RADOVLJICA- Sezona jesenskih krosov je končana. . Radovi jičani so v nedeljo odlično organizirali letošnji jubilejni petnajsti republiški kros Dela. Na odlično pripravljenih progah v Radovljici se je tokrat zbralo tisoč sedemstoosemdeset tekmovalcev in tekmovalk iz devetinštiridesetih slovenskih občin. Med njimi je bilo tudi osemdeset pripadnikov naših oboroženih sil. Če k temu dodamo še vse občinske krose, je skupaj nastopilo nad 180.000 udeležencev. To pa je lepa številka in prireditve so dosegle svoj namen, (-dh) - Foto: F. Perdan Edayrtolji; občinska konferenca 8ZDL Kranj, Radovljica, Skofja Loka cL.ir ~ ,adaia Časopisno podjetje *****»»j - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA Kranj, torek, 28. 10. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedenako, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LJUDSTVA ZA GORENJSKO Mladi praznik ^etovne opganizacije WUBxjANA - Slovenski Organizacije združenih ***dov, v Sloveniji jih je že združujejo pa nad 12.000 j j*dik» so v šolskem centru [^■kliskega sekretariata za £j*>je zadeve v Tacnu nad i*j*titiio proslavili 24. okto ^ dan, ko je bila pred '.teti ustanovljena Organi-združenih narodov. Sre-h imelo vsestranski po-in program- Na sporedu •W« najrazličnejša športna ^■•vanja in preizkusi zna-*aladi člani klubov OZN *•» se v Tacnu se bolj spoz J" in navezali prijateljske Klubi OZN imajo izre-*Joaen pri naših prizade-jffb za podružabljanje zu j* Politike, je dejala go Jjje« Marija Vilfan, pred-društva za združene Slovenije. Na sloves-' *o podelili priznanja ?T** OZN, šolam in men-J/** Med nagrajenci je tudi ^**ka osnovna sola Fran fPreierna. Ob dnevu Or ^■■••ije združenih narodov fj*«ršdovala najboljši li-J**1 in fotografski prispe- -jk Jubilej samoupravljanja v tržiškem Peku Uspehi delavčevega odločanja Tržiški Peko je v soboto proslavil 30. obletnico uvedbe delavskega samoupravljanja, v tem obdobju pa je največja tržiška delovna organizacija ob izpopolnjevanju samoupravne organiziranosti dosegala izjemne poslovne rezultate — Spontana zahvala dosedanjemu direktorju Janezu Bedini, katerega dolžnosti -prevzema Franc Grašič Tržič - Osemindvajsetega oktobra leta 1950 so v tržiškem Peku izvolili prvi delavski svet in upravni odbor in s tem uresničili zgodovinski smisel boja delavskega razreda. Od tega trenutka dalje so delavci Peka sledili vsem družbenim spremembam in jim prilagajali samoupravno organiziranost. Ze leta 1956 so osnovali delovne enote, leta 1974 med prvimi temeljne organizacije, leta 1977 pa so na osnovi programa delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij začeli uresničevati zakon o združenem delu. Svojega znanja v Peku niso nikdar lastili samo zase, ga zapirali za tovarniško ograjo, ampak so ga širili tja, kjer so ga potrebovali, kjer ga niso imeli. Med prvimi so gradili na manj razvitih območjih države, krojili kvalitetni vrh naše obutvene industrije in dokazovali, da je njihovo delo pravilno in da sta samouprava in dobro delo medsebojno povezana, je v soboto na slovesni seji skupnega delavskega sveta v počastitev 30. obletnice samoupravljanja povedala predsednica Breda Miščevič. Janez Bedina, direktor delovne organizacije, je v zgoščenih besedah orisal Pekovo preteklost in sedanjost. Številni mejniki so v njegovem razvoju v treh desetletjih samoupravljanja: od leta 1968, ko so v Sovjetsko zvezo izvozili prvi milijon parov obutve, do lani in letos, ko izvoz Peka na konvertibilno po- Nadaljevanje na 3. str. Filmsko gledališče samoupravljanja v IBI rejeti sklepi so obveznost b £ Kranjski tovarni IBI so v soboto proslavili 30-samoupravljanja — Izredni uspehi v pro-^(>dnji zagotavljajo visok družbeni standard in Vidino varnost delavcev ^f) ~ Pred tridesetimi leti so v **1 Industriji bombažnih iz-* izvolili prvi delavski svet in s JJ^^ili temelje samoupravljala trenutka so stopili v 1 družbenim razvojem in IBI ena največjih delovnih 'j za izdelavo žakardskih Jugoslaviji in svetu. Niso 'e izrednega napredka od tkalskih strojev in slabih i temveč izredno veliko V^jo tudi družbenemu stan-•^ze slovenske mladine, sodelovali pa so tudi pred stavniki avstrijskih borčevskih in profifašističnih organizacij ter ZZB NOV iz Slovenije _J Mladina na pragu novega mandatnega obdobja S tiskovne konference o aktivnosti mladine preteklih dveh letih in načrtih te družbenopotUU ne organizacije za novo mandatno obdobje Skofja Loka — V galeriji na loškem gradu je odprta razstava Titova srečanja na Gorenjskem. Gradivo je posredoval Gorenjski muzej iz Kranja, dopolnjeno pa je z obiski tovariša Tita na Škofjeloškem. Razstava bo odprta do 24. novembra, vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. — Foto: F. Perdan JESENICE —___ Danes, 28. oktobra, ob 10. uri bo seja izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine. Na njej bodo obravnavali poročilo o polletnem delu inšpekcijskih služb na Jesenicah in plan sredstev uprave inšpekcijskih služb Gorenjske za drugo polletje letošnjega leta. Razpravljali bodo o perspektivah naravnega zdravilišča Triglav v Mojstrani za obdobje 1981—1985, samoupravnem sporazumu o združevanju in zagotavljanju sredstev za osnovno dejavnost humanitarnih organiza cij ter izhodiščih za organiziranost na področju informiranja. Med drugim bodo tudi pregledali uresničevanje stališč, priporočil in sklepov skupščine SR Slovenije glede delovanja enotnega sistema organiza cije, odgovornosti in obveznosti v primerih naravnih nesreč. (S) Koristna priporočila Predsedstvo skupščine gorenjskih občin obravnavalo osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne vodne skupnosti, problematiko preskrbe z električno energijo in pripombe k planu vzdrževanja in gradnje magistralnih cest v Sloveniji Kranj — Pretekli teden se je sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin in obravnavalo nekatere pomembne zadeve gorenjskega pomena. Ko so razpravljali o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne vodne skupnosti Gorenjske, so menili, da je osnutek samoupravnega sporazuma se premalo usklajen z možnostmi Gorenjske in da ni pogojev za povečanje prispevne stopnje z 0,44 na 0,56, čeprav je problematika voda pereča. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je tudi menilo, da stopnja usklajenosti med uporabniki in izvajalci še ni zadostna, da plani pogosto presegajo možnosti Vodnogospodarskega podjetja kot glavnega izvajalca del in da je treba bolj prisluhniti željam krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij. Prav tako je treba v osnutku samoupravnega sporazuma, ki je bil oblikovan sorazmerno pozno, natančneje opredeliti merila za prednostne naloge in razen ogroženosti določenega območja upoštevati, koliko določena naložba prispeva k boljšemu gospodarjenju. Člani predsedstva skupščine gorenjskih občin so tudi opozorili, da je pri posameznih delih treba smeleje iskati soinvestitorje, združevati sredstva in zainteresirane pravočasno vključiti v sodelovanje. Nadzor nad opravljenimi deli mora biti stalnejši, najrazličnejša vodnogospodarska dela pa kaže planirati na daljši rok, za kar pa je pogoj sodelovanje z raznimi ustanovami, organizacijami in službami. Koristna priporočila so bila izrečena tudi v razpravi o analizi gorenjskih elektroenergetskih razmer letos, prihodnje leto in v obdobju do leta 1985. Tu je vsaka panika, da nam bo elektrike primanjkovalo, odveč. Akcija mora predvsem spod- Komemoracije ob dnevu mrtvih 30. oktobra 1980 ob 15. uri v Lipnici; 30. oktobra 1980 ob 15.30 na Srednji Dobravi: 30. oktobra 1980 16. urL ob centralnem spomeniku na kranjskem pokopališču za krajevno skupnost Planina; 30. oktobra 1980 ob 16. uri pri spomeniku padlim na Orehku za krajevno skupnost Orehek — Drulovka 30. oktobra 1980 ob 17. uri pri spominski plošči padlim pred zadružnim domom na Primsko-vem za krajevno skupnost Prim-skovo. bujati varčevanje in racionalnejše trošenje električne energije, ker se le tako iahko izognemo najrazličnejšim pomanjkanjem. Elektrogospodarstvu je bilo na primer predlagano, da še bolj okrepi svetovalno službo za varčevanje z elektriko. Zametki te službe so že, v združenem delu in tudi drugod pa je treba sprejeti načrte smotrne porabe električne energije. Kranjska Sava je na primer takšen načrt že oblikovala. Predvsem pa se je treba zavedati, da postaja Gorenjska pri oskrbi z električno energijo vedno bolj deficitarna, da je treba temu primerno okrepiti dovode energije na Gorenjsko, usposobiti čim več malih elektrarn in vključiti bančna posojila tudi pri urejanju izolacijskih naprav. Prav s tem lahko prihranimo veliko energije. J. Košnjek Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije se bo te dni sestala na programski konferenci, kjer bo začrtala naloge, ki jo čakajo v prihodnjih dveh letih. Na .podlagi zaključkov iz preteklega obdobja po mladinskem kongresu v Gorici bo ta frontna organizacij^ pristopila k še vedno aktualnim in najnovejšim nalogam. OPRAVLJENE NALOGE Programsko obdobje 1978 — 80 se v marsičem razlikuje od prejšnjih, saj ga označujejo tako razgibana dogajanja v družbeno gospodarskem prostoru kot premik mladinske organizacije od manifestativnih dejavnosti k vsebinskim. Polneje kot prej so se v akcijo vključili občinske konference ZSMS in njihova najširša O Titu, partiji in revoluciji Zgornja Bela - S pesmijo Druže Tito mi ti se kunemo je vojaški ansambel »12. julij« garnizije Stane Žagar iz Kranja pričel sklepno občinsko prireditev »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti« s kvizom »Tito — partija — revolucija«, ki je v soboto zvečer potekala v domu družbenopolitičnih organizacij na Zgornji Beli. Kot je poudaril v uvodnem nagovoru sekretar občinske konference ZSMS Kranj Lado Bitenc, imajo tovrstna tekmovanja v prvi vrsti namen okrepiti sodelovanje med mladimi iz krajevnih skupnosti, šol in delovnih kolektivov ter mladinci — vojaki. Po predhodnem testnem preskusu sta se v sobotni finale uvrstili kombinirani ekipi mladincev in vojakov - OO ZSMS Bela - V. P. 1908/40 in OO ZSMS Stol Kamnik - V.P. 1908/D. Boljše poznavanje zgodovine naše partije, socialistične revolucije ter naprednih idej in dejanj tovariša Tita je pokazala ekipa mladincev Bele ter vojakov V.P. 1908/40 garnizije Stane Žagar, ki bo tako zastopala kranjsko občino na regijskem tekmovanju v Tržiču 7. novembra. Tekovanje so s kulturnim programom popestrili vojaški ansambel »12. julij», vojaški sekstet, recitator-ji ter s humorističnim vložkom Kondi Pižorn, član Prešernovega gledališča iz Kranja. CZ. Vrednote solidarnosti Naš družbenopolitični elemente socialistične izpričujejo v primerih nesreč doma in na tujem, pomembna pa je tudi pomoč osvobodilnim gibanjem sistem ima vgrajene solidarnosti, ki se naravnih in drugih Socialistična solidarnost je element našega sistema socialističnega samoupravljanja. Njena vrednost se je v preteklosti že nekajkrat izkazala, pa naj gre za primere naravnih in drugih nesreč doma in na tujem, prav tako pa tudi za podporo, ki jo izrekamo najrazličnejšim osvobodilnim gibanjem po svetu. Koordinacijski odbor za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije je sprejel delovni program do decembra. Program je doživel zadnje čase dopolnitve, saj so se zgodili primeri naravnih nesreč doma in na tujem, ki jih ni moč predvideti, so pa takšne narave, da mora odigrati vlogo solidarnost. Gre za primer škode, ki jo je sredi leta povzročilo neurje s točo v nekaterih predelih Slovenije. Skoda je velika, posledice ujme pa bodo vplivale na pridelek še nekaj let. Prav tako je bila nepredvidljiva škoda, ki so jo v Sloveniji in Jugoslaviji povzročile zadnje poplave. Posledice so takšne, da je nujna solidarnost. O pomoči je že razpravljalo tudi predsedstvo republiške konference SZDL. Jugoslavija je med tistimi državami, ki nikdar ne zatajijo v primerih velikih naravnih nesreč po svetu. Zadnji takšen primer je bil potres v Alžiru. Naša pomoč je bila hitra in učinkovita, kar je pri takšnih nesre čah najpomembnejše. V El Asnam je takoj odšla pomoč v blagu in ljudeh - strokovnjakih. Ob tem se zavedamo, da je katastrofa prizadela prijateljsko neuvrščeno državo, s katero nas veže vsestransko sodelovanje. . ,. Naša pomoč je namenjena tud« osvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije. Pomagati moramo osvobodilnemu gibanju SVVAPO v Namibiji, ki se že 20 let bori zoper kolonialistični režim Južnoafriške republike, Palestinski osvobodilni organizaciji, fronti Foli-sario v Zahodni Sahari, naprednim silam Cila in utrjevanju neodvisnosti Zimbabveja in Nambije. Pomembno je tudi vključevanje v praznovanje 36. obletnice Organizacije združenih narodov, ki ima nalogo pomagati osvobodilnim gibanjem v boju zoper kolonializenl, imperializem, apartheid in druge oblike izkoriščanja in nasilja. Primeren poudarek bomo dali tudi 10. decembru, ko praznujemo dan človekovih pravic, številne akcije pa se bodo zvrstile med 22. in 28. decembrom, ko bo teden solidarnosti. Njemu bo veljala še posebna pozornost, saj bodo na sporedu proslave, prireditve srečanja in druge aktivn«»s.. Soc.ahstuna zveza je nosilec slidarnostnih akt U in glavni razširjevalec plemenite misli o socialistični solidarnosti. J, Košnjek baza. Obdobje akcije, v katere* « mladina nekoliko zanemarila sss* organiziranje in formalne prohks* zato pa se je enakopravno razreševanja družbenih probk— pa ni uspelo uresničiti vseh ljenih nalog. Novo organi mladine po šolah je že eno * vprašanj, ki čakajo mladino • » slednjih dveh letih. Sicer se je mladina lotevala * stemskih vprašanj družbe kot « usmerjeno izobraževanje, kjer njene pobude niso bile spre sistem štipendiranja, ki Želi h kadrovskim štipendijam: na politika, kjer je važno i» r vprašanje gradnje študentskih * mov še vedno rak rana stanova**-' politike; hkrati pa se je vključil analizo delegatskega sistema kritično pretresla svoje kvantica^ no zadovoljivo, vsebinsko pa r manjkljivo angažiranje v njem. PRED VRATI NOVEGA OBDOBJA Obširen akcijski program, na podlagi dveletnih izkuser za prvo nalogo poenotenje pol*' akcije, uskladitev delovanja družbenih subjektov v treh « nih družbenih problemih: usta*1" nih prizadevanjih gospodar^ utrjevanju političnega sistea* moupravne socialistične derasfc*7 je ter iskanju metod in oblik*1 gotavljanje množičnejšega w ranja mladine v tem sistemu. P** titi pa bo veljalo tudi mladina* traj sebe, združiti interese $ow in zaposlene mladine, ufo«1 skupne cilje, do kongresa j formalno določiti metode in tarne oblike mladinskega dei Analiza eksistenčnih mladih ostaja še vedno in široke akcije vredna Usmerila se bo zlasti na pogojev zaposlovanja, še aktulani sistem štipendiranj*, obliki kadrovskih štipendij je socialni vidik, usmeritev nje iz dela, ki bo izenačilo med šolajočim in zaposlen«" dim človekom, pereča stan problematika, ki jo bo ti**" preteklo obdobje reševati ni občinskih konferenc, vpraian janskega razreševanja mlad prvem stiku z delom, tako vano pripravništvo ... Eno od pomembnih sklop*1 blemov bo v prihodnje tudi N^, ganizirao oblikovanje prostep ' mladega človeka. Sicer obsta* splet interesnih dejavnosti ranih v raznih družbenih cijah in društvih, pa vendar Še premalo vplivni. Zato K mladina kot organizacija po za to. da se bodo skozi t«' resnično uresničili najširš mladih na področju proste«* Kljub vsebinski poglobitvi nosti mladinske organizacij«? vedno ostaja aktualno vključevanja v vsebinske an-le manifestacije, skozi kate ko ne izpričuje »tretjerax»5J mladine, pač pa dejaven in us**\ len poseg na posamezna drsjj področja, ki prav kakor dnj»?5 bene dejavnike potrebujejo ss^J ske roke in pomoči. Eno od področij je tudi uresničevatj* tove pobude v kolektivnem vaj in odgovornosti, kjer skuša predvsem skozi kadrovsko f*J počasi spreminjati odnose ■» področju. Mladina opozarja tudi na "J sanje idejnega izobraževan;* *% šolah in osnovnih organu*1, kaže v sodelovanju v marte*5^ krožkih in temu področju f*5 namenjenih komisijah. Na ti ne vnašamo le teoretskega mladinsko organizacijo, pač p* vsem krepimo razredno 4L mladih in širimo njihovo n no obzorje. Vendar pa bo za t»*| hodnje potrebna nova zaMfj politika, ki bo mladim oskr*\» tovrstno literaturo, mladina morala aktivno vključiti v b*J1 i ijo za večje publiciranje m^-ne litarature. Jfc Omenjene temeljne na!o* V kakor niso vse. kar čaka saEfj njihovi poti v pnhodnje progisj ^ obdobje. Se cela vrsta »h * . sanih v obširnem akcijske*, pn mu, ki bo pnhodnj, ^ fcn , ^ mladim pri njihovem dnrfb^ litičnem delu. Jtttei^liiAe* ob 30. obletnici samoupravljanja v tržtškem Peku Podelila Uspehi delavčevega odločanja ^^daijtvanje s I. str. dosega 20 milijonov, na kli-Nto pa 10 milijonov, ko pred-izvoz Peka 24 odstotkov kon-ga izvoza jugoslovanske ^ industrije, čeprav ima le 5 Vrtkov proizvodnih zmogljivosti, Mi v 132 poslovalnicah proda 10 stokov vse v državi prodane ^tve. To so uspehi razvoja v sa-^pravijanju, ko se je Peko SW pomena sovlaganja v suro-V ko je nekatere tudi sam začel ^jtbvati, ko je vzpodbujal ust Nino delo vsakogar in obenem za njegovo varnost in počutje iokktivu, gradil tovarne po Ju- goslaiji in dopolnjeval prodajno mrežo. To ostaja tudi srž prihodnjih usmeritev Peka. Udeleženci sobotne slovesne seje skupnega delavskega sveta so se spontano in z dolgotrajnim ploskanjem poslovili od dosedanjega direktorja Janeza Bedine. ki je bil že izvoljen na novo dolžnost. 