- Največja ilertnald dnevnik f Združenih državah Vetfa z* rm leto . . . 16.00 Za pel leta • • • • • $3.00 Za New York celo teto - {7.00 Za inoscmrtvo celo leto $7.00 GfAS NARODA Ijististon^sldhi^ " The largest Slovenian Daily in the United States. tamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: COBTLANPT 287C. Entered as Second daw Matter, September 21. 1903. at the Port Office at Hew York. N. Y., and the Act cf Congrc«, of March 3, 1879. TELEFON: CORTLAHDT 2876. NO 274». - ŽTEV. 274 NEW YORK, WEDNESDAY. NOVEMBER 21. 1923, - SREDA, 21. NOVEMBRA, 1923, ---VOLUME XXXI. - LBTNIK^XXI. TRAGIČNI DOGODKI NA ELLIS ISLANDK Staro ženico so spustili na kopno, ko je bila ie mrtva. — Brezuspešni napori njenih otrok. — Šele, ko je starka umirala, je dobil sin sporočilo, naj nemudoma pride. — Starka je bila pokopana na newyorskem židovskem pokopališču. — Neizprosna postava. Kljub strogim odredbam priseljeniške postave in kljub prekoračenju kvot, določenih od te postave, se je I »osrečilo otrokom Mrs. .Judith Hoffman. priseljenke iz itusije, izpoKlovati pri pust v Združene države. Ne more pa se veseliti pričakovanega brezskrbnega življenja v krojit svojih otrok, kajti pripustili so jo šele, ko je bila »h rt va. Mrs. Hoffman, ki je bila stara let, je bila rojena v Sepitovki v HtLsiji. kjer se je omožila ter vzgojila tri sinove m ejio hčer. Otroei so se polagoma preselili V Združene države. Sinovi so imeli tukaj dohroidoeo trgovino s krznom, in hči se je poročila z nekim trgovcem v PhilAdelphiji. Pred par meseci je umrl oče, in najstarejši sin je odpotoval v Rusijo, da privede mater v Ameriko. Drugega novembra sta dosj>ela semkaj, a izvedela uničujočo novico, da je ruska kvota izčrpana in da bo mati prevedena na Ellis Island ter dej>ortirana. Vsi štirje otroei so storili vse, kar je bilo v njih moči, da izposlujejo pripust matere, ki je nameraala preživeti preostale dni svojega življenja v krogu svojih otrok. Obrnili so se s prošnjami na prišeljeniškejoblasti, izvedli ves mogoč politični vpliv ter ponudili visoko kavcijo, a vse zaman. Strogih določb postave ni bilo mogoče lomiti. Stara ženica je samotno in v joku preživela svoje dneve na Ellis Islandiu kajti uničene so bile njene sanje, da sreeno živela v družbi svojih otrok v Združenih državah. V nedeljo zvečer pa je dobil najstarejši sin uradno sporočilo z Kil is Islanda. da umira tam njegova mati, ker je zbolela na obojestranski pljučnici. S svojimi brati in sestro je ]>ohitel tjakaj, a le njega in enega nadaljnega brata so pustili k postelji umirajoče, doeim so morali drugi ostati zunaj. Pol ure pozneje je starka umrla. Nato so jo prenesli na kopno ter pokopali na židovskem pokopal i ščui. Ogdenburg, N. Y„ 20. novembra. — S. Bver, šestnajstletno Poljakinjo, so vzeli včeraj iz St. Lawrence državne bolnice ter jo prevedli v New York, odkoder se bo vrnila s parnikom Zeelaud preko Antwerpena v svojo domovino. Zbolela je radi pomanjkanja, katero je morala prestati na Poljskem. Nahajala se je v državni bolnici na poti k okrevanju, ko je prišlo povelje za njeno deport ao i jo. Ker iti še pet let v deželi, niso nič pomagale vse njene prošnje in prošnje drugih, med njimi governerja Smitha. Vrniti se bo morala v staro domovino, kjer nima niti sorodnikov, niti prijateljev in kjer bo najbrž umrla vsled pomanjk.-"ja.