Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Pa prit! pre|enaa: n
calo leto naprej 26 K — h pol let« » 13 » — »
četrt » meseo
6 »50» 2 »20»
V apravalitva prejemu:
za
celo leto naprej 20 K —h pil leta » 10 » — »
četrt » msaeo
6„-» 1 »70»
Za pofiiljanjenadom 20 b na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinlne In Inssratš sprejema upravnlitve t
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Urednlitve je v Seme-
oiSkib ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vaak dan,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 261
V Ljubljani, v sredo, 11. novembra 1908.
Letnik XXXI.
Bramba proti na-silstvu.
Francoski katoličani se zbujajo in sku-Sajo odvrniti od svoje domovine popolno versko in nravno propast, v katero jo hočejo potlačiti kiščanstvu sovražne stranke. Glavni organi, v katerih se izvršuje ia odpor, so sedaj sledeči:
Najhujše za katoličane je to, ker nimajo niti državljanskih pravic. Vsak anarhist in komunist ima prostost v Franciji, a kdor kaže svoje katoliško prepričanje, je državljan druge vrste, s katerim se postopa po izjemnih zakonih. Zlasti je krivično postopanje sedanje framasonske vlade proti redovnikom in kršSanskim šolam. A kar so storili doslej, jim še ne zadostuje. Vpeljati hočejo nekateri državni monopol pouk a. A Combes se tega boji, ker misli, da če pride na krmilo krščanska vlada, kar pri izpremenljivosti Francozov ni nemogoče, bi ta rabila ta monopol v svoje svrhe, kakor ga mislijo zdaj iramasoni izrabiti za uničenje kr fičanstva. Zato pa vlada predlaga za pouk »monopol lajikov«, to se pravi, da noben človek duhovskega stanu, bodisi sveten ali redovni duhovnik ali redovnica, ne bi smel nikjer poučevati.
To je očitno brutalno nasilstvo, in prva skrb katoličanov je zdaj ta, da osvobodi sebe krivičnih izjemnih zakonov in zabranijo nadaljnje zatiranje v bodočnosti. Zato so ustanovili društvo »L'Action L i b 6 -rale Populaire«, kateremu je zdaj predsednik Jacques Piou, podpredsednik pa akademik Albert de Mun. To društvo se bavi mnogo s socijalnimi, slasti z delavskimi vprašanji. Njeno glasilo je tednik »L' Action Liberale«.
Frangois Coppča in Jules Lemaitre sta ustanovila zvezo »La Patrie Frangaise«, katera je hkrati središče nacijo-nalistiške propagande. Njen namen ni verski, ampak le političen. Katolicizem zagovarja, ker zahteva svobodo verskega prepričanja, pouka in izpovedanja. Njeno glasilo bo »Los Annales de la Patrie Frangaise«.
Podobna, kakor prejšnja, je »La Li-gue des Patriotes«, katero je ustanovil Paul Deroulede. Ta zahteva reformo
republike; ni konfesijonalen, pač pa podpira težnje katoličanov.
Nasilstvo na šolskem polju je zbudilo društvo za brambo svobodnega pouka »Ligue de la Liberte d Enseigne-m e n U. Predsednik je poslanec Paul Bau-regard. To društvo brani v imenu svobode redovne šole in zasebna krščanska učilišča.
Francoske dame so ustanovile »D o-moljubno zvezo Francozinj« (»Lque Patriotique des Frangaises«), ki je popolnoma katoliška in ima namen, braniti svobodo veroizpovedanja in krščanske vzgoje. Njeno glasilo je »L' Eoho de la Ligue«.
Izborno deluje pa zveza mladih ljudi »Le Si 11 on«, ki je danes že glavna moč katoliške propagande. Organizirajo se tako : V vsakem kraju pridobe nekaj mladih ljudi, ki se zavežejo, da hočejo študirati socialna in apologetična vprašanja. En tak »cercle d' etudes« obsega po navadi kakih petnajst članov, ki se shajajo redno vsak teden k pouku in posvetu. Ti »krožki« bo v neprestani zvezi in prirejajo predavanja po celi državi. Takih »krožkov« je zdaj že nad 600. Ti mladi ljudje bo silno požrtvovalni in agilni. Vsak dan poročajo listi odkod o predavanjih »Sillona«, in večkrat se združi po več krožkov, da prirede impozantna velika zborovanja. Predsednik je Mare oangnier. Glasilo je »Le Sillon«, ki prinaša Bociološke članke in izhaja dvakrat na mesec (Pariz, 34, boulevard Raspail). Ko se tak »krožek« dovolj okrepi, ustanovi kako večjo socialno, kraju primerno organizacijo ali kak zavod pod imenom »Institut populaire«. Predsednik zveze teh »ljudskih zavodov« je zdaj M. Rolland.
Poleg teh velikih organizacij je seveda še mnogo manjših društev, zlasti mladinskih in delavskih. Izmed velikih pariških dnevnikov jih zdaj osemnajst zagovarja katoliške težnje, ker so tudi nacionalisti pristopili večinoma na katoliško Btran. Izvrstna katoliška dnevnika sta »La Croix« (jako razširjena) in »L' Univers«. Provinci-alnih katoliških listov je pa silno mnogo.
Škoda je le ta, da so katoličani v političnem oziru tako razkropljeni in brez enotnega vodstva. Tu bo royalisti, (L' Auto-rite« CaBsagnacova), bonapartisti (Gaulois«), republikanci (»La Rcpubl:que Frangaise«), krščanski socialci (La Justice bociale«), kon-
servativci in bog\6 kake stranke še, zaradi katerih katoličani ne morejo enotno nastopati.
A eno prepričanje pa zedinjuje katoličane : Oni vidijo, da je krščanska vzgoja potrebna za ohranitev francoskega naroda. Sedanja nenravnost s svojimi ločitvami zakonov, prostitucijo, spolnimi boleznimi in drugimi žalostnimi nasledki je zakrivila, da
v
francoski narod tudi fizično peša. Število rojstev je vedno manjše ; nekateri kraji izkazujejo vsako leto nižje število prebivalstva. Če gre tako dalje, se bo francoski narod sam izbrisal ne le iz števila velevlasti, ampak bo izgubil tudi svoje odlično stališče v vrsti omikanih narodov.
In to kliče francoske domoljube nazaj k cerkvi. Dal Bog, de ne bi nasprotne sile premagale tega pokreta !
Tisza in Hrvati.
(Dopis iz Hrvatske.)
Tisza je v svojem naBtopnem govoru v ogrsko hrvatskem saboru izpregovoril tudi o Ilrvatskej. Sporočil sem že, kako so se hrvatski poslanci na ogrskem saboru poklonili Tiszi prej, nego Be je izjavil javno, kako misli o nagodbi med Hrvatsko in Ogrsko. Ze o njegovi izjavi v veli«aškej zbornici, kjer je govoril o nekaki velikodušnosti Ogr ike naproti Hrvatskej pri sklepanju nagodbe 1. 1868., so bili mažaroni popolnoma zado voljni z novim min. predsednikom, a zdaj, ko je v zbornici poslancev omenil, da vodi Mažare v politiki nasproti Hrvatskej le pravičnost, ljubezen in zaupanje, ne morejo Tisze dosti prehvaliti. Seveda je v svojem govoru povedal tudi resnico, da se je na Hr vatskem pokazalo v novejšem času iznovič staro Bovraštvo proti Mažarom, toda vse to ni nič nevarnega, češ, da je na Hrvatskem vendarle ogromna večina prebivalstva zavzeta za zvezo z Ogrsko, in da bode znala sedanja večina v hrvatskem saboru tudi de zanaprej vzdržati staro zvezo z Ogrsko. Seveda zahteva Ogrska pred vsem, da se Hrvati (!) točno drže nagodbe in potem bodo našli tudi pri ogrskej vladi vedno dobro zaveznico in prijateljico.
Tako nekako je končal Tisza svoj govor glede Hrvatske. Na mejklice svojih mavrskih protivnikov se ni oziral, zadovoljen je bil, da so ga le Hrvati mirno poslušali ter njegov govor odobravali. Ko je Ugron na ves glas resnico povedal, da je na Hrvatskem vse razen vladnih mažaronov proti mažarskemu zistemu, ni mogel Tisza ugovarjati, ker so tudi Hrvati molčali ter pri-
znali Ugronove trditve. A zakaj je zdaj tak _ na Hrvatskem, pa seveda tudi ni hotel po vedati, ker bi bil moral ravno hrvatskim po" slancem povedati golo resnico, mesto da jih e pohvalil kot zveste zaveznike ogrske, ki so pustili toliko let brez vsakega odpora kršiti nagodbo ravno od ogrske strani. Tisza že dobro ve, kakšne ljudi ima pred seboj, da jih more z vsako lepo frazo zadovoljiti in Bpraviti pod svoj jarem.
Pa je tudi zares vse, kar je rekel o HrvatBkej, sama fraza, katero so do zdaj ponavljali že vsi ministri predsedniki od leta 1868., a storil ni za Hrvatsko nobeden nič, marveč so delali vsi le na škodo Hrvatske, kar je najboljši dokaz današnje žalostno stanje na Hrvatskem. Kako malo misli tudi Tisza koristiti Hrvatskej, vidimo in lahko -. sodimo potem, da ni niti z besedica ome^fl najvažnejšega vprašanja za Hrvatsko, namreč finančne nagodbe. Vsi hrvatski časopisi razen uradnih zato najodločneje obsojajo Tiszov govor glede Hrvatske ter pozivljejo hrvatske poslance, da se vendar enkrat streznijo ter začno odločno akcijo za svojo domovino, ker sicer nas bode Ogrska popolnoma zadušila.
In glej! hrvatski pcslanci bo se zares zganili. Nezadovoljni bo, ker Tisza ni izpregovoril niti besedice o finančni nagodbi, a brez te se Hrvati ne morejo več ganiti. In vendar so sprejeli njegov program, in nobeden se ni oglasil, da brani pravice Hrvatske. Zdaj so dogovarjajo, kako bi se vendar organizirali ter kaj pametnega sklenili, ko so se že brezpogojno poklonili Tiazi. V Zagreb so sporočili, da bode njihov klub izdelal spomenico, ki bode nekakšen program hrvatske narodne stranke v državo-pravnem, političnem in finančnem pogledu. Ta program mora biti izdelan prej, nego se skliče hrvatski sabor. Izročili ga bodo tudi banu Pejačevicu in hrvatskemu ministru Čehu. Sklenilo se je tudi, da ne bodo hrvatski poslanci nič več molčali, nego da bodo pri razpravah v ogrskem saboru tudi govorili. Govoril bode dr. Tomašič mažarski, a dr. Pliverič hrvatski. Tako je te ljudi šele čez dvajset let pamet srečala, da je treba upiti, če se hoče kaj doseči, ne pa molčati. Sicer je pa v današnjih razmerah tudi od te akcije le malo nade za Hrvatsko. Taki poslanci, kakor zdaj zastopajo Hrvatsko, niso sposobni izvesti kaj odločnega za narod. Zato treba odločnosti in pravega domoljubja, česar pa tem ljudem sploh manjka.
Iz deželnih zborov.
S t a j a r s k i deželni zbor. — Volivna reforma sprejeta. V šta-jarskem deželnem zboru je včeraj imenom vinorejskega odseka poročal poslanec II o 1 z e r o povzdigi vinarstva. Priporočal
LISTEK.
Legionarji.
V slovenskem gledališču se je uprizorila Binoči prvikrat izvirna igra s petjem „ Legionarji"; spisal jo je Fr. Govekar in godbo zložil V. Parma. Dejanje se vrši v Napoleonovih časih, ko je avstrijska vlada nabirala po naiih krajih prostovoljce, takozvane le-gionarje, za vojsko proti Napoleonu. Godi se v Celju, v tretjem dejanju pa nas popelje pisatelj na vojno prizorišče v Gor. Italijo.
Vsebina je naBlednja: Pisar Rak ima lepo hčer Lavro, v katero se zagledata inžener Ferdinand pl. Basaj in vojaški uradnik Brnjač. L&vra ljubi Basaja, značajnega moža, ki ji je udan z vso dušo, ji pokloni srce in jo zasnubi. Brnjač, strasten in lokav človek se čuti užaljenega in sklene maščevati se nad svojim tekmecem. Na oder pride četa legionarjev, ki imajo oditi na vojsko. Pojo in se poslavljajo od domačih. V drugem dejanju nastopita Ferdinand in Lavra kot srečna
zaročenca. A v tem je Brnjač že skoval | spletko zoper srečnejšega protivnika v ljubezni. Ukradel je večjo svoto denarja in jo podtaknil Basaju. Denar najdejo v njegovi miznioi, zato ga primejo in zapr6. Brnjač pride hinavsko tolažit Lavro in sili zopet vanjo s svojo ljubeznijo. Drugo dejanje končuje s prizorom, ko peljejo Ferdinanda ukle-njenega v ječo. Dejanje preskoči na Laško. Vidimo celjske legionarje, med njimi je tudi krojač Jež, strahopetljiv in malo prismuknjen mož, ki je ušel svoji ženi na vojsko. Tam biva tudi Ferdinand; kot kaznjenec je odšel prostovoljno na bojišče; v vojnem plamenu išče smrti, hrabro Be bojuje in v bitki je slednjič ranjen. Zadnje dejanje se vrši zopet v Celju. Legionarji so se vrnili, in Ferdinand je tudi pobegnil, da vidi še enkrat svojo nekdanjo zaročenko. A Lavra je bolna na smrt. Brnjač jo je zapeljal, onesrečil in potem zapustil. Dejanje se končuje ž njeno smrtjo. Pri tem je Ferdinand navzoč, zakolne se, da se maščuje nad krivico, ki mu je bila storjena, in odhiti v noč.
