. Cene so bile za kg žive teže sledeče: debeli voli 13—15 K, srednji voli 22.- do 14.50 K, plemenski voli 12.- do 13.50 K, biki 11.- do 12.- K, debele krave 13,- do 14.- K, ¡debele telice 12.50 do 14.— K, breje krave 13.— do St-G.— K, mlečne krave 13.— do 15.— K, suhe krave (3.— do 12.— K, krave za klobasarije 6.— do 10.— kron. Kljub slabemu vremenu je bil sejem prav živahen. | Mariborsko semjsko poročilo. Svinjska sejma x dne S. in 10. decembra 1920 sta bila vsled slabega T?remena bolj slabo obiskana. Dne 3. decemhra se je prignalo 77 in na 10, decembra 1920 43 prašičev. Cene so bile za 1 kg žive teže 30 do 34 K. Na 3. decembra je bilo toliko kupcev, da so vse svinje pokupili* , ii(| NaS novi kovani drbiž, ki je dospel iz Dunaja, se izroči takoj prometu. & in lOparski novci (20 in 40 vinarjev) so iz 98% cinka in 2% bakra. Novce po 5 par (20 v) morajo privatne osebe sprejemati do skupnega zneska & dinarjev, «one po 10 par (40 v) pa do 10 dinarjev. 25 pariški novci (1 K) so iz 25 odst. nikla in 75 odst. bakra Te enokronske novce mora zasebnih sprejeti do sneska 25 dinarjev. Vsi ti novi novci imajo na eni strani arabske številke (5, 10, 25) in besedo „para" v cirilici in latinici Novi denar. S 1. januarjem prihodnjega leta namerava finančna uprava vzeti iz prometa vse eno-, dve- in desetkronske bankovce. Ta odredba bo razglašena, čim dospe iz Dunaja naročeni kovani denar. Državne blagajne bodo sprejemale te stare bankovce feamo do 1. januarja. Po/or i rt d ponarfj>rimi eno in dvokronskimi bankovci I Iz Budimpešte so raztrosili po naši državi zopet več ponarejenih eno in dvokronskih bankovcev avsto-ogrske banke Falzifikate je lahko doznati po številki serije, ki znaša pri ponarejenih preko 7( 00, pravi in pri nas veljavni pa imajo ¡revijo pod 2000. h v« z ame.ikmHb trt In čepov je naSe po-Ijedel«ko ministrstvo prepovedalo. Amerikanske trte se bodo izključno uporabljale za nasad vinogradov v Jugoslaviji. Podraženje piva. Ser je naša finančaa oblast povišala užitniuo . na pivo od 10 K 32 vin. na 60 K pri hektolitru, so poskočile cene pivu po sledečem ključu: čaša piva 3 deset. 2 K 80 vin; za vrček, ki drži pol litra, 4 K 30 vin; steklenica 6 K. V kavarnah bo stala steklenica 6 K 50 v. Tovarno za eternit bo osnovala v Jugoslaviji v najkrajšem času delniška družba, ki bo razpolagala s kapitalom 30—50 milijonov kron. Nemčija je določila nove izvozne cene za železo v palicah. Za balkanske države je določeno 6790 naših kron za 1000 kg. V Avstriji pa stane 1000 kg železa samo 3360 naših kron. Raj-hovci torej pri nas ne bodo barantali z železom. Avstrijski parlament namerava monopolizirati sladkor in premog. Poljedelske stroje raznih vrst, kot: i vitle, mla-tilnice, žitne čistilne mline, sadne in grozdne mline, stiskalnice, pluge, reporeznioe itd. ima v zalogi Iv. Hajny, Maribor, Aleksandrova cesta 45« Več o tem v inseratnem delu Usta. Dopisi. Črna pri Prevaljah. Naša kmetijska podruin.