__ 15 MILIJONOV NEMCEV JE BREZ HRANE. Berlin, Nemeija, 20. novembra.1 Strokovnjaki m dognali, da Nemčija lahko preživlja 1ri četrtine svojega prebivalstva. Z drugimi besedami rečeno — Nemčija ima petnajst milijonov več ljudi kot jih more prehraniti. BELGIJA JE VPOKLICALA TRI LETNIKE VOJAŠTVA. Bruselj, ttelm* po ■nihil« ie posebni popust. Vredno« dinarjem In liram wNt»j ni stalna, menja se večkrat In nepri-čakorano; iz te«a raaloica nam nI mogoče ixidati natančne cene vnaprej. Računano po ceni onega dne. ko nam doKpe poelaui denar r roke. Okds lapto^l s iffWtt dUmrfiM glejte posobca oglas t Um Usta. " 'k-uar nam je pmfefl najliolje ]*> l»ome»tic Money Order ali pa New Tort Bauk I>rmft. FRANK flAKBKB STATE BANK 82 CortUndt Street t«i.: cartia^ot New York, H. T. «STM Mtopaiilfo Jadnutake 5 UUDI UMORIL S POMOČJO BACILOV I --i Bavarec je obtožen, da je umoril pet ljudi s pomočjo bolezenskih kali. — Poročil se je z deklico, potem ko je umrla cela družina, na skrivnosten način. Monakovo, Bavarska, 2C. nov. Obravnava proti K .iit-rtn Iluber. ki je osumljen. tla jo zastrupit stariše svoje žene ter njeno sestro. poleg slienejra pn*-.kusa. i/-; vršenega na;l postavnim zakon-j ski m parom. katereiViu j«' ukradel nakit ter bil nato spoznan krivim, je nudila temn mestu nadalj-no senzacijo, ki je postala še večja vsled njegove premišljenosti' ter previdnosti metod, katerih se' je posluževal pri'tem.-Njegov tasi j je bil bogat tukajšni trgovec na debelo. Iluber se je seznanil z Walbur-go Reindl pred nekako petimi leti. ko je bila ona s svojy sestro' Marijo v bavarskih gorah v zimskih mesecih. Seznanil se je s et-lo družino .kateri je rekel. da je sin nekega avstrijskega častnika, ločim je bil v resnici iz navadne Iružine- Kmalu nato je zbolela mati obeh. deklic na neki kožni bo-'ezni. ersvpelas. ter umrla štirinajst dni potem. l>ve leti pozneje je podlegla Marija isto bolezni. V obeh slučajih je pomagal Hu-ber. ki je bil preje laboratorijski pomočnik. s svojim zdravniškim znanjem. Nato pa je zbolel na isti bolezni trgovec Reindl sam, ki je bil vedno krepak človek. Iluber ie masiral izpad, ki se mu je pojavil na nogi, a pozneje domači zdravnik proglasil trgovca ozdrav Ijenim. s pomočjo manjše opera-raeije. Njegov zet je kazal na zunaj veliko veselje, a tri mesece pozneje je Reindl umrl. Avtopsija je pokazala sledove arzenika. Enajst dni pozneje se je Hubert poroči z "Walburgo, edino dedinjo premoženja. Tekom obravnave je iznašel domači zdravnik, ki je imel Huber-ja na sumu. da je dobival IIubeT serum ersypelasa in arzenik v neki bolnici. Domneva se, da je o-kužil vse tri s kalmi bolezni, a vse teh obdolirtev ni bilo mogoče dokazati. Kljub temu pa je bil Huber obsojen na petnajst let ječe, kajti dokazalo se mu je. da je ponudil zastrupljeno vino znancem družine, stari zakonski dvojici Grimm, kateri je ukradel dragulje ter t« svoj zločin tudi priznal. IZDAJATELJ SE JE USTRELIL Koline, I1L, 20. novembra. — l Danes se je ustrelil tukaj 45-letni John Sundine, izdajatelj lista 4' Moline-Dispatch'Možak je bil baje neozdravljivo bolan. GDANSK ŠE VEDNO ' NEMŠKA TRDNJAVA Pri volitvah so doživeli Poljaki velik poraz. — Nemci ne pijejo več piva. — Postalo je predrago za navadne ljudi. BezTji, Nemčija. 