11 tega je razvidno, da je dejanja v
igri jako malo. A slednjič bi vendar zadostovalo, da je vse to v drami izpeljano, a mnogokaj od tega je samo označenega, ter se godi le za kulisami. Intriga Brnjačeva napram Ferdinandu, ki tvori gotovo glavno točko v razvoju dejanja, ni dovolj jasno osvetljena in utemeljena. Značaj Brnjačev bi moral biti orisan bolj lopovski in v celo zadevo bi hoteli več luči. Kako je mogel podtakniti Basaju denar, in je li on res priznal tatvino? Sploh se drami pozna, da je ni pisal pravi dramatik, in zato ne dvomim, da bi imela v knjigi večji vpliv, kakor pa na odru. V njej je nekaj tehniških pogreškov, in sicer precej znatnih. Boštjan Jež, ki ima skrbeti v igri za smeh, je brez vsake bistvene zveze z drugim dejanjem; orisan je kot bojazljivi tepček.
A v tretjem dejanju ga vidimo celo v Italiji. To je vsekakor preveč neverjetno. Da je v igri malo več dejanja, večje živahnosti in bolj dramatičnih prizorov, saj bi igra gotovo uspela; več dejanja in manj petja! Par pevskih točk se lahko izpusti v korist igri. Značaji so večjidel dobro orisani; v prvi
vrsti ženski. — Igralo se je v celoti jako povoljno. Omenim v prvi vrsti gdč. Rtick-o v o v ulogi Lavre, ki je jako verno pogodila značaj nesrečne deve. Gosp. L i e r kot krčmar je bil pristna slovenska korenina, in posebno je ugajal g. Verovšek kot prismuknjen krojač in velik bahač Jež. Na vrhuncu igre je bil v 4. dejanju, kjer pripoveduje svoje dogodke iz vojske, kako je n. pr. krogljo plunil iz ust. GoBp. Boleška je bil Brnjač; igral ga je strastno in z ognjem. G. Č o n s k y kot Basaj je najprej'„bil preveč hladen, ni našel toplih besed, in pravega čuvstva, da Be je zdflo, kakor bi Lavri deklamiral o ljubezni. Pozneje se je vtopil v svojega junaka in ga igral s pretresljivo re-alistiko. Istotako je bil dober g. Dragu-tinovic, g. Danilova in ostali.
Parmove pevske točke se odlikujejo po melodijoznosti; veseli ton komponista pride večjidel v vseh do veljave.
Bil je Binoči eden onih redkih večerov, ki so posvečeni slovenski izvirni drami. Četudi ni skozinakozi ugajala, je vondar^zado-voljevala marsikoga.
e, naj se odstrani vinska klavzula v trgovinski pogodbi z Italijo in naj se prepovd točiti ponarejena vina. V tem oziru naroča deželnemu odboru, da stori v tej zadeti primerne korake z ozirom na znatne žrtve dežele in s ozirom na občo gospodarsko blaginjo. Isti poslanec priporoča ustanovitev deželne vinske kleti. — Na vrsto pride v o -iilna retorma. Imenom političnega odseka poroča posl. Kokoschinegg, da je bilo v tej zadevi podanih od strani manjšine troje predlogov, ki se bistveno razločujejo, le za 4 kurijo zahtevajo vsi tajno in direktno volilne pravico. Tekom debate pride do ostrih spopadov med posameznimi strankami, vendar izjavi posl. Hagenhoier imenom konservativcev in baron Rokitansky imenom „bauernbundarjev", da so še vedno pripravljeni pritrditi volilni reformi, ki zadošča potrebam četrte kurije. Stranke manj šine izjavljajo, da bodo glasovale za volilni zakon, kakor ga predlaga večina. Poslane« dr. Hrašovec izjavi, da je rešitev vo lilne reforme zahvaliti samo strankam manjšine, ker so te zapostavile svoje želje predlogu večine. Govornik utemeljuje zahtevo po znižanju volilnega cenzusa. VeČini očita, da ima pri volilni reformi v mislih stran karske int >rese, ker se boji, da bi pri spremembi dosedanjih kurij izgubila kak mandat Potem govori o pomnožitvi kmečkih man datov, kar odgovarja zahtevi pravice. Dalje utemeljuje zahtevo Slovencev po zastopstvu v dežel, odboru, ker se večina ne sme biti kontrole o svojem delovanju. Omenja narodnih zahtev manjšin na Tirolskem in Češkem, kjer imajo Nemci zastopstvo v dežel, odboru. Isto pravico imajo tudi Slovenci na Stajarskem. Nemško veleposeetvo je označilo zahtevo Slovencev kot samoposebi umevno, zato se mora pač priznati, da je opravičena. — Cesarski namestnik g r o t C 1 a r y pravi, da vlada priznava opravičenost, da se dosedanjim nevolilcem da volilno pravico, dalje pa se tudi strinja, da se volilni red času p imamo izpremeni, in obžaluje, da se stranke glede tega med seboj še niso zjedinile. Po večurni glavni razpravi je bila nadrobna le kratka. Načrt volilne reforme je obveljal soglasno.
Nižje avstrijski deželni zbor.V seji 10. t. m. je bilo vloženo poročilo deželnega odbora, da se odstavi v Sv. Hipolitu župana Volkla iz županskega mesta. — Deželni zbor je odobril določila deželnega odbora, da se uleleži Niž. Avstrijska mednarodne znanstvene in obrtne razstav e, ki se vrši ta mesec v Peter sbu rgu pod podkroviteljstvom ruske carice. V ta namen se je določilo 50 000 K. Potem je deželni zbor razpravljal o ljudskem šolstvu na Niž. Avstrijskem. Učni načrt mora biti preosnovan, drugače so vspehi izključeni. Poročevalec d r. Porzer je povdarjal, da se mora kaj storiti v zboljšanje materijalnega položaja učiteljskega stanu, a vprašanje je težavno, ker bi najmanje zboljšanje učiteljskega položaja zahtevalo najmanj l1/* milijona kron. Predlogi šolskega odseka se vz-prejmejo. Na Dunaju se pomnože obrtne in strokovne šole.
Tirolski deželni zbor je v seji 10. t. m. vsprejel brambno predlogo. Ligi proti dvoboju se je izreklo priznanje.
BukovinBki deželni zbor je bil 10. t. m. zaključen. Zadnjih sej se večina ni udeleževala.
Volilna reforma za štajarski deželni zbor.
Načrt zakona o volilni relormi za štajarski deželni zbor je bil včeraj vsprejet. Dolgo časa je bilo treba, mnogo prepirov in bojev za volilno reformo se je izvojevalo, in da ni letoB manjšina segla po zadnjem sredstvu, da ni šla v obstrukcijo, bi se bil tudi letos razšel deželni zbor, ne da bi rešil volilno reformo. Večina bi bila sicer že lani lahko sklenila zakon o volilni reformi, ker stranke manjšine niso zahtevale ničesar drugega, kakor da se ustanovi splošna ku rija in vpelje direktna in tajna volilna pravica.
V	včerajšnji seji deželnega zbora je morala večina pogoltniti marsikatero grenko, a resnično besedo, ko so ji stranke manjšine izpraševale vest in naštevali grehe, ki iih je zakrivila v boju za volilno pravico. Veliki strategi večine bo morali umakniti svoj predlog in vsprejeti predlog manjšine glede razdelitve osmih mandatov.
V	kuriji mest in dežele, v kateri se glede razdelitve mandatov po okrajih in cenzusa ni izvršila nikaka sprememba, s e j e v p e-ljala difektna in tajna volilna pravica. Ta reforma ima tudi za državnozborske volitve pomen, ker bo poslej tudi v kmečkih občinah in splošni kuriji za državni zbor imela veljavo tajna volilna pravica. Kar se tiče nove splošne kurije, bo volila osem poslancev, ki so razdeljeni po sodnih okrajih. V slovenskem delu dežele so mandati tako-le razdeljeni : oodni okraji: Radgona, Murek, Ei-biswald, Arnlels, Marenberg. Maribor, Slov. Bistrica tvorijo svoj volilni okraj. Sodni okraji: Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj, Laško, Konjice, Slovenjigradec tvo-
rijo svoj volilni okraj. Sodni okraji: Ptuj, Ormož, St. Lenart, Rogatec, Šmarje, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomer, Gor. Radgona tvorijo svoj volilni okraj. Mesto Gradec tvori zs se svoj volilni okraj. — V teb volilnih okrajih je vsaka občina, ki ima po zadnjem ljudskem štetju nad 400 stanoval cev, za se volišče. Pravico do volitve ima vsaka moška oseba, ki je avstrijski državljan in je vsaj šest mesecev stanujoča v isti občini. Ker je vlada izjavila, da je zadovoljna s takšno volilno reformo, bo gotovo v kratkem potrjena in razpisane volitve za splošno kurijo. Volilni boj utegne b ti jako zanimiv, ker se bo vprvič po celi deželi volilo tajno in direktno.
Pij X. o kulturnem boju na Francoskem.
Francoski publicist dr. Houck, katerega je sprejel papež v avdijenci, poroča v „Ma tinu" sledeče: Francosko politiko se more imenovati brezbožno. S tem, da Be verniki zatirajo, Bkušajo ponižati Krista samega. Zato se morajo verniki trdno okleniti Krista. Z vsako najmanjšo napako dajo brezbožnim nasprotnikom priložnost za nove napade. Cerkev ne pripada nobeni stranki. Vsaj so tudi republike, v katerih imajo katoličani popolno prostost in pravico. Kardinal nadške f iz Baltimora mi je nekdaj pripovedoval, kako prijazno je bil sprejet od predsednika Roose-velta, dasiravno je ta protestant Kako boljše ie stališče katoličanov na Angleškem in na Nemškem v primeri s francoskimi katoliki?
Narodne pridobitve.
Ziidnia ljudska štetev je dokazala, da so v dobi 1880 do 1900 Nemci v Avstriji glede občevalaega jezika nazadovali. Njih število je padlo od 36 75 na 35 78 med 100 prebivalci, a na drugi strani se je pokazalo, da so Nemci znatno napredovali v onih krajih, kjer so v manjšini. — Tako je v Trstu in okolici priznalo nemščmo «a svoj občevalni jezik v letu 1900 za 24 9 odstotkov več prebivalcev, kakor v letu 1890. Na Goriškem je znašala pridobitev nemškega občevalnega jezika celo 607 odstotkov, a med tem se je prebivalstvo pomnožilo le za 5'4 odstotke. V Istriji so se pomnožili prebivalci z nemškim občevalnim jezikom za 19'8 odstotkov, na Štajerskem za 642 odstotkov, a prirastek ljudstva je znašal le 5 07 odstotkov, na Koroškem za 6 02 proti 1'87 odstotkov prirastka prebivalcev, na Češkem za 8'24 proti 8'05 odstotkov. Nasprotno pa nemški občevalni jezik ni napredoval enako ljudskemu prirastku na Nižje |in Gornje Avstrijskem, na Kranjskem, Moravskem, Solno-Kraškem, v Sleziji in zlasti v Galiciji. — Prebivalstvo s slovenskim občevalnim jezikom je narastlo le na Kranjskem. V Dalmaciji je tekom 40 let 45.000 Italijanov popolnoma izginilo. Nekdaj se jih je naštelo 60.000, in zdaj priznava italijanski za svoj občevalni jezik le 15.279 prebivalcev.
Papeževa izjava.
Sv. oče Pij X. je v ponedeljek otvoril konzistorij z latinskim nagovorom, v katerem je povdarjal, da je zaman skušal odkloniti papeško čast, da se je pa končno vdal volji božji. Poskušal bo ohraniti čisto vero v blagor vseh.
Sv. oče je nato povdarjal potrebo, d a je papež v vodstvu cerkve prost in da ni odvisen od nobene druge oblasti. Zato obžaluje ne samo v zavesti svoje dolžnosti, ampak tudi v svetosti od njega podane prisege, cerkvi v tej zadevi storjena razžaljenja.
