»uibtvene Posfavimo dr. Kreku sponBcniSf! Ob Krekovi smrti je bila naša javnost tako prepričana, da mora veliki mož dobiti v Ljubljani primeren spomenik, da so pričeli prihajati prispevki v ta namen, še preden je bil Krek pokopan i-n preden se je ustanovil kak odbor za zbiranje potrebnega denarja. Prvi odbor za Krekov spomenik je pod predsedstvom pisatelja dr. Fr. Detele postavil Kreku orjaški nagrobmk na pokopališču. Ni pa nadaljeval dela, da bi postavil Kreku tudi spomenik v mestu, ampak je preostanek denarja 21.454 Din izročil mestnemu magistratu ljubljanskemu za dijaške ustanove, časteč na ta način skrbnega dobrotnika dijaštva. Vendar pa so čutili Krekovi znanci in prijatelji vsa leta po njegovi smrti, da bi moral biti Krek, ki j. bil tisoeem zvest tovariš in vodnik, vsaj po svojem kipu navzoč med narodom, na katerega je bil navezan z vsem srcem. Povsod ga pogrešamo, naj srečavajo naše oči vsaj njegovo podobo, kadar nas privede pot v slovensko prestolico. Kreku bodo pos.avljali v raznih oblikah spomenike še razni rodovi — en spomenik mu pa morajo postaviti na enem najvidnejših mest v naši domovini tudi njegovi sodobniki in pri.jatel.ji, ki so neposredno uživali Krekovo navzočrost. Zato se je obnovil odbor za Krekov spomenik in se obrača tem potom na vso javnost s prošnjo: Vsak, ki se zaveda, kaj je bil Krek Slovencem in vsem južnim Slovanom, naj pošl.je svojim razmeram primeren prispevek, da dobi Krek v Ljubljani spomenik, ki bo dvigal vse k delu, po katerem je postal Krek velik. Saj »če ti postavimo spomenik, ga postavinra najboljšemu, kar nas je; tvoji veri, tvojemu upanju in tvoji ljubezni — bodočnosti svoje domovine, Jugoslovanstvu!« (Znpančič ob Kre-: kovi smrti.) Prispevki naj se pošiljajo na naslov: Odbor za Krekov spomenik v Ljubljani, Dunajska ce-: sta 38 (Zadružna zveza). Ponovno opozarjamo, da priredi dne 9. in 10. julija Krščanska ženska zveza v Mariboru svojo letno skupščino v Rajhenburgu. Za to skupščino je rriinistrstvo saobračaja v Beo-: gradu dovolilo polovično vožnjo vsem udele-: žencem od vstopne postaje na Slov. Štajer^ skem pa do Rajhenburga in nazaj proti iz-: kaznici, katero da zveza vsakemu udeležencu proti plačilu 5 Din. Da more vodstvo pravočasno prijaviti število udeležencev železniški upravi, prosimo, da se naj vsak udeleženec čimprej odloči, najpozneje pa do 22. junija.; Prijavi se lahko v društveni pisarni Aleksan-; drova cesta 6/1 soba 11, katera je odprta vsa-* ko sredo in soboto od 8. do 10. ure in od 2. do 4. ure. Pričakujemo od strani članic, kakor tudi prijateljev društva prav obilno udeležbo. Odbor. Romanje v Marijino Celje. Centralni odbor prosvetnih društev frančiškanske župnije v Mariboru odgovarja na številna vprašanja glede letošnjega romanja v Marijino Celje, da se bo vršilo avgusta, če se jih bo dovolj priglasilo. Javiti se je treba najkasneje do 1. julija Ako se do konca junija priglasi dovolj udeležencev, se vrši romanje, drugače pa se opusti. Vse prijave je treba nasloviti: Centralni odbor prosvetnih društev, frančiškanski sa-* mostan, Maribor. Izlat na Pohorfe. Framski fantje, tako narri piše mladenič iz Frama, smo napravili 22. maja izlet na Pohorje. Krenili srr.o na pot ob pol 6. uri zjutraj ter šli iz Frama skozi Loko vedno višje in višje do končnega cilja. Na vrhu pred Sv. Martinom smo zapeli pesem »Na planine«, nato smo odšli k župnišču ter se predstavili g. župniku, ki nas je radostno in prijazno sprejel ter z lepim nagovorom pozdravil. Po kratkem o-dmoru smo si ogledali starodavno cerkev, katera že obstoja od leta 1252, in zanimivo ploščo Orfeja, ki brenka na liro, okrog njega pa divje fcivali kot krotke poslušalke. Ta podoba je zelo slična Orfejevemu spomeniku v Ptuju in je baje celo po njem posneta. Tu so tudi odkrili razne druge rimske starine in kamnolom pod Sv. Uršo v višini 11C6 m, kjer so že Rimljani lomili pohorski mramor. Po svetem opravilu BfflO se napotili proti počitniškemu domu kraIjice Marije. Ogledali smo si Pohorski in Mariborski dom. Po težki ločitvi od planinskih krasot smo se vrnili proti domu. Spotoma smo si še ogledali stari, večinoma že razpadli grad »Gromberg«, nato pa hodnik, ki vadi Bog ve kam. Tako smo se naposled vrnili z višin, kjer ee duh in telo krepi ter žalosten obrM razvedri. Sv. Frančišek v Sav. dolini. »Vaš dan je danes, ljube matere,« smo v nedeljo, dne 29. maja labko rekli, ko smo prvikrat slovesno proslavili materinski dan. V jedrnatih besedah je zjutraj v cerkvi g. župnik Vogrlnec razložil mogočen vpliv dobre matere, ne le na družinsko, temveč tudi na javno življenje in nasprotno, koliko zla lahko povzroči slaba mati. Med sveto mašo so matetre skupno pristopile k mizi Gospodovi. Popoldne se je po slovasnih večernicah zbralo v društveni dvorani na 200 ljudi. Med njimi so bile častno zastopane matere — toliko jib dvorana še ni videla — kjer so poleg govora predsednika proevetnega društva Jamnika številni mali In veliki deklamatorji izražali čustva vdanosti njim, ki to pač v resnici zaslužijo. V igrici »Dva računa« smo videli, da je materi plačilo za trud, ki ga ima z otroci, njena ljubezen. Pomenljiva dekliška igra »Za srečo«, je s svojo globoko vsebino šla res do srca. Fantje in dekleta so pod vodstvom Ivana Časla prav dobro zapeli štiri, slavnosti primeme pesmi. Vso slovesnost je močno povzdignil nastop tamburaškega zbora, ki je po par mesecih obstoja pod vodstvom Ivana Ročnika pokazal priznanja vredno apo-obnost. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da je vse tako lepo poteklo! Naj bi praznično razpoloženje, ki je vladalo ta dan v naših srcib, vedno ostalo ter se izžarevalo v otroški ljubezni do naših skrbnih mamic!