20. novembra. V (idansku so izvojevali Nemci zmago pri volitvah. Kljub velik delavnosti so izgubili Poljaki tlvt mandata od sedmih. V Sjezšji so vprizortli nezapo slf-ni velike plenit ve. Vse konfekcijske prodajalne in restavracije so b;le oropane in vsa živila se plenilci odnesli. Krajevna policija je preslaba, da bi preprečila plenjenja. Tudi v Berlinu so se nanovo pojavili kravali ter plenjenja pro-dajalen. Glavna vrata vseh pro-dajalen so ponavadi zaprta. Če pride pa človek v prodajalno sko-! zi stransBa vrata, se pritožujejo trgovci, posebno pa mesarji, da nimajo blaga. Pomanjkanje zalog je očividno posledica pričakovanja ,da bodo cene živil zopet zmerno poskočile. Funt mesa bo kmalu stal sedem tisoč milijard mark. Tudi če računamo vrednosti marke po najnižji oeni. je to še vedno nekako dva ameriška dolarja za funt mesa. Kruha v zadnjih par dne: vih sploh ni mogoče dobiti za noben denar. | Berlin, Nemčija, 20- novembra. t V zadnjem času so se strašno iz-praznile gostilne po Nemčiji, kaj-' ti vsled neprestanega padanja marke je cena piva tako posko-; čila, da si ga kmet enostavno ne more več privoščiti. Ko je dosegla cena čaše piva tisoč milijonov mark ter se še vedno bolj dvigala^ je izgubil povprečni Nemec svojo žejo. On enostavno ni mo- J gel več zmagati cene, katero se | je zahtevalo za pivo. Pivo je za | enkrat izločeno iz življenja na- i vadnega Nemca, ki,misli sedaj le j še na vsakdanji kruh. •a * Berlin, Nemčija, 20. novembra. Rudolf F. Havenstein, predsednik nemške državne banke, je umrl. Bil je imenovan na to mesto leta; 1907 ter je vodil nemške finance tekom vojne. BANDIT OROPAL BANKO V DAYTONU. Dayton., O., 20. novembra. — V podružnico Dayton Savings and Trust banke je prišel oborožen neznanec, prisilil blagajnika, da mu je vtaknil v žep pet tisoč dolarjev ter zatem neznanokam izginil. Rop se je zavraid na vogalu ulice, kjer je bilo na stotine ljudi. POLICIJA V NEMŠKEM PARLAMENTU Zborovanje je bilo odgodeno do četrtka. — Odločen protest komunističnega poslanca. — Stresemannovo ministrstvo se bo še par dni vzdržalo na površju. — Vsi dohodi k državnemu parlamentu so močno zastraženi. — Bavarska bo zanaprej skrbela sama zase. — v prometu je nov denar, toda Monakovčani ga še niso videli. Berlin, Nemčija, 20. novembra. — Danes popoldne je bilo zborovanje državnega zbora nenadoma prekinjeno. Glasovanje, če naj se izreče Stresemannovi vladi zaupnico ali ne, se ni vršilo. To dejstvo je zaenkrat rešilo Stresemannovo vlado, ki sicer ve, da bo morala odstopiti, pa kljnb temu vztrajno zavlačuje svoj odstop. Glavna govornika sta bila predsednik državnega zbora Loebe in komunistični poslanec Rcmmele. Komunist je zahteval, naj se policija takoj odstrani iz zbornice. Loebe je pa odvrnil, da bodo policisti ostali, kajti njihova naloga je skrbeti za red v parlamentu. Ker je pa Rcmmele vztrajal pri svoji zahtevi, mu je rekel predsednik, naj odide iz zbornice. Kljub temu, da so mu vsivprek pretili, je ostal na svojem mestu. Zatem je predsednik odgodil zborovanje do četrtka. Poslanec Remmele je protestiral, kakorhitro je začel govoriti kancler Stresemann. Berlin, Nemčija, 20. novembra. — Danes je posebna policija zastražila vse dohode k parlamentu. Po mestu se je namreč razširila govorica, da skušajo gotovi elementi usmrtiti državnega kanclerja Stresemanna in predsed-nka parlamenta, Loeba. Nadalje se poroča, da je predsednik Ebert včeraj pismeno naprosil ravnatelja \lrzavnc b-uike Haveustoina, naj