Papež je nato izrazil svoje začudenje ' nad radovednostjo, s katero je bil pričakovan program njegovega pontifikata, ker vendar ne more hoditi po nobeni drugi poti, nego po oni, po kateri so hodili njegovi predniki.
Sv. oče je z a v r n i 1 mnenje, da se papež ne bi smel baviti s politiko, ker je nemogoče ločiti politiko od papeževe učiteljske službe glede vere in morale. Imeti mora zveze s poglavarji držav in z vladami, da more zagotoviti varnost in prostost katolikom.
Pij X. je končno povdarjal, da žal tudi on ne bo videl zmage resnice in pravice, kakor tudi njegovi predniki niso tega doživeli. Vedno pa se bo kljub temu trudil resnico utrjevati mej vsemi dobrimi ljudmi in jo razširjevati mej onimi, ki niso izrečno slabe volje.
Sv. oče je sklenil svoj govor s pohvalo novo imenovanih kardinalov, ki sta Merry del Vaal in Callegari.
Konzistorija so se vdeležili vsi v Rimu navzoči kardinali.
Madjare. So, ki trdijo, da je grof Tisza z zadnjim govorom nalašč zbadal opozicijo, da dobi povod za razpust zbornice, kar pa ni verojetno.
Včeraj je imel ministrski svet sejo, v kateri je sklenil, da £e danes ali jutri zbor-nici. predloži zakon glede vojaških novincev. Vlada boče s tem spra viti opozicijo v največjo zadrego. Ogrska namreč šteje do 50 000 vojaških tretjeletni-kov, ki morajo OBtati v službi, dokler parlament ne dovoli novincev. Vpiašanje je torej, ali bode opozioija prevzela vbo odgovornost pred volivci, ako prepreči letos vojaške nabore in odpust tretjeletnikov.
Včeraj je zbornica nadaljevala razpravo o vladnem programu. Prvi je govoril ru-munski poslanec Vlad, ki je sicer grajal obstrukcijo, toda odločno obsojal madjarsko državno idejo, ki izpodriva nemadjarske narode. Ti ne škilč čez mejo, toda pomadjariti se tudi ne puat6. Govornik odklanja vladni program. Posl. H o c k nato slavi Apponyija, napada novo vlado in pobija zahteve Ne-madjarov. S tem je bila seja končana.
Program hrvatskih državnih poslancev.
Program kluba hrvatskih poslancev v državnem Baboru je oglašen v listu hrvat ske deželne vlade, ali zadovoljiti no bode mogel nobenega pravega domoljuba. Že prva točka glede finančne nagodbe je dobila prav čudno lice novega provizorija. Ko so hrvatski poslanci izjavili novemu ministrskemu predsedniku željo za obnovitev nagodbe, jim je ta odgovoril, da tudi on želi obnovitve, toda to se bo zdaj težko zgodilo radi parlamentarnih zmed. Zato bode Tisza skrbel, da se sme ogrska vlada dogovoriti s Hrvatsko glede finančne nagodbe na tak način, da bode dobila Hrvatska toliko dohodkov, da bode mogla sestaviti proračun za bodoče leto. Tako nastane zopet nov provizorij, ki bi mogel Hrvatom mnogo več škoditi, nego sedanji. Zadnjih pet let so imeli Madjari dosti časa za dogovore, pa vendar niso hoteli sklepati nagodbe, a zdaj se izgovarjajo z zmedo v parlamentu. Hrvatski poslanci bi morali odločno zahtevati parlamentarno nagodbo, do katere bi tudi prišlo, ko bi Ma djari videli odločnost na hrvatski strani. Toda Hrvati so ie popustili in meseca decembra se snide hrvatski deželni zbor, da dovoli vladi idemniteto do meseca aprila 1904. S finančno nagedbo tedaj hrvatski poslanci niso vspeli, kakor so želeli. Tako jim bode izpodletelo bržkone tudi pri drugih točkah programa, posebno pri onih točkah, v katerih so navedena takozvana viseča vprašanja. To je vprašanje gled^ zastave in gledd porabe madjarBkega jezika. Tisza se je izjavil madjarskim poslancem, da bi se ta vprašanja rešila na zadovoljstvo obeh strank, kar pa je nemogoče, kajti Madjari gotovo ne bodo hoteli odstopiti od sedanje prakse, ker je njim na korist.
Kar je sklenil klub radi delovanja hrvatskega ministra glede občenja b klubom hrvatskih poslancev in glede razpravljanja o vseh važnih postavah, predno pridejo na razpravo v saboru, je vrlo dobro in koristno, a zakaj se ni tako delalo že poprej. Vrhu tega pa bodo hrvatski poslanci mogli vse svoje želje v klubu naznaniti ter jih obenem sporočati samemu ministru, kateri bode vezan, zastopati vse interese hrvatskega naroda pri ogrski vladi. To je bila seveda tudi dozdaj njegova dolžnost, a ker so hrvatski poslanci dozdaj popolnoma zanemarjali svojo dolžnost, je tako delal tudi minister, ker ga ni nobeden opozarjal na potrebe hrvatskega naroda.
O vsem tem, kako se bode dalo o ta- 1 kih predlogih delovati hrvatskim poslancem v zvezi s hrvatskim ministrom, se bode sestavil v kratkem še poseben program. Seveda grožnji hrvatskih poslancev, da bodo izstopili iz kluba liberalne stranke, če jim ogrska vlada ne bode izpolnila želj, izraženih v omenjenem programu, ne verjame na Hrvatskem nobeden.
njihovega gibanja. — V večjih mestih je ustanovila nemška soc. demokracija cestno in hišno orgsnizaoijo; 11 po deželi nastavljenih zaupnih mož je dobivalo od tajništva nemške soo. demokracije stalno mesečnih 280 kron. Kar se tiče političnega časopisja, izhajajo v nemškem jeziku triie listi vsak dan, trije dvakrat na teden ia dvajset enkrat na teden. Naklada je pri vseh znatno poskočila. Razun tega imajo še 33 strokovnih listov, ki izhajajo po večkrat na meseo.
Poroiilo češkega strankarskega zastopstva ima za Bvoj največji vspeh defravdacijo v vaclavski posojilnici. To daje sodrugom gradivo za boj proti »klerikalitmu«. Pri tem pa so nepošteni dovolj, da delajo odgovornim za to ves češki duhovski stan. — Češki soc. demokratje imajo svoje zastopnike v 182 občinskih zastopih. Češka soc. demokracija šteje po Češkem, Moravskem. Gor. ia Spod. Avstrijskem 346 krajevnih organizacij; razun tega ima po mnogih krajih svoje zaupnike. Stranka šteje nadalje 68 političnih, 446 strokovnih, 376 izobraževalnih, 60 podpornih, 29 telovadnih in drugih, v vsem 979 društev z 49.117 člani. Češko soc. demokratsko časopis|e šteje 2 dnevnika, dva lista izhajata po trikrat, 1 po dvakrat, 5 enkrat na teden, trije vsakih 14 dni in eden vsak mesec. Strokovno časopisje šteje 19 listov.
Poročilo poljske soc. demokracije po-vdarja, da izdaja poljudno znanstveni me-
BBČnik »Latarnia«; vsaka številka izide v 10.000 izvodih. Razpečalo Be je okrog 300 000 brošuric »Socijališki milijoni za delavsko ljudstvo«, kar je dokaz agilne poljske soc. demokracije.
Soc. demokraško gibanje se je razširilo tudi med maloruskimi kmeti, kar priča o tem, kako se zna prilagoditi krajevnim razmeram.
Poročilo se končuje z jeremijado ženskega odbora; organizacije delavk so razpadle. Med ženami ni imelo soc. demokraško gibanje vkljub velikim gmotnim žrtvam nikakih vspehov.
U brzojavk.
ministra na bolje,
Ogrska kriza.
Nenadni prevrat v Košutovi stranki je iznenadil na desnici in levici. Se v nedeljo je Košut pisal v svojem glasilu proti obstrukciji, drugi dan pa je predlagal tovarišem, naj storč, kar hočejo. S tem je preprečil, da Be stranka ni razbila. Pa tudi na desnici so upali, da poneha obstrukcija, ki je izsilila vendarle precej novih koncesij za
Socijalni demokratje na delu.
Strankarski shod avstrijske socijalne demokracije se vrši na Dunaju. Z ozirom na •to so nekatere organizacije objavile poročila o svojem delovanju, ki so, četudi le ne-popolna slika političnega dela socijal. demokracije zadnjih par let. Poročilo nemškega strankarskega zastopstva je samozavestno; svoje moči precenjuje in podcenjujejo svoje nasprotnike.
Poročilo povdarja, da je imelo voditi boj na dve strani, zoper buržoazijo in zoper narodno ter »klerikalno« misleče delavstvo. Nemško narodno gibanje pripada z malimi izjemami že preteklosti, a krščansko socijalno delavstvo se trudi krčevito, da se obdrži na površini, ln vendar se socijalna demokracija poslužuje vseh sredstov, da uduši krščansko socijalno gibanje. Če je že tako blicu pogina, zakaj ga ne pusti mirno umreti ? A boc. demokracija Be ne straši nobenega orožja, da ga ne bi zavihtela zoper j kršč. socijaliste. Poskusi, razbiti Bhode kršč,-socijalnih delavcev, nezaslišani terorizem, vse to priča, da se boc. dcmokraeija boji
Dunaj. Bolezen naučnega Hartel-a ee je obrnila dokaj vendar je bolezen še jako opasna.
Madrid. Kakor javljajo is Santan-derja, so bili tam povodom obč. volitev veliki izgredi, tako, da je razglašeno obsedno stanje. Tudi v druzih krajih bo bile demonstracije.
Dunaj. M>nisterijalni svetnik v ministrstvu za železnice, baron Borovicka pl. Theman. bivši vodja tržaškega ravnateljstva državnih železnic, je včeraj umrl.
Berolin. V Konigsbergu in v Me-melu so zadnje dni aretirali pet soc. demokratov. Dolže jih, da so člani tajnih družb. Pri hišni preiskavi v stanovanju vodje soc. dem. v Memelu so našli revolucijonarne spise in nihilistiške pamfUte od izvrševalnega odbora nihilistov v Zurihu. NaSli so tudi obširno korespondenco z ruskimi nihilisti.
Pariz. Tu se govori, da ruski poslanik Nelidov v Rimu pride v Pariz na mesto kneza Urusova, ki pojde na Nelidovo mesto v R m.
Pariz. Senat nadaljuje razpravo o odpravi <»L<»i Falboux«. Poročevalec je nasve-toval načrt komisije, ki zahteva za otvoritev višjih šol dovoljenja države. Picard je zahteval prostost pouka, izvzemši za kongregacije.
Madrid. Zadnja poročila o obč. volitvah trdijo, da je bilo izvoljenih 4009 mo-narhistov, 975 republikancev, 80 karlistov in 61 socialistov.
Praga. Čaške radikalne stranke bodo odgovorile na manifest združenih Mladoče-hov, Staročehov in agrarcev s protiizjavo ter se v tem oziru že vrše posvetovanja.
z, a d e r. Proti vladnim jezikovnim predlogom so se Hrvati in Srbi popolnoma zedi-nili. Hrvatski in srbski poslanci so imeli po 25 letih prvikrat skupno sejo, v kateri so sklenili trajno združenje. Lahi postanejo tako neznatna manjšina.
Rim Liški kralj Viktor Emanuel III. pojde na Angleško 14. t. m. Spremljal ga bo minister zunanjih zadev Tittoni.
Dunaj. Čuje se, da bodo delegacije sklicane na dan 15. decembra.
Cerkveni letopis.
16001etnioa sv. Viktorlna, škofa in mučenca, v Ptuju se je vrlo dobro obnesla. Na vernih duš večer je č. g. kapelan Ferd. Pschunder imel začetni govor. Drugi dan, na pod sv. Viktorina, sta prišli procesiji od Sv. Marka in iz Vurberka. Pridi-goval je č. g Alojzij Kramaršič, kapelan od Sv. Mbrka. Na večer je proslavljal sv. škola Viktorina č. g. benificiat Stuhec iz Ptuja. V sredo dopoldne bo ae sošle v glavni cerkvi v Ptuju tri velike procesije : s Hajdine, od Sv. Marjete in b Polenšaka. Nagovor je imel č. g. Jan. Rožman, kapelan hajdinski. Na večer potem je pridigo val č. g. Prio Horvat, vikar mestne župnije. V četrtek so pripeljali svoje župljane v Ptuj č. g. župnik To-
Dalje y prilogi.