-ca je priredila desettedenski kuhinjski tečaj za naša dekleta. Tečaj vodi jako spretnG in v zadovoljstvo g. Olga Sittig: njena pomočnica gdč. M. Rožnik pa poučuje v ročnih delih. Tako je dekletom omogočeno , da si brez velikih stroškov pridobijo potrebnih spret-nCbti v gospodinjskih zadevah. — jNekateri rdečkarji so posmehujejo iz tega tečaja in mu dajajo po svoji maniri razne priimke. Mi jih pa vprašamo: Kaj je buijše, da se mladina nauči česa koristnega in praktičnega za življenje, kakor je to mogoče v gospodarskih tečajih, ali pa je morda boljše in za življenje koristnejše, da socijaldemokraško društvo „Svoboda" pri Krulcu poučuje nezrelo mladino v plesu ? Kdor je pameten, bo to sam razsodil. Vurberg. Pri nas smo dobro volili. Imeli smo številno obiskan shod. Poleg tega smo pa priredili zf domačo župnijo štiri in za sosednjo dva zaupna sestanka. Zato so bili ljudje dobro poučeni in so vedeli, za kaj gre. Le to ni bilo prav, da smo morali iti v Vlit na Ptuj v socijaldemokratično občino Krčevine. Več ljudi se volitve ni moglo udeležiti in sicer starčki, a tudi taki, ki imajo slabo obuvalo. Poleg tega je bila pot tisti dan precej ledena. Same neprilikel In tudi pri nas so samostojneži nasilno agitirali za svojo novo pomalano stranko, v so" imeli malo uspeha. No vsi skupaj so izvolili nekaj poslancev in zdaj se bo — kakor pravijo samostojneži — takoj na boljše obrnilo. Draginje bo kmalu konec, reveži bodo dobili od države obleko zastonj, davki se bodo znižali, pomladi dobimo modro galico po 5 K kilogram itd. Bo li to res? Zelo dvomimo. In če ne bo res, bomo pošteno potipali naše Jože in Urbane. Vurberg. Kakor oblega sovražnik trdnjavo, tako so se navalili v pretekli volilni borbi naši nasprotniki na našo vrlo župnijo, ki je razen par malih iztem stala vedno in še stoji v taboru Kmetske zve -ze. „Harmonikafabrikant" V. Simonič od Sv. Urbana, kandidat Dobnik iz Zlatoličja, socijaldemokratski a-postoli, vsi so prišli snubit na Vurberg. Kljub temu, da so zelo pritiskali od vseh strani in da so nas prisilili, iti na oddaljeno ptirsko volišče, se nismo ustrašili, temveč smo pokazali, da nas preveva nezlomljiva volja. Zmagali smo na Vurbergu pristaši KZ kar naj si štejejo poedinci v čast: obžaliremo pa tiste može, ki so se dali od samostojnih lažiprerokov zaslepiti. Zelale pri Rogatcu. Pri občnem zboru naše Kmetijske podružnice so bili izvoljeni trije naši pristaši za delegate. Celje. Pri občnem zboru naše kmetijske podružnice so bili izvoljeni za delegate pristaši Kmetske zveze: Jurij Strenčan, Ivan Glinšek in Jožef Kobov. Dobrna. Dne 13. t. m. smo pokopali Francetovo Micko, ugledno Marijino družabnico, ki je bila posebno vneta za lepoto župne cerkve. Tzvanredno marljiv o je skrbela za snago v cerkvi. Pogreb je bil veličasten. Blag ji spomin! Dobrna. Na šmiklavžko nedeljo, dne 12. t. m., nas je gospod župnik nagovoril, da bi branitelju cerkve sv. Miklavža, g. župniku Francu Perkanu blagega spomina postavili spominek v cerkvi sv. Miklavža. Le-ta neustrašeni župnik se je za časa cesarja Jožefa, ko je prišlo povele, vse nepotrebne podružnice podreti, temu povelju zonerstavil in je v zvezi s korajžnimi farani celo voaški oddelek, ki bi moral šiloma v cerkev vdreti, ukrotil, tako da so morali oditi, ne da bi svo!ega namena dosegli. Med tem, ko so v novocerkovški dekan i ji kakih sedem podružnic podrli na poveFe svobodomiselnega cesarja, je naša lična cerkev sv. Miklavža ostala. Cerkev je zdaj jako lepo po- ravl ena, namesto stare slike sv. Miklavža sloji v oltar u lep kip tega priljubli nega svetnika. V cerkvi so sedaj tudi klopi iz topliške kapelice, ki so jih morali leta 