resign i r<% ker časopisje vsak dan "»streje kritizira nemčko finančno politiko. Ko jo Havenstein prečital Ebertovo pismo, se je taco razburil, da ga je zadela srčna kap. Monakovo, Bavarska, 20. novembra. — Neki Kahrov zaupnik je izjavil, da bo Bavarska zasledovala zanaprej svojo lastno politiko, obenem pa bo tudi poskušala delovati z Berlinom roko v roki. Von Kahr je sicer monarhist po prepričan in, pa ne veruje v silo. On ne veruje, da bi bilo mogoče nasilno iz-prememti vladno obliko. Vse, kar se bo pojavilo, se bo pojavilo potom naravnega razvoja. Z Berlinom se ne izplača pogajati. Vsa tozadevna pogajanja bi bila brezuspešna. Vlada je- pred kratkim objavila, da je izdala nov denar, takozvano rentno marko, ki ima vrednost zlate marke. Dosedaj pa ni videl tega novega denarja še noben Monako vean. Duesseldorf, Nemčija, 20. novembra. — V bitki med separatisti m porenskimi kmeti, ki se je pred kratkim za-vrsila v neposredni bližina Bonna, so bili separatisti popolnoma poraženi. Na bojišču je obležalo 130 separatistov. Kmetje so imeli le malo mrtvih oziroma ranjenih. ^Separatisti so napadli s sekirami,'kosami in drugim orodjem. Berlin, Nemčija, 20. novembra. — Danes so Francozi j prosili, naj se obnove pogajanja s porurskimi industrijalci ! - Jb5?.nc®zl so izprevideli, da bi imeli velikansko škodo, ce bi bil obrat mahoma ustavljen v vseli tovarnah Aemski industrijalci so izjavili, da se bodo udeležili : posvetovanja, ako jim da francoska vlada pisano garancijo, da jih ne bodo francoske oblasti aretirale Pred kratkim se je namreč razširila med ljudstvom ffovoriea, da je vrhovni poveljnik Degoutte zapovedal are-tirati nemškega veleindustrijalca Hugo Stinnesa SENATOR LA FOLLETTE JE ZBOLEL. Washington, D. C., 20. nov. — Wisconski senator La Follette je nenadoma zbolel. Zdravniki so dognali, da ima hudo g-ripo ter mu naročili, naj ostane najmanj teden dni v postelji. DR. ZEIGNEB JE ŠE VEDNO NA PROSTEM. Draidani, Saška, 20. novembra. Dr- Zeigner, bivši saški ministrski predsednik, je še vedno svoboden. V listih je objavil, da bo vsakogar tožil, kdor bi mu očital kako nepravilnost. NOV PARLAMENT NA DUNAJU. Dunaj, Avstrija, 20. novembra. Po volitvah se je danes vprvie sestal držav. zbor. Zvezni kancler Ignaz Seipel je formalno resigni-ral, zbornica pa ni hotela sprejeti resign&cije. f ---- ANGLEŠKI KOMISARJI 0 RUSIJI —- . London, Anglija, 20. novembra. Včeraj se je vrnila iz Rusije ko-i misija, sestojeea iz desetih članov. Komisarje je poslal v Rusijo ministrski predsednik Baldwin 7. • nalogo, naj natančno prouče ta-inošnje razmere. Komisarji so izjavili, da je položaj v sovjetski Rusiji skoro normalen in da je ljudstvo deloma zadovoljno s sedanjo vlado. KOLEDAR za leto 1924 i®- ŠIVANE SAMO 40c ^ Naročite ga takoj, da ne boste brez njega "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York • ' 'iT"':."1'"* > "GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owned and Published by Slovenic Publishing Company ___ (A Corporation) P WAN K »AKIEH. Freoldent LOUIS BENEPIK, Trsasurs Pises o# BusincM the Corporation and Addresses of Above Officers: •» C«rtl«wSt Streets »oroufh of Manhattan, New York City. N. Y. "O L A S NARODA" ^^Bi-^B^K- KaT (Voice of the People) _laeoed Every Day Except Sundays and Holidays.__ r» cele lete velja list za Ameriko (Za New York za lelo let;.......... *7-° in Canado ................ K OS Za pol teta ........................ »3-5 Za pol leta ........................ »300 Za inozemstvo za celo leto ........ 17.0 Za Četrt leta ...................... »1-50 Za pol leta ........................ _Sii>errlpClon Yearly »4.00_ Advertisement on Agreement. _"Glas Naroda" izhaja vsaki dar Izvzemii nedelj in praznikov._ I>« j 'al frres podpisa In oOhenostl se ne priobčujejo. I>nar naj we blagovoli po-Itljatl po M or »v Order. Pri epreir.embt kraja, r.arofnikov, prosimo, da a« nam tudi prejlnjo bllvalllfs naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" S2 Cortlandt Street. Borough of Manhatttan. New Yc' . N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 PRIZNANJE RUSIJE Že več let odhajajo v Rusijo ugledni Amerikanci proučevat famošnje razmere. Vsi se vračajo z zatrdilom, da se obeta sovjetski Rusiji krasna bodočnost in da je skrajni ras, da sklene ž njo Amerika trgovske zveze ter obnovi prijateljske odnosa je. Največji nasprotnik sovjetske Rusije je bil predsednik Wilson. Za rasa njegove administracije je ameriška vlada objavila gotove dokumente o razmerah v Rusiji. Ameriški zastopnik v Rusiji, Raymond Robins, je svaril vlado, naj teh dokumentov ne objavi, da so najbrže IX) narejeni. Angleški, francoski in italijanski ministrski predsedniki so jih niso hoteli posluževati v propagandne svr-he, kor so bili ponarejeni. Ameriška vlada je takrat do živela grd fiasko. Kmalo zatem so pa žareli odhajati v Rusijo amerišk" kapitalisti, tla se na svoje lastno oči prepričajo o trdit val sovjetske vlade. In kot rečeno, vsi zatrjujejo, da je ni na svetu boljše obetajoče dežele kot je Rusija. Vlada molri 111 se ne gane. Le takole s strani nami-miguje, da gledajo kapitalisti v prvi vrsti na svoj žep. Sedaj se je pa vrnil iz Rusije škof metodistovske cerkve Edgar Blake. Prvo, kar je povedal je, da mora Amerika na vsak način priznati sovjetsko Rusijo. Metodiste pozna vsak kot velike verske fanatike. Te y>a niti metodist ne more zaviti kake resnice, je jasno, da je dotična resnica pribita. Pred kratkim je predsednik Coolidge brzojavno čestital italijanskemu kralju k njegovemu? rojstnemu dnevu. < e bi Coolidge vedel, kaj se godi s kraljevo vednostjo po Italiji in po našem zasedenem ozemlju, bi najbrže tega ne storil. Prejšnje čase so ameriški predsedniki čestitali ruskemu carju, načelniku najbolj nasilne vlade v zgodovini, ki je tiščala dvesto milijonov belokožcev v nevednosti ter jih je z dneva v dan teorizirala s krvjo in nasiljem. Skupina mednarodnih bankirjev diktira ameriški vladi, kakšna naj bo njena politika napram Rusiji. Amerika noče priznati ruske vlade, ki je v zadnjih petih letih, neoziraje se na boje, vojne, punte, pomanjkanja in lakoto, naučila pisati in citati šest milijonov odraslih moških m žensk. Amerika noče priznati vlade, ki je v ] ar letih spravila vso mladino v šole. Zakaj je noče priznati, ve le skupina mednarodnih bankirjev in državni tajnik Hughes. Ali pa celo Hughes ne ve ? Stric Sam za gospodinje. -ke. prišedsč v Ameriko iz I 'Irii^ h va načelnica — dr. Stanley pozdravila zlasti tujerodne ženske, katerkr pravi: — Zagotavljam vas. da je nas urad srečen, ako vam more ustreči in pomagati prilagoditi se živ-ljenskim navadam v Ameriki. Mi se zavedamo, kako težko je privaditi se novim razmeram, zlasti kar se