Priloga 361. štev. »Slovenca" dn6 11. novembra 1903.
mažič od bv. Urbana ; č. g. župnik Očgrl od sv. Andraža in č. g. župnik Jos. Sinko od Sv. Lovrenca v Slov. Qjr. Cerkev je bila zopet napolnjena vernega ljudstva, ki je zvesto poslušalo lepo pridigo ravno imenovanega g. župnika od Sv. Lovrenca. — Ob-hajancev je bilo te tri dni nad 2000; slo vesno sv. mašo za romarje je vaak dan služil mil. gosp. prost Jožef Fleck, ki si je za to redko svečanost stekel največ zaslug. On je imel potem na večer sklepni govor v nemškem jeziku, in je sv. Viktorinu za njegov nebeški rojstni dan poklonil tri biserje: rubin žive vere, smaragd nevenljivega zaupanja in demant ljubezni do Boga in do bližnjega.
Ni dvomiti, da se bodo kmalu pomirili duhovi, ki so se bili nekoliko razburili, ker so vnanji duhovniki svoje romarje nagovorili in o teh odpustkih poučili v tej glavni mestni, obenem pa tudi dekanijski cerkvi, v slovenskem jeziku, ko bodo videli, da se red božje službe v tej mestni župniji nikakor ni kršil. Naj le pomislijo, koliko je cerkva po škofiji, kjer se leto in dan pridiguje župlja-nom le slovenski, ko pa pridejo nemški romarji, se jim beseda božja oznanuje v njihovem jeziku. Tako je gotovo tudi po drugih škofijah običajno! Treba le prizanes-ljivosti!
Prepir sa svetnika. V kratkem bo baje za svetnika proglašen Marko križevački. Rojen je bil okolu 1. 1580. v Križevcih na Hrvatskem, učil se je pri dunajsuh jezuitih in je bil gojenec »Rimskega kolegija". Pozneje je deloval v ostrogonski škofiji, kjer so ga Rakoczyjevi vojaki hkrati z dvema drugima jezuitoma umorili 1. 1619. Hrvatje so ga že v 18. stoletju čaBtili kot blaženega. Madjari ga pa proglašajo za svojega rojaka, čemur se Beveda hrvatski listi ustavljajo, kajti Marko je bil brez dvoma Hrvat.
Iz Trebnjega nam poročajo: Pretekli teden je bilo za letos končano delo v farni cerkvi v Trebnjem, ki se bo prenovila znotraj in zunaj. Letos Je prenovljen glavni del cerkve. Slikarsko delo je izvršil g. M. Koželj, in sicer vse »al fresco". Natančneje naj delo presodijo strokovnjaki, ko bo dovršeno; to pa smemo reči, da bo vsak prijetno iznena-den, kdor bo stopil v cerkev. Cerkev je se daj precej višja videti, vse je bolj vitko in prijazno. Po stropu je naslikana omamen tika, v srednji ladiji nad stebri so doprsne podobe sv. Jožefa, sv. Alojzija, sv. Cecilije in sv. Neže, nad krstnim kamnom pa krst Jezusov v Jordanu. Altarja je prenovil g. A. Čadež iz Dupelj v lesni barvi. Prihodnje leto pride na vrsto prezbiterij in zunanjščina.
Razmere na Vrhniki.
Vrhnika, 6. novembra.
Poročali ste, da na Vrhniki napredujemo, da zidamo novo šolo in vodovod. Nočemo tajiti, da je eno kakor drugo potrebno, a ljudstvo pravi, da nikakor ne kaže na račun davkoplačevalcev tako drago šolo zidati in poleg tega mnogokrat nepraktično in neumestno drage stvari naročevati. Tako je kanal pri šoli stal okoli 6000 kron in je zidan iz dragih kamnitih plošč. Zakaj se ta kanal ni gradil iz cementa, ki bi veliko manj stal ter bil tudi gotovo polovico boljši od sedanjega ? ali morda zaradi travnika ob kanalu! Zvedenci so kar z glavami majali, da je mogoče še kaj tacega graditi v 20. sto letji. Neki stavbeni podjetnik je izjavil, da bi moderno in vsem zahtevam odgovarjajoči kanal sezidal za tisto ceno, kakor so pri tem kanalu stali samo oni delavci, ki so prst izmetavali. Pa vsaj se ni čuditi, ko si merodajni dve osebi prisvajata vse vednosti in brez kakih sklepov na svojo pest delata vse po svojih modrih glavah.
Koliko bode šola stala, še sami ne vemo, vendar ljudje, kateri imajo vpogled v celo stvar, sodijo, da od dvestotisoč kron ne bode nič preostajalo. Saj je samo stavbišče stalo nad 10.000 kron. Dve leti je imelo slavno županstvo čas pregledati svet, kjer šola stoji. Ko pa je bila vsa stavba oddana, hotel ni nobeden odgovornosti za zidanje prevzeti. Bilo je treba šele takrat temelj pilotirati, kar je samo več stalo, kakor bi drugod celo stavbišče. Naj se merodajni možje ne izgovarjajo, da je to vse občinski zastop ukrenil, ker prvič je občinski zastop na predlog gosp. župana izvolil in pooblastil glede stavbe kanala in šole, stavbeni odsek, seveda po večini tak, ki ugaja. Poleg tega so pa bili o celi stvari slabo podučeni in so verjeli, da bode šola stala k večjemu okoli sto tisoč kron in prav gotovo ne nad stodvajset tisoč kron. Gotovo pa si mero-dajna dva gospoda nista zaslužila lavorik z obmejnim zidom, ki bi bil morda primeren za ograjo medvedjih brlogov, a ne za šolo.
Ljudstvo je tudi jako razburjeno vsled samooblasti omenjenih dveh gospodov pri določevanju vodnjakov in hydrantov. Po javnem mnenju se premalo ozira na resnične razmere in potrebe. Če je moral celo tako mirni oskrbnik vrhniškega premoženja, kakor je gospod Mayer, kateri je obenem stotnik gasilnega društva, zapustiti sejo, ker
se ni upošteval njegov previdni nasvet, kje je potreba vodnjakov in hydrantov — si lahko mislite, kako odločujejo javne potrebe pri tem podjetju. Vrhniška posojilnica zida sedaj tik šole svojo hišo na ravno takem stavbenem prostoru, kakor je šola. Ljudje se čudijo, zakaj pri tej hiši ni treba pilotov. Odločno pa moramo oporekati, da bi posojilnica z novo stavbo hotela ljudstvu koristiti, to tem manj, ker se pri oddaji stavbe ni oziralo na domače podjetnike, kateri so bili cenejši. Ljudstvo nima nič od tega, ako se z njegovim denarjem zida lepo poslopje.
Če se tedaj nejevolja ljudstva obrača proti voditeljem vrhniškim, ni temu krivo, da se gradita šola in vodovod, ampak to, da ti gospodje premalo upoštevajo revnost ljudstva in težave davkoplačevalcev. Kaj pa čemo, ko se posamezni odborniki tako tresejo pred »voditelji", ki imajo oblast v rokah. Naveli bi lahko besede v dokaz ... To vedri nekateri vrhniški gostilničarji. Če bo terej javno mnenje pri priliki glasno zoper to oligarhijo nastopilo, morali si bodo sami na prsa tikati: „Mea culpa."
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. novembra.
Na delo za pravice ljudstva. Podpredsednik vodstva katol.-narodne stranke g. dr. K r e k je razposlal mnogim zaupnikom pisma, v katerih pravi med drugim: Deželni zbor je na prošnjo Heina in liberalcev dunajska vlada zaključila. Naši poslanci so sklenili, da v deželnem zboru brezobzirno spravijo na dan vse krivice, ki se godč slovenskemu ljudstvu na Kranjskem. Iz čas-niških poročil Vam je znano, da so s tem v resnici pričeli. A tega gradiva se je tudi vlada tako prestrašila, da je hitro zaključila deželni zbor. To je očiten parlamentarni poraz liberalne deželnozborske slovensko-nemške večine, kakor tudi od nje podpirane vlade. Ker so pa zdaj vrata deželne zbornice zaprta, se mora zborovati javno po celi deželi, da govori glasno slovensko ljudstvo samo. Resolucije shodov, ki se morajo vršiti po celi deželi, bodo vplivale bolj, kakor najlepši parlamentarni govori. Zato se moramo pa tega sredstva izdatno poslužiti, in sicer zdaj takoj pod neposrednim vtiskom zaključenja deželnega zbora. Pokazati moramo, da se naše ljudsvo zaveda parlamentarne zmage svojega zastopstva v zadnjem deželnozborskem zasedanju in da stoji neustrašeno in vedno odločnejše na njegovi strani. Priporočam torej v imenu izvrševal-nega odbora vodstva katol. narodne, da somišljeniki prirejajo javne ljudske shode, na katerih dnevnem redu bodi deželnozborski položaj in volivna reforma.
Shod v Cerknici je „Narod" oče-vidno zmede). Ni čuda! Liberalni občinski odbor sklene pri zaprtih durih resolucijo proti našim poslancem, naši poslanci pa na javnem ljudskem shodu pri odprtih vratih pojasnijo ljudstvu, kako grdo ga motijo'liberalci, kako ga liberalci hočejo oškodovati, in še celo oni kmetje, ki so dosedaj liberalno volili, navdušeno pritrjujejo našim poslancem. »Narod« vidi, da je blizu trenotek, ko se bodo združili vsi kmetje za svoje pravice. Zato »Narodu" smrdi že od daleč in pomaga si s — psovkami. Drobniču pravi, da je »eden najbeda-stejših ljudi kar jih premore dežela Kranjska in vsled tega ni nič pametnega povedal". Somišljeniki v Cerknici ! Povejte to onim kmetom, ki so ae dosedaj pustili farbati od liberalcev ! Glasilo liberalne stranke pravi, da ni pametno, ako je Drobnič naj-odlečnejše govoril proti novi železnici, ki bi uničila ondotno ljudstvo. Te stoji črno na belem v »Narodu«. Liberalcem je več za svoje liberalne kapitaliste, nego za ljudstvo. Uprav najnesramnejša laž je »Narodova" trditev, da je dr. Susteršič bil osebno pri ministrskem predsedniku, naj se deželni zbor ne skliče. Sklicanje deželnega zbora je liberaloe zadelo kakor strela z jasnega, in dr. Tavčar je preplašeno povpra ševal, ali ni to skuhal dr. Susteršič z ministrskim predsednikom. Za to imamo priče ! Kar se pa tiče proračuna, je pokazalo zadnje zasedanje, da »klerikalci" niso glasovali za tako silno prekoračenje proračuna, kakoršnega je dokazal na volivnem shodu v Cerknici dr. Susteršič. Glede doklad poučimo »Narod" ob priliki; za danes povemo samo to, da je „Narod" posebno
poparila izjava dr. Susteršičeva, da sedaj katoliško • narodna stranka zahteva tudi pomnožitev kmet-skih mandatov. To je .Narodu" kar sapo zaprlo Kar so liberalci skuhali, to bodo morali povžiti. »Narod" se tolaži z mislijo: »Nobene juhe se ne zavžije tako vroče, ka kor je skuhana" ter pravi: »Če je to zahteva klerikalne stranke, jo jemljemo na znanje brez vsake opomnje. Kadar pride čas, se bomo še pomenili in povedali svoje mnenje". Mi pa povemo »Narodu", da bo juha za liberalce vedno bolj vroča.
Občinski zastop občine Lužarje je imenoval s seji dne 8. novembra deželnega poslanca, g. Frančiška Jakliča, za častnega občana zaradi njegovega nesebičnega delovanja za ljudstvo. — Obenem izraža občinski odbor katoliško-narodnim poslancem popolno zaupanje in priznanje. Le tako naprej, ker ljudstvo je na vaši strani! N e udajte se na noben način, dokler ne priborite ljudstvu pravic, ki mu gredo!
Hribarjeva modrost. Včeraj smo brali v »Narodu to, kar smo že velikokrat slišali od ljubljanskega župana. Ta namreč ob vsaki priliki ponavlja, da mesta, zlasti Ljubljana, plačuje največ davka in zato tudi največ deželnih doklad. Včerajšnji »Narod" imenuje, prav kot bi bil glasilo kranjskih grajščakov, poleg mest tudi velepo-s e s t v o, češ, da ta dva faktorja takorekoč zdržujeta deželo. — O ljubljanskem davku hočemo na podlagi številk jutri povedati, koliko zvijačnosti je na tem računu, bamo to pravimo danes, da se »Narodovemu« ra čunarju poznajo pristna menčestersko liberalna načela, ki so, hvala B.gu, povsod drugod že zastarela, samo pri naših liberalcih še ne. Kar se tiče veleposestva, pa že danes izjavljamo, da sprejmemo posledice, ki izvirajo iz »Narodovega« načela, s prisrčnim veseljem. Veleposestniki pač ne plačujejo več davka zato, ker so v deželni deski vpisana njihova zemljišča. Zato je pa tudi gotovo po »Narodovih" mislih, ali kali, sedaj potrebno, da skupno zehtevamo, da se na podlagi neke določene svote davka pre-osnuje veleposestniška kurija in vanjo sprejmejo vsi posestniki, ki plačajo n. pr. 100 gld. davka. Kaj ne, »Narod", da je volivna pre-osnova v vseh ozirih potrebna ?