1912 odstraniti. Ker so stopnice do cerkve že jako slabe, so farani na nasvet g. župnika skienili, da jih bodo lepo ropravili in sicer do veli -konočnega ponedeljka. Tedaj bomo slovesno spominsko ploščo na čast nepozabnemu župniku Perkanu in dragim vrlim branitcljem v cerkvi vzidali in stopnica blagoslovili* Ko saao sklep g. župnika navdušeno prejeli, smo si pač mislili: Ne bi bili tedaj, ko so od uas zvonove zahtevali, naš župnik tudi s tako srč -nirn nastopom, kod g. Perkan, ta rop zabranili? Po toči seveda je prepozno zvoniti. Rečica ob Savinji. Na najbolj slovesen in veličasten način je sprejela rečička fara svojega novega župnika, č. g. Alfonza Požar. Veselo so se ogla • sili topiči, ko se jo prikazala krasno okinčana kočija z novim dušnim pastirjem na meji fare, na Prihov* * Na sredi vasi je bil čez cesto postavljen velik slavolok, kjer so bili zbrani vaščani in sosedi iz Nazarja. Belo oblečena deklica je v nežnih besedah pozdravila g. župnika in mu podelila šopek iz cvetk. Onstvo veselja je prešinjalo srce faranov, da so dobi i tako biagega, gorečega, učenega in mladega župnla in v ■vseh pozdravih so izražali željo, da bi ga Bog ohranil med nami dolgo let. Jednaki prizor se ie ponavljal pri slavolokih pri mostu, v Spodnji Ričioi in i_a Reneku. Najlepši pa je bil sprejem pri slavoloka v trgu. Tu so pozdravili novodošlega g. župu'ki dosedanji provizor č. g. Jazbinšek, potem tukajšnji "0-ja* č. g. Stiglic, kaplan iz Vojnika, učiteljsivo ;n šolska mladina, cerkveni ključarji od farne cerkve in podružnic, Marijina družba, župana občin Rečica in Kokarje in požarna bramba v uniformi. Med l inrao-jem zastav, med veselim pritrkavanjem zvoni/, mod mogočnim pokanjem topičev nad trgom in v Si. Jan-žu je spremljala nepregledna množica faranov gospoda v bogato ozaljšano eerkev, kjer se je podjlii blagoslov z Najsvetejšim. Tako lepega sprejema Še ci videla Rečica. — Nič manj slovesen ni bil 1. dooem-bcr. G. dekan Dekorti je inštaliral prvega svopgtt župnika ob asistenci 20 gg. duhovnikov in ga v src3 segajočih besedah predstavil novim faranom. Pristni Pecičani so pridni in pobožni, spoštujejo in ljubijo bv&je dušne pastirje in spoštovati in ljubiti jih hočejo tudi zanaprej. Sv. Andraž pri Velenju. Volilni vinar je ponehal, na tihem štejemo lastne in nasprotne glasove . KZ je dobila od 139 oddanih 83, torej veČino glasov. Nasprotniki so delali s polno paro. Čudno je edino, da se je udinjal ugledni naš bivši župan Samostojni, katero je predstavljal pri volilni Skrinjici. Upamo, da bo mož izprevidel zagrešeno pot, po kateri blodi, in' da bo prišel nazaj pod zmagovito zastavo naše Slov. kmetske zveze. Pri nas je dobila Samostojna komaj borih šest glasekov. To Vam da, pomisliti, g. nekdanji župani Komunisti so jo „odrezali" z — dvema glasoma. Sv. Jurij ob južni železnici. Pri nas, kjer se j& vršil hud volilni boj, smo izšli častno. Saj ni čudno, ko smo pa imeli tri kandidate v domači fari — Rudi Dobovišek za NSS, generala Pepi Drofenikaza SKS in še živinozdravnika Uršiča. Za nameček pa jo služil Urlepov Blažek, ki ni nikdar zamudil prilike, lagati čez SLS in dr. Korošca. Kaj, Blažek, za denarce se vse naredi?; — Nič ni pomagalo, čeprav je Drofenikov Pepi hvalil pri Skrinjici samostojno kravo; Kmetska zveza je bila zmagovita. Laži, shodi