16 let je bil zvest Peku in opravljal je najrazličnejše odgovorne naloge do glavnega direktorja. Njegovo dolžnost prevzema Franc Grasič. Tako se je odločil delavski svet na redni seji v soboto, pred slovesno sejo. Dolgoletnim sodelavcem in delavcem Peka pa so podelili zlate, srebrne in bronaste plakete Peka. J Košnjek Razvita zdravstvo in šolstvo V radovljiški občini ugotavljajo, da sta zdravstvo in šolstvo v primerjavi z ostalimi gorenjskimi občinami zadovoljivo razvita — Dovolj prostorne učilnice Radovljica — Člani radovljiškega izvršnega sveta so na eni minulih sej precejšnjo pozornost posvetili tudi razvitosti zdravstva in osnovnega izobraževanja v občini. Skrbno so pretehtali vse podatke in tako ugotovili, da bo na področju skupne porabe v prihodnje treba zelo dosledno varčevati in se zavzemati le za tiste naložbe, ki so resnično najbolj smotrne. Po podatkih komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo so zdravstveni domovi v občini po neto površini na dehtvca na prvem mestu med gorenjskimi občinami, lekarne pa so na tretjem mestu. Število prebivalcev na zdravnika je ugodnejše kot v dragih gorenjskih občinah, po številu prebivalcev na zobnega zdravnika pa je radovljiška občina na drugem mestu. Lani je bilo osnovno zdrav- stvo med večjimi porabniki sredstev za bolnišnično zdravljenje, stroški zdravljenja na zavarovanca pa so bili na Gorenjskem najvišji, predvsem zaradi visokih stroškov zdravljenja izven regije. Ti stroški so tudi nad povprečjem Gorenjske in Slovenije. Po stroških na zdravila je Radovljica pod gorenjskim povprečjem, vendar je nad povprečjem po številu izdanih receptov na prebivalca in po vrednosti zdravil.na zavarovano osebo. Tudi po vrednosti zdravil so nad republiškim povprečjem. Povprečno število učencev na oddelek je po podatkih najnižje prav v Radovljici. Normativa — 32 učencev na oddelek — presega le osnovna šola v Radovljici, vse druge osnovne šole so pod normativi Po številu oddelkov podaljšanega bivanja je « PRED SABORNO KOMISIJO -J™^-^t£g. rorf v Jugoslovanski ljudsk, armad,. - Foto. t. ttraan Tu smo — vaši smo Ko bi bili znani podatki, koliko denarja se s krajevnimi in vaškimi samoprispevki zbere na Gorenjskem, bi najbrž ob visoki številki upravičeno zavzdihnili. Domala da ni kraja ali krajevne skupnosti, ki ne bi s samoprispevkom ali z občasnim zbiranjem denarja urejevala ceste, vodovoda, gradila družbenih prostorov ali pač preskrbela za vse tisto, kar si krajani najbolj želijo. Daleč od tega, da bi omalovaževali takšno zbiranje denarja in taksno reševanje problemov. Le da se ob tej množici samoprispevkov, predvsem pa o namenu zbiranja poraja po nekaterih občinskih skupščinah vrsta upravičenih vprašanj. Ponavadi — kar večina — krajevne skupnosti razpišejo referendume za samoprispevek za polaganje asfalta. Potem se na vse vaške poti pač položi asfalt.Stroji pridejo in oddrvijo.da bi naslednje leto spet prihrumeli v sosednjo krajevno skupnost, ki je samoprispevek za asfalt šele razpisala. Asfalt se položi tudi tam in v tisti krajevni skupnosti, ki ima še kup drugih neurejenih vprašanj, denimo, vodovoda in kanalizacije. Vse, kar je pod zemljo, pravijo v Radovljici, jih zaenkrat in za zdaj še bolj malo zanima, pomembno je, da se v krajevni skupnosti gradi nov dom ali vije črni asfalt. Za kanalizacijo in vodo pa je itak komunalna ali druga interesna skupnost — za kaj pa sicer namenja denar? Prav nič drugega ne moti pri krajevnih samoprispevkih kot prav njihova nepovezanost, njihova parcialnost, če hočete, njihova neusklajenost. Mimo vseh programov interesnih skupnosti se načrtujejo, mimo vseh resničnih potreb širše družbenopolitične skupnosti in zato prihaja tudi do tega, da bodo v naslednjih letih morali asfalt samoprispevka razkopati, kajti kanalizacija pod njim je dotrajana, vodovodne cevi pa tudi že puščajo. Zahtevki, ki prihajajo na interesne skupnosti, so resnično tisti in taki, ki se zavzemajo za ureditev stvari »pod zemljo«, čes, asfalt smo položili, samoprispevek plačali, ostalo pa je vaša stvar. Kaj vendar ne bi bilo bolje, ki bi se programsko bolje povezali in z združenim denarjem, v takšni ali drugačni obliki, veliko več in bolje reševali problematiko? Prav zato se v radovljiški občini že zavzemajo, da bi vključili v družbeni plan občine vse tiste obveznosti in naloge, ki bi jih reševali tudi s krajevnimi samoprispevki. S posebnim mehanizmom v družbenem dogovoru naj bi usklajevali vse krajevne samoprispevke in tako bolje reševali problematiko posamezne krajevne skupnosti in nasploh problematiko vse družbenopolitične skupnosti. D. Sedej med gorenjskimi občinami Radovljica na tretjem mestu, najbolj pa si s tem oddelki pomagajo v Kranju, kjer imajo v podaljšano bivanje vključenih 13 odstotkov učencev. Celodnevno osnovno šolo so najbolj razvili v jeseniški občini, kjer so v celodnevno šolo vključili 53 odstotkov učencev. V tej občini obiskuje drugo izmeno le 5 odstotkov otrok, v radovljiški občini pa kar 23 odstotkov. Vendar pa so gorenjske občine še vedno nad republiškim povprečjem po razvitosti celodnevnega pouka. ^V radovljiški občini tako ugotavljajo, da sta zdravstvo in osnovno izobraževanje zadovoljivo razvita, prav tako tudi vzgojnovarstvena dejavnost. Čeprav je razumljivo, da bi marsikje še potrebovali nove objekte in nove, sodobnejše prostore, se bodo najbrž tem potreba vsaj v naslednjem srednjeročnem obdobju odpovedati. Prav smotrnost in varčevanje naj bi izražali vsi tisti sporazumi in plani, ki jih sprejemajo skupščine interesnih skupnosti. D. Sedej Strožji ukrepi Trtic — Septembra so v Retnjah in v Podljubelju našli lisici, pri katerih so s pregledom odkrili virus stekline. Območje tržiške občine, ki je dotlej veljalo le za neposredno ogroženo, je s tem postalo okuženo. To pomeni, da je nevarnost blizu in da so nujni nekateri strožji ukrepi za preprečevanje ter zatiranje bolezni. Izvršni svet skupščine občine Tržič je prejšnji teden sprejel novo odredbo o preventivnih ukrepih za boj proti steklini. Spremembe se med drugim nanašajo na obvezno cepljenje živine, namenjene za pašo in lovskih psov. Ti morajo biti cepljeni proti steklini vsakih šest mesecev, razen tega pa bodo morale lovske družine odslej voditi evidenco o lovu s psi oziroma o zapaženih morebitnih spremembah obnašanja pri njih in pri divjadi. Občinski predpis, ki sloni tudi na novem zveznem pravilniku o preprečevanju, zatiranju in izkoreninjanju stekline, je še strožji, ko govori o potepuških psih im mačkih. Zanje je predviden konec svobode, saj pomenijo največjo nevarnost za prenašanje bolezni. Izvršni svet je v zvezi s tem še posebej opozoril lastnike psov in mačkov, naj živali privežejo ali zaprejo, lovcem, ki so zadolženi za odstrel pa, naj se akcij čim temeljiteje lotijo, sicer se utegne steklina še bolj razširiti. Vsa okužena območja v občini bodo Tržičani označili z opozorilnimi tablami, namenjenimi neobvešče-nim turistom in občanom, da se bodo izogibali stikov z bolnimi ali že poginjenimi živalmi. H. J je stanovanjska stiska prehuda akaj nasilne vselitve? kranjski občini zraste na leto okoli 400 novih jjjpwanj, kar pa je bilo doslej glede na veliko Tjvljevanje novih prebivalcev premalo — Če ni ^ ali stanovanj, cvetijo podnajemniški odnosi k Nekateri potrpežljivo čakajo po deset in več let (J stanovanje, nekateri spet skušajo preskočiti £ vrstne rede z nasilno vselitvijo — kljub ^nejšim včasih še večjim težavam V* zakonski par kar dvakrat v Vzletu nasilno vseli v prazno sta-N^j*> je to psav gotovo znak !Stanovanjske stiske, v kateri V***4 časa znajdejo nekateri V Kranju tega niti ni tako s jjin kar je se bolj zaskrbljujoče ^lefa v leto več je takih, ki se jjj) brez stanovanjske odločbe Vd v začasno prazno stanovanje X*jo°- Lani in v letošnji prvi Vti leta je bilo taksnih nasilnih okoli 50, vendar pa so šteti trtaieri iz večjih kranjskih de-organizacij, točnejiega šte-Vk samoupravna stanovanjska \&& Kranj niti ni mogla ugo- S»V j* stanovanjska stiska za ne-Y% res huda, kaže že to, da ne ^pri iskanju strehe nad glavo "to posebno izbirčni: vselijo se ^ v barako, v delovne prostore ,V plovne organizacije, v kleti Vinjakih blokov, v stanovanja, prazna zaradi adaptacije, v \S stanovanja zaradi začasne Lutasti lastnikov itd. XVlne vselitve so vsekakor pro-,Vi katerim nimamo ravno malo meni Tone Roblek s i+bega Domplana. »Vendar pa ^tftna stanovanjska stiska le eden od vrste razlogov, ki pripeljejo do tega, da se nekdo neupravičeno vseli v stanovanje, ki mu ni dodeljeno. Včasih zamenjajo stanovanje zaradi visoke najemnine v privatnih hišah, lahko tudi zaradi različnih vzrokov izgubljajo podnajemniške pravice ali pa se vselijo v tuje boljše stanovanje, ker -niso mogli več vzdržati v slabih prostorih, kot so recimo kleti, barake.« V kranjski občini zraste na leto okoli 400 novih stanovanj, kar je sicer glede na naravni prirast prebivalstva zadostno število, nikakor pa ne na število priseljenih prebivalcev. Vrsto let je namreč Kranj tako kot sicer ostale gorenjske občine zaposloval več kot 2 odstotka novih delavcev na leto, med njimi tudi veliko takih iz drugih slovenskih regij in iz drugih republik. Organizacije združenega dela pa, čeprav so te delavce potrebovale, niso mogle tudi vsem nuditi stanovanj. Čeprav družbeni dogovor o minimalnih standardih zahteva zagotovitev določene stanovanjske površine, pa vendar OZD. tega niso mogle uresničiti. Delavci brez stanovanj so se zato morali znajti po svoje. Ob zaposlitvi so morali pokazati potrdilo, da imajo bivališče, le tako so tudi dobili delo. Ven- dar pa vsako potrdilo tudi ni bilo pravo potrdilo: to so v nekaterih delovnih organizacijah zdaj že uvideli in zato ponekje »na licu mesta« preverjajo bivališče. »Zaradi stanovanjske stiske, ki ji tudi tako velika vlaganja, kot jih imamo v Kranju, ne pridejo do kraja, pa so začela cveteti najemniš-ka stanovanja. Sicer to niso ravno stanovanja,« pravi Tone Roblek, »saj se podnajemniške pogodbe sklepajo tudi za bivanje v zasilnih prostorih, v barakah in še kje. Okoli 50 lastnikov stanovanj v Kranju oddaja sobe in pri stanovanjski skupnosti registrira podnajemniško pogodbo, v kateri je zapisana tudi cena sobe in sicer od 150 do 500 din. Vendar pa je med lastniki dosti tudi takih, ki stanovanjsko stisko nekaterih zelo izkoriščajo, saj je v sobah po več stanovalcev, najemnina pa nekajkrat višja od tiste v pogodbi. Čeprav je registriranih okoli 600 pogodb s podnajemniki, je dejansko število podnajemnikov v sobah dvakrat ali celo trikrat večje.« Podnajemniška pogodba pa se seveda lahko sklene le za privatno stanovanje, medtem ko v družbenem stanovanju podnajemnikov ne sme biti. Kljub temu pa ni tako redko, da nosilec stanovanjske pravice v družbenem stanovanju odda sobo ali celo dve in si s tem olajša plačilo stanarine. Preverjanje ali je podnajemnik res podnajemnik ali je družinski član pa ni ravno lahak posel; če se že zgodi, da pristane v stanovanju podnajemnik, pa nosilec stanovanjske odločbe izgubi subvencijo pri stanarini, če je bil morda do nje upravičen. Prav podnajemniki v privatnih ali pa družbenih stan ovan j h pa so Streha nad glavo je lahko zelo različna: od solidnega stanovanja, do kleti, barake, sušilnice ali celo kombija. Brez dvoma je stanovanjska siiska nekaterih res huda, toda takole poudarjanje stiske je lahko provelik pritisk na dodeljevanje stanovanj neučakanim »socialnim problemom*. — Foto: Perdan »stalni« kandidati za nasilne vselitve. Če ne zmorejo oderuške najemnine, če prekršijo podnajemniško pogodbo zaradi nereda, nečistoče ali česa drugega — še pogosteje je to poroka oziroma povečanje družine _ si morajo poiskati drugo streho. Da bi čakali na dodelitev stanovanja v organizaciji združenega dela ali na solidarnostno stanovanje — to je najbrž dokaj dolga pot in niti nimajo vseh pogojev zanje. Večina takih, ki se je nasilno vselila v stanovanja, se je odločila za tako dejanje izključno zarada stiske; pri tem pa navadno niti ne pomislijo na to, da je nasilna vselitev v tuje stanovanje kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta. Temeljno sodišče v Kranju, enota Kranj, je letos obravnavalo že vrsto takih dejanj: večinoma je kršilce doletela pogojna kazen, redkeje nepogojna. Vendar pa je večina kaznovanih s pogojno kaznijo kljub temu morala v zapor: niso namreč izpolnili pogoja, da se v določenem roku — navadno je to 3 mesece — izselijo iz nasilno vseljenega stanovanja, če se imajo kam. Sicer pa je kaznovalna politika le eden od ukrepov, za katere se bo potrebno v kranjski občini dogovoriti, da bi več ne prihajalo do tako velikega števila nasilnih vselitev; to je bil tudi predlog izvršnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti konec septembra letos naslovljen na temeljno sodišče in tožilstvo, upravne organe skupščine občine, družbenopolitične organizacije, vsekakor pa brez sodelovanja in ukrepanja večjih organizacij združenega dela tudi ne bo šlo. L. M. GLAS4.STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 28. OKTOBRA 1« •agocena električna energija Tkrepati, reden ugasne žarnica zima ne bo preostra in če ne bo dodatnih ~astojev pri oskrbi z drugimi kurivi in gorivi, potem letošnjo zimo in naslednjo pomlad elek-ke ne bo manjkalo — Gorenjci proizvedemo sami le 30 odstotkov potrebne električne energije, zato je zaradi naraščajoče potrošnje in tudi načrtovane gradnje elektrojeklarne na Jesenicah treba vzpodbujati proizvodnjo v malih elektrarnah in elektrarnah-toplarnah, okrepiti dovodno daljno-vodno omrežje na Gorenjsko in predvsem varčevati z elektriko Kranj — Delovna organizacija Elektro Gorenjska je pripravila analizo elektroenergetskih razmer na Gorenjskem pozimi 1960/1981, torej v bližajoči se zimi, in v srednjeročnem obdobju do leta 1965. Napovedi resda niso rožnate, pa vseeno ni razlogov za paniko, saj je obilo možnosti in priložnosti, da žarnice ne bodo ugašale, da zaradi pomanjkanja energije ne bo zastojev v proizvodnji in da položaj pri preskrbi z gorivi in kurivi ne bo le težji. Potrebna bodo sicer precejšnja sredstva, veliko pa lahko prispevamo sami z umno potrošnjo energije, varčevanjem in uporabo sodobnih naprav, ki zmanjšujejo porabo energije. Letošnja gorenjska elektrobilanca znaša 600.000 megavatnih ur, ki ji s svojo proizvodnjo dodamo še 33.000 megavatnih ur svoje proizvodnje. V letošnjih prvih petih mesecih smo dosegli 266.928 megavatnih ur, kar opozarja, da je lahko letos elektroenergetska bilanca Gorenjske prekoračena. Dodatno je treba upoštevati, da se zaradi pomanjkanja drugih goriv in kuriv potrošnja elektrike povečuje, prav tako pa potroš- Vsem enako odtegniti Kranj — V devetih mesecih letošnjega leta so v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske povečali kredite za proizvodnjo in pripravo izvoza za 249 milijonov dinarjev, medtem ko so se krediti za izvoz povečali skoraj v isti višini, to je za 248 milijonov dinarjev. Primerjava stanj kreditov za izvoz in pripravo izvoza konec aprila letos, to je pred devalvacijo, in konec septembra, pa kaže. da so se v tem obdobju krediti za izvoz povečali za 24 odstotkov, krediti za pripravo izvoza so se pa zmanjšali za 9 odstotkov. V banki pa se je nabralo za 173 milijonov dinarjev dokumentacije za kredite za pripravo izvoza. Zaradi slabe likvidnosti banke ta ne bo mogla ustreči vsem izvoznikom, zato se je odločila za enostaven, matematičen poseg: vsem bo kredite znižala po enaki stopnji. Izvršilni odbor banke je na svoji 7. seji sprejel sklep, da bodo pri tem uporabljali