Zavijanje »Narodovo« o slovenski slogi. Z ozirom na naše predloge o slovenski »slcgi« piše »Narod« o »Slovencu«: »Ta list hoče vse pomežnariti, in po njegovih nazorih prej »sloge" ne bode, dokler ne bode vse poklerikaljeno. Mi pa »sloge" v tem smislu ne poznamo in je tudi poznati nočemo! Kadar se gre za narodne pravice, smo vsikdar pripravljeni, z vsakim skupno za te pravice se boriti. V drugem pa ostanemo, kakor smo bili! Tak je naš pojem o „slogi". In pri njem ostanemo!« — Tako se meša »Narodu« pamet, kadar mu kdo pravi, naj razdere zvezo z Nemci. Kdaj smo pa mi rekli, da sloge prej ne bode, dokler ne bode vse »poklerikaljeno« ? Obratno! Z« slovenske narodne zadeve smo lahbo edini in ne zahtevamo, da bi liberalci postali radi tega naši pristaši. Pameti nikomur ne moremo vliti v glavo, zato pa naj ostane liberalec, komur se to ne zdi preveč neumno, t narodnih zadevah pa lahko korakamo skupno. To je naše mnenje! V narodnih zadevah pa ne moremo postopati skupno, ako se slovenski liberalci nočejo ločiti od Nemcev, kateri sami javno pi šejo, da niti sloga Slovencem ne bode dosti pomagala, ker so Slovenci sami pripomogli, da so sedaj Nemci utrjeni in pripravljeni. »Narodovci« imajo sedaj priliko pokazati, kam jih vleče njihova prava ljubezen.
»Narodova« politika lažij je zopet za debelo laž bogatejša. Omenili smo že, da je najnesramnejša laž »Narodova« trditev, da bi bil dr. Šusteršič prosil vlado, naj de želnega zbora ne skliče. Obratno — liberalci bo stali na stališču, naj vlada dež. zbora ne skliče, dokler naši poslanci ne obljubijo, da bodo mirna jagnjeta. To so liberalci opetovano izjavljali, naši poslanci so pa stali na tem stališču, naj vlada stori kar hoče, in da je njena stvar in dolžnost, dež. zbor sklicati. To jo dr. Susteršič tudi javno naglašal ter obenem pristavil, da bodo naši poslanci pu-
stili v razpravo vse ljudstvu potrebne in koristne zadeve. Liberalci so ugovarjali, da bi bil deželni zbor sklican, predno jim naši poslanci ne pust6 proste poti, zato je sklioanje dež. zbora liberalce uprav presenetilo in — prestrašilo. Toliko v pojasnilo, da se prav spozna »Narodovo" laž.
Lep nauk »Narodovcem«. Kakor obširneje poročamo na drugem mestu, je včeraj š t a j a r s k i dež. zbor soglasno odobril premembo vol. reda za dežel. zbor. S to premembo se znatno razširi volilna pravica, ker nova, splošna kurija dobi 8 man datov. Enako splošno kurijo zahtevajo katol. narodni poslanci tudi za Kranjsko, dokler ne dobimo enake volilne pravice. Vprašamo torej: Kar že imata Koroška in btajarska, ali naj se temu Kranjska odreče, ker »Narod" tako hoče? Ne! Kakor je na Štajar-skem mogočna večina kapitulirala pred obstrukcijo manjšine, isto se prej ali slej zgodi tudi na Kranjskem, ako je to »Narodu« všeč ali ne.
Politični shod v Ljutomera. »Domovina« o tem shodu poroča: »Javni shod v Ljutomeru dne 8. nov. t. 1. se je nad vse pričakovanje sijajno obnesel. Bilo je navzočih nad 1000 narodnjakov iz ljutomerskega, ormoškega in gornje-radgonskega okraja. Drž. poslanec dvorni svetnik dr. M. Ploj je ostro obsodil postopanje Korber-jeve vlade v zadnjem času. Rekel je, d a Korber sam pripravlja združeno jugoslovansko in češko obstrukcijo, ki je skoro gotova stvar. Sprejeta je bila jako ostra resolucija, v kateri volilci na podlagi zadnjih dogodkov od vseh slovenskih državnih poslancev zahtevajo obstrukcijo in strmoglav-ljenje Koerberjevega ministrstva. Dež. poslanec Ivan K o č e v a r je bil od volilcev navdušeno pozdravljen in je ob splošnem odobravanju opisal svoje delovanje. Obema poslancama se je izreklo soglasno zaupanje in zahvala. Inženir Ferdo L u p š a je obširno govoril o potrebi železniške zveze Ljutomer z železnico na Dravskem polju. Po dolgotrajni podrobni debati se je sklenila tozadevna resolucija. Dr. Vekoslav Kukovec je govoril o go-spodarstvenem položaju in o potrebi meščanske in kmetijske šole. Vihar nevolje proti vladi je vzbudil z opisovanjem razmer na Stajarskem in Koroškem. Zelo strokovno je potem obravnaval vprašanje kmetijske šole tudi J. M u r s a , ki je z veliko spretnostjo predsedoval shodu, ki je trajal od 3. do 7. ure popoludne. Debate se je udeležilo okoli 20 kmetov, obrtnikov in drugih narod njakov in se je s splošnim soglasjem na predlog Gornjeradgončana sklenilo upreti se premestitvi okrajnega sodišča gornjeradgon-skega v nemško Radgono, če treba v skrajnem slučaju tudi s fizično silo. Shod je bil sijajno spričevalo politične dozorelosti prebivalstva prizadetih okrajev. Podrobno prihodnjič.«
»Edinost« in grof Hohenwart. V
dolgi vrsti člankov se bavi »Edinost« z »avstrijskim problemom«. Članek deseti in enajsti se bavita s Taaffajevo volivno reformo in s Huhenwartovim klubom. Glede Taaffejeve volivne reforme izreka tisto Bodbo in obsodbo, kakor smo je izrekli večkrat tudi mi, da je bilo namreč tisto nasprotovanje in končno preprečenje Taaf-fejevega volivnega načrta usudepolna napaka s slovanskega in avstrijskega državnega stališča. V tem oziru smo z »Edinostjo" enih misiij. A nekaj zamerimo člankarju v »Edinosti", da politiku in državniku grofu Hohenwartu vobče dela preveč krivice. Da je bilo preprečenje Taaffejeve volivne reforme od strani Hohenwarta nasrečno delo, to je gotovo, a radi jedne napake se ne sme temu za državo in tudi za Slovane veleza-služnemu možu delati krivica. — Hohenwart je bil duša železnega obroča za Tanffajeve dobe in v tej večini so bili vendar zaslužni možje, kakor Rieger, Matuš, Dunajevski, Hausner, Greuter itd. Pod Taaffejem in gotovo pod vplivom grajanega Hohenwart-ovega kluba smo se otresli najhujšega nem-škutarstva na Kranjskem. Pod vodstvom Ho-henwarta so slovenski poslanci vsaj nekaj dosegli na gospodarskem polju in tudi na
narodnem, stoletni, Slovanom sovražni biro-kraški zistem se je rušil tucri na Slovenskem. To bi nam gotovo potrdili starejši slovenski uradniki, da v Pražakovi dobi ju-stično ministrstvo proti slovenskemu življu ni sovražno postopalo. Ako niso naravnost protežirali slovenskega uradniikega življa v upravi in justici, vsaj zatirali in zapostavljali ga gotovo niso namenoma, kakor se godi sedaj, ko sta na mestu Hohenwarta in Riegra Btebra vladnega zistema dr. Der-schatta in baron Sohwegel. Čehi so v Taaf-fejevi dobi seveda več dosegli, kakor mi, toda niti Čehi niso mogli kar čez noč pre-vreči stoletnega zistema in so tudi pobirali „drobtine", kakor je rekel dr. Rieger. — Skratka: Grol Ilohenvvart je bil duša svoje-časne avtonomistiško večine. Ta doba sioer ni prinesla bogvekaj alSvanom, ali vendar kar imajo znatnih pridobitev Cehi in Slovenci, imajo jih iz te dobe. Tedaj se je pri nas kazala bilanca na Stajarskem aktivna in tudi na Koroškem nismo trpeli takega preganjanja kakor danes. Kako je danes tam in na Stajarskem glede justice in uprave, vsi dobro vemo. Hohenwart je bil konservativen politik ali on je bil načelen pristaš ravnopravnosti. S svojo vplivno besedo je dosegel za Slovence marsikaj, česar seveda ni obešal na veliki zvon. Kedor meče kamenje na Hohenwarta s slovenskega stališča in primerja njegov klub z limonado, ta ne pozna tedanje politične zgodovine, če nismo dosegli tedaj več, krive ^so bile razmere, pa tudi naša malomarnost, ko smo pričakovali vse od zgoraj; gotovo pa je, da Hohen-wart slovenskim težnjam nikdar nasproten ni bil. Kdor kaj drugega trdi, pači resnico. Seveda »post festum" se da marsikaj kriti-kovati.
Is Oplotnice na Stajarskem nam poročajo : Naša dozdaj v mislih občanov nepremagljiva nemškutarBka trdnjava, ki ima svoje cbčine v 4 župnijah, čadramski, ke-beljski, št. kunigunski in zreški, je v ponedeljek narodno volila v 3. in 2. razredu 12 odbornikov, v 1. so pa nasprotniki zmagali, ker je županstvo nepoBtavno 2 volilca v 1. razred potisnilo in je potem 8 kandidatov imelo enako veliko glasov. Zreb je za nas nesrečno odločil. A zmaga je vender popolnoma naša. Živeli vsi volilci in sotrudniki! Nasprotniki so smodnik shranili in godce odslovili.
V deželi neverojetnostij je vse mogoče, kar treznemu človeku ne gre v glavo. Tako se je letos spomladi na Dunaju osnoval ožji odbor z namenom, da v Ronacher-jevi dvorani prirede dobrodelni koncert za uboge Makedonoe, katerim so Turčini požgali domovja. V dotičnem odboru sta bila dva slovenska in dva hrvatska državna poslanca, katerim Be je pridružil odličen dunajski meščan, ki rad podpira vse take namene. Kako pa se začudijo, ko dobe malo pred koncertom prepoved od dunajske policije. Ves odbor gre „in corpore« k min. predsedniku prosit, naj prekliče policijsko prepoved. To je bil prizor. Dr. pl. Korber, mož nizke postave, a živahne narave, med peterimi možmi, ki so resnih obrazov priča kovali ugodnega odgovora. Kaj še. Oštel jih je, češ, da imajo dovolj beračev doma, sicer pa da Avstrija ne sme ulivati olja v makedonsko ognjišče. Grozno! Balkan bi se bil razveznil, Turek bi bil udaril čez mejo, Srb in Bolgar bi si bila skočila v lase, in Avstrija — bi morala vleči ploh. Tako so dunajski krogi meseca maja trepetali pred — vstaši na Balkanu. In nekaj mesecev pozneje je papež Pij X. za iste Makedonce daroval 15.000 in nedavno naš cesar 10.000 frankov. Kaj neki sedaj poreče dunajaka policija?
Hein Be je danes zjutraj odpeljal v spremstvu predstojnika predsedstvenega urada Viljema H a a s a v Kamnik.
Kontra Korber-Gleispachu! Uka zano je sodnikom na Slovenskem razpravljati v kazenskih rečeh nemško, ako se sme misliti, da stranke nemško razumejo. Sodniki niso vezani na ukaze, ako razvidijo, da Be ukazi ne vjemajo b postavami. Seveda pa so skoro vsi, posebno koroški, klečeplazno pokorni. Gieispachov ukaz se lahko preobrne tako, da se razpravlja z Nemci, ki razumejo slovensko, v slovenskem jeziku. Jezika sta obadva po državni osnovni postavi enakopravna. Kar je ukazal Gleispach, oziroma Korber na kvar slovenskemu in v
I dobro nemškemu jeziku, to ame sodnik storiti obratno tudi na kvar nemškemu, pa v korist slovenskemu jeziku. Pravico obema 1 enako !
Poroka. V nedeljo se je poročil v Ajdovščini g. dr. Anton Breoelj, privatni zdravnik, z gdč. A 1 i c e C a s a -g r a n d e. Iskreno čestitamo !