in1 vse prizadevanje samostojnežev je bilo zastonj. Tudi laži, ki so jih trosili na sejmih, da je kriva Kmetska zveza pomanjkanja živinskih kupcev, niso več vlekle Vsa čast našim vrlim možem in fantom, ki se niso pustili premotiti ter so delali tudi po vaseh za našo KZ Bog živi! 5|v. Jurij ob južni železnici. Pri nas se gibljemo, da je veselje. Imamo Orla, Orlico, tamburaški zbor. Izobraževalno društvo je kupilo tudi harmonij ter se pridno poučuje petje. Ustanovili smo tudi dra-matski odsek, ki bo kmalu pokazal uspehe tihega dela. V delu za izobrazbo ljudstva temelji naša moč, ne v demagoškem zabavljanju in v zatelebanosti, ki je monopol surovih samostojnežev. Bog živi! Šmarje pri Jelšah. Kot strela iz jasnega neba nas je presenetila vest, da je naš korajžni „samostojni" general, mesar, krčmar, mešetar in rekvizitor g. Iiabjan odstopil od tožbe proti „Straži" in „Slov. Gospodarju." Mož, ki se je preobjedel kruha, katerega so mu dajali krščansko misleči kmetje in romarji sv* I.oka, je celo leto kričal in vpil, da bo on sam, prav on, gospod Habjan, uničil vse črne klerikalce. Oh, koliko litrčkov so darovali oče Habjan vedno žejnimi grlom šmarskih samostojnežev na račun zmage naina Izid volitev tukaj, v glavni trdnjavi prejšnib štajercijancev, sedaj samostojnežev, kateri so tekaj priredili kar tri sbode, enega z veliko maškerado, na kateri je prednjačil znani štajercijanec Matijček na starem kljusetu in pa pnlveiturnski Janž na izposojenih sedlih, shod, na katerem se je veliko pilo, plesalo in zabavljnlo čez SKZ, mora se še imenovati u?oden. Volilo je tukaj 5 občin s 379 volilci, od katerih se je volitve udeležilo 816 torej 83°/0. V skrinjico komunistov so žali bog padale krogljice, ki so svoj pravi cilj zgrešile. Slovenci širite naše liste I t Uljudao naznanjava, da sva prevzela in pepolnoma novo opremila bivšo trgovino g. Matica, katero bova vodila pod firmo CELJE, ALEKSANDROVA (px>ej Kclodvorsba) ULICA gt. 7 Y zalegi imava popolnoma sveže, ravnokar došlo špecerijsko in kolonijalno blago, kakor wie todi vse vrste delikates. priporočava po najnižjih cenah roziue, cibebe, grcsdièe. m »ndelje, rožiče, fige, »se trste diiave, pristen domač točen med itd.----- vseh velikosti priporočava častiti duhovščini.---- ¡lai« naznanili | I Občni zbor éebeíarákaga arašiva za laiki tiaaj U na šte&aovo, 26. dec. v mM na Laik«« pc prvem gretem •j*avil«. 1031 OBLEKO. £m«.Mt3 m naifinej«*. Toíluo ia wnao delo. Dobro biago. Coasje kakor kjerkoli, ssr,o pri: iLOJZIJ ASE®ITE&, Maribc^ Dttñka aí.'ei. te. 15, (pri starem «M»nl 401 T»Í«v« Podpisani izjarlja®, da so bile trditve katere na iisrekel 14. novembra na ah«d« t gostilni Šalek, napam odbora aredtŽE« občine, da je ista imela pred vojno 60 000 K goto-rine, da&t* pa, d» ima dolgove, Beateaaeljeua in neresnična. 0> ¿sdjjuje» žalitev ter se zahvaljujem občinskemu odbora, da je odstepii od tcžbe. SrediSie, ¿ne 8. deeeubfa 19 8. Mi te vi Dbčfco. 1029 fiTrf A »prejti volno v prejo ? Zglasi se naj pri Franza Heijska cesta 19. 10S8 Dajem spoštoranim odjema'esm na «nanje, da sem sopet pričei kniatakim atietjlem. Zagotavljam, da bodem vsakega najbolje in najhitreje postregel Mlin j« na novo popravljen in iadelaje najfiuejšo moko. Mlia je vsak dan odprt od 6. do 12. in od 1. do 6. c:e. Mlin na Loki kraj Ptuja, poprej Rengo v áeeembrn 1920. Rikard Orssich. 