korekcijski faktor 0,8 (predlog strokovnih služb je bil 0,7), kar pomeni, da bodo izvozniki dobili za pripravo izvoza za vsak posel 20 odstotkov manj kreditov od vrednosti zaključenega posla. Ta ukrep naj bi veljal vse do trajnejšega izboljšanja likvidnosti banke oziroma najdalje do konca leta. D. D. njo lahko poveča ostrejša in daljša zima, dodatno zaostrovanje pri preskrbi z drugimi gorivi in kurivi ter tudi nepotrebno trošenje električne energije. Gorenjska je namreč kot območje pri preskrbi z elektriko bolj občutljivo kot nekatera druga v Sloveniji. Smo namreč med »električno najbolj pasivnimi«, saj sami proizvedemo komaj 30 odstotkov porabljene elektrike. Jeseni in pozimi pa je odstotek še nižji zaradi minimalne proizvodnje hidroelektrarn. Ze so bili sprejeti ustrezni ukrepi za ublažitev morebitnega pomanjkanja tako da so možnosti za ugasle žarnice manjše, oziroma so minimalne, če bodo razmere normalne. Prihodnje srednjeročno obdobje terja pri zagotavljanju normalne preskrbe Gorenjske z elektriko vso resnost. Upoštevati je treba, da bo razen naraščajočih splošnih potreb po električni energiji začela obratovati nova jeseniška elektrojekJarna, ki bo leta 1985 trošila toliko elektrike kot danes vsa Gorenjska! Analize prihodnjega obdobja so vsestransko utemeljene, zato je dvom o njihovi realnosti neutemeljen. Če ne bo ojačitve omrežja, bo kmalu normalna oskrba Gorenjske z elektriko ogrožena. Uporabljati bo treba najvišji napetostni nivo, ključna točka zagotovitve elektrike za Gornjsko pa je zgraditev razdelilne transformatorske postaje 400/110 kilo vol tov Kranj s povezovalnim daljnovodom 2 krat 400 kilovoltov Kranj — Beri-čevo. Tako dobljeno energijo bi potem transformirali po Gorenjski. Veliko pa lahko storimo sami. Nujne bodo sprotne informacije o položaju pri preskrbi z elektriko, predvsem v združenem delu in tudi po gospodinjstvih pa bi kazalo oblikovati plane varčevanja z elektriko. Če bo poraba energije presegla 6,06 odstotno rast, verjetnost za to pa obstaja, bodo nujni radikalni posegi. Za Gorenjsko pomembna je gradnja malih elektrarn in elektrarn-toplarn (za Kranj bi bila slednja na primer Že danes rentabilna), prav tako pa uporaba drugih sodobnih ukrepov in naprav, ki zmanjšujejo uporabo elektrike. J. Košnjek V Bohinju omejili naložbe Temeljne in delovne organizacije v Bohinju so ponovno pretehtale svoja naložbena prizade vanja — Najbolj so se omejili pri Žičnicah Vogel in Hotelih Bohinj Bohinj — Smernice in elementi planov delovnih in temeljnih organizacij, ki delajo na področju Bohinja, prikazujejo tudi načrtovane naložbe za naslednje srednjeročno obdobje. Po podatkih so delovne organizacije v Bohinju načrtovale 779.845 tisoč dinarjev naložb. Septembra pa so pri komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo skupščine občine Radovljica pripravili novo akcijo, še posebej, ker so delovne in temeljne organizacije nekoliko spremenile svoja planska predvidevanja. Na osnovi novih podatkov izhaja, da načrtujejo v Bohinju za 645.300 tisoč dinarjev novih naložb v naslednjih petih letih. V Lesno industrijskem obratu Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici planirajo za naložbe 272.000 tisoč dinarjev, ki jih bodo namenili za izgradnjo in za rekonstrukcijo posameznih obratov. Gradbeno podjetje Bohinjska Bistrica namerava začeti z gradnjo novega objekta, del naložbenih sredstev pa bodo potrebovali še za mehanizacijo. Skupaj bodo za investicije namenili 19.570 tisoč dinarjev. Planum, temeljna organizacija združenega dela smučarski center Kobla naj bi v svojem petletnem srednjeročnem obdobju dogradila smučarski center Kobla z ustreznimi infrastrukturnimi objekti in opremo v znesku 106.000 tisoč dinarjev. Alpetour, temeljna organizacija žičnice Vogel pa si je začrtala precej obsežen program v znesku 161.000 tisoč dinarjev, ko naj bi s temi sredstvi postavili tri nove žičnice, uredili infrastrukturo in nabavili ustrezno opremo. V navedeni anketi pa so se omejili le na postavitev dvosedežni-ce v znesku 24.630 tisoč dinarjev. Alpetour, temeljna organizacija Hoteli Bohinj predvideva gradnjo hotela Jezero, ureditev avtokampa, modernizacijo Ski hotela, adaptacijo hotela pod Voglom, gradnjo brunarice na Voglu, odkup okrepčevalnice Ukane, adaptacijo depandanse Zlatorog. Skupni znesek za vsa ta dela znaša 121.435 tisoč dinarjev. Po dodatnem pregledu naložb pa so opustili adaptacijo hotela pod Voglom, gradnjo okrepčevalnice, adaptacijo depandanse. Po novi oceni velja gradnja hotela Jezero z restavracijo in trgovskim centrom — od prejšnjih 61.000 tisoč dinarjev na 100.000 tisoč dinarjev je razlika v skupnem znesku 5.435 tisoč dinarjev. Kompas, temeljna organizacija hotel Stane Žagar planira izgradnjo hotela B kategorije v vrednosti 70.500 tisoč dinarjev. Tako zdaj ugotavljajo, da delovne organizacije na bohinjskem področju večinoma niso spremenile svojih investicijskih programov za naslednje srednjeročno obdobje. Najbolj sta se omejila Alpetourjeva Žičnica Vogel in Hoteli Bohinj. rj Sedej SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Letos 21 novih štipendistov Titovega sklada Biti štipendist Titovega sklada je prav gotovo posebna čast in hkrati odgovornost. Titov sklad za štipendiranje je namenjen mladim delavcev in otrokom delavcev, ki se odlikujejo po učnih in delovnih rezultatih in so obenem aktivni tudi v družbenopolitičnem življenju. Bolj podrobno opredeljeni pogoji ter merila so vsako leto razvidni iz razpisa. Ugotovili smo. da je pismo s kratko analizo, ki smo ga lani poslali organizacijam združenega dela in druibenopohfčn.m «fsni«k^amjrs^or rad^nskaj h.dov NaGorenjskem smo namreč imeli v šolskem letu 1978-79 27 štipendistov Titovega sklada, za šolsko leto 1979 - 80 pa je bilo med kandidati izbranih 17 Štipendistov, največ v Kranju, na Jesenicah in v Tržiču. Podobna akcija je bila ponovljena tudi letos. Razpis se je sicer malo razlikoval od prejšnjih razpisov: predvsem ni več pogoj opravljanje dela v neposredni proizvodnji oziroma v osnovni dejavnosti, ampak le prednostno merilo. Zaradi tega se je povečalo število predlogov za štipendije, obenem pa je nastal strožji postopek pri izboru. Samoupravni organi za štipendiranje v občinah so letos zato morali poleg splošne ocene zrelosti predlogov sestaviti še vrstni red kandidatov. Dokončno pa se je odločilo - kot že doslej - na republiški ravni. Stipendije Titovega sklada so na novo pridobili mladi delavci za študij ob delu in iz dela: Alojz Pivar, Stamenko Jovanovič in Ruža Stojanovič z Jesenic, Zvone Sinkovič, Miran Klavora in Drago Stoje iz Radovljice ter Branko Bežek iz Škofje Loke. Med otroki delavcev (učenci in študenti) pa so štipendije dobili: Roman Mur, Alenka Katnik in Roman Kalan z J«senk; Zoran Klemenčič, Darja Salej, Jana Jenko, Ljiljana Stepančič in Dragica Seško iz Kranja; Mitja Žagar, Nejka Lorenčič, Miklavž Zornik in Boštjan Arh iz Ra • A"dreJa Mohorič iz Škofje Loke in Ciril Bitenc ■Z Ji b Že odoDrena štipendija je dejansko že izpadla, ker kandidat ni uspel pri vpisu v šolo. tri prošnje oziroma pritožbe pa še niso rešene. Zaželimo Titovim štipendistom, da bi bili njihovi šolski uspehi še naprej zgledni m da bodo hkrati tudi še v doboče aktivni v družbenopolitičnem življenju ne le kot učenci ah študenti, ampak tudi kasneje kot delavci. Franc Belčič --._______ Meja mora zbliževati Gorenjska lahko veliko prispeva k pospeševanju obmejnega sodelovanja s sosednjo Avstrijo — Poudarjena vloga Gorenjskega sejma in interes koroškega gospodarstva za predstavitev na naših sejmih KRANJ - Gorenjski sejem iz Kranja, ki vedno bolj prerašča v poslovni in prireditveni center, je organiziral razgovor s predstavniki gorenjske medobčinske Gospodarske zbornice, zastopniki slovenskih organizacij na Koroškem ia predstavniki kranjskega ter gorenjskega družbenopolitičnega ter gospodarskega življenja. Tema razgovora je bilo vključevanje Gorenjske v maloobmejno in gospodarsko sodelovanje s Avstrijo nasploh ter vloga Gorenjskega sejma pri tem. Gorenjski sejem je član interesnih skupnosti za sodelovanja z Italijo in Avstrijo, hkrati pa tudi že opravlja naloge s področja uvoza in izvoza. Zato je razumljiva njegova pobuda, da bi bile kranjske sejemske prireditve še bolj vpete v zunanjetrgovinsko menjavo in da bi bil tudi sejem priložnost aa uveljavljanje izdelkov gorenjskega gospodarstva na tujem. Za Gorenjsko je izrednega pomena prav sodelovanje z Avstrijo in njeno deželo Koroško, ki je zemljepisno blizu, prav tako pa so dokaj trdne že sedanje vezi med sosedi in njunimi prebivalci. Številne primere uspešnega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo že srečamo, znani so tudi njuni nk upan nastopi v drugih državah, vendar prav na področju medsebojne neposredne menjave vse možnosti še niso izkoriščene. Nekatere možnosti poglobljenega sodelovanja predvsem med Gorenjsko in Koroško so bile omenjene na razgovora v Kranju. V to sodelovanje kaže prvenstveno vključevati ga darstvo slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, vei pa tudi drugi nosilci gospodarske dejavnosti na Koroškem ne ki smeli biti zapostavljeni. Zakaj ne bi na primer, so dejali aa razgovoru, na sejmih v Kranju predstavili dejavnost slovenskih kmetijskih in drugih gospodarskih organizacij na Koroškem. Zakaj ne bi ubrali enako pot tudi obratno. Na Koroške« vlada zanimanje za naše izdelke in organizirano sodelovanje je pot za dosego obojestranskih ciljev. Pojavljajo se še togosti, ki ne prispevajo k širjenju sodelovanja, vendar slednje niso tak las narave, da jih ne bi bilo moč premostiti. Kranjski razgovor je prav tako opozoril, da je turizem eno od področij, kjer moti sodelovanja med sosedi, kjer je meja vedno manjša ovira, izkoriščene. Obojestranska turistična informacija mora blizu ljudem, mora biti izvirna, objektivna in pravilna. Turizem je dejavnost, kjer se srečujejo ljudje in vezi med ljudmi so tisa ki lahko veliko prispevajo k zbliževanju dežel in držav. J. Košnjek \_.__ Preskrba v škofjeloški občini Lanska suša pojedla mes Založenost trga z osnovnimi življenjskimi dobrinami je tudi v škofjeloški občini slaba. Pomanjkanj posameznih vrst živil in gospodinjskih potrebščin, ki so se pojavljala v Sloveniji, tudi v škofjeloški občini niso uspeli ublažiti. Glavni vzrok je treba iskati v tem, da Skofja Loka nima enomesečnih blagovnih rezerv in bo zato ena glavnih nalog za prihodnje leto zagotoviti finančna sredstva, da bi rezerve, ki so nujnost, oblikovali. Ob tem je treba naglasiti, da so bili na tem področju narejeni določeni premiki. Tako se pripravljajo pogoji za skladiščenje 1000 ton sladkorja in išče se rešitev glede sredstev, ki naj bodo namenjena kot kredit preskrbovalcu za ureditev potrebnih skladišč ali pa kot sovlaganje proizvajalcu. Enako rešujejo tudi preskrbo s premogom. Veletrgovina Loka se je namreč obvezala že letos sovlagati v premogovnike 1,5 milijona dinarjev, kar zagotavlja nekoliko boljšo preskrbo. Vsi ti ukrepi pa zasledujejo cilj — enomesečne zaloge. Sicer pa je prek vsega leta primanjkovalo predvsem pralnih praškov, olja, kave, žarnic m seveda mesa. V poprečju je bilo v letošnjih devetih mesecih prodanega za 9 odstotkov manj govejega m junčjega mesa. Se slabša pa je bila preskrba s telečjim mesom, saj je bilo na nekaterih območjih prodanega celo za 7b odstotkov manj telečjega mesa kot v enakem času lani. Prodaja svinjske_ ga mesa pa je bila v poprečju za 15 odstotkov večja od lanske. Najbolj kritična je bila oskrba t -mesom v Zireh, kjer so bile mesnice včasih popolnoma prazne. ' Čeprav je škofjeloška občina ena redkih, ki regresira proizvajalce in ne predelovalce, kljub temu letos ni bilo večjega odkupa oziroma je bil manjši. Očitki so, da kmetje zadržujejo goveda čez poletje v hlevih in čakajo na ugodnejše cene. Vendar kmetovalci odločno zanikajo da bi to bilo res in pri tem pravijo, da so stroški tržne proizvodnje mesa previsoki, da bi živino imeli v hlevu dalj časa kot je potrebno. I o je možno kvečjemu teden al. dva in še to le eno ali dve govedi, dalj časa pa ne. Stroški namreč po dop.tanju hitreje rastejo kot raste cena in bi imel kmet živino dalj časa v hlevu le v svojo škodo. ' , , Vzrok, pravijo, je v lanski suš, ko so na zimo prodali za tretjino ve« govedi, kot bi bilo potrebno ob normalnem odkosu sena in so pomlad dočakali z veliko manjšo črede I pretekla leta. Ker pa se obnovi v nekaj mesecih, čutimo pri pomanjkanju Svoje je k temu dodalo u manjkanje perutnine, zato slaba oskrba z govejim meso* bolj občutila. Nasprotno ps njereja ni toliko odvisna od zato pomanjkanja svinjskega ni. Med artikli, ki jih je začeto manjkovati septembra, pa ! ščanci, svinjska in rastlinska suhomesnati izdelki in južno Oktobra pa primanjkuje tudi in sirupov, začimb, margarine, vrst konzerv in alkoholnih pijač Precej bi se lahko naredi* boljšo preskrbo v strnjeni cijski verigi od proizvajalca •* trošnika, tako kot je or ABC Pomurka. Ker tega iščejo rešitve v raznih en< sporazumih, ki postavljajo trgovce in potrošnike praven položaj, saj zahtevajo zevanje sredstev, sovlagama roma kreditiranje pod pogcu. pogosto presegajo možnosti HJ< cev. Posledica tega pa so višje j* in slaba preskrba. L. Bogata K dobrim izvoznim Gorenjske je vetfka Ijarska industrija. Praznik peseniškega gledališča Jeseniški gledališčniki ob jubileju veselo postavili fe ^tuS?**,^?1 k~™io*mk * oder Linhartovega Matička — Vse več Jese-Hanov spet zahaja v gledališče — Jubilejni Gornik napolnili z dragocenimi podatki gledališčniki so delovno proslavili 35-letnico neprekinjenega dela. >*r Zn nastavili Linhartovega Matička, gledališko avlo so napolnili z . **r jo postavili Linhartovega ------ ^*t«. ki je govorila o bogastvu preteklega dela. m napisali jubilejni zbof-* - Pato: F. Perdan ^JnCE - Polna dvorana » n*oto, 26. oktobra, pozdra-*Jf*«nik jeseniškega gledali-^.'•ne Cufar, 35-letnico ne-'M dela, ki korenini v gledališki tradiciji, obeležje mu je dala podelitev letošnjih Cu-piaket, jubilantom in nn pa je čestital Bran-> predsednik skupščine skupnosti Jesenice, ki •""■J delo gledališča in ob nejal, da je vselej izpol-* •▼oje pomlanat-vo, čeprav .T***j ai bilo lahko, s pravo to vnemo slutilo lepoti •J besede, jeseniškemu In slovenskemu narodu narodnostno najbolj koščku naše ■ gledališčniki so svoj proslavili delovno. Na * veselo postavili domače }f»*l}o, Rndovljičana A. »Ta veseli dan ali - ne teni«. Slovenska igra '"▼osti, se je o njej v junima nahu razpisal Mi-ki vodi jeseniške gle-ter je Matička režiral •nčil vlogo barona — •^oj pogled: »Veliko sem "■J o tam, kako da je tej 2*T nnaašnji stehnizirani "fjjnai čas tako naklo-**• da tako radi gledamo še tolikokrat po-fenrijo o barončku s podeželja ... Se več Premišljal o tem, kako ■nI naš čas ihtavo išče ob *nh starejših iger »izu->« nota, ki jih spremlja f *naaaji podobi, v dekoru, .•* loteva preobrača nj v ▼ značaju oaeb, v te-nkeutljUi. Kot da smo ■J in prenažrti vsega, **■ je ob izobilju usojeno J**jbračati kozolce, kot da ™*_naa skladnost v umet-***•*! le še naivno pre-*°t da nas od vsega do-•taraae individue lahko t še neskladje in bizar-* kaj takega preprosto -..« in Matička postavil na Inamiteijskih kozolcev, kakor bi Matička '■•rabili«, temveč veselo, ne svetimi človeškimi ki slabostmi. V igro, vlog, se je sočno vpel .