—	Poštne vesti. Imenovani so: za poštnega poduradnika poštni ekspedijent An drej B a j e o v Ljubljani. Poštni ekspedijenti so postali poštni sluge: Luka Bergant, Janez Dekleva in Janez Leskovio v Ljubljani. — V prvo stopinjo I razr. pride poštni poduradnik Ivan Počkar v Ljubljani, v drugo stopinjo I. razr. poštni poduradnik Janez Alijančič t Lukovici, v prvo stopinjo II. razreda poštni ekspedijent Lovrenc Škofic in Franc Čeme v Ljubljani, dalje Anton Krameršek v Tržiču; v drugi stopinji v II. razredu poštni ekspe dijenti Janez Majdič, Andrej senegač-n i k in Vencel K u b a r t v Ljubljani, dalje Frano Dusnig v Tržiču. V prvo stopinjo III. razreda poštni sluge Anton M e b 1 e in Ivan Rekar v Ljubljani, v drugo stopinjo III. razreda Anton Jeretina, Ivan Ura-nič in Avgust Marinko v Ljubljani, Jo žef Rožič v Tržiču in Janez stegu v St. Petru. — Prestavljeni ao: poštna prakti-kanta Franc Matjan in Frano Podboj iz Ljubljane v Trst, poštni pomožni uradnik Luka Lenassi iz Lošinja v Ljubljano.
—	Kokošji tat. Že večkrat vsled tatvine kaznovani V. Rebolj, delavec na Ježici je 6. t. m. ob 1. uri ponoči vlomil v stajo posestnice Mar. Jakopič v Mali vasi, kjer se je nahajalo več kokoši. Vzbujena vsled pasjega lajanja je posestnioa vstala, šla v stajo in se tako prestrašila Rebolja, da je začela na glas kričati. Rebolj pa je skočil k njej in jo s tako Bilo sunil v prsi, da je padla vznak na prag. O i tedaj je še vedno vsa oplašena in meni, da stoji Rebolj noč in dan pred njo. Kokošji tat je moral v ječo.
—	Rusko brodovje v Trstu. Iz Trsta poročajo: Ruskemu brodovju na čast je priredil poveljnik pomorskega okraja, kontre-admiral pl. Beck, v soboto zvečer slavnosten obed. V nedeljo zvečer pa je bil obed pri namestniku grofu Goessu. Včeraj opoludne pa je ruski kontre-admiral priredil deženč na krovu admiralske ladije „Impe-rator Nikolaj." Istega so se udeležili namestnik grof Goess s soprogo, ruski konzul baron Kiister ter več častnikov mornarice, oziroma vojske.
—	Božične počitnice. Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani in nemško učiteljsko društvo v Kočevju sta vložili pri deželnem šolskem svetu prošnji, naj se zopet uvedejo božične počitnice, kakršne so bile do lanskega leta v navadi.
—	Tvrdke, ki se zanimajo za dobave že obstoječim progam c. kr. državnih železnic, kakor tudi onim, ki se še grade, naj v lastnem interesu pismeno ali ustmeno naznanijo svoj naslov pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
—	Napaden. Dne 1 t. m. proti 10. uri zvečer je šal upokojeni dragonski stražni mojster A Karuza iz Brinja, občina Ilreno vice, iz gostilne župana A. Dekleve v Lan-dolu. Na poti domov med Ltndolom in Brinjem je bil od nekega, ki je tičal skrit za plotom ob okrajni cesti, s palico napaden. La dobil je tri teSke rane na glavo. Sumljiv, da je napad izvršil, je bil posestnik J. Jager iz Landola. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Senožečah.
—	Is Skooijana na Dolenjskem nam poročajo, da se je minolo soboto poslovil mnogoletni nadučitelj g. Fr. L a v r i č ter se z družino preselil v Mokronog. G. nadučitelj, dobro znani humorist, je bival v Sko-cijanu nad 40 let in bil v pravem pomenu besede d mačin. Zato je bilo slovo tem težje, pcslavlal se je oče od otrok. Saj je podučeval cele generacije. Malene vsi gospodarji in gospodinje so bili njegovi gojenci in gojenke, ki so ga kratko klicali: Naš g.
i učenik. G spod si je pridobil mnogo zaslug. Morda se ni držal najnovejših „ paragrafov* in „f)rmelnih stopinj", a učil je praktično. Umetna s»djereja tu okrog je deloma tudi sad njegovega truda. Bog živi vrlega mla-dinoljuba še mnog« let v zasluženem pokoju.
—	Is kamniške okolice. Gotovo do bivate tudi iz priproatih kmetiških perea dopise, v katerih tarnajo, kako se nam slabo godi. Tudi jaz sem sedel za pisalno mizo, da vam nekaj potožim. Nočem pa javkati radi previsokih davkov, povedati le hočem svetu na ves glas, kako nas ljubijo nekateri c. kr. uradniki, ki sed6 za svojimi pisalnimi
j mizami ter študirajo razne paragrufe, na podlagi katerih nas kmete potem sodijo in obsojajo, ne oziraje se na različne okoliščine in tehtne uzroke. Posebno trdo so nas jeli prijemati radi gozdov. Naprej vže pribijem, da so gozdne postave sicer dobre. Kam pa bi prišli, ako bi bilo dovoljeno po gozdih gospodariti, kakor bi se komu zljubilo ? Reči moram, da bi bila naša Kranjska vže prav-
cati Kras, ako bi ne imeli teh postav, ali nekaj mi teži srce, in to je, ker te postave gospodje uradniki večkrat po svoje tolmačijo ter se na nje opirajo, če tudi niao na meBtu. Naj sledi nekoliko konkretnih slučajev. M. je kupil od K. 200 smrek v gozdni parceli, ki meri nad 5 ha in sioer na poljubno izbiro. Po sklenjeni pogodbi poseka M. takoj kupljene smreke. Ni menda potreba še posebej povdarjati, da ni izbiral najdrobnejših, ampak da je posekal najlepše. Čez nekoliko tednov dobita kupec in prodajalec poziv, da se zglasita pri slavnem o. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku radi prestopka gozdne postave. Ko stopita ob določeni uri pred gospoda komisarja, jima le-ta pove, da sta oba kaznovana in sicer M. za 40 kron, K. pa za 20 kron, ker sta Be pregrešila zoper gozdno postavo. Sedaj se pa jame naslednji pogovor: M.: »Ponižno prosim gospod, v čem sva se pa pregrešila ?" — Komisar: „Vi ste sekali predrobne smreke.« — M.: „To ni res niča, gospod, ako sem jih imel na izbero, sem gotovo najlepše izbral." — Komisar: »Nam se je naznanilo, da ste jih nekaj pre-drobnih posekali." — M.: »Gospod, ako je to istina, pripravljen sem za vsako predrobno smreko plačati 10 kron globe." — Komisar 1 se za kratek Čas odstrani. Kmalu pride s c. kr. logarjem nazaj. Komisar: »Gospod logar, M. pravi, da nobene predrobne smreke ni posekal." — Logar: »To ravno ne rečem, ali posekal je do golega.« — M.: „Če mi pokažete tolik prostor, kakor je tale Bobica, prazen v dotični paroeli, da bi ga bil jaz naredil, plačam takoj 100 kron «
—	Logar: „Da, pa pravega semenca niste pustili", — M : »Kaj jaz vem, kateri je pravi ali ne, to vem, da imajo gori storže«. — Komisar: »Obravnava je končana. M. vi plačate 40 K, K. vi pa 20 K«. — M.: »Gospod, jaz bodem vložil ugovor!« — Komisar: „Le
—	vsaj v 30. dneh*. — M. je reB vložil ugovor na dež. vlado, na poljedeljsko ministrstvo, toda vse je bilo zastonj. Globa se je morala plačati, četudi sta oba prosila, naj se pošlje zvedeneo na lice mesta, čemur pa se ni ugodilo. Radovedni smo, ali tudi tako strogo pazijo na gozde v Bistrici in na Kolovou. Ker imajo nekateri kranjski kmetje tudi na štajarskej zemlji svoje gozdne parcele, se g. logar tudi po teh potrudi pregle dati, ako bo v redu ali ne. In če kdo nima oklestkov požganih, ga takoj pozove pred kamniško glavarstvo, kjer se mnogim naloži primerna globa. — Pomagaj si, če si moreš.
—	Zahteva drž. uradnikov. Minolo nedeljo se je na Dunaju vršilo zborovanje osrednje zveze avstr. uradniških društev. Naj važnejša točka je bil predlog, naj bi se aktivitetna doklada vštelav pokojnino. Razprava je trajala več ur in je bila deloma jako živahna. Poročevalec poštni cficijal Korner, je konečno predlagal: 1. Aktivitetna dc klada se všteje v pokojnino, uradnik pa plačuje 3% te doklade v pokojninski zaklad. 2. Všteje se v pokojnino zadnja akt. doklada. 3. Ko je uradnik doslužil 40 let, stopi drugi na njegovo mesto, on pa more ostati v službi »extra Btatum«. 4. To naj se izvrši potom zakona Po daljši razpravi so obveljale 1., 2 in 4 točka, tretja se je vrnila odboru.
—	Novice is Gorice. Divji kostanj v o v e t u. V drevoredu, nahajajo-čem se na ceBti, ki pelje iz ulice sv. Klare v Gorico do šolskega mosta, nahaja se divji kostanj, ki letos že v drugič cvete. — Ustrelil voznika mesto zajca. Blizu Marijana ob ceBti sta lovila v soboto zajce dva lovca. Ia res splašiia sta jednega in jeden izmed nju streljal je nanj. Ta je meril na zajca, a zadel je voznika, ki je ta krat vozil po cesti in ki se imenuje Zorze-noni. Voznik dobil je namreč lepo število šiber (svinčenih zrn) v glavo; ranjeno pa mu je bilo tudi desno oko. — Prihodnje porotne obravnave. Med drugimi prideta pred goriške porotnike ta meseo tudi dve kazenski obravnavi, in sicer proti Josipu Primožiču, zaradi poskušenega umora in proti Josipu Veoohi iz Tržiča, (Monfaloone) radi pož'ganja.
—	Burski vojak ponesrečil blisu Podgrada. Dne 3. t. m. bi se bila pri P<>d-gradu skoraj pripetila velika nesreča. Na poštni voz, ki vozi zvečer ob 6. uri od Podgrada na Bistrico, prisedel je g. I. Petrič, brat c. kr. gozdarja, da se popelje k svojim starišem vldrijo, vračajoč se iz Južne Afrike, kjer je bil izpuščen iz jetnifitva izza angleško burske vojne. Komaj pa se je vozil pol uro, splašil se je konj; voz z voznikom in g. Petričem vred, se je zvrnil v prepad ter »ta se oba, osobito gospod Petrič, močno poškodovala. Ves ranjen je ležal slednji pod vozom in je le sreči pripisovati, da konj ni premaknil voza ter povozil ranjenca.
—	Novice is Amerike Velik ogenj. V Ni w Jorku je zgorelo v zapad nem delu mesta 30 hiš. Ogenj je nestal radi raket, katere so spuščali povodom neke volilne parade. — Gledališče zgorelo je v Filadelfiji. — V tovarnah železa se zmanjšuje delo. — 20 000 rudarje v v Butte je izgubilo delo. — Ženin ubil nevesto. V Allentovnu je gospo-
dično Beobtelovo ubil njen ženin Alued E o k s t e i n.
—	Ras streho padel. Dne 6. t. m.
je krovec J. Sušteršič iz Gradišča, občine St. Martin pri Litiji v Veliki Kostrivnici delal na neki hiši novo streho. Nenadoma je omahnil in padel iz višine treh metrov na tla. Pri padcu je zadobil take poškodbe, da Be dvomi, da bi okreval.
—	Napori laških dijakov. Predvče-rajšnem zvečer bo imeli laški dijaki na Dunaju shod, na katerem so protestirali proti zadnjim aretacijam in hišnim preiskavam na stanovanjih laških dijakov in razpustu društva „Innominata". Sklenili so prirediti v laških mestih v Avstriji protestne shode.
—	Poročil se je včeraj v Mariboru gospod Maks M i h e 1 č i č , železniški uradnik na Praararskem, z gdč. Justino Brankovo iz Starega loga pri Pragarskem. Čestitamo!
—	Notarji. Kakor poročajo z Dunaja, je imenovan notarski kandidat g. dr. Ferdinand T e r k u č za notarja v Kanalu. Potemtakem, vsaj tako sodimo mi, je dosedanji kanalski notar g. Artur L o k a r , premeščen v Ajdovščino, a g. Pascoletto, ki je bil dosedaj notar v Ajdovščini preme ščen je v Gorico in pride na mesto pokoj, notarja g. Josipa Kavčiča. — Notar g. Aleksander Hudovernik pride iz Kostanjevice v Ljubljano. Na njegovo mesto pride v Kostanjevico g. notar Matija Hafner iz Radeč.
—	Umrl je nadučitelj v Braslovčah g. Valentin Jarc.
—	Teharčani izgube iz svoje srede osebo, ki sicer ni odkrila kakega novega dela sveta, pač pa je storila tupatam marsi-kako zgago. Občinski tajnik Kari Sohalon se preseli iz Teharjev v Brežioe. Čestitamo — slovenskim Teharčanom, da so Be ga iz-nebili!