1023 V nnipm M ^ dob,°" * Ud jem jdoča pekarna s kompletnim inventarjem. Eje, pove op.aiBlétvo lista. 1012 vsake vrat« se sprejemajo v popravilo. Zaloga nr, zlatnine ta srebrn »a Cene um erne. Postrežba to&ia. MR IGNACU, MARIBOR Bi'stskJ tr« v grata (Bara). I Jurij Jnteršnik ükar in pleskar, Maribor, Bran-ii»ov» ulica 3, se priporoča za snievanje vsah v to stroko »padajočih del 854 ia debelo! Na drobno I finski kamen kapi vsake množino veletrgovina Anteo Kolena r Celju, kilogrtm po 10 K. »rt Zamenja se ""^So aa Štajerskem ali pa tadi pr< da ■alo posest'o v 8sov. Plajberka pri Botovljah na fc oroSkem Hiša tik Sapne oer ve i asa malo trgovino, nov skedenj, nor vodovod 4 ka SI a gnsda in 1 ha 55 a njive in travnikov. Zelo pripravno m trgovino in obrt. Več pove: Snaana Rotter na Rodi. koro&ko. 961 HftfipS Mi Petrolejske kaste ¿ve s aabojem, plavamo po 56 K poaameine po 20 K, vsaka ielea-siika postaja. Sever & Eoau, Ljubljana. 877 Perutnino, Z^JZ knpaje vsak čas po najboljših dnevnik e ima v zalegi Anton Slodnjak trtuar v Jaršiccih pri Ptuju. bf.2 Malo posestvo tik velike ceste, blisn cerkve, 10 minat od železniške postaje se proda. Posebao se nahaja v dobrem stanja, meri 2 orala, je primerno za kakega rokodelca ali pensijoaista. Več se izve pri Jakoba Zupane, posestnik v Žifcah, p. Sv. D ah-Loče. 9G4 (|nin|.n postelje, nočne o-UillíirC, marico, lepo l»ki-rano ima za prodati Alojz Rojbo, misar v Maribora, VojaSuiSta ulica 8._____9j7 Hiša v Mariboru 5 minnt od Glavnega trga, z vrtam in a svinjskimi hlevi, se zamenja ta posd, ali kako gozdno posestvo. V hišo se takoj lahko naseli. Osiralo se bo saoio na rft za arati se dobi v C? 1111?. d tfRorini Vidi Marko Meljska cesta 24, Maribor. 1032 ftl a a nvir Ti8ok' 0inM0 7% UljlSlIVIl, perUo iK inji^e, kakor tadi nora moi!ia obleka se po ceni preda v Raslagovi ulici št 16/11, dvorišče, vrata 6, Maribor. 1024 Vsakovrstno železo. za mline, tri verige, v3aka okoli 50 metrov dolga, za mlin, jsko mečn?; 60 me rav cevi za vodne napeljave, proda po coni A. Šteru, Loška ulica 18. Maribor. 1011 „nnia irožeoo in tropin- »dnje (rk0) prigtll0 do. mače in škropilnice za trsjs škropiti nuii [i0 ceni. Daverin Tom-bah, 8 f. Vid pri P taja. IG 15 Eno- In d!fO¥prežsR voz lote konjske opreme, sanke proda Fran« Feik, Maribor, Juga'lov. trg 8, t k okr. glav. 1027 liravi», na prtia' 5» » «'« se Meliiki Maribor. íTíííktltóí» doS>re» Požtene «JLtJiiet/ hiSe, s dobrm Šolskim spričevaloa, se sprejme v trgovino z meSanim blagom A. Pinter v Slov. Butrici. 1025 Služba organista in ceriiornika je razpisana v Sašah. Nas°op l. jan. 192 . Več se isve pri žapntja^em arada v Rutah. 992 Ha debito i Klll^ha orgsnista in cerfcjv-„(ta T Hajiberga ste razpisani. Rokodelci iia»jo prednost. 976 Služkina srrt draga h Sna dela, se pri mali dražim proti dobri plači sprejme. Le pridna, poštena ia s daljšimi spričevali naj se ponudi pri Josipa Petrič v Rečici ob Paki. 1000 Mizarski učenec se sprejme. Urbanova ulica 26. Maribor. 996 Vpraša se Mehika cesta 21 1023 Trgov, pomočnik, clad, mešane stroke išče sliibn Malo posestvo ! Ä'^r^ trgovski pomočnik, Ormož. 