••i so se Linhartove jeseniški igralci hka oklenili, neka- teri docela, drugi malo manj. Uprizoritev je tako izzvenela resnično naše, z risanjem odnosov in ne toliko posameznih likov pa nas je nenehno iz preteklosti vračala v sedanjost. Nedvomno moramo omeniti Kendovega barona, ki je postal še kar njegov. Cufarjeva nagrajenka Tatjana Košir, ki je tolmačila Nežko, pa nam je sama najbolje utrdila v obrazložitvi zapisano sodbo, o izrazitem daru za komiko. Navdušen aplavz ob koncu in odzivanje polne dvorane med predstavo je bilo ob »jubilejnih besedah« nedvomno največje priznanje igralskemu ansamblu, ki ga kiti 35 let neprekinjenega dela. Toda jeseniško gledališče ni polno le ob velikih dogodkih. Vse več Jeseničanov spet rado zahaja v Talijin hram. Obisk se je s predlanske na lansko sezono dvignil s 5.000 na okrog 15.000 gledalcev, oziroma s 170 na 220 po same z posamezno predstavo. razcvetu, ki ga je doživljalo v šestdesetih letih, ko je nizalo največje uspehe. Kar trikrat je bilo izbrano za najboljše amatersko gledališče Slovenije in Jugoslavije, igralski ansambel je odhajal na festivale tudi v tujino in se vračal s priznanji. Mnogim Jeseničanom so nepozabno v spominu mojstrovine kot Lorcova Dom Bernarde Albe, pa Drtičeva komedija Tripče de U tolče. Pot do uspeha je kvaliteta in vsebina dela. Življenje se je nasploh spremenilo, povojna zagnanost je mimo, če bi delali tako kot nekdaj, bi imeli le eno premiero letno, pravi Miran Kenda. Današnji gledalec je zahteven, zdoma ga zvabi le dobra predstava, zato mora biti tudi na amaterske odrske deske postavljena profesionalno. Tu pa se začenjajo težave z igralci, saj je sleherna premiera zadnje ogromen napor, težave z zunanjimi sodelavci: režiserji, scenografi, kostumografi dramaturgi, za katere je treba najti denar. En sam ne zmore vsega, igralci zmorejo danes biti le še igralci. Vsebinska rešitev so gostovanja, domačih predstav drugod in drugih na domačem odru. V jesenilkem gledališču so doslej gostovala že vsa slovenska gledališča in jeseniški gledališki abonent vidi med desetimi predstavami letno pet predstav slovenskih poklicnih in amaterskih gledališč. Zelja in potreba jeseniških gledališčnikov pa je, da bi predstavo, ki so jo študirali dva do tri mesece lahko najmanj tridesetkrat ponovili, da bi ne nazadnje zbrali tudi denar za pripravo nove predstave. Na Gorenjskem v tem pogledu še nismo organizirani in skupna akcija bi lahko odprla pot, da bi gledališke skupine svoje delo predstavile širokemu krogu, ne zgolj domačemu občinstvu. Jeseniški gledališčniki so ob jubileju izdali zbornik, napolnjen z dragocenimi podatki o preteklem delu. Natančno ga bomo prebrali do prihodnje . številke našega časnika. M. Volčjak Čufarjevi nagrajenci Svečano obeležje je sobotnemu prazniku jeseniškega odra dala podelitev letošnjih Cufarjevih plaket, s katerimi jeseniška kulturna skupnost vsako leto nagrajuje izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti. Letos je žirija, ki ji je predsedoval Benjamin Gracer, dodelila pet odličij. mejstvu. Ko je delo obeh skupin zamrlo je bila pred dvanajstimi leti med pobudniki ustanovitve ženskega pevskega zbora, v katerem prepeva še danes. Vsa leta ji je bila zaupana-tudi vrsta funkcij v amaterski kulturi. Za svoje poustvarjal-ne umetniške dosežke pri zborovskem petju je že prejela bronasto in srebrno plaketo Gallus. TATJANA KOSIR polnih 24 let igra na jeseniških odrskih deskah, pred tem je plesala v jeseniški folklorni skupini. Njeni igralski dosežki so tesno povezani z rastjo in z največjimi uspehi jeseniškega gledališča. S svojim igralskim razponom MELITA JELEN je že pred dobrimi dvajsetimi leti pela v tedanjem komornem zboru pri DPD Svoboda. Kot vokalna solistka je z ansam-' blom narodnih plesov in pesmi nastopala širom po domovini in v za- novili kulturno društvo j^^Pnri Komendi - V sredo. »o se v prostorih osnovne I <_^r*° krajani Most na usta nov-n^L**anku novega kulturnega • Okrog štirideset jih je pri iT^P'nnpnu delovanja kulturnega jp>* * spregovoril Anton Spen ^^ttzpravj ho izvolili društveno » Predsednik je Ivan Piber-nik Brane Hafner, Anton Cesar, tajnica Ma-|tč. *•> bo pozivih) kulturno živ-arhelo bo za prireditve, ki jih i^QJ°«lej v Mostah malo. Poleg v** zbora že vadi dramska sek-' folkloristi bi radi zaplesa toelja ne morejo najti Pevci in igralci se bodo vaščanom prvič predstavili na proslavi ob prazniku republike. 29. novembru. Na ustanovnem sestanku so krajani razpravljali tudi o imenu novega kulturnega društva. Spomnili so se na domačina Jurija Babica, grafika v Valvasorjevem času. ki je verjetno naslikal fresko na moščanski cerkvi. Menili pa so. da je ime premalo znano, pravzaprav neznano, zato bodo društvo imenovali kar KUD krajevne skupnosti Moste. Vsak začetek je težak. Upajmo, da prve težave ne bodo zaustavile ljubiteljev domaČe pesmi in besede. Irena Urban« se je uveljavila tako v dramah kot v komedijah. V spominu so ostale vloge Ane v Dnevniku Ane Frank. Genevre Langdon v drami Globoko so korenine, Minnie v Snahi in posebej Ofelije v Hamletu. Z izrazitim darom za komiko je postavila na oder plejado veseljaških in prisrčnih likov. Njeno plodno igralsko delo dopolnjuje nenehno sodelovanje v mladinskih in praviljčnih igrah. Vloga Nežke v Linhartovem Matičku je njena 59. samostojna kreacija in sobotni nastop 704. predstava v jeseniškem gledališču. VERA STARE je na odrske deske jeseniške gledališke hiše stopila že v prvi povojni sezoni in odtlej v 36. letih odigrala 68 vlog s skupno 626 (Grenka) razmišljanja ob nekem filmu »Porenje« skozi zgodovinsko umetniško prizmo — Film, ki hočeš-nočeš sproži vrsto bolečih spoznanj o kulturi in nekulturnem odnosu do nje V petkovem festivalskem izboru je med sedmimi bolj ali manj povprečnimi izrazito izstopal turistični film z naslovom »Porenje«. Prvenstvo, ki mu ga je priznala tako festivalska žirija kot izbor za TV gledalce, si je omenjeni fim prislužil s preseganjem svoje turistično-propagandne meje, saj se je razširil na kulturno-zgodovinsko področje, ki informaciji in reportažnemu občutju vdihuje še umetniško žlahtnost. Film prikaže Porenje in njegove kulturne in zgodovinske spomenike, vrača se v nekoč in sliko preteklosti sprepleta z danes, razgrajuje vse medije človekove umetniške ustvarjalnosti od nekdaj do danes, hkrati pa se skozi reportažni zapis srečujemo z odnosom ljudi do zakladov stoletij. Za slehernim zavojem skriva veliki Ren presenečenje — srednjeveški grad v tihoti starih simetričnih parkov, ki nas ponovno vrne v Sigfriedove čase; veličastne gotske cerkve, ki se zanosno vzpenjajo kvišku, z drobnimi detajli in majhnimi umetniškimi presenečenji, ki so vsako mojstrovina zase; od zapuščin preteklih rodov nas pot ob Renu popelje tudi v sedanji »atomski vek«, njegov način dojemanja stvarnosti, njegovo šokantno in domala provokativno umetnost. Slapovi vodometov, ki se prelivajo preko sodobnih skulptur, v trenutku današnjosti odkrivajo čar pretekle, na Heineja spominjajoče romantike. Umetnost stoletij in današnje občutenje lepega si podajata roke v novih, a zgodovinsko navdahnjenih arhitektonskih mojstrovinah — galerijah, kjer stari mojstri najdejo pravi ambient; operne hiše s sodobno akustiko, kjer Haydn in Bethoveen zazvenita kot v časih prvih strastnih navdihov. In seveda nesmrtna umetnost realizma, ki spremlja mit zgodovinskega in v bajke zavitega slikovitega Porenja. Film, ki v svoji kulturno-zgodovinski in umetniški širini presega svojo informativnost, je tudi neprikrito vzgojen za tiste, ki so za to dovzetni. Ob kulturnem bogastvu sicer industrijskega Porenja, ki ga film nepotvorjeno prikazuje ob skrbnem odnosu tamkajšnjega kultiviranega prebivalstva do stoletne zapuščine, človeka malce zaboli... Zidarski odri, ki obrobljajo slikovito kolnsko katedralo, vseskozi prisotna skrb za nepregledne parke davnih gradov, mojstri-restavratorji, ki iščejo pravega zgodovinskega duha, da ga oživijo iz starih razvalin, izrazito nasprotje našim domačim, denarno in kulturno skromnim razmeram, ko ravnodušno hodimo mimo rušečih se stavb, pa ne le iz preteklosti. In peščica zagnanih strokovnjakov, pa tudi običajnih »diletantov«, ki se po načelu »z glavo skozi zid« prebijajo skozi naš kulturni vsakdan, zavidajoč Porenju, Škotski in drugim, ki se lahko skozi turistično sliko pohvalijo z dovršenostjo in ohranjenostjo preteklih kultur, v naših nedoumljivih razmerah si lahko neprestano želijo tistega neuklonljivega duha, ki osveščenim dopuščajo, da vrline, lepota in tradicija prejšnjih rodov ostaja nam in zanamcem v umetniški užitek. In ni nam treba imenovati — Kisselstein, Kamen, Smledni-ški grad, vrsta propadajočih stavb v starem mestnem jedru -da bi se nam zbudila vest, saj obiskovalci, ki jim kamenje pada za vrat, še preveč kruto občutimo pomanjkanje skrbi za razvaline in sledove prejšnjih obdobij. . . D. Zlenir predstavami. Docela se je predajala odrskim deskam, brez izbirčnosti sprejemala vsakršne vloge, od sta-taže do velikih partij in tako občinstvu podarila vrsto drobnih umetnin pa tudi velikih kreacij. Posebej lahko podčrtamo vloge Biance v Othellu, matere v Samorastnikih in FRANCI TUŠAR se je v DPD Svoboda France Mencinger na Ja-vorniku vključil leta 1964; najprej kot igralec, kasneje režiser iger in zabavnih celovečernih prireditev. Napisal je nekaj iger. ena izmed njih je bila na natečaju pesnikov in pisateljev začetnikov Gorenjske ocenjena med poslanimi prispevki kot najbolj zrelo delo. Predseduje dramski sekciji pri društvu in zavzeto opravlja vrsto funkcij v amaterski kulturi. Svoje znanje je izpolnjeval na dveh tečajih za igralce in na štirih republiških tečajih za režiserje. JANEZ ZNIDAR se je leta 1947 vključil v delo Foto kluba Andrej Prešeren, se usposobil za foto inštruktorja, kasneje tudi za barvno Vii Mali. gospe Pardy v Snahi in posebej Avguste v Domu Bernarde Albe, na drugi strani pa Džove v Tripčetu in hišnice v obeh Partljiče-vih Ščukah. Velika ljubezen do amaterskega komedijantstva in redka zvestoba domači gledališki hiši sta njeni temeljni odliki, ki jd uvrščata med osebnosti, ki so jeseniškemu gledališču in občinstvu darovali največ. fotografijo. Kot predsednik foto komisije pri občinskem odboru Ljudske tehnike je skrbel za povezavo med foto klubi. Pomembno je njegovo pedagoško delo, saj je veliko pripomogel k oblikovanju foto krožnkov na šolah, vodil je tečaje v več krajih jeseniške občine. Kar Iti let uspešno vodi Foto klub Andrej Prešeren, o čemer govore .številne razstave, tečaji, sodelovanje na razstavah doma in v tujini. Ne gre prezreti tudi uvedbe tradicionalne razstave Človek in jeklo ter sodelovanja foto klubov z Jesenic in iz Beljaka. Za prispevek k razvoju in napredku fotografije je prejel že več priznanj. O L, A S G. STRAN TOREK. 28. OKTOBRA 1! Stane Šinkovec Hujši od vsega pa je bil glad, neprestan morilski glad, ki je marsikoga prignal na rob blaznosti. Z besedami se ne da opisati, kako bedna je bila prehrana v Dachauu. Ze tako brez najnujnejših sestavin, ki so potrebne človeškemu organizmu, tudi količinsko ni tadoščala za garaško delo. Stanje se je slabšalo kar naprej, dokler niso celo količino kruha, ki je predstavljal skoraj edino hrano, znižali na 100 g dnevno. Ljudje so nenehno umirali zaradi lakote. Če so le imeli priložnost, so brskali za odpadki, lizali izpraznjene kotle za hrano, jedli travo in razna zelišča. Vse, prav vse, kar bi moglo vsaj za trenutek pomiriti prazne želodce. Toda tudi to je bilo kaznivo, če so siromaka zalotili pri tem. Ne samo v nekaterih transportih, tudi v samem taborišču so se spustili v kanibalizem in jedli celo kraste z lastnih ran samo da bi potešili neprestano, strahotno živalsko lakoto, ki jih je morila. Nekatere je pripeljala lakota v krajo kruha so-tovarišem. To je bilo v taborišču smatrano za najhujši prestopek. Nihče ni bil tako osovražen in tepen kot »Brotdieb«. taboriščna uprava pa je predvidela za tatu še posebno vrsto kazni. Posebna vrsta ljudi v taborišču so bili v tavoriščni govorici imenovani »muzelmani« (Muselmann). To so bili do skrajnosti izstradani ljudje, ki so se znašli v stanju »vita minimum«. Sama kost prevlečena s sivkasto izsušeno kožo, brez mišic. Obraz je spominjal na masko, zenice pa so bile nenaravno razširjene in pogled apatičen. Gibali so se neverjetno počasi in se spodtikali že ob najmanjši oviri. Zamirali so tudi psihično in se prenehali zanimati za okolico. Razteleševan je trupel so opravljali v revirski mrtvašnici. Tu sta zlogasni kapo Bruno in esesovski zdravnik dr. VVolter ubijala jetnike, ki so imeli tetovirano kožo — zdravo in brez brazgotin. Iz nje so nato izdelovali po želji naročnikov senčnike za luči. sedla, čevlje, rokavice in damske torbice za žene esesovcev. Tu so ubijali tudi mlade ljudi s popolnim zobovjem, ker so esesovci stremeli za tem. da bi imeli na nočnih omaricah in na pisalnih mizah preparirane človeške lobanje. V Dachauu so se v času obstoja pojavile razne bolezni, ki so terjale med jetniki mnogo žrtev. Posebno močno pa sta razredčili vrste jetnikov obe veliki epidemiji tifusa. Prva. epidemija trebušnega tifusa, je zahtevala od decembra 1942 do aprila 1943 med 1400 bolniki okrog 500 mrličev, druga, epidemija pegastega tifusa pa od 28.000 obolelih samo v prvih petih mesecih 1945 kar preko 15.000 mrtvih. Tu je treba omeniti še poskuse na živih ljudeh (vivo-experimente). Pri svojih uničevalnih načrtih jetnikov, so prišli nacistični oblastniki na zamisel, da bi lahko jetnike uporabljali tudi za to, da bi doprinesli k razvoju in uspehu nemške znanosti. Na raznih procesih proti nacističnim zločincem po vojni je bilo ugotovljeno, da so opravljali medicinske poskuse skoraj v vseh taboriščih, od vcepljanja raznih bolezni, kirurgičnih poskusov pri katerih so zamenjavali ljudem razne organe, sterilizacije do poskusov z raznimi kemikalijami in plini. Ugotovili so. so opravljali poskuse na več tisoč ljudeh, a poskusi niso dali nikakršnega otipljivega in koristnega rezultata. .V Dachauu so opravljali tele: vcepitev malarije, raziskave vpliva nizkih in visokih pritiskov na človeško telo, raziskave reakcije človeškega organizma na podhladitev, poskuse napraviti morsko vodo pitno, poskuse s flegmono, jetrne poskuse, TBC poskuse, poskuse s kristalizacijo krvi, poskuse strjevanja krvi in kirurgične poskuse. V celoti so opravili v Dachauu poskuse na nekaj tisoč jetnikih. Samo z malarijo preko 2000. Dali niso nikakršnih koristnih rezultatov, povzročili pa so neizmerno trpljenje in gorje. Seveda je bilo število smrtnih primerov med temi poskusnimi zajčki zelo veliko, a tudi mnogi, od tistih, ki so ostali živi, so postali invalidi za vse življenje, če niso že prej končali v-enem od številnih invalidskih transportov v plinske celice Preveč bi bilo opisovati vse oblike smrti, ki je prežala na jetnike na vsakem koraku. Esesovci so imeli ukaz, da kaznujejo vsak najmanjši odpor na licu mesta. Toda za upor so smatrali že to. če si je jetnik zaščitil z roko glavo pred udarca Navaden uboj jetnika so prikrili v poročilu z »ustreljen na begu« (Auf der Flucht erschossen), umor s smrtno injekcijo z obvestilom svojcem, da je umrl zaradi srčne kapi ipd. Dveh načinov množičnih umorov so se posluževale v Dachauu nacistične oblasti, da bi se znebile ljudi, ki so jim bili na poti: zaplinjevanja v plinskih celicah in množičnih eksekueij. Zaplinjevanje so opravljali pod krinko invalidskih transportov v okviru akcije »14 f 13« (tajna oznaka), ki je bila del programa tk. im. evtanazije. Invalide so kot »nekoristne jedce« (nutzlose Esser) pošiljali v plinske celice v Hartheimu pri Linzu in taborišč na Vzhodu. Toda v te transporte niso vtaknili le invalidov, pač pa so izrabili priložnost in se odkrižali tudi nekaterih nacizmu nevarnih političnih jetnikov. V taborišču se je teh nesrečnikov prijelo ime »nebeški odred« (Himmelsfahrtkommando). Po podatkih mednarodne poizvedovalne službe, je znašalo število daehauskih jetnikov, ki so jih zaplinili samo v letu 1942 - 5127. .Od vsega začetka je bilo taborišče Dachau kraj uničevanja. Kar so drugje storile plinske celice, so tu opravile krogle. Eksekucije so opravljali nad posamezniki ali pa nad celimi skupinami. Obsojence so usmrtili s strelom v tilnik (Genickschuss). z obešenjem ali pa s smrtonosno injekcijo. Streljali so na strelišču med gospodarsko zgradbo in bunkerjem, kasneje pa pred krematorijem in na velikem strelišču v Herbertshausnu nedaleč od taborišča. Kolikšno je bilo število ljudi ubitih v teh ekseku-cijah ni znano, prav tako kot ni znano celotno število smrtnih žrtev v Dachauu. Esesovska uprava si je prizadevala na vse kriplje. da bi uničila vse sledi svojih zločinov. Zadnje dni so prenehali celo s sežigom mrličev. ki so tako ležali vsepovsod po taborišču in okrog krematorija, v krematorju pa so noč in dan sežigali akte. ki bi lahko obremenjevali esesovce. Kljub temu prizadevanju pa se je nekaj le ohranilo. Na podlagi teh dokumentov, pričevanj in rekonstrukcij nekaterih dogajanj, se ocenjuje, da so usmrtili v eksekucijah 46.855 oseb večinoma sovjetskih vojnih ujetnikov, v celoti pa naj bi v Dachauu našlo smrt okrog 148.806 jetnikov. Pogled na osvojeno taborišče je bil grozoten. Krematorij je bil do stropa napolnjen z mrliči in tisoče trupel je ležalo vsepovsod okrog njega. Tisoče živih okostanjakov je lazilo sem ter tja po taborišču in tisoče bolnikov je ležalo priklenjenih na posteljo in čakalo pomoči. . Dachau ni bil »tovarna smrti« v tolikšnem obsegu, kot so bila to mnoga taborišča na Vzhodu, predvsem na Poljskem. Za to je imel dosti premajhne