—	Zapravljivi zakonski mož. Pijači udani kmet A. Dobravec iz Prezren je hotel 3. t. mes. dobiti kaj denarja, da bi še zopet lahko popival. V ta namen je naložil doma 350 kg ovsav na voz da ga popelje na Jesenice prodat. Žena pa mu je prišla na sled in poklicala brata na pomoč, da možu zabrani to početje. A Dobravec je postal silovit in šele došla žandarmerija ga je mogla umiriti. Moral je ž njo v Radovljico v zapor.
—	Is Preske nam poročajo, da je minolo nedeljo v tamošnjem izobraževalnem društvu č. g. A. Šinkovec, župnik iz Škofje Loke, predaval o socialnem delovanju katoliške cerkve v raznih vekih. Predavanje je bilo jako zanimivo.
—	Is Trsta nam poročajo, da namerava stavbeni odbor nove župnijske in garnizijske cerkve sv. Vincencija v prvi polovici meseca decembra v prostorih društva „Schiller" prirediti koncert v korist stavbnemu skladu za cerkev. Več pozneje.
—	Poročajo nam dalje, da je bil gospod Svetko Martelanc v nedeljo popoldne spuščen na svobodo. Laški listi ne poročajo nič o tem, kar ima pač namen, da bi javnost menila, da je bil Svetko Martelanc kriv nesreče pri »Narodnem domu."
—	Utopljeneo. Iz Dola se nam poroča: Zopet imamo — v kratkem že drugič
—	utopljenca v tukajšnji mrtvašnici. Našli so ga to nedeljo večer tam, kjer se steka kamniška Bistrica v Savo. Tudi o tem mrtvecu se ne ve, kdo in odkod je. Utopljenec je precej dolge postave in že v letih. Truplu se pozna, da je bilo že več dni v vodi, mogoče od zadnjega deževja, ko je Bistrica prestopila bregove. Kdaj bo pokopan, se ne ve; menda še pred sodnjim dnevom!
—	Shod v Mirnu. Zidnjo nedeljo vršil se je v Mirnu pri Gorici shod ondot-nih delavcev, na katerem je govoril g. Gosti n čar iz Ljubljane o načelih socijalne demokracije. Pojasnil je razne nazore o jed-nakoBti. Kritikoval je delovanje socijalne demokracije z gospodarskega, narodnega in verskega stališča. — G. Roječ je istotako govoril o socijalni demokraciji. Nekaterim navzočim »mladeničem« je šlo vse, kar so slišali, tako k srcu, da so jeli kričati in delati nemir. Ko se je potem jeden oglasil, ni mo gel nič drugega odgovoriti, kakor, da so Gostinčarja jedenkrat na Dunaju vrgli s shoda, na kar je dobil točen odgovor. Ko je končno g. Roječ pozval navzoče, da zapojo »Hej Slovenci« in se je to z navdušsnjem tudi zgodilo, — so mladički jeli kričati svojo »mednarodno« in s tem demonstrirali javno proti slov. narodu, Shod, ki je bil zelo dobro obiskan, je zaključil g. predsednik, župnik Pavletič. Navzoči so bili razburjeni nad surovostjo socijalnih demokratov, katerih surovost pa bo brez dvojbe obrodila dober sad. Sa par takih nastopov, in socijalni demokratje v Mirnu bodo imeli samo še spomin na prošle čase. Krščanskim možem pa kličemo: Naprej!
—	Umrl je starosta duhovnikov lavant. škofije Veleč. g. Franc Toplak, biserni zlatomašnik, stal je dolgih osem let kot starosta duhovnikom lav. škofije na čelu. Nemila smrt jih je mnogo mlajših pobrala; zadnjič na god sv. Lenarta, patrona župniji, na kateri je rajni deloval toliko let, je pa
tu di njega položila na mrtvaški oder. Ko so v nedeljo, 8. novembra, tam slovesno praznovali patrocinij, so pa tudi umirovljenega župnika pokopali. Rodil se je pokojni gospod Toplak dne 2. septembra 1818 pri Svetem Urbanu, kjer je rajni Leopold V o 1 k m e r, »veseli pesnik slov. goric", nehal peti 1. 1816. Kje da se je šolal, nam ni znano. V raašniku je bil posvečen v Gradcu dne 31. julija 1842. Bil je vrstnik raj. stolnega prošta Ig. Orožna. L. 1892. sta oba pela zlato sv. mašo, a biserno uča-kal je le zvečneli g. Toplak. Vendar ne le on sam! Tudi novi starosta lav. škofije, č.jg.G ašpar Zabukovšek, umirov-Ijen župnik v Ž i č a b, rojen 1.1817., je letos pel biserno sv. mašo. Bog živi/
ljubljanske novice.
Prodiranje nemštva v Ljubljani. Nemško privatno žensko učitelišče v Ljubljani ima v pripravljalnem razredu 21, v prvem letniku 34 v tretjem 13, skupno 68 slušateljic. Poučuje 13 moških in 4 ženske učne moči.
Poročil se bode jutri g. G jimir Demšar, notarski Kandidat v Črnomlju, z gdč. Leo-poldino Titnik.
S kladvom po glavi. Včeraj zvečer je v Sp. Šiški Keržičev hlaptc udaril sedlarja Antona Kočenino s kladvom po glavi in ga precej poškodoval. Pri večerji sta se bila sprla
30 jajc ukradla je danes na trgu neka neznana ženska neki kmetski prodajalki.
Padec v grebenično jamo Postrežčkova žena Marija Stmonič, stan. v Rožnih ulicah št. 7, je danes zjutraj, ko je šla čez dvorišče omenjene hiše, padla v nepokrito grebenično jamo in se je le z velikim trudom Tešila iz nje.
Tat iz Trsta Brezposelni čevljarski pomočnik Klement Camuffj iz Trsta ukradel je včeraj zvečer kramarici Antoniji Strubelj na Starem trgu št. 3 s stojnice v veži svilnate nogavice. Policaj ga je opazoval in videl, da je neka) vzel in stisnil za suknjo. Ko ga je prijel, je našel pri njem ukradene nogavice.
Pogreša se 14 let stara deklica Ivana Fleck iz Gross Harta na Štajarskem, ki je služila v Ljubliani pri narednikovi ženi Mariji Fuchs v Metelkovih ulicah št. 4. Najbrže je pobegnila domov.
V	Hrušico na Gorenjskem se je odpeljalo včeraj k zgradbi železnioe 100 delavcev, Macedoncev in Srbov.
Napad na policaja. Včeraj dopoldne je na Dunajski cesti brezposelni hlapec Mirko Marinšek iz Ridomlj v kamniškem okraju vpil, razgrajal in na tak način nadlegoval ljudi, da so morali poklicati policaja.] Le-ta ga je opominjal in nagovarjal, naj bode miren in naj se odstrani, namesto tega pa je začel še bolj kričati in psovati policaja, na kar ga je ta aretiral in ga po Frančiškanskih ulicah odpeljal proti magistratu. Med potjo pa se je Marinšek uprl policaju, ga prijel za obleko in mu izjavil, da ne gre nikamor več naprej. Začela sta s policajem ruvati in je pri tem Marinšek opraskal policaja po obrazu in po roki. Policaju bi se bilo hudo godilo, da mu nista prišla na pomoč neki komisi-jonar in še neki drugi policaj, ki sta pomagala Marinška ukleniti in ga spraviti naprei.
Nezgoda na kolodvoru. Jožef Prijatelj, 18 let star, delavec v skladišču na južnem kolodvoru, izkladal je dne 8 t m. polne vinske sode iz vagona. Pri tem mu je pritisnil sod levo roko na steno voza in jo poškodoval.
Dva prisiljenca pobegnila. Prisiljenca Anton Mayer, 25 let star in Otokar Daniel, 35 let star, cigana iz Goriškega, sta včeraj pobegnila od dela pri novem vojaškem strelišču na Dolenjski cesti.
V	Ameriko. Včeraj zvečer odpotovalo je v Ameriko 60 oseb s Kranjskega in 67 oseb s Hrvaškega.
Književnost in umetnost.
*	Repertolr slovenskega gledališča. Ker je vojaška godba v soboto zadržana, uprizori se opera »Boheme« v četrtek, dne 12. t. m„ tretjič, v soboto pa se igra noviteta „ N j e g o v a hišna". Dne 17. t. m. gostuje gdčna K. R U c k o v a v Zagrebu, zato bo tudi 17. nov. operna predstava. Poje se Smetanov »Dalibor«, ki se uprizori na novo.
*	»Legionarji« v Zagorju »Drama tično društvo« v Zagorju ob Savi uprizori meseca decembra »Legionarje«. — Takisto jih bo igral novomeški dramat. klub »Sokola« še pred božičem.
Bazne stvari.
najnovejše od rasnih strani.
Ruski dijaki pregnani v Sibirijo. Te dni so odpeljali v Sibirijo 17 ruskih dijakov, katere bo zasačili pri trošenju revolucionarnih tiskovin, naperjenih v prvi vrsti proti ruskemu ministru za notranje zadeve, Plevetu. — Nevarno
obolel je prcfesor na dunajski višji kmetijski fioli, dvorni svetnik Gustav Hempel.
—	Stavka v Oseku je končana. — Stavke. V Armentierea je prčelo od 13.000 delavcev zopet delati 1300. Tovarnarji so imeli včeraj dopoludne v Lille po Bvetovan|e o nadaljnih ukrepih. V R*o Tinto je pričelo stavkati 4000 rudarjev. Zahtevajo namreč zvijanje plače. — Turška naročila. Tvrdka Krupp v E<s«nu je dobila od Turčije nalog, napraviti za 13 milij. pušk.
—	N a v s e u l i 1 i šč u vMonakovem se ustanavlja zveza dijakin). — Turški veliki vezir odstavljen. Po Cari gradu ae govori, da je veliki vezir odstavljen. Na dvoru o tem še ni nič znanega. Vendar pa je mogoče, da se je kaj zgodilo ali se pa pripravlja, ker se je veliki vezir naznanil kot bolan in ni prišel na dvor.
Častniška zarota v Itolgariji.
Bolgarska vlada je dobila od častnika pehote Bimitrova v roko dokaze, ki s<~> zelo uaodepolni za mnogo častnikov 1. in 2. makedonskega pešpolka in konjeništva v Filip poplu. Ti so nameravali napad na Turčijo. Bolgarski častniki so se zvezali s srbskimi v Belgradu in Nišu v skupno delovanje obeh armad. S-bska vlada je že dolgo vedela o tej agitaciji, ker so jo jej iidali srbski častniki. Bjlgarska vlada pa je zelo preie nežena in ni nemogoče, da Be uda tej zelo močni organizaciji v bolgarski armadi ter napove Turčiji vojno. Pri mnogih častnikih v raznih mestih so bile hišne preiskave. Našli bo mncgo spisov in člankov prot' knezu Ferdinandu. Listi pišejo, da je za ohranjenje Jugoslovanov neobhodno potrebno, da se Srbija in Bolgarija združite.
Iz časnikarske torbe.
§§ Dr.. Šusteršič —Engelman: »Ni
vreden (dr. Šusteršič), da bi poštenemu mi žu (Engelmanu!) in učitelju, ki je v težkem svojem delu oaivel do zadnjega lasu — Ea gelmanu — odvezal jermene načevljih.« To ni stalo v „Jt'žu", ampak v zadnjem »Učit Tovarišu«. Upamo, da bo ta globoki poklon g. Gangla, pozdravil vse »rane«, ki jih je prejel Engelman v zadnjem času.
§§ Zakaj so učitelji proti katoliško narodni stranki ? To je odkrito povedal učitelj v »Narodu«: »Ker je v manjšini !« Jako značilno 1 Kaj pa, kadar pride v večino? _
§§ Čemu upijete? Dr. Tavčar opisuje v »slov. Narodu« naše poslanoe-ob-strukcioniste kot strašne in nasilne ljudi, in o Jakliču piše njegovo glasilo, da je nevaren človek, ki hoče vse pobiti in z vilami pokončati. A »iz učiteljskih krogov« je objavil v petek članek, ki trdi: »Seveda so bili učitelji proti klerikalnim kandidatom, ker so dobro vedeli, da so od kraja vsi k i m o v c i« . . . Človek, ki pravi našim poslancem »kimovci«, pa od njih pri čakuje, da mu bodo plačo zvišali!
§§ Čeden človek je goriški Gabršček. V zadnji številki „Soče" se je izkazal s sledečimi psovkami: .Klerikalni razdirači", »klerikalni potep«, »lopovski lopar klerikalnega lumpa", »najbrezveBtnejša zloba«, »podla duša, ki sika iz žolča: naj hudič i to vzame!« »klerikalni grobokop«, »naj hudič pohruata«, »klerikalni hujakač«, »lopniti ga po zlobnih čeljustih«. Pod te dokaze uredniške omike se je g. Gabršček podpisal s polnim imenom. Ali želi kdo videti še njegovo fotografijo?