tiče stanovanja in živeža, til ako vam moremo v tem pomagati. prosimo vas. da se kar svobodno obrnete na nas. jZaveidamo 1 se pa tndi, da, ker prihajate iz dru gih krajev, utegnete gledati na naša vprašanja z drugega stalita. Ako imate nekaj, kar utegne biti j jo vašem mnenju koristen prispevek za nas, vam bomo hvaležni, ako nam to sporočite. — Za tefcoče leto bo novi ckopan Sb let stari Franc Punti-ram, ki je bil v lastnem stanova-ij\i obstreljen in smrtnonevamo an jen. Puntigam je živel v La-loncih na posestvu, ki mu ga je zapustila njegova pokojna žena. Nameraval se je oženiti ter je dal »red kratkim prepisati posestvo la neko 221etno dokle, ki mu je /odila gospoba zločinca in dekletova mati so :e pod ključem. Silen požar na Belokranjskem. Na skednju iHhjestuika Franca ;Cisut-rja v Gabrovki pri Zagradcu e izbrulinil požar, ki se je blisko-na razširil tudi na i*>sednja po-•lopja in uničil skupno 13 večjih .'c-spcdarsl.ih poslopij. Najbolj >rii:adeta sta posestnika Kristijan Fortuna in Franc Lekan, katerima so zgorela vsa gospodarska po-lopja in orodje z vsemi življen-kimi potrehščinaiiii. Ignaciju Ko-aku je pogorel kozolec-dvojnik ; krmo Reševalno akcijo je silno »tcžkočalo pomanjkanje vode in oenj^ga^i iz Krke in Žužem-:fu*ka storili \*se, kar je bilo v njihovi moči in preprečili še večjo .lesrečo. Prva cenitev škode zna&a 2 miljona 535 tisoč kron. Požar v Zaborštu. Tz Kostanj« vice poročajo: Dne 2S. oktobra ob 8. zvečer je zapela rroml.a gasilnega društva "Na pomoč!'* Iz doslej se neznanega vzroka je silni svit naznanjal po-iar na posestvu kmetovalca Lojzeta Kuharja v Zaborštvu nad Kostanjevico. Najprvo se je vžgalo /.a podom, ki je bil nenadoma ves v plamenu in za njim ostalo gospodarsko poslopje in luša. Prihitela gasilna društva iz Kostanjevice, Št. .7ta*neja, Sv. Križa, Ostroga in Prekope so mc^la prav malo poseči v akcijo, d asi so bile 4 brizgabie. ker je manjkalo vode. Domači vodnjak pa je bil ,hištvo, obleka, obutev in perilo. Od poslopij je ostal edino kozolec, na katerem je bila de ireomlačena ajda in seno. Nesreča dobrega in naprednega go^jodarja je vzbudila po vsej občini splošno pomilavaije, kajti škoda se ceni nad poldrugi mili- jon knm. Kmetska vzajemnost in pravo prijateljstvo v nesreči ter pridnost in podjetnost mladega tovariša pa bo v stanu postaviti novo domačijo in kmetijo. Himen. V CVJju s<> je poročil dr. Janko Tfaein, pra.\-ni svetnik l*r\'e hrvatske štedh-niee v Ref>gradu, z gdč. Z'-rko Rfbekovo. hčerko odličnega narodnega delaven Ivana Rebeka, veku brtnika v Celju. V Mariboru se je poročil Vjeko-slav Gjurin, brivec in vrl narodni delavec, z gdč. Jo/ieo Mlakerjevo. « I Smrtna kosa. V Mariboru je 27. oktobra preminul v 77. letu svoje dobe Raj-mund I^ecker. V Ljubljani je 2S. oktobra umrl •Tanko /uljan, g:n/.dar v pokoju. Pokojmk b i vrl narodnjak, ki zapušča pet otrok. V deželni bolnici v Ljubljani je umrl medicinec Ij<'jze Gril iz Gorice. V bolnici na Studencu pri Ljubljani je umrl absolrirani trgovski akademik Josip Budinek iz Kranjske gore. star 27 let. Krvava rubežen. V Zrkovcih v mariborskem o-krajti sta prišla k upokojenemu učitelju Maksu Zemljiču ,sodni sluga Ivan Zaplotnik in posestnik Martin Kotnik, da bi mu zarubila pohištvo v smislu sodneta sklepa v korist Kotaikove hčerke, kateri dolguje Zemljit: 8000 kron. Žemljica je mbe/en tako