zmogljivosti svojih krematorijev. Toda bil je ogromna centrala SS, kjer so se šolali esesovci za službo v koncentracijskih taboriščih in kjer so jih usposabljali za njihove roparske pohode proti drugim deželam. Bil je šola morilcev, kjer so se izšolali tekom let najhujši zločinci, prosluli komandantje koncentracijskih taborišč kot: Hoess — Auschvvitz Baranovvski — Sachsenhausen VVeissenborn — Flossenburg x Griinevvald — Hertogenbos Kogel — Ravensbriick. Gross-Rosen. Flossenburg VV.Seuss — Natzvveiler Ziereis — Mauthausen Loritz — Gross-Rosen Krammer — Natzvveiler r GOBA KOT PEHAR VELIKA -Kilogram in 83 dekagramov je teh tal gobarski velikan, premer klubu ka pa je bil 84 centimetrov, ki sta ga v strahinjski gmajni nalila Olga m Fonza Simonetič iz Strahinja. Kot 'obarja sta bližnjo gmajno že ne ajkrat prehodila, pa takšne trofeje e nista našla Odkrila sta jo slučaj-o, saj je bila goba bol/ podobna asti pokrovki lonca kot pa jurčku. - N. Sladic VAŠA PISMA NEOPRAVIČENO ODSOTNI Dne 9. oktobra smo krajani Bleda obravnavali naše pripombe na Centralni turistični plan. Zal pa ni bilo navzočih vseh tistih, na katere letijo ostre pripombe, to je na komunale in in teresentov. ki bi na Bledu radi karkoli gradili, takih pa je kar precej. Izgleda, da za neopravičeno odsotne krajani nismo zanimivi, ker seje doslej marsikaj dalo dogovarjati pri stranskih vratih in mimo nas . .. Prav bi bilo. da naše satfln* upravno kopje z a vihtimo in usmerimo točno t/a. kjer odgo-vornost najbolj šepa. Gradnja bazena v samem cen trn Bleda bi bilo v nasprotju : našim naravnim okoljem; name sto novega kongresnega centra lahko z manjšimi stroški obnovi m o obstoječo festivalno dvorano; nov hotel Be/vedere pa je za zdaj nepotreben. Vse takšne gradnje so izvor investicijskih apetitov in so v nasprotju z našo stabiliza vijo. S sredstvi za nov hote/ bi lahko usposobili precej kmetij r občini -a kmečki turizem, kar bi bilo tudi za goste dovolj zanimivo. Namesto nameravanih gradenj je treba postaviti pred dejstvo komunalno službo in ju usposobili, da bo kos svoji nalogi. Alojzij Vovk DOGODEK V TRGOVINI Zgodilo se je 25. septembra v trgovini Živil na Zlatem polju. Ob 18J20 sem prišla do blagajne, naložila kupljeno blago na pult in dodala deset starih jur/ev. bla gajničarka pa je medtem govo rila z nekim moškim. Terjala sem vrnitev drobiža, pa mi je bla-gajničarka odvrnila, da ji m o ram najprej jez plačati, čeprav sem ji pokazala v blagajni moj denar, saj je bil desetak zmečkan, blagajničarka pa ni popu stila. Prosila sem, naj zaključi blagajno, pa moja prošnja do 19. ure ni bila uresničena. čeprav v trgovini ni bi/o veliko strank. Na mojo zahtevo je prišla namestnica poslovodkmje. zaključilo blagajno, blagujničarka f>a je /»> tlej denar le preštela, ugotovilo višek in mi vrnila denar. Upoštevam, da smo zmotljivi vsi. vendar bi vseeeno pričakovala drugačen odnos do kupca. Naslednji dan sem pitslovodkinji seznanila s primerom in terjala pritožno knjigo. Nikjer je niso našli. Cez nekaj časa so prinesli popolnoma novo. vendar hrez žiga, oštevilčenja itd. Z bla gajničarko sem se soočila in hudo ji /e bilo. če se bo ta printer pojavil v časopisu, Naj povem, da je bilo na dan mojega primera v blagajni razen mojega denar/a še 18 starih tisočakov viška, zato sklepam, da je bil tisti dan še kdo od potrošnikov prizadet M. N. Kranj Češka koča praznična bin. Grintavca in Dolgega Radi jo imajo alpinisti, ki so v poet stitev jubileja preplezali neki prvenstvenih smeri (Češka. dr. H* domskega. Jubilejna). Zakjučna sV vesnost ob jubileju Češke kočt ■ bila v soboto, 11. oktobra. Slabo m j me ni preprečilo obiska. 90 ljub* ljev koče in gora se je zbralo v nem zavetju. Mladi jezerski pL so pripravili pester kulturni gram, pred ploščo padlih jezei gornikov položili vence, slavni govornik pa je bil starosta jezei— planincev in nekdanji skalas Lu*» Virnik. Po načrtih arhitekta M*M Šenka so preuredili notranjost k** zraven pa uredili vodovod, tovsan žičnico in elektrifikacijo. Obilo stovoljnega dela je bilo potreba* Slavje se je zaključilo s prijeaaj planinskim večerom, ognjemete« rahlim naletavanjem snežink A. Karmča- Jezersko — Osemdeset let že stoji Češka koča nad Jezerskim, znano in priljubljeno shajališče ljubiteljev narave, planincev in alpinistov. Je-zerjani so se odločili dostojno proslaviti jubilej. Prva praznična prireditev je bila že sredi junija, ko so v Jenkovi kasarni na Jezerskem odrpli razstavo o zgodovini Češke koče. Njen videz je še vedno tak kot je bil pred osemdesetimi leti. Postojanke so gradili, da bi ohranili ta prečudoviti del našega planinskega sveta slovenski. Načrt germanizacije tega dela Kamniških planin je bil z izgradnjo koče preprečen, največ zaslug za njeno postavitev pa ima velik prijatelj jezerskih pastirjev kirurg dr. Kari Hudomski, Čeh po rodu. Obe svetovni vojni je preživela koča. Desettisočim je ponudila zavetje, ki so prihajali in prihajajo pod severna ostenja Kočne, Dolžkih škr- Starost ni več breme O delu in življenju v domu starostnikov , govori negovalka Pavla Papler, ki nL, K: starost m več breme ter da je hvaležno J' lepše plačilo m spodbuda za njeno delo Tržič — Več kot pol leta je že minilo od ustanovitve doma starostnikov Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču, ko so delavci zaorali ledino na tem področju. Danes so začetne težave za njimi, o njih in o vzdušju v domu pa je pripovedovala negovalka Pavla Papler. Delo negovalke je zahtevno in odgovorno. Terja precej volje in ljubezni. Skrbeti mora za osebno higieno varovancev, za popolno nego, jih spremljati na sprehodih, obiskih pri frizerju, pri kopanju, razgibavati nepokretne. To je le nekaj osnovnih nalog negovalke, ki sčasoma postane tudi zaupnica, svetovalka in prijateljica. Varovanci v domu sestavljajo veliko družino. Njihov urnik je pester in se začne že pred sedmo zjutraj z umivanjem. Po zajtrku pijejo kavo ali čaj. »Pravi, obred imajo, ko sedejo skupaj, poklepetajo in se smejijo,« pravi Pavla. Po kosilu počivajo, popoldne pa je čas za sprehode, obiske, drobne opravke, malico. Zvečer radi gledajo televizijo. »Zelo so živahni. Igrajo šah, berejo, se ukvarjajo z rožami, kanarčki, se pogovarjajo. Spodbujamo jih k aktivnosti; ne zato, da bi imeli manj dela, ampak da spoznajo in čutijo lastno koristnost. Celo zaljubijo se,« se zasmeji. »Teže je s tistimi, ki so nepokretni ali tako hudo bolni, da so popolnoma odvisni od nas. Vendar s takimi delam najraje, ker vem, da jim zares pomagam, da sem jim potrebna.« Nekateri menijo, da je domska oskrba draga. Pozabljajo, da imajo varovanci v domu strokovno in popolno zdravniško oskrbo. »Velik poudarek dajemo strokovni usposobljenosti zaposlenih, saj je od nas večkrat, zlasti ponoči, odvisno človeško življenje. Pomagamo si, vseh pet negovalk, kolikor nas j« trenutno, pa se pripravljamo na poseben 80-urni tečaj. Rada se učim in delo z ljudmi me veseli. Svoje prejšnje zaposlitve v tovarni Peko ne pogrešam. Samo ljudje lahko vrača jo hvaležnost Seveda je njihov odnos veliko odvisen od nas samih.« Potem se Pavla Papler razgovori, kako nekateri otroci pozabljajo na starše, da pa so tudi izjeme. Spregovori o nočnem delu, 0 nedeljski službi, 0 utrujenosti, o tem, da jo drobne človeške drame ' smejo preveč prizadeti, včasih težko premaguje, vanju in samoupravljanju. »Naši varovanci so zelo dobri Z vsemi skušam biti enaka. Veseli so ne čeprav se o nagraje- Pavla Papler drobnih pozornosti; če jim pok**1 da imam zanje čas. jih povprsJ** počutju. Ne vem, zakaj okle»*> odhodom v dom. Sodobni d*** niso več, kar so bili včasih. rVgkr1 varovanci sami urejajo «s*£ doma in se ukvarjajo z rx£R** konjički. Povezani smo z šolo v Tržiču in z osjaosj heroja Bračiča iz Bistrice koncerte. Najraje pa otroke.« »Pravzaprav se človek kar ar** nanje. Pred kratkim sem a** študijski dopust. Pošteno av dolgčas po ,mojih\ Dvakrs: šla pogledat. Saj so kojih imam rada. Najlepše p»* zame je, kako jih srečam na ces mi že od daleč mahajo V čas;."' < -slišim: ,Vidiš. ta ja pa naša zato bom še ostala v domu i Mar ni laže nositi sedati križ, če veš, da si v dobnh H Danes se res nikomur ni treb* starosti. M ForaatJ^ Oktober — mesec varčevanja čevanje uči človeka skromnosti, odpovedo-WW/a sedanjim zadovoljstvom v korist bodočih potreb. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi k treba posvečati veliko pozornost vzgoji ovčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč * naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do tužbene lastnine. »Suha leta« se nam obetajo, to **o. in vsak privarčevani dinar bo odslej pomenil veliko več, ** doslej, ko smo, priznajmo, 'ttakdaj potratniško in brezsmi-"ho razsipa val i z njim. Obrniti bo -tfc* dinar preudarno, dvakrat, '•nkrat, premisliti dobro vsak nakup, 3f*£ i f(r ad) 6:07, 2. O uze j (Trbov-lje) 6:10, 3. Cmok (Celje) (6:15. 4. Smolnikar (Kamnik) 6:18, 5. Semulič (Nova Gorica) 6:20, 6. Skorjanc (Kamnik) 6:21; st. mladinci - 3000 m: 1. Juteršek (Celje) 10:09, 2. Zgonc (Cerknica) 10:17. 3. Bregar (Ljubljana-Center) 10:27, 4. Piškur (Ljubljana-Bežigrad) 10:29, 5. Pa-unkovic (Velenje) 10:32, 6. Komljanec (Piran) 10:50; člani - 5000 m: 1. Lisec (Celje) 15:28, 2. Miklavžina (Velenje) 15:35. 3. Rozman 15:40, 4. Svet (oba Celje) 15:46, 5. Anic (Velenje) 16:00, 6. Krempelj (Maribor) 16:20, veterani A - 4000 m: 1. Sitar (Radovljica) 14:01, 2. Mlinar (Vič-Rudnik) 14:13, 3. Kavčič (Kranj) 14:15, 4. Taler (Radovljica) 14:22, 5. Jamiek (Slovenska Bistrica) 14:31, 6. Skale (Velenje) 14:45; veterani B - 4000 m: 1. Jošt (Kranj) 14:42, 2. Riedel 14:55, 3. Kovač 14:59, 4. Premrl (vsi Vič-Rudnik) 15:04, 5. Majcen 15:07. 6. Grom (oba Ljubljana-Siška) 15:20; • JLA - 4000 m: 1. Križaj (VP 1098/20 Bovec) 10:08, 2. Miskovič (VP 6375 Ljubljana Polje) 10:10, 3. Menkovič (VP 5312 Vrhnika) 10:16, 4. Rokavec (VP 1266 Ajdovščina) 10:24, 5. Kilib (VP 6375 Ljubljana Polje) 10:24, 6. Djuričič (VP 1098/30 Skofja Loka) 10:34: • ml. pionirke (letnik 1968) - 1000 m: 1. Celan (Postojna) 3:34, 2. Pintar (Skofja Loka) 3:48, 3. Lesek (Maribor) 3:49, 4. Tim (Novo mesto) 3:52, 5. Lopatic (Brežice) 3:53, 6. Potočnik (Maribor) 3:54; ml. pionirke (letnik 1967) - 1000 m: 1. Japelj (Vrhnika) 3:38, 2. Miklič (Maribor) 3:39. 3. Maček (Ljubljana-Siska) 3:39, 4. Gazvoda V VSEH KATEGORIJAH BORBENOST NA VIŠINI Ze najmlajši udeleženci so pokazali, da bo jesenski kros izredno borben. Čeprav so imeli najmlajši pred seboj kilometer dolgo progo, so pokazali, da na to prireditev niso prišla nepripravljeni. Borili so se za vsak meter in niso odnehali do konca. Po pričakovanju so slavili tisti, ki so se že v prvih metrih vključili v borbo za najboljša mesta. Z veliko napetostjo so vsi pričakovali obračun članov in članic. Člani, med katerimi je bilo nekaj znanih imen slovenske in jugoslovanske atletike, so na pet tisoč metrih pokazali, da je slovenska atletika na pravi poti, da spet prevzame vodilno mesto na srednjih progah. V prvih kilometrih je povedel Velenčan Muklavžina, toda tesno za petami so mu sledili Celjani Lisec, Rozman in Svet. Končnega zmagovalca je bilo treba torej iskati med temi petimi tekmovalci. Na zadnjem kilometru te prišlo do pravega obračuna. Celjan >isec, ki je tekel v zavetju Miklavžina, je v tem kilometru pospešil tempo in zmagal z desetmetrsko prednostjo pred Miklavžino. Enako kot pri članih je bil zanimiv obračun tudi pri članicah. Tu je bila med favoriti peta z letošnjega svetovnega prvenstva na srednjih ženskih progah Mariborčanka Breda Pergar. Pergarjeva je dobro odigrala vlogo favoritinje. Imela je sicer dobre naaprotnice v Celjanki Bunderlovi in Ljubljančanki Zupanovi. Toda Pergarjeva je zmagala, čepav le za nekaj metrov. MED VOJAKI KRANJČAN KRIŽAJ Se posebno napeto je bilo na startu teka pripadnikov naših oboroženih sil. Svoje prvenstvo v jesenskem krosu so imeli tudi vojaki an njihove starešine ljubjanskega artnadnega območja. Nad osemdeset se jih je pognalo na štiritisoč metrov dolgo progo. Vojaki so tudi to pot v tem teku pokazali izredno borbenost in pripravljenost. Po prvih petstotih metrih je bilo na vodilnih mestih precej negotovo, kdo bo končni zmagovalec. Jasneje je bilo že na polovici proge. V vodostvu je bil Dragan Miskovič iz Vojne poste Ljubljana-Polje. Tesno za petami pa so mu sledili ostali favoriti. Med njimi smo opazili tudi znane smučarske tekače. Dušana Podlogarja iz Gorij in Moj-atrčana Dušana Djuričiča ter alpinca M is« Magušarja. Med temi je odlično in taktično dobro tekel bivši atlet kranjskega Triglava Tomaž Križaj. Križaj je imel v zadnjem kilometru največ moči in zmagal pred Mitkovičem. CELJANI MED MOŠTVI, RADOVLJIČANI TRETJI Izredno napeto je bilo tudi za vsemo-stveno lovoriko. Najboljše so namreč čakali lepi pokali uredniltva Dela. Vseeno >a so najboljši točkovni uspeh med temi moštvi imeli Celjani, ki so zmagali pred Brežicami, odlično tretje mesto pa so osvojili predstavniki organizatorja, Radovljičani. V posameznih mostvenih obračunih so se med Gorenjci odlično držali Radovljičani, Tržičani in Kranjčani, lep uspeh p« so dosegli tudi mladi tekači iz Škofje Loke. REZULTATI • ml. pionirji (letnik 1968) - 1000 m: 1. Seviek (Domžale) 3:30, 2. Maček (Vič-Rudnik) 3:31, 3. Rus (Skofja Loka) 3:32. 4. Zupančič (Novo mesto) 3:34, 6. Matja* (Velenje) 3:35, 8. Žmavc (Ptuj) 3:36; ml. pionirji (letnik 1967) - lOO n 1. Japelj (Vič-Rudnik) 3:19, 2. Velep c (Ljubljana-Bežigrad) 3.22. 3. Spendal (Tržič) 3:23. 4. logar (Črnomelj) 3:28, 5. Novak (Ljubja-.ta-Siška) 3:27, 6. Damiš (Ptuj) 3:29, 7. Kamenšek (Radovljica) st. pionirji (letnik 196«) - 1000 m: 1. Mo' ar (Grosuplje) 3:08. 2. Lunar (Črnomelj) 3:11, 3. KovaČič (Maribor) 3:12. 4. Prtarotnik (Vič-Rudnik) 3:16, 5. Gratnec (Brstiče) 3:1«. 6. Žemljic (Postojna) 3:18. 7. Kukovica (Kranj); st. pionirji (letnik 1965) - 1000 m: 1. Kočevar (Novo mesto) 3:44, 5. Muhič (Ljubljana-Siska) 3:45, 6. Mutvar (Murska Sobota) 3:46; st. pionirke (letnik 1966) - 1000 m: 1. Videč 3:35, 2. Rožič (obe Maribor) 3:36, 3. Kmet (Vič-Rudnik) 3:41, 4. Volhar (Kamnik) 3:46, 5. Cigoj (Ajdovščina) 3:47, 6. Krsmac (Vrhnika) 3:48; st. pionirke (letnik 1965) - 1000 m: 1. Štravs (Celje) 3:38, 2. Janežič (Novo mesto) 3:41, 3. Rihar (Vrhnika) 3:42, 4. Grame (Brežice) 3:43, 5. Zav-cer (Maribor) 3:47, 6. Bombek (Ptuj) 3:49; ml. mladinke (letnik 1964) - 1500 m: 1. Uršič (Tolmin) 5:46, 2. Koželj (Maribor) 6:00, 3. Krničar (Kranj) 6:10, 4. Jan (Radovljica) 6:13, 5. Bučan (Kranj) 6:21, 6. Hosta (Vrhnika) 6:26; st. mladinke - 2000 m: 1. Pregelj (Maribor) 7:18, 2. Babic (Celje) 7:23, 3. Vindiš (Ptuj) 7:31, 4. Skuk (Ravne) 7:43, 5. Fras (Maribor) 8:08, 6. Meglic (Tržič) 8:22; članice - 2000 m: 1. Pergar (Maribor) 7:13, 2. Bunderla (Celje) 7:15, 3. Zupan (Ljubljana-Siska) 7:21, 4. Dolenc (Ljubljana-Bežigrad) 7:26, 5. Naglic (Celje) 7:28, 6. Trobec (Vič-Rudnik) 7:35; • vsemostvena uvrstitev - 1. Celje 810, 2. Brežice 753, 3. Radovljica 724; ml. pionirji — 1. Radovljica, 2. Trebnje, 3. Grosuplje; ml. pionirji B - 1. Tržič, 2. Vič-Rudnik, 3. Ptuj; st. pionirji: 1. Maribor, 2. Vič-Rudnik, 3. Kranj; st. pionirji B: 1. Celje, 2. Vrhnika, 3. Skofja Loka; ml. mladinci: 1. Maribor, 2. Celje, 3. Kamnik; st. mladinci: 1. Ljubljana-Siska, 2. Ljubljana-Center, 3. Celje, 4. Radovljica; člani: 1. Celje, 2. Velenje, 3. Maribor, 4. Radovljica; JLA: 1. VP 1098 Bovec, 2. VP 6375 Ljubljana Polje, 3. VP 5312 Vrhnika; veterani A: 1. Kranj, 2. Skofja Loka, 3. Vič-Rudnik; veterani B: 1. Vič-Rudnik, 2. Ljubljana-Siska, 3. Tržič, 4. Kranj; ml. pionirke: 1. Novo mesto, 2. Vrhnika, 3. Skofja Loka; ml. pionirke B: 1. Novo mesto, 2. Maribor, 3. Vrhnika, 4. Tržič; st. pionirke: 1. Maribor. 2. Vič-Rudnik, 3. Grosuplje; st. pionirke: 1. Vrhnika, 2. Celje, 3. Maribor; ml. mladinke: 1. Kranj, 2. Celje, 3. Nova Gorica; st. pionirke: 1. Ptuj, 2. Ravne. 