Dnrevt
Za Jeranovo dijaško mizo so podarili naslednji p. n. gg.: J Seiger-sohmied, župnik v Lescah, 10 K ; J. Lavrič, župnik v Logatcu, 10 K ; prijatelj mladine 10 K; stipendii 10 K ; F. Schwi iger, dekan v Leskovcu, 20 K; M. S. 5 K ; neimenovan na shodu antialkoholistov 10 K; A. Hoče var, župnik na Brezovici, 10 K; A. Janežič, finančni komisar v Ljubljani, 6 K; J.Vavifi, o. kr. gimn. profesor v pokoiu, 100 K ; Fr. Pavšič, kapelan v Preserji, 10 K ; zbirka v Stari Loki po dekanu Fr. Kumerju 14 K; kanonik dr. Gekal 5 K. — Troški za pre tekli mesec oktober so znašali v ljudski in dijaški kuhinji za hrano 296 K 10 h, pri zasebnikih za hrano, stanovanje in obleko 144 K 50 h, skupaj 440 K 50 h. - Pod pisani se iskreno zahvali blagim dobrotni kom naše šolske mladine, ki so vsaj deloma pokrili tekoče troške ter uboge dijake tudi zanaprej priporočam v blagohotno podporo.
Ljubljana, dne 7. novembra 1903.
A. Kalan stolni kanonik in
oskrbnik Jeranove dijaške mize.
Telefonska in brzojavn« poročila.
Dunaj, 11. nov. V današnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora je in-
terpeliral dr. Kolisko oes. namestnika: Ker je v skupnem programu čeških strank zabeležena zahteva po ustanovitvi Čeških šol na Nižje-Avstrijskem, posebno na Dunaju, kar je v nasprotju s sklenjenim zakonom, da je deželni jezik samo nemščina; ker do sedaj ta zakon ni dobil cesarjevega potrjenja, vpraša ces. namestnika, ako hoče preskrbeti, da cesar sedaj zakon potrdi.
Dunaj, 11. novembra, ob 3. uri popoldne. Bolezen naučnega ministra dr. viteza H ar tla se je tekom dopoldneva jako shujšala. Cesto je bolnik brez zavesti. Kri se vodeni, vsled česar so bolniku jako opešale moči.
Dunaj, 11. nov. Nemci zahtevajo od vlade, naj na češko obstrukcijo odgovori z administrativno razdelitvijo Češke. Prve seje državnega zbora bodo izpolnili češki nujni predlogi, torej ni upanja, da bi državni zbor redno deloval.
Dunaj, 11. novembra. Naučni minister dr. pl. Hartl je nocoj mirno spal, kašelj je odjenjal, oteklina se zmanjšala.
Dunaj, 11. nov. „Extrapost" piše, da princ Friderik Schwarzenberg in dr. Šusteršič kujeta novo „ klerikalno" dr-žavno-zborsko večino, v kateri bi bili ..klerikalci", kršč. socijalci, Poljaki in Cehi, in iz katere bi se morali vzeti parlamentarni ministri. „Narodni Listyu pišejo, da je to doslej gola izmišljotina.
Dunaj, 11. nov. Bivši ravnatelj dunajskega mestnega jubilejnega gledališča M ii 11 e r - G u 11 e n b r u n n je prišel v konkurz.
Budimpešta, 11. nov. Ogrski drž. zbor nadaljuje debato o vladnem programu. Obstrukcija bo razvila svoje moči, ko pride Tisza z zahtevo, naj mu zbornica dovoli vojaške novince. Bivši ministrski predsednik grof B a n f f y je ustanovil novo stranko, ki zahteva gospodarsko ločitev od Avstrije, in računa z možnostjo novih volitev.
Rim, 11. novembra. Mnogi listi z ozirom na samomor ministra Ro-sana zahtevajo, da odstopi ministrstvo, ki je omadeževano s krvjo.
Brno, li. nov. Poslanec nemške ljudske stranke Albrecht priobčuje v listih oklic, v katerem poziva Nemce, naj se uče slovanskih jozikov, da bodo še bolj mogli izpodrivati Slovane.
Potsdam, 11. novembra. Včeraj je bil cesar na izprehodu; rana se celi.
Carigrad, 11. novembra. Veleposlanika Oalice in Sinovjev sta danes v imenu avstrijske in ruske vlade zopet zahtevala od turškega ministra Tevfik paša, naj Turčija takoj izvede v Murz-stegu določene reforme v Macedoniji; določila sta pač kratek obrok, a pretila nista z ultimatumom.
Meteorologidno porodilo.
Viiina nad morjcu 306.2 at, arednji iraini tlak 786-C i
Dunajska borza
dnd 10. novembra
Skupni državni dolg v notah.....100-45
Skupni državni dolg v srebru..........100 35
Avstrijska zlata renta 4% .....120-45
Avstrijska kronska renta 4%.....100-45
Avstrijska inv. renta 3l/t % .....92 6 j
Ogrska »lata renta 4%.......118 85
Ogrska kronska renta 4%......98 30
Ogrska inv renta 31/«*....... 89 55
Avstro-ogrske bančne delnic«.....16-10
Kreditne delnice.........070-—
London vista....................239 521/,
Nemški drž. bankovci ia 100 m. nem. drž. v	1 »7-20
20 mark............23-45
20 frankov...........19-071/,
Italijanski bankovci........ 96 20
C. kr. cekini...........H33
Žitne cen©
dnč 8. novembra 1903. (Termin.)
Na budimpeštanski borni:
Pšenica ta april ......K
Rž za april......... 6-F8
Oves za april........ 6ol
Koruza za maj 1904 .....» 5 29
(Efektiv).
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K ''80
Rž južne železnice......» '"9°
Rž...........» 665
Ječmen , » ......" 550,
ob Tisi ......" .-n
Koruza ogrska stara.....n ^ 50
„ r nova .,...» 5 45 Cinkvant stari ••■••••»'®®
» novi.......*
Oves srednji......... •
Fižol ............750
* Cm ip»- ? MTB.it	St ij« barometri. 1 mm.	Temp.-rator. C. Ulja	V«tr»Tl. N.bo	I? j
l0| 9. zveč.	739-11 —0-4 | brezvetr. | megla j			00
,J 7. ajutr. I 736 4 I -0 5 I sl. svzh. j » I |2.popol.| 734-6 | 4-0 | „ del. jasno | Bradnja včerajšnja temperatura 0-1', normale 4 9'				
LeŠtilni odtiskalni papir,
odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri po-hiStvu, vratih itd. Dobiva se pri Ivrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 20 11—3
Zahvala.
1478 1-1
Globoko užaljeni vsled tako nenadne smrti našega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta in brata, gospoda
Ivana Jean
diurnista pri c. kr. deželnem sedišču
dovoljujemo si tem potom izraziti najiskre-nejšo, najtoplejšo zahvalo za vse premnoge dokaze sožaija, za krasne darovane vence ia za številno spremstvo dragega pokojnika k zadnjemu počitku; posebno pa se zahvaljujemo gospodom pevcem za ginljivo nagrobno petje.
Ljubljana, 10. nov. 1903.
Globoko žalujoči ostali.
7-78 6-69 552 530
do 8 35
, 8.35
»	6-80
„	7 60
»	7-20
,	6-70
»	5 70
n	8-25
„	715
»	690 » 13 95
1472
1-1 Zahvala.
V imenu vseh žalujočih sorodnikov zahvaljujem se prisrčno našim prijateljem in znancem za obile izkaze sočutja in obžalovanja, ki smo jih prejeli med dolgo boleznijo in ob smrti naše isireno ljubljene in nepozabne matere
Jere Ponebšek
umrle dnč 31. oktobra t. L, v starosti 74 let.
Posebno se zahvalim častiti duhovščini šmartinski. potem preblagorodnemu g. Viktorju pl. Wur7.bachu iz Ljubljane in njegovi blagi gospej soprogi, slednjič vsem gospem in gospodom iz Šmartna, ki so vkljub daljni in slabi poti spremili predrago ranjko k lad-njemu počitku ter nas tako posebno tolažili v teh bridkih urah.
Novomesto, 6. novembra 1903.
Dr. Janko Ponebšek.
Preklic.
1480 1-1
Podpisani prekličem in obžalujem s tem vse svoje žaliive beseda katere sem govoril o gospodu Antonu Bffedved-u, župniku na Sv. Gori, ker eo iste neresnične in izmišljene.
Ludovik Butara,
bivši cerkovnik na Sr. Gori, sedaj zasebnik v
Podšentjurji.
— Izurjeni —
mizarski pomočniki
(za izdelovanje pohištva) se sprejmo takoj na Dunaju v tovarni za pohištvo, VII., Maria-hilferstrasse 36.	1481 2—1
j^avnoh^ar je itfla
2)ružinsfia pratiha
za leto 1904.
„J)ruSin^a pratiha" ja leto 190U
s krasno barveno sliko: Sveta družina na ovitku, je najlepša izmed vseh slovenskih pratik.
Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobo jo mnogo
ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani: Auer- Korenčan. J. Kordik, H. Ničman in V. Petričič.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104—67
sta najbolj koristni
ib^dLilai
za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih jtacunah!
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno- voščenih sveči
v Ljubljani.
1473 1-1
Zahvala.
Dn6 22 oktobra 1903 mi je poslopje pogorolo. katero je bilo zavarovano pri o. kr. priv. vzajemni zavarovalnici proti poiarni ikodi v Gradci. — Prijetna dolžnost mi je, da se za točno iz plačo (brez kakega pr krajška) zavarovalnine po g. Pran Kovač- u, komisarju v Zati čini prav iskreno zahvalim in objednem to druStvo vsakemu prav tr plo priporočam.
V Dragi, die 7. novembra 1903.
Josip Špendal.
Istinitcst se uradno potrdi in priporoča.
Žnpanatvo Draga, dre 7 nov. 1903.
Anton Lokar,
župan.

Optični zavod
pri	1352 5
Fr. P. Zajec
urar y Ljubljani, Stari trg 28
Priporoča slav. duhovščini da ima popolnoma urejeno
Mi ZiM trebiti
kakor očal, Ščipalcev, daljnogledov, barometrov, toplomerjev in sploh vseh optičnih predmetov. — Popravila očal, novih slekl itd. se popravljajo v moji lastni delavnici. — Po pošti naročila in popravila pošiljam s prvo pošto.
Ceniki s podobami franco.
i,e|630 ofe(ndn>| as (eii afM
priznano dobro blago In nizke cene.
Svoji k svojim!

Nove zboljšane
gramofone
z glasovno-, ročno- in varstveno omarico, zelo priliubljeno med duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon \*m* avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
1079 fcO-24
Rudolf UJeber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
Sprejmem takoj
trgovskega pomočnika
in učenca
v svojo trgovino z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji.	1469 3—2
Franc Kav. Goli
v Idriji.
-»i
V najem se daje takoj s 1. januvarjem 1904
špecerijska prodajalna
na jako lepem in za trgovino izredno pripravnem kraju na vogalu sv. Jakoba trga in državne glavne ceste št. 3 in 2 v Ljubljani. ^
Natančneje se poizvu v hiši II. nad- '^•jBlSS stropje na desno.	1439 5—4	UM

Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 671 63 F. HITI, Pred šliolijo štev. SO. Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Prodajalna
s špecerijskim blagom in branjarijo
se takoj odda.	1464 3—2
Izvč se v Gradišču štev. 10.
Amerikanski
gramofon
dobro ohranjeni, s 25 ploščami se proda po nizki ceni po dogovoru. Oglnsiti se ie pismeno ali osebno nri g. Josipu Količek v Žužemberku 161.	1445 3-3
Naznanilo.
Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kole dvora, kjer imam lesno skladišče, rabim različen materijal, kakor:
šuto, razbito opeko itd.
P. n. lastnike podobnega materij »la uljudno prosim, da Be blagovolč ods e| ozirati na-mc ter narofe odvažujoflemu uslužbencu (vozniku). na) popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobn st da so pri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v. v dar.
Ker je omenjen prostor v mestu, je upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo,, kajti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti
1470 4-2 Anton Deglienghi.
Brinjevo olje
1479 D4T kupi	31
Jan^c Cu. £ire u ^raoju.
~	1357 66
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. IS
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah-
Dobavitelj nnlform avstrijskega društva železniških uradnikov
^ ^ ^	^j^J^J^ ^ ^^ ^ "t"
Stanje ilog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
U
Najboljša in najsigurnejša r-«« prilika za šfedenje! «« I D
Pfeje: Gradišče št 1,
Denarni promet v letu 1902: čez 32 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni tpq št 2, L nadstropje
sprejemi! hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutral do 1. ure popoldan ter Jih obrestuje po
41°
brez Kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsaclh vloženih 100 K čistih --4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauscbegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančiiek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Uieniinik, profesor bogoslovja v Ljubljani.