1033 kot fige, oranže, limone, karote, orehe, mandeljne, rozine, ©i-bebe, dateljne dobavlja po snsinSiiiii Masibor ;:: Gladili t g žt 4, (zajemna zavarovalnica v Ljubljani zastopništvo v MARIBORU Mliaska ulica 32 «prejema zavarovanja proti požarnim škodam, zavarovanja glavnic na življenje in otroških dot .\980.\ pod najugodnejšimi pogoji. .'. .*. .*. Gospodarska Zadraga v Gor. Rtd-gjai ima na prodaj 7 meses. store ŽREBE (irebec) težke p«sme. Ponudbe se j naj ntslovuo na ravnateljstvo zadruge. 1< 05 Lepo posestvo na spodnjem 'mor kem polja, 47 ortlov zemlje, od tega 7 eralor vinograda, »nog» iitine, zaluge ia nepremičDiue se proda proti plačilri. Ponndhe na apravništvo pod „Ugodni ntknpvJug slavi ji." 1609 se proda pri D. M. v Brezja 47. 1022 TTISa z štirimi sobami, ka-JL19a binjo, pralno kuhia o, velikim vrtom, 8 minnt od kolodvora v Maribora za 80000 kron na prodaj. Nataainfeie se izve pri post&jenačtloika v Čt. Ilja v 8lov. gir. 1017 Giasovir 6000 S na proiaj. £inspile>jeva nlica 26, wa-iiior. 101) 2 plemenski svinji na prodaj, prašič in sv!njka 8 »vsece* stara. Pris aniškaalira U (Lendgasse) ifaribor. 10)7 na drobna in debeli pšen čaa moka, fižol, kurnsa, pšeaica ia slanina po nam žji ceni a i se rameBja ia drugo robo Nikola HereudiS, Piaska l/u-ka 29. 1010 Prodaja se Lepa hiia v Maribora se takoj proda «od cgndn in pogoji. Pojasnila so do be v Gajev i nI 7 I n&dsir. 1039 Vinogradniki pozor! Na «oho cepljene trte so ca prodaj in sicer najbolj rodovitne vrste. Bela Šmarnima in -iser ni-eepljeaa ki pa j.ko bogato rodi. Kd r Bi ho(e naročiti lepe ia močne cepljene trte, nsj se fcaknj o?'asi pismeno aii nstmeno pri Franca Slodijsk, frjničar pri Sv. Lovrenc« v isl >v gor , p J .ršinsi pri Piaja. Ceni trtam po dogo vori». 1018 Služb«! lijvl.l,. se sjrejme Lndvik I/ÖKlfl Mïln(11| Rj.dvaB.e .6 pri Mariberu. LOil CJClloi , Qme prj poljedeljstva in živiaorejt, se sprejme z 1. pr>-sioaem. Ponudbe s spričevali, navedbo doaedinjega službovanja in označbo zahtevane plače na ('eter Majiiič, Ca! e. 1007 Organist slnibo. Je spreten Oesilijaaee a d brim šolskim spričevalom, ter a dobrimi spričevali od č dnhovščine. Najraje kjs v svojem domačem kraju v Sl >v. gor. 8lniba naj bi bila taka, da ena obitelj aamore iiveti in da,je zbirca v zrnja In dostojno stanovanje. Naslov v aprnvništva. 950 |JXum marljivo in pošteno iM^eul giožkinjo. Prijave pismeno ali usimeno Da Borko Fra^e, po tajni oač>laik, Hoče 1014 TT^Ani»« ml,n»nlli<» obrt U < Cil^d ji4e v.ljčni mlin Frsns Golaaiek jun Sv. Pavel v Sar. dolini Katke št. 1. 101» f)ttbl't PolteD» stereji» de- iron K», ge j§,.e g ažbo v iupniS e. Mura en>ti kra»e molsti ia imeti veselje s ktmljen-lem svia|. Po dogo -oro do li tadi oba>a!o in obleko. Rje, po e apravništvo. 1030 Naročajte naše liste I i fôiinarji, kmetje, stav-I benlki in stavbni psd- msm^rnm za peliedelistvo v trgtvini za košare in reieta > mm® mi JOSIP ANTIOGA, Maribor TRG SVOBODE (So lien platz). Tamkaj se «p;eiena)o tudi vsa v to stroka spadajoča popravila. Pismenim vprašanjem je prilošiti znamko za odgovor. 928 1 ORTLANDCEMENTinTKER ravno došel. Ivo Andrašič, Maribor, Vodnikov t 4. 3WS" Efagere za kuhinje elegantne garniture z napisi. tou KARBID krasne karbidov» svetilke, kuhinjska posnda vseh vrst na debelo po tovarniški ceni v želez, veletrgovini IVO AîiDRAS.C, MARIBOR, VODNIKOV TRG št. 4. N Ühife^wí?* črnska». iStt&» 4c. S L W YZ^àJtl