3. Celje; članice: 1. Celje, 2. Kranj, 3. Tržič. Po končanem jubilejnem krosu je predsednik organizacijskega odbora Drago Rozman dejal: »Če ocenim z nase strani, je prireditev uspela. Organizacijski odbor je štel osemnajst članov in vsi od prvega do zadnjega smo vedeli, kaj moramo delati. Prav je bilo. da smo ta kros prestavili, saj je bilo to nedeljo tudi vreme idealno. Težav, kot ste sami videli, ni bilo. Za nas je tudi ocena tekmovalcev ugodna. Vsi so pohvalili dobro organazacijo. Prepričan sem. da smo uspeli. J). H u mer Foto F Perdan KRANJ - Sobotna in nedeljska kola v drugih, prvih in republiških ligah so prinesla gorenjskim ligašem lep uspeh. V rokometu, odbojki ho dosegli pomembne zmage. Manj uspeha so imeli jugoslovanski hokejisti, ki so imeli prvi dve srečanji z hokejisti NDR. Obe srečanji na Jesenicah in Celju so namreč izgubili. Lep uspeh so dosegli tudi kegljači Triglava na posamičnem državnem prvenstvu. V ženski kategoriji je hala Zoretova šesta, v Beogradu pa je Triglavan Urbančič osvojil odlično tretje mesto. NOGOMET - V tem kolu so Kranjčani gostovali v Izoli. Toda domačini so bili boljši in brez težav premagali Triglav. V preostalih srečanjih je Rudar doma visoko dobil s Koprom, Železničar je premagal Slovana, Lendava pa Kladivar. Ilirija je brez težav dobila z Vozili, Šmartno pa je premagal Muro. Izidi - Izola : Triglav 3:0 (0:0), Rudar : Koper 10:3 (4:1), Železničar : Slovan 1:0 (1:0), Lendava : Kladivar 1:0 (1:0), Ilirija : Vozila 4:1 (2:0), Šmartno : Mura 3:2 (3:0). Vodi Železničar pred Šmartnim, oba imata po dvanajst točk, kranjski Triglav je s petimi na desetem mestu. ROKOMET - Roko.netašire Alpiesa so bile spet uspešne na gostovanju. Tokrat so z golom prednosti premagale Ino. Lep uspeh so dosegle tudi Preddvorčanke v slovenski ligi. Na domačem igrišču so prepričljivo opravile z vodilno PP Dravo. V moški slovenski ligi je tržiški Peku*na gostovanju pri Usnjarju ostal praznih rok. Izidi - ženske - INA : Alples 12:13 (5:7), Preddvor : PP Drava 19:15 (6:5). moški - Usnjar : Peko 22:19 (12:7). NOGOMET Pohah Dela so bili v Radovljici razdeljeni. V pionirskih kategorijah so bili v moštveni razvrstitvi najboljši Ločam, v mladinskih Celjani, v članski 90 lep uspeh dosegli Tržičani. medtem ko so v vsemoštveni razvrstitvi slavili Celjani. Pomembna zmaga Nakla V VIL kolu rekreacijske občinske nogometne lige člani A je Naklo odpravilo Triglav z 1:0, Sava : Podbrezje 2:0. Trboje je izgubilo z novincem v ligi Preddvorom 2:5, Kokrica je oddala točke na domačem igrišču, rezultat 3:5. Ponovno vodi Sava pred Triglavom in Naklom. V članski B ligi je Visoko kljub zmagi na drugem mestu. Tekma Filmarji : Visoko je bila na pritožbo Filmarjev registrirana s 3:0 za Filmarje. Rezultati 7. kola so: Filmarji : Britof 3:0, Visoko : Grintavce 3:0, H rastje : Korotan 3:5. Vodijo Filmarji. Pri mladincih je Šenčur izgubil visoko z Naklom 0:10, Podbrezje je premagalo Primskovo 7:3, tekma Trboje : Kokrica 3:0 b. b., ker mladincev Kokrice ni hilo v Trboje. Pionirji II. selekcije so odigrali predzadnje kolo. Derbi Sava : Britof so igralci Britofa odločili v svojo korist v zadnjih minutah igre z golom Spilarja in zmagala z 1:2. Primskovo je p.emagalo Preddvor z 10:1. Tekma Kokrica : Šenčur je preložena. Na lestvici vodi Kokrica. S. Verbič Kegljaško tekmovanje krajevnih skupnosti KRANJ — V drugi polovici novembra se bodo na kegljiščih kranjske občine zopet pomerile ekipe krajevnih skupnosti tako v moški kot tudi ženski konkurenci. Tekmovanje postaja iz leta v leto bolj zanimivo in je res preraslo v množičnost, kar je tudi namen. Organizator, odbor za rekreacijo pri ZTKO Kranj, je tudi letos zaupal izvedbo tekmovanja komisiji za kegljanje pri ZTKO Kranj, ki je že poslala razpise vsem športnim komisijam v krajevnih skupnosti. Interes pri občanih Kranja za to tekmovanje je Se toliko večje, ker ni pri vpisu nikakršnih omejitev in se lahko prijavi neomenjeno število ekip. Ekipo moških sestavlja 6 tekmovalcev, žensko ekipo pa 3 tekmovalke iz iste krajevne skupnosti, ki se bodo za najboljša mesta srečali v predtekmovanju, finalno srečanje pa bo na kegljišču Triglava v Kranju. Prijave za tekmovanje sprejemajo do 15. novembra 1980 na naslov ZTKO C. Staneta Žagarja 27. 64000 Kranj ali po tel. 21-176. M. Cadež Letne športne igre OOS Kranj KRANJ - Na XIV. letnih športnih igrah osnovnih organizacij sindikatov v občini Kranj so prvi zaključili s tekmovanjem šahisti. V ekipni konkurenci je nastopilo 13 moških ekip ter le dve ženski ekipi, v tekmovanju posameznikov pa 23 moških ter 3 ženske. Vrstni red ekipnega tekmovanja za moške: 1. mesto in naslov prvaka je osvojila ekipa Iakre L, 2. mesto prva ekipa Save. 3. mesto pa ekipa UJV. Sledijo: Zavarovalna skupnost Triglav, Gumar, Gradbinec. ATC - Iskra, Iakra IL, Živila. Planika, Ikos, Sava IL, ter Zavod za požarno varnost. . . Vrstni red v konkurenci ženskih ekip pa je bil naslednji: 1. mesto Iskra L, 2. mesto Iskra II. V tekmovanju posameznikov pa »o se moški srečali v predtekmovanju med seDoj v dveh skupinah, najboljših 12 pa se je uvrstilo v zaključni finalni del turnirja Po zanimivih borbah je 1. mesto osvojil igralec Save - Miloševič. Ciglič iz Zavoda za požarno var varnost je bil drugi, 3. mesto pa je zasedel igralec Mazi iz delovnega kolektiva Iskre. Sledijo po vrstnem redu. Bumbar - Gradiš, Lazar - 1'JV, Kres. -Iskra, Deželak - Iskra, Pečnik - tolar-evropa.Jeraj - Iskra. Marko - Sava Hribar - Varnost ter Brce - privatni sektor V konkurenci posameznic pa je vrstni red: 1. Brce (Iakra), 2. Stempihar - Iskra ter 3. mesto Lokar - Iskra. „„„„ij, V organizaciji Zveze telesnokultiirn.n organizacij - odbora za rekreacijo je^tekmovanje izvrstno pripravil Džordževi* LJubo M <"ade> V drugi zvezni ženski ligi vodi Rudar u Labina pred Uniondalmacijo. Oh« bm*t>? imata petnajst točk. Alples je na odličuen tretjem mestu. Ima enajst točk. V slovenski ženski ligi je v vodstva PP Drava pred Mlinotestom, ki imata p* petnajst točk. S trinajstimi toč kami-so st na četrto mesto prebile Preddvorčsakc V moški slovenski ligi vodi Sostaaj t štirinajstimi pred Minervo trinajst, JeJon-ca ima na tretjem mestu isto število kot drugouvrščena Minerva. Na d« mestu je Peko, ki ima šest točk. V Slavonskem Brodu Blejčani v odbojkarski zvezni ligi tokrat niso'' sreče, saj so srečanje z Radničkim ii Enako usodo kot moški so v drugi ligi na gostovanju doživele tudi Blejčaake. saj so bile Koprčanke premočan nasprotnik. Več uspeha so imele G orj anke vas* venski ženaki ligi. Premagale so odbat-karice Partizana Vič. V moški slaven** lagi je Zelezar premagal mladince Btcaa. Izola pa Triglava iz Kranja. Izidi - moški - Radnički : Bled SA Zelezar : Bled (mladinci) 3:0, Izola Triglav 3:2, ženske - Koper : Bled 3* Gorje : Partazan Vič 3:2, Jesenice - ' -- «■ 1:3. HOKEJ - V prvih dveh srečanjih sa mednarodni sceni so jugoslovanski hokejisti gostili NDR. V obeh prijateljskih srečanjih so bili boljši gostje. V prvem srečanju na Jesenicah je reprezentanca SDS visoko premagala našo izbrano vrsto, » drugem pa so Jugoslovani zaigrali boMe u nudili gostom boljši odpor. Izida - Jugoslavija : NDR 1:1© (#-« lA 0:2), Jugoslavija ; NDR 2:4 (1:1, »;U Nad 100 skakalcev na zaključni tekmi v Kranju KRANJ - Smučarski skakalci so » asi deljo na dveh skakalnicah na Gor*.,; w zaključili letošnjo sezono tekmov^l?^. plastičnih skakalnicah. Na zakliučni JT reditvi sezone je nastopilo vec kot m skskalcev, med katerimi so bili Tnrfi M« ski reprezentantje. ki služi•-> voisAki^T Izmed tujih skakalcev pa sta __-V^. dva reprezentanta avstrijske a- Lr'\ Večina najboljših skakalcev je ta ftaTS-snegu. Ob tekmi na 30-m in 50-m niči sta bili dokaj zanimivi in kvattt*«« Rezultati - mlajši pionirji: 1. J rTTT (Ilirija) 179,7 (23,5, 25,5), 2. KeanaTvSf glav) 177,8 (24, 24), 3. Smid Je^il^ 171,3 (23, 22,5), 4. T. Kniflc (TrieiatT? Baloh (Jesenice), 6. Prem (Predsa*U* -Košelnik (Jesenice), 8. M ar j a*. -vm>"7j * niče) 9. Gašperin (Jesenice), lg t-^it^ (Triglav); starejši pionirji: l. Sfe^rKT glav 204,0 (28.5. 27,5), 2. Semenič ffvJZ-T 201,8 (27,5, 28), 3. MeJin (Trigd.v>^sT? (27,5, 26,5), Dolar (Jesenice), 5 hil^ (Ilirija), 6. B laško (Predmeja)7 S (Triglav). 8. Škrjanc (Triglav)' » j«. (Braslovče), 10. Kes ar (Triglav)-' m mladinci: 1. Eržen (Ilirija) 17«» 41.5), 2. Česen (Triglav) 174.5 (40 S šili Kralj (Braslovče) 169,5 (40,5 iaxL a a Debelak (Ilirija). 5. Semenič (TriaW 6 Melin (Triglav). 7. Strašek aiiri»akaW gViglav), 9. Klančnik (Braalov**i is imžar (Triglav); starejši mladimi. T Grimschtitz (KSG Celovec) TrnTi*-; i. 48,5), 2. Pire (Ilirija) 208.5 (47. 47V 1 piit han (Ilirija) 200,7 (46,5, 44), 4 Ten** Ob rija), 5. Polanc (Ilirija), «. Tro*2ea» slovče), 7. Gašpirc (Triglav); člani Br.Finžgar (Triglav) 209.0 (45. • Baje (JLA) 208,6 (47. 40.6). 3. Picaler fESS Celovec) 181,7 (42.5. 43), 4. Bo Fi»*Lf (JLA), 5. Tepeš (JLA). 6. Šink (Trintav^ Martinjak (Triglav). J. J»*«VTuk Še en uspešen trening MARIBOR - »Tudi ta trening a ase I reprezentance v Val Senalesu je aaast. čeprav smo bili za en daa trening« ar-krajšani. Bilo je tako neurje, da 11 na mogli na sneg,« je dejal trener naših asjas-cev Filip Gartner. »V sicer ne pretrdea * ne premehkem snegu in lepem vremes* smo imeli skorsj idealne pogoje sa trtami Križaj, Strel, Kuralt. Zibler. Franko, Obsr-star, Cerkovnik in Benedik so tri dni trenirali veleslalom in dva dni slalom. Vaba* so spet pridobili. Te dni so trenirali « Va Senalesu tudi Švedi s Stenmarkoat, ri, Finci, Norvežani, Nizozemci. V vemo, kje smo, saj smo doslej to du le malo trenirali. Vemo, kaj našim ._ še manjka. Teden dni bodo sedaj A 1 tare zentanje trenirali doma po programa, sa« gremo spet na sneg. Trenirali boa** I Zaunzee, če bodo snežni pogoji dobri sac« pa bomo spet odšli v Val Senales.« V Van Senalesu so pod vodstvom Asa* Gartnerja trenirali tudi B reprasaataaSS Po besedah Filip« Garterja bo iz te deafsr rice lahko izbral devetega člana s* svetovni pokal. Trenirali so Matija H««-»» (Alpetour - letnik 1961). Peter Sitar SjJra nik — 1961), Davor Krničar (Jesenko -1962), Igor Kresčič (Alpetour - ;fS*i Marko Ribnikar (Tržič - 1S42K l>s» Peternel (Alpetour - 19*4). Tomaž 0*> man (Olimpija - 1966). Luka Kaifk iAkse tour - 19«5), Matej Oblak (Jesenic* -1»«5), Rok Petrovič (Novinsr - 190*1 T.-so mladi fantje, ki veliko obetajo. Kaj k-a-lu bodo lahko vsi vstopali v našo A reare aentanco. Prav je, da je tudi pri nas >*ha* konkurenca za vstop v našo najtafli vrsto. _ , Za fanti so v Van Senalesu na redasai tedenskem treningu tudi dekleta. C«pra% « Meta Jerman z mavcem na roku J 1. maja pripetila prometna Ktffoda. Voznik osebnega avtomo-y» Mladin Bukara (roj. 1962) iz Kranja je peljal proti centru mesta: ' sti smeri je po bankini hodila tudi Mateja Vizjak, stara 7 let, iz Kranja. Ko je bil avtomobil že Taoredno s pešakinjo, se je ta odlo-*i« za prečkanje ceste, stekla je *kaj korakov in trčila v zadnji del "taaobua ter padla. Ranjeno so "peljali k zdravniku. V**8»ECI ZLOMILA NOGO jje»talee Na Cesti Franceta Pre-se je v petek, 24. oktobra, "•■j po 17. uri pripetila prometna J*1!*«. Voznica osebnega avtomo- * Branka Gole (roj. 1954) z Boh. J* je vozila od železarne proti **naj. Pri hiši št. 28 je nenadoma z leve strani čez cesto ženina Malkoč, stara 6 let, tako da * k avtomobil zadel. Z zlomljeno "■••so Jasmino prepeljali v jeseni-*° bolnišnico. ^VOft ZADEL MOTORISTA .Usee - V petek, 24. oktobra, ob : 20 se je na magistralni cesti med •4^*ttd in Vrbo pripetila prometna J*f«ia. Voznik osebnega avtomo- * Karel Leskovšek (roj. 1924) z "•"»c je peljal proti Žirovnici, vozil * j« tudi prikolico naloženo s Strohni lesenimi stebri. Ker je * to*w nepravilno naložen, ga je *^ vožnjo začelo zanašati; iz na smeri pa je tedaj pripeljal ?** motornega kolesa Bogomir •ffroj. 1959), ki se je sicer umikal in zaviral, vendar pa je del J*** zadel njegovega sopotnika Osterca iz Lesc, tako da sta Oba so huje ranjena prepe- * »jeseniško bolnišnico. 8 KOLESOM .*fce© - V petek, 24. oktobra, ob je na lokalni cesti Ribno-7*si!t pripetila prometna nezgoda '■*"m. Slavica Kopar (roj. 1949) pri Bledu je peljala proti 5**uu na kolesu oba svoja otroka. ^ vožnji po klancu navzdol je ***Hna hčerka vtaknila nogo v * kolo, zaradi česar so vsi Savka Kopar je bila v nesreči ranjena in so jo prepeljali k PADEL Z MOTORJEM Skofja Loka - Na Kidričevi cesti se je v nedeljo, 26. oktobra, ob 18.30 pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Slavko Križnar (roj. 1962) iz Škofje Loke je peljal proti Trati, med vožnjo pa mu je blatnik padel med kolo in je zaradi tega padel. Ranjenega so prepeljali k zdravniku. JELEN SKOČIL NA CESTO Kranj - V nedeljo, 26. oktobra, ob 19.30 se je na magistralni cesti med Bistrico in Naklom pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Darja Slabe (roj. 1957) iz Kranja je peljala od Podta-bora proti Kranju v koloni vozil. V bližini podvoza za Bistrico ji je pred avto nenadoma skočil jelen; avtomobil je žival zadel, nato pa je avto odbilo Se v desno v drsno ograjo, od tam pa nazaj na levi vozni pas. Kolona vozil se je ustavila in vozniki so skušali avtomobil odstraniti s ceste, dva voznika pa sta vsak na svoji strani ceste ustavljala vozila in jih opozarjala na zastoj na cesti. Iz smeri Nakla je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Ostreman (roj. 1914) z Bleda, ki so ga prav tako opozarjali na počasnejšo vožnjo, vendar pa je kot kaže spregledal, da kolona vozil iz nasprotne smeri stoji, tako da je s precejšnjo hitrostjo trčil v avtomobil Slabetove. Ljudje, ki so stali blizu, so še pravočasno odskočili. Voznica je bila v nesreči huje ranjena. Škode na vozilih je za 60.000din. L. M. Zaupanja niso zatajili Gasilska zveza občine Kranj s prek 3000 člani slavi 25. obletnico delovanja — Ljudje cenijo in zaupajo gasilski organizaciji, ji pomagajo, saj je le strokovno usposobljena in tehnično opremljena kos vedno zahtevnejšim nalogam — Obetavni sadovi samoupravno organiziranega varstva pred požari pred požari vložena družbena sredstva. Zaradi tega imajo na primer gasilci kranjske občine 34 kilometrov cevi, 80 brizgaln, 38 vozil, 32 domov, 75 protipožarnih bazenov in še bi lahko naštevali. Pa vendar ta opremljenost ne zadostuje, če vemo, da imamo po domovih in tovarnah na tisoče ton snovi, ki se lahko ob najmanjši človekovi ali tehnični napaki vžge, gasilci pa za tako zahtevne naloge še niso zadovoljivo opremljeni. Morali bomo najti sredstva za opremo in usposabljanje gasilcev in občanov, da bo naša varnost večja, da bomo bolj samozaščiten o ravnali in ocenili, kakšna je stopnja požarne ogroženosti določenega okolja. Ocene požarne ogroženosti morajo biti osnova za ukrepanje, preventivo in nabavo opreme. Gasilstvo ni več klasična »požarna bramba«, ampak je njegovo poslanstvo družbeno širše, povezano z vsemi dejavniki, od civilne zaščite do zavarovalništva, ki je velik pomočnik gasilstva. Ta veriga ne sme biti nikjer pretrgana, prav tako pa ne bi smelo biti primerov, da na primer ena od velikih kranjskih delovnih organizacij nima svojega gasilskega društva. Gasilstvo takšnih primerov ne zasluži. J. Košnjek Zabodel z nožem Kranj — V sredo, 15. oktobra, okoli 20. ure je v gostilni Pri Zajcu v Lahovčah Janez Rozman (roj. 1940) iz Lahovč z nožem zabodel Andreja Branka (roj. 1947) iz Komende. Delavci oddelka milice Cerklje so za dogodek zvedeli šele 22. oktobra. Ugotovili so, da je Brank žalil Rozmana in zahteval, naj mu plača pijačo, kar pa je ta odklonil in zapustil lokal. Cez čas se je vrnil, Brank pa ga je spet žalil in celo udaril po obrazu. Tedaj pa je Rozman potegnil iz žepa nož in Branka zabodel v trebuh. Ranjenega so prepeljali v Klinični center. Proslava 25. obletnice občinske gasilske zveze Kranj. O delu in nalogah zveze je govoril njen predsednik Vili Tarnat - Foto: J. Košnjek SjAVILNO ^ttevanje g^jfctj - V soboto, 25. oktobra, J^jO se je na Gorenjesavski cesti 2?* prometna nezgoda zaradi JT^inega prehitevanja. Voznik J^f> avtomobila Marjan Cufer £*J*2) iz Kranja je vozil od Z?