razburila, da je potegnil revolver ter ustrelil Kctnika nara vnost v srce. Kotnik se je mrtev zgrudil na tla. Zemljič je odšel nato proti Mari- jotu in vrgel revolver v Dravo. Zemijiča so kasneje nretirali v Mariboru in izročili sodišču. Stoletni mogočni kostanj ob vhodu v tivolski drevored v Ljubljani je zadnja burja prelomila m se je deblo med velikim bruščem /rutalo na tla. Dopis. New York, N Y. Vsem le š«1 v prijetnem spominu srra '4Stari rlija", katero je priredila "Domovina"' dne 4. novem-^.»ra. Vsakdo priznava, da takimi f isrrale^v in igralk nima nobeno ' drugo društvo v \'ew Yotrku. Isti igralci bodo prihodnjo nedeljo 25. t. m. na zabavi Marijine družbo priredili velezanimivo igro "Pe-I :xle z biseri v cerkveni dvorani, 1 52 St. Mark's Plaee. Začetek je ' točno ob 5. nri pop. P. i------ Peter Zgaga "Amerikanski Slovenec" je v tujih rokah. Njegov novi lastnik pa ni protestant, kot je bilo sprva poroca-no, pač pa katoličan- Samo da je katoličan, pa je vse dobro. Samo da ni prišel list v roke I kakega slovenskega naprednjaka. : To bi bilo nevarno sveti veri. Vse se pa enkrat preživi. Amerikanski Slovenec se je razmeroma kmalu. t I ' Neki kapitalist je izjavil: Sedi I k mizi ter začni računati, koliko i bi prihranil v petindvajsetih letih, če bi dal vsak dan na stran i pol dolarja. Uspeh te bo presenetil. Škoda, da ima le malo ljudi navado petindvajset let čakati na presenečenje. * * * Ko je hotel imeti razvajen zobozdravnikov sin v^v denarja, mu je odvrnil oče: — Kaj.' Že zopet hočeš denar? Ne bo nič. Ti ne veš, s kakšnimi; bolečinami in s kakšnim trpljenjem ga jaz služim. - * * Nekateri priporočajo, da bi svet i pozabil na vse vojne, pa bi za- j via <1 al povsod po polen mir. Popolen mir bo pa šele tedaj I zavladal, ko se bo vsak živo in j neprestano spominjal zadnje voj- j ... | Sinček je vprašal očeta: — Oče,1 j kaj pa je to homoseksualec ? ! Oče je nekaj časa pomišljal, po- 1 Item pa odvrnil: — Ne vem, kako j bi ti rekel. Homoseksualec je pri-1 bližno tak človek kot je Slovenec. | ki vodo pije. - j # * * Poznam rojaka, ki si je silno želel otroka, pa mu ni bila sreča mila. Šele po dolgih, dolgih letih mu je nekega večera zaupala poštama žena veliko skrivnost. Izza tistega dne je hodil kot petelin naokoli. Za poldrugo gla-vo je bil zrasel. Zdelo se mu je, da je dosegel cilj svojega živije-nja. Tedni so potekali, meseci mi-[ nevali. in odločilen trenutek se [ je bližal. Približal se je usodepolni večer. Rojak je poslal po zdravnika, 1 po babico in po par sosed. Za-' stran večje sigurnosti, seveda. Sam je bil pa tako rahločuten. ' tako silno usmiljen, da ni mogel slišati stokanja svoje žene. Oblekel se je in šel v oštarijo, da pri kozarcu pijače pričaka veselega trenutka. . i Bilo je že pozno, ko je precej okajen motovilil proti domu. Se-' daj mora biti že vse končano — je mislil sam pri sebi. Sedaj, ko vstopim, bom deležen največje . sreče: Objel in poljubil bom svo-t jega prvorojenca- Potihoma odpre rvata Stopi v kuhinjo in vidi babico, ki je hotela skopati novorojenca* Držala ga je nad škafom mlačne vode. Rojake skoči k nji in zakriči: Ne utopite ga, za božjo voljo I Zame 1 bo do-ber, pač če ima eno samo roko ali nogo. Dajte ga meni l Ne 1 utopite ga, ne v vodo ž njim. za ( božjo križevo voljo! i # * • Človek, ki je res poštenjak, ne * more tako zlepa dobiti sebi