** proti obvoznici; pri podvozu l**zniiko progo je prehiteval avtomobil Branka Hervatina y•Pri tem oplazil, nato pa trčil w >e*on&ko ograjo in v zadnji del p^Jeka, ki ga je vozil Anton ,2* tt Sp- Bi ten j. V nesreči ni bil J?r*njen, škode na vozilih pa je •4» din. ^ V PARKIRAN AVTO j^Jjska gora — Na lokalni Črtenjah se je v soboto, 25. ob 15.45 pripetila prometna ig*** Voznik osebnega avtomo-k^ Nemške registracije Marko roj. 1956) iz Kranjske gore je »f*0 vinjen, da v ovinku ni mogel Pesno, pač pa je peljal kar ^***Do«t in zato trčil v parkiran ;/4*t*d Janija Pogačnika z Jese-tu pa je avto odbilo v desno v kg* *|Tajo. Voznik je nato zape •m **2*j in nato izstopil ter zapu-nesreče. Za volan je nato a? rastnik avtomobila Erlich ^"■ler, ki je zapeljal proti mejne-k E*hodu Rateče in nato še na J**"ko sedlo, vendar pa so bili ^ * obveščeni o prometni nezgo- Zdrsel po listju in se ubil KRANJ — Gasilska himna, ki jo je zapel mešani pevski zbor z Visokega, in pozdrav pionirjev iz Mavčič je bil uvod v petkovo slovesno proslavitev 25. obletnice delovanja občinske gasilske zveze Kranj, eno od manifestacij, ki so jo v kranjski občini pripravili v tednu varstva pred požari. Slovesne seje so se razen delegatov gasilskih društev kranjske občine, ki so zastopali prek 3000 gasilcev, udeležili republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, predstavniki kranjske občinske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij Stane Božič, Milan Bajželj, Jože Kavčič in Franc Thaler ter predstavniki gasilskih organizacij Slovenije in Gorenjske, inšpekcijskih služb in vseh, ki že leta sodelujejo s kranjskimi gasilci. Na slovesnosti so po- S SODIŠČA Jesenice — V nedeljo, 26. oktobra, okoli 13. ure so odšli v gozd na Me-žakljo Janez Meglic, star 16 let. Robi Kalan, star 11 let, in Igor Rezek, star 13 let. Meglic je hodil po doni strani hudournika, Kalan pa levo, medtem ko se je Rezek odločil za pot po strugi hudournika. Na mokrem in spolzkem listju pa mu je spodrsnilo in je zdrsel po kamenju v dolino. Ko sta druga dva prišla do njega, sta lahko ugotovila, da je huje ranjen in sta zato odšla po pomoč. Ko so kasneje na kraj nesreče prišli miličniki postaje milice Jesenice, je bil Rezek že mrtev, pa tudi zdravnik, ki je tudi prišel, mu ni mogel več pomagati. Gorska nesreča Pobral tuj denar V petek, 24 je v Grdem 2° 8 CESTE t^y* Loka — Na lokalni cesti \Uj~-Breznica se je v nedeljo, 26. \£* °*> 18.15 pripetila huda pro-^T** nezgoda. Voznik osebnega ^J*^* Franc Tavčar (roj. 1962) ^J°Potnice je vozil zastavo 750 ^%ofji Loki. Voznik ni bil tre-^°«na pa tudi vozniškega izpita, C?* »vtomobil zapeljal s ceste in Za volan je nato sedel Ivan w" 0-oj. 1963) iz Zminca, prav 'iT*z vozniškega izpita, vendar '< daleč niso pripeljali: v desnem **4ednem ovinku je avto xane-V. ** levi rob, od tam pa se je V^*" okoli 100 metrov po bregu jk^* v drevo. V nesreči je bil h u je C* "opotnik Simon Kožuh iz C^**lj, lažje pa Ivan Bokal, med-v *o ne sopotniku Tomislavu vNeku ni pripetilo nič. Avtomo-•asferi „ oktobra, dopoldne se Grabnu pod Kočno ponesrečil Jernej Hadalin iz Kranja. Hadalin je skupaj z Emilom Humar-jem sestopal s Kočne, pri tem pa mu je spodrsnilo, padel je okoli 6 metrov po skalah in si zlomil nogo ter dobil še druge rane. V dolino so ga prenesli gorski reševalci iz Kranja. Razstava ptic Tržič - Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kalinka iz Tržiča je v soboto in nedeljo v domu družbenih organizacij priredilo šesto razstavo ptic pevk in papig. Na razstavi je z najlepšimi primerki lipokrom in melanin kanarčkov ter križancev sodelovalo sedemnajst članov društva iz Tržiča, Radovljice in Kranja. Obiskovalci so lahko videli še papige in nekatere vrste ptic tudi kupili. Šampion razstave je bil kanarček iz skupine melanin, last Alojza Skubica iz Kranja. Vse ptice je namreč pregledal in ocenil mednarodni sodnik. Z najboljšimi bodo člani društva sodelovali na letošnjem republiškem in državnem prvenstvu v Ljubljani. Doslej so na teh tekmovanjih dosegali zelo dobre uspehe in posegali celo po medaljah. H. J. • i Znanec, s katerim je nezaposleni M. K., star 41 let, iz Tržiča, februarja lani sedel v bifeju avtobusne postaje v Tržiču, je bil preveč vinjen, da bi opazil, kako mu je na tla padel bankovec za 1000 din. M. K. pa je denar opazil, ga pobral in spravil v svoj žep, zanj pa si je kasneje kupil nekaj hrane. Kasneje je sicer ukradeni denar že vrnil, vendar pa ga je sodišče zaradi te tatvine obsodilo na tri mesece zapora. Resda znesek odvzetega denarja ni ravno visok in za tatvino se je odločil šele takrat, ko je denar padel na tla, vendar pa je sodišče moralo upoštevati kot obtežilno, to da je bil M. K. že nekajkrat kaznovan zaradi premoženjskih deliktov in prav sedaj prestaja zaporno kazen enega leta in enajstih mesecev zapora; sodišče mu je zato izreklo enotno kazen dveh let zapora. Ne prispeva k vzdrževanju otroka Čeprav je bila že pred petimi leti z odločbo oddelka za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Tržič določena preživnina za trinajstletnega sina dokaj nizka, pa Blagoje M. iz Tržiča kljub temu že od konca leta 1975 ni prispeval ničesar materi, ki vzdržuje njegovega doraščajočega otroka. Izgovor, da ne more prispevati ničesar k vzdrževanju sina, ker je nezaposlen, nikakor ne more biti sprejemljiv in pomeni le beg od obveznosti. Redno zaposlitev pa mu je vsekakor močno oteževalo dejstvo, da je vdan alkoholu; vendar pa je zdravljenje vse doslej odklanjal. Ko je temeljno sodišče v Kranju pretehtalo ta dejstva, se je določilo, da Blagoje M. zasluži zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine kazen šestih mesecev zapora; obenem pa mu je sodišče izreklo tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma. delili odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, priznanja občinske gasilske zveze Kranj in priznanja društvom, katerih ženske desetine so se udeležile srečanja gasilk kranjske občine v Naklem. V imenu kranjske občine je jubilantu, občinski gasilski zvezi, čestital predsednik občinske konference SZDL Franc Thaler. Predsednik občinske gasilske zveze Vili Tomat je v govoru orisal glavne mejnike v dejavnosti kranjske občinske zveze. Marca leta 1955 je bil njen ustanovni zbor, popestren s parado, » kateri je sodelovalo 1600 od 2355 gasilcev, kar 560 pionirjev gasilcev pa je sodelovalo na vajah. Zveza se je organizacijsko krepila, leta 1957 že organizirala prve tečaje, dosegla 3000 in več članov, razvila leta 1961 prapor, leto kasneje pa odprla dom gorenjskih gasilcev v Kranju, kjer se je razvila poklicna enota. Leta 1976 je bila oblikovana interesna skupnost za varstvo pred požari, ki je dala gasilstvu trdnjejše in stalnejše vire financiranja ter razširila njegov družbeni pomen, obveznost do ljudi in imetja bodisi s posredovanjem ali preventivo. Vedno bolj je prevladovalo in prevladuje prepričanje, da potrebuje družba številčno močno, z znanjem in sposobnostmi bogato in tehnično dobro opremljeno gasilstvo, ki bo posredovalo, ko bo treba, in poučevalo ter usposabljalo ljudi, kako ravnati, da bo naše življenje varnejše. Gasilci to znajo in to so že mnogokrat dokazali, zato jim ljudje zaupajo, jih cenijo in jim pomagajo ter tako plemenitijo v gasilstvo in varstvo Servis bo v Peku Tržič — V sredo so se v Tržiču sestali delegati skupščine občinske požarne skupnosti. Med drugim so poslušali poročilo o delu izvršnega odbora ter o dotoku in porabi denarja v prvih devetih mesecih. V tem obdobju je skupnost izkoristila približno polovico načrtovane celoletne vsote, saj nekaterih naložb še niso uresničili. Občinska požarna skupnost je letos največ denarja namenila za delo gasilskih društev ter za nakup orodja in opreme. Financirala je obnovo gasilskega doma v Lomu in Lešah ter gradnjo požarnih bazenov v več krajevnih skupnostih. Na skupščini so se delegati tudi sporazumeli, da bodo servisno službo v zvezi s pregledi, popravili in polnjenjem gasilskih aparatov po novem opravljali v tovarni Peko. Servis bo začel delati prihodnje leto. docela pa bo zaživel šele v drugem četrtletju, saj imajo v Peku precej težav z nakupom nekaterih vrst opreme. Strokovna dela za občinsko požarno skupnost bodo v novem letu opravljali v skupni strokovni službi interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti, s čimer bo delo bolj kvalitetno in sprotno. Dogovorili so se še o pripravah na volitve delegatov v novo skupščino, ki bodo sredi decembra, ter sprejeli popravek plana za letos in za naslednje srednjeročno obdobje. H.J. ALPETOUR TOZD Potniški promet Kranj OBVESTILO! Cenjene potnike obveščamo, da bodo na dan 31.10 in 1 11 1980 GLOBUs7n8/cearVt°bU8i GL0BUS ~ POKOPALIŠČE - I. avtobus GLOBUS Evropa Planina šola Planina trgovina POKOPALIŠČE Ručigajeva PETROL Primskovo Vodovodni stolp Zdravstveni dom Dijaški dom GLOBUS 2. avtobus GLOBUS Avtobusna posta ja Dijaški dom Zdravstveni dom Vodovodni stolp Primskovo Ručigajeva PETRO! POKOPALIŠČE Planina trgovina Planina Šola Evropa GLOBUS 8.00 8.02 8.04 8.0« 8.08 8.10 8.12 8.14 8.1« 8.18 8.20 8.10 8.32 8.34 HM 8.38 8.40 8.42 8.44 8.4« 8.48 8.f>0 8.I.-i 8.17 8.19 8.20 8.22 8.24 8.25 8.27 8.29 8.(1 «..11 8.4"> 8.47 8.49 8.52 8.54 8.55 8.57 8.59 9.01 9.03 M.O.". 9.00 9.02 9.04 9.0« 9.08 9.10 9.12 9.14 9.1« 9.18 9.20 9.15 9 17 9.19 9.20 9.22 9.24 9.25 9.27 9.29 9.31 9.35 9.35 18.0(1 vsake pol uit 18.02 18.04 18.0« 18.08 18.10 18.12 18.14 18.1« 18.18 18.20 17.45 vsake pol ure 17.47 1749 17.50 1 7.52 I 7.54 I 7 55 1757 1 7 59 18.01 18.03 18.<>."> Opomba dne III Dne 31. lo. 1980 prva vožnja ob 9.00 in 9 |. 1980 prva vožnja ob 8.00 in 8.15 Cena: «din Se priporoča ALPETOUR! GLASIO.STRAN TOREK, 28. OKTOBRA 19H KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ — z n.sol.o., Kranj, C. JLA 2 TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA objavlja n« padsa* sfckssja Komisij« za daiovna razmarja nsjaiaejsda) ptmtM dala t na DCLOVrSCU BLED: VODENJE DELOVIŠČA BLED oziroma natofo Posebni pogoji: — diplomirani inženir kmetijstva — 1 leto delovnih izkušenj v kmetijstvu MOLŽA KRAV Posebni pogoji: — KV živinorejec, — 1 leto delovnih izkušenj v živinoreji NOČNO DEŽURSTVO Posebni pogoji: — KV živinorejec ali delavec brez poklica, — smisel za delo z živino ali pravilen odnos do družbene lastnine, — poznavanje požarno-varnostnih ukrepov in poznavanje dela čuvajske službe, — prijavijo se lahko tudi upokojenci Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po objavi. TRIGLAV KONFEKCIJA p.o. Kranj, Savska c. 34 objavlja prosta dela in naloge ČIŠČENJE PROSTOROV Pogoj: dokončana osemletka in splošna zdravstvena sposobnost Poskusno delo za objavljena dela in naloge je 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo povabljeni na informativni razgovor. O izidu izbora bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave. SŽ VERIGA LESCE Komisija za delovna razmerja DSSS razglaša prosta dela in naloge PROJEKTANTA II Zahteva poklic: — elektro inženir Delovno znanje: — 48 mesecev v poklicu ali delovno mesto profila tehnika na projektiranju strojev in naprav Funkcionalno znanje: — pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika Kandidati naj vložijo pismene prijave najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov SŽ Veriga Lesce — Kadrovska služba. Kandidati bodo seznanjeni z rezultati objave v 15 dneh po preteku prijavnega roka. METALKA TOZD TRIGLAV n.sol.o. TRŽIČ objavlja prosta dela in naloge VODJE PROIZVODNJE JEKLENIH SIDER Delo se združuje za nedoločen čas. Pogoji so: — strojni tehnik, — tečaj iz varstva pri delu, — 4 leta delovnih izkušenj Poskusni rok traja 3 mesece. Rok za prijave je 30.10.1980. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov Metalka Ljubljana, TOZD Triglav n.sol.o., Bistrica 132, Tržič. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA žaleč SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojni montsžni dimnik po sistemu SCHIEDEL |e industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja samotna cev in večslojna konstrukcijs so temeljne značilnosti sistema. - okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažje čiščenje - notranja samotna cev js: ognjeobstojns, kislinoodporns, plinotesna, odporne ns spremembe temperature in ima zadostno trdnost tudi zs visoke dimnike - Večplastna konstrukcijs omogoča: prosto dilatiranje v vseh smereh, poljubno izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo. ŠIROKO PODROČJE UPORABE SCHIEDEL-YU-dimniki se uporabljalo za vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razne moči kotlov od 5000 kcal/h pa do 8.000.000 kcal/h. Dimniki 0 13,5,016 in 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti. o o o Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740. 710-741, 710-719 710-773 telez: 33533 YU - SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu telefoni: (063) 722-027, 722-078, 722-089. 722-151, 722-144 MALI telefon OGLASI 23-341 Oglasi pod šifro so zaupni, zato naslovov ne dajemo. Prejemnik sam odloči ali na ponudbo odgovori ali ne. PRODAM Prodam KRIZANTEME - bele, rumene, velikocvetne, PAJKOVCE in MARJETKE, vseh vrst. Polajnar M-Dvorska vas 27, Begunje 8896 Prodam zimska JABOLKA. Sra-kovlje 4, Kranj 8901 Poceni prodam komplet DNEVNO SOBO, LONČEN KAMIN in KUHINJSKO NAPO. Tel.: 064-61-830 9002 Prodam neškropljena ZIMSKA JABOLKA. Humer, Cirilova 14, Kranj (Orehek) 9101 KRIZANTEME - velikocvetne, PAJKOVCE in MARTEJE. prodam. Sr. Bela 6, Preddvor 9102 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Kranj, Zanova ul. 11 9103 Prodam JABOLKA na drevju: vo-ščenke in bobovce, po zelo ugodni ceni. Stenovec, Cerklje 21 9104 SMREKOVA DRVA, od starejšega ostrešja, primerna za kurjavo krušnih peči, žganjekuho in podobno kurjavo; nov 80-litrski BOJLER (vodoraven, stropni) in 2 GAŠ-PERČKA, poceni prodam. škrjanec Peter, Senično 13, Tržič 9105 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG, 2,5 kW, električni ŠTEDILNIK gorenje in GRAMOFON traviata stereo. Kajuhova 10, Kranj, tel. 23-363 9106 Prodam MIVKO. Naslov v oglasnem oddelku 9107 Prodam OTROŠKO POSTELJO z vložkom in prešito odejo za L500 dinarjev. Ogled v novem stolpiču. Šolska ulica, Stražišče, pri Reberšek 9108 Prodam HRUŠKE moštarice in zimska JABOLKA. Hlebce 26, Lesce 9109 Prodam suha bukova DRVA. Trstenik 10, Golnik 9110 Prodam SREBRNO LISICO. Telefon 27-538 9111 Poceni prodam novo PEČ na olje EMO - Celje in plinsko SVETILKO. Telefon 27-447 9112 Prodam zimska JABOLKA, 1 kg po 10 din. Novak Jože, Podreča 6, Mavčiče Prodam električno KLADIVO SKIL, otroško STAJICO. TRANSI-STOR s kasetofonom. Kalan Jože, Staneta Žagarja 16, Kranj 9114 Prodam 10 kv. m avstrijskega lamelnega PARKETA. Rajgelj Ivan, Kutinova 16, Kranj 9115 Ugodno prodam hrastova crvma GARAŽNA VRATA Jelovica Gor-če 32, Golnik sjsj Prodam 450 kg težkega pieroer skega VOLA. Strahinj 1, Naklo §11' Prodam RADIO HI-FI stereo : dvema zvočnikoma. Dodič Zdeni: Bistrica 19, Podbrezje Prodam suha bukova DRVA. ceni 800 din. Mohorič Alojz, Golica " Selca nad Škofjo Loko Prodam STROJ za cepljenje mt~ trskih drv. Gabrk 5, Skofja Loka _ 9di Prodam trodelno VRTNO OGRA JO (železno) ali zamenjam za vansa APARAT. Ogled v sredo, četne*, petek popoldan. Križaj, Kidričeva 4 Skofja Loka in BANKINE. Rajgelj Jože, Zase* ska c. 43, Kranj Prodam OKNO, 1aaim 155 x 130 z roleto. Okno je dvoja« a zastekljeno. Kavčič Tone, K u rata« 17, Kokrica Prodam suhe jesenov« PLOHE brez grč, debelina 8 cm, primerne u kolarje. Moste 60, Žirovnica Prodam 40 kv. m smreko« OPAŽA, II. vrste. Naslov v ocaT nem oddelku KUPIM Kupim rabljeno terrnoakusasst- cijsko PEČ, 2 do 6 kW. Tel 624» m Kupim POSNEMALNIK sa asV ko; in prodam 100 suhih BUTA& Pintar, Vešter 16, Skofja Loka 9£ Kupim rabljeno nakladalno H KOLICO, 15-19 kub. m. 1* Blenkuš, Kranjska gora. Gasilska & VOZILA g FORD TAUNUS 1600 XL, kis« izdelave 1973, ugodno prodam k* formacije po tel. (064) 28-683 si * do 14. ure Prodam VW, letnik 1968, Psar nik Srečko, Zaloše 13, Podnart * Ugodno prodam AMI super lets» 1974. Zvan Jure, Zasip, Piskov«« Bled FIAT 850, dobro ohranjen, sr dam tudi na kredit. Egart. Dok* vas 45, Selca Prodam LADO 1200. letnik r«" Poženik 16, Cerklje Prodam MOPED tornos avtoaef tic 3 M, star 3 mesece, ni iJ 1100 km. Brce Martin, Hrastie Kranj Prodam neregistriran FIAT Mazzini Adolf, Partizanska 45 ja Loka, tel. 064-61-151 FIAT 125-PZ, v voznem prodam. Podgorje 86, Kamnik Prodam avto AUSTIN laoa nik 1970. Kranj, Zanova ul. u Prodam LADO 1600 letnik Telefon 23-992 Upravni organi in strokovne službe občine Kranj pruasj cujejo razpisana dela in naloge v Upravi inspekcijaitik služb za Gorenjsko od 8. do 12. točke, ki so bila objavljea« v glasilu »Glas« dne 24/10-1980. Razpisana dela in naloge preklicujemo zaradi pomote is zaradi dodatnih sprememb. Pravilna objava se glasi: Uprava inšpektijckih služb za Gorenjsko razpisuje nja prosta dela in naloge: 1. TRZNI INSPEKTOR - za območje občine Skofja Loka Pogoji: - višja strokovna izobrazba ekonomske ali biotehniške - tri leta delovnih izkušenj, - trimesečno poskusno delo 2. URBANISTIČNI INŠPEKTOR - za območje občine Skofja Loka oz. Tržič Pogoji: - višja strokovna izobrazba - gradbenik ali arhitekt. - pet let delovnih izkušenj, - trimesečno poskusno delo 3. POMOČNIK URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA - za območje občine Skofja Loka oz. Tržič Pogoji: - srednja strokovna izobrazba gradbene smeri, - eno leto delovnih izkušenj, - dvomesečno poskusno delo 4 POMOŽNA ADMINISTRATIVNA DELA - DVA DELAVCA - za območje občine Kranj oz. Skofja Loka Pogoji: - pokicna šola administrativne smeri, - Sest mesecev delovnih izkušenj, - 45-dnevno poskusno delo Za razpisana dela in naloge bo ^™>r^ čen čas s polnim delovnim časom. Od kan.dld^°^ politično neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidat, naj pošljejo pismene vjo* ^ dokazili o izpolnjevanju pogojev na ^^^^„^»^ kovne službe občine Kranj - Splošne službe, Kranj^ rg najkasneje v 15 dneh po objavr Kand,dat'^ma°nju prijav, pismeno/najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju p J Ustanovni odbor Društva proti mučenju živali Spoštovani občani, vabimo vas na občni zbor, ki bo v četrtek, 13. novembra 1980 v prostorih Doma upokojencev (klet) na Planini, ob 16. uri. Predvajali bomo tudi film »Pomor ptičev«, ki je bil predstavljen na Kongresu društev v Berlinu, na ogled bo slikovni dokumentarni material. Da bo udeležba čim številnejša, prosimo, da obvestite vse somišljenike in prijatelje živali. Prodam avto SKODA 100-L. letnik 1970, po delih. Informacije po tel. 24-301 v popoldanskem času ' 9135 IZGUBLJENO ZAPOSLITVE! Takoj zaposlim KV instalaterja CK ali vodovoda. OD po dogovoru. Stare Franc, Krašnova 5a, Kranj ŠOFER s poklicno Solo in dveletnimi izkušnjami, išče delo. Šifra: Dober šofer 9140 STANOVANJA Zamenjam vožen avto ALFA ROMEO 1300 TI za traktor ferguson 35 di letor 25-35. Robič Branko, Kranjska gora, Smerinje 1 9127 Ugodno prodam DIANO 6, regi-•riiano do septembra 1981. Ogled *i 15. ure dalje. Briliv, Kranj, Tornjeva 24 9128 Pošteno dekle išče SOBO v Kranju ali okolici. Lahko pomaga v gospodinjstvu ali varuje otroke. Šifra: PoStena 9152 V najem vzamem ogrevano SOBO z možnostjo pranja in kuhanja ali GARSONJERO v Kranju, za dobo 3 let. Nudim enoletno predplačilo. Telefon 25-661 - int. 233 dopoldan; 064-23-702 popoldan 9134 Iščem enosobno ali dvosobno STANOVANJE na Bledu ali v okolici: Šifra: Bled 9135 Iščem SOSTANOVALCA. Pot na Jošta 28, Kranj 9136 Dvosobno STANOVANJE, lahko neopremljeno, v Kranju ali bližnji okolici, nujno najamem za dve leti. Predplačilo eno leto. Ponudbe pod: Pošten - soliden 9137 1 POSESTI \ Kupim staro HIŠO ali ZEMLJIŠČE za hišo. Plačam takoj v devizah ali dinarjih. Paukovič Rajko, Zasavska 10, Kranj 9138 Zamenjam HIŠO v Gozd Martuljku za dvosobno stanovanje ali GARSONJERO (z doplačilom). Šifra: Okolica radovljiške občine 9139 Prodai rWo. im ŠKODO 110 L, letnik registrirano do 15. 10. 1981. vsak dan popoldan. Miljid »•Milje 9, Kranj 9130 J^odam dobro ohranj no ZASTA-*0 750, letnik 1968. Telefon 23-415 ~-Kranj 9131 *Todam ZASTAVO 750, letnik ■ji cena 2 SM. Likar Marjan, v Staneta Žagarja 25, Kranj 9145 CZ 350, 7.000 km, nujno poceni r°d»m. Vojo, Pot za krajem 28, PRIREDITVE FL&iš v dvorani na Primskovem je vsako nedeljo. Igra ansembe) 9083 TRGOVCI. s OBVESTILA: Kranj - Orehek Prodam ZASTAVO H©, v voznem stanju. 9146 750, letnik Podnart 63. Msja CP Glas. Kranj. Stavek TK Go-•Siski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska *»*ie* Ljubljana. Naslov uredništva ■ »»rave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju ste-•*a S1SSO-SO3-31990 - Telefoni: n. c. 0-*41, glavni urednik, odgovorni ured-■* ia oprava 21-835, redakcija 21-860, '—Hitlala — propaganda, naročnina, *•* oglasi in računovodstvo 23-341. •Voščeno prometnega davka po •rtatojaem mnenju 421-1/72. Sedaj je pravi čas za SAJENJE VRTNIC in DRUGIH OKRASNIH DREVNIN (LISTAVCI - IGLAVCI). Bogato izbiro le teh vam nudi DREVESNICA TUŠEK - Vodice nad Ljubljano. Odprto vsak delavnik od 8. do 17. ure 9147 KRIZANTEME - VELIKOCVETNE, PAJKOVCE in MAR-JETKE v različnih barvah, dobite v vrtnariji GOMZI, Podbrezje 135 9079 VSA PEDIKERSKA DELA, opravljam ob ponedeljkih od 15. do 19. ure. JAVŠOVEC, Staneta Žagarja 39, Radovljica. Informacije po tel. lefonu 75-655 9148 Kvalitetno izvajam MONTAŽO CENTRALNEGA OGREVANJA Ponudbe sprejemam na naslov: Za-kotnik Brane. Kropa 3 - v večernih urah. < 1 g Z mm a Z o s* H 00 O Z Q X 00 o o* Z 77 Zopet usmerjanje kralja, ponovno na polje d8. Smisel poteze je v vezavi skakača na liniji d, kar omogoči belemu, da aktivira svojo damo in odstrani nasprotnikovo matno pretnjo po liniji a. Črni se je vdal. Sledilo pa bi lahko: 4. ... Kd8. 5. Df8:+ Kc7 6. Dd6 + Kd8 7. M Beli je dosegel položaj, v katerem mu ni težko uveljaviti materialne in pozicijske prednosti. 111 sfcpf ili !li ■aB * Diagram 132 Leningrad. 1924) podvojeni beli trdnjavi obvladujeta pol-odprto linijo f in pritiskata na kmeta f7 Beli je to izkoristil na naslednji presenetljivi način 1. DfH: + ! 2. Tf7: + Se7 + 4. Tf8 + 5. Tlf7 + 6. Sg8 + Kffi: Kg8 Kh8. Kg7 Khfi Kg5 •v. 1 \ I z & ■8 I e KRALJ JE TUDI BOJEVNIK Kralj je zelo občutljiv na nasprotnikove napade. Vendar pa zaradi tega Se ni nemočen, obsojen nedejavno raka t i na izid spopada figur in kmetov. V nekaterih položajih tudi sam sodeluje v napadu, celo v matnem napadu na nasprotnikovega kralja. Praviloma pa razvije svoje igralne sposobnosti šele v končnici, ko se razredči število figur. V položaju na diagramu 132 (LEVENFIŠ - GOTGILF: Do tu so se stvari odvijale pravzaprav samoto^no. Beli je s šahi izsilil premik nasprotnikovega kralja na prosto. Črne figure trenutno ne morejo pomagati svojemu kralju, le dama preti udariti na polje g.3. Beli je sedaj zaposlil Se svojega kralja. 7. Kh2! Preti 8 h4 + Kg4 9. Lf3 mat. 7. ... De2: 8. h4+ Kg4 9 Tf44 Kh5 10. KM!' Ponovna poteza s kraljem, tokrat Se napadalnejša. 10. . . . ffi II.. t** Črni M j« vdal. Na II. K g« sledi 12. h.r> + Kg7 13. T4f7 mat Izgubljena je bila ženska ZAPESTNICA z vgraviranim imenom »Mojca 20/5«. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne, ker je drag spomin. Ropret. Dvor je 52, Cerklje 9149 POZNANSTVA Vdovec, upokojen, z lepim domom, iščem gospodinjo. Samo resne ponudbe pod Šifro: Lepa Gorenjska 9141 OSTALO Iščem VARSTVO za otroka, starega devet mesecev, v dopoldanskem času, na Bledu ali bližnji okolici. Informacije po tel. 064-77-511 9150 V najem vzamem GARAŽO v bližini Vodovodnega stolpa; ter vzamem otroka v VARSTVO. Naslov v oglasnem odelku. 9151 ZAHVALA Ob boleči izgubi hčerke, sestre in tete IVANKE ERŽEN se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem: Alplesa iz Železnikov, LTH, Klavnice in SGP Tehnika iz Škofje Loke za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala strežnemu osebju iz Centra slepih v Škofji Loki in g. župniku za poslovilni obred. Vsi njeni! Žalujoči vsi domači! Strmica, Bukovica, Skofja Loka, 21. oktobra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče MARIJE MARINŠEK roj. Poklukar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so obiskovali mamo med njeno težko boleznijo, jo tolažili in ji nudili pomoč. Posebno smo hvaležni sestri Ireni za nesebično pomoč in nego, dr. Bajžlju za zdravljenje na domu, dekanu Bahorju za poslovilni obred. Zahvaljujemo se delovnima skupnostima O. Š. Planina Kranj in O. Š. Bovec za izraze sožalja in poklonjeno cvetje ter pevcem za žalostinke. Hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje ter spremili mamo na njeni zadnji poti. Silva in Helena z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, stare mame in tete CILKE POTOČNIK roj. Vari se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom za pomo<* v najtežjih trenutkih, dr. Černetu in zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Jesenice za dolgoletno zdravljenje, Radojki za poslovilne besede in pevcem iz Krope za lepo zapete pesmi. Hvala tudi sodelavcem iz kemične tovarne Podnart, Zavarovalni skupnosti Triglav Jesenice, KZK Kranj in g. župniku za poslovilni obred. Še enkrat vsem, ki ste sočustvovali z nami, iskrena hvala! Žalujoči njeni najdražji! Rovte, 20. oktobra 1980 Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, sina, brata, tasta, strica in svaka JOŽETA BITENCA iz Predoselj št. 17 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka Bolnice Jesenice. Hvala dr. Ažmanu in dr. Lahu za veliko prizadevnost, da bi ga ohranila pri življenju. Hvala kolektivom: Planike, Kokre — Globus in Osnovne šole Kokrica za podarjeno cvetje in organizacijama RK Pre-doslje in Britof za spremstvo s prapori. Hvala tudi tov. Sajovicu za poslovilne besede ob odprtem grobu in pevcem za žalostinke, kakor tudi g. župniku za obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi! OBLETNICA naše drage mame, stare mame, tete in sestre MARIJE KOVAČ iz Arclina pri Vojniku 2e leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. Kako pozabiti to gomilo, kjer srce tvoje spi, ki nam je vdano bilo, ki je hrepenelo in nas ljubilo do zadnjega dne. Žalujoči otroci! Skupna vaja enote civilne zaščite in gasilcev v Kovorju Ranjenci rešeni, požar pogašen Kovor pri Trticu - V četrtek popoldne je bilo, okrog pol petih, ko je mirno vaško življenje prekinila sirena. Zagorel je JurČkov hlev sredi Kovorja. Crn dim se je vil visoko v nebo, ogenj pa je postajal vse požrešne jši. V nevarnosti ni bilo samo poslopje, ampak tudi živina, kmetijski stroji, pridelki in ljudje, ki so se v strahu za svoje premoženje znašli sredi ognjenih zuLljev. Rszen tega bi plamen vsak čas lahko zajel še sosednjo stanovanjsko hišo. Le nekaj minut je preteklo od znaka za alarm, ko je proti Jurčko-vemu hlevu že drvel gasilski avto. Pripeljal je izurjene reševalce, pripadnike enote civilne zaščite, ki so ranjencema brž stekli na pomoč. Ljudje so komaj spravili na varno prestrašeno živino, traktor in nekatere poljščine, ko se je avto že drugič ustavil pred prizoriščem požara. Tokrat je pripeljal gasilce. Močna curka, ki sta po ceveh pritekla iz hidrantov, sta z dveh strani zalila goreče poslopje. Plamen je postajal vedno manjši, ko je nenadoma zmanjkalo vode. Gasilci so za vsak primer že prej pripravili tudi motorko za črpanje iz bližnjega vodnjaka. Ni minila minuta, ko sta bila curka spet močna kot prej. V četrt ure je bilo vse končano. Ranjenca sta bila rešena, požar pogašen ... Vaja, kakršno ob tednu požarne varnosti v Kovorju pripravijo vsako leto, je uspela. Pokazala je, da so gasilci in pripadniki enote civilne zaščite dobro pripravljeni in da bi tudi v primeru resnične nesreče hitro ter učinkovito ukrepali. Gasilsko društvo Kovor združuje prek tristo članov iz vseh štirih naselij krajevne skupnosti. Aktivnih je 63, med njimi tudi pionirska desetina. Na sploh imajo krajani za to dejavnost zelo veliko posluha. Podpirajo vse akcije gasilcev, če je treba, tudi z denarjem. Gasilski dom so v Kovorju zgradili 1934. leta. Letom primerno je iztro- Najprejje treba pomagati ljudem Tudi živino so uspeli spraviti iz »gorečega« hleva Izhodišča s- V Kranjski občini so pripravili obširno brošuro s programi aktivnosti v letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti — Sodelovanje vseh družbenih dejavnikov KRANJ — Delovna skupina za pripravo in izvedbo letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki jo je imenovalo predsedstvo občinske konference SZDL, je že opravila pomembno nalogo. Izdala je posebno brošuro s programom aktivnosti akcije NNNP v kranjski občini. V njej je akcija celovito obdelana, kar daje materialu še posebno vrednost, saj se bo na njeni osnovi in na osnovi svojih programov vsak znal ponašati v letošnji akciji, ki bo zaključena prihodnje leto. Brošura vsebuje pomembno gradivo. Uvodoma so navedeni ugotovitve in zaključki lanske akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki so tudi ena od osnov za programiranje letošnje akcije. Obilo izkušenj že imamo in zato lanskih pomanjkljivosti ne bi smeli ponavljati. V brošuri nato sledijo izhodišča in cilji letošnje akcije, nato pa so objavljeni konkretni in z roki dopolnjeni programi družbenopolitičnih organizacij, skupščine in njenega izvršnega sveta, sekretariata za ljudsko obrambo, civilne zaščite, sekretarita za notranje zadeve, postaje milice, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter gospodarstva. V brošuri je posebej opredeljeno obveščanje in sodelovanje med, nosilci akcije nasploh, posebej obširno pa je poglavje o programih aktivnosti družbenih organizacij in društev od gasilcev do lovcev. Letošnja akcija Nič nas ne sme presenetiti ima nekaj glavnih ciljev. Mora biti politično mobilizacijska in množična, prispevati mora k podružabljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Težišče aktivnosti bo na razvijanju in usposabljanju narodne zaščite, na praktičnem usposabljanju in vodenju proti-oklopne, protidesantne in pro-tizračne obrambe ter na usposabljanju najodgovornejših organov in vodstev na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tržišče aktivnosti bo tudi na usmerjanju mladih v vojaške poklice, na izpopolnjevanju sistema mobilizacije, na oblikovanju in izpopolnjevanju obrambnih načrtov in na vključevanju vseh komponent odpora v obrambo in v sodelovanje z oboroženimi silami. Po krajevnih skupnostih se bodo vrstile izobraževalne oblike. Program zanj je tudi že nared, vključenih pa bo čim več delovnih ljudi in občanov. J. Košnjek šen, majhen, nefunkcionalen. Člani društva, predsednik je Lovro Stare, se zavzemajo za gradnjo novega. Upajo, da ga .bodo s pomočjo občinske požarne skupnosti postavili že v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Bolje so preskrbljeni z orodjem in opremo. Imajo gasilski avto, novo motorko, ki je zamenjala skoraj petdeset let staro, sicer za silo še uporabno, in vse, kar gasilci pač potrebujejo. V domu hranijo tudi opremo enote civilne zaščite. Ta je bila letos na občinskem tekmovanju Močna curka vode sta planila po poslopju in požar hitro zadušila najboljša, na republiškem pa je osvojila solidno dvajseto mesto, kar -je največji uspeh tržiških ekip doslej. Gasilci imajo razen vaje ob tednu požarne varnosti vsako leto še pet ali šest rednih vaj; suhih, mokrih, nočnih in dnevnih. Usmerjene so predvsem v preskušanje iznajdljivosti in sposobnosti vsakega člana posebej. Ti so se zadnjič v praksi izkazali letos, ko je na smetišču v Hudem izbruhnil precej velik požar in so ga zatrli s pomočjo tržiških gasilcev. Razen sodobni opremi in rednim praktičnim vajam posvečajo člani društva veliko pozornosti tudi usposobljenosti hidrantov. Zavedajo se, da niti oprema niti izurjenost ne bi veliko koristili, če ne bi mogli hitro dovode. _ , H. Jelovčan Sožitje narave in Ljubljana — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v petek, 24. oktobra, odprli razstavo Narava-divjad-lovstvo, ki bo odprta do 2. novembra, pripravila pa sta jo Lovska zveza Slovenije in Zveza lovskih družin Ljubljana. To je po dveh letih spet velika lovska razstava z namenom prikazati celovitost našega lova, skrbi za divjad in naravno okolje, tako potrebno človeku in živalim. Razstava v Ljubljani obiskovalca zbliža z uresničevanjem zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi, z upravljanjem lovišč, samoupravno organiziranostjo tega področja, strokovnostjo ter družbeno in kulturno dejavnostjo lovcev. Posebej je treba omeniti nekatere zanimivosti ljubljanske razstave. Lov in gojitev divjadi bosta predstavljena v delih naših grafikov, ki bodo izšla v študiji Lov in umetnost na Slovenskem. Prikazan bo razvoj lovskega orožja od 16. stoletja dalje, ki bo natančneje opisan v študiji Lovsko orožje na Slovenskem. Razstava nima le slovenskega pomena, ampak ima širši značaj. Sodeluje mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi in lovske organizacije Avstrije in Italije ter lovske organizacije zamejskih Slovencev: Klub prijateljev lova iz Celovca in Društvo slovenskih lovcev Julijske Krajine iz Doberdoba. Poseben del razstave bo posvečen Josipu Brozu-Titu in Edvardu Kardelju, velikima prijateljema lova in narave. Razstavljene bodo tudi trofeje, uplenjene od leta 1971 dalje. Skupno jih bo 1576, mnoge med njimi pa imajo laskave naslove prvakov, nagrajene s kolajnami in priznanji. Nekatere naše trofeje so med vodilnimi trofejami sveta. V Ljubljani bo v času razstave lovska medpokrajinska konferenca, zasedanje predsedstva Lovske zveze Jugoslavije in seja komisije za trofeje mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi. -jk Skofja Loka - Ob Ziherlovih dnevih, ki so letos prvič tekli v škojjt Lamif bila v Alpetourovi predavalnici odprta razstava Publicistična dela Beri* Ziherla. Pripravili so jo Narodna uniivzitetna knjižnica iz Ljubil** Marksistični center pri CK ZKS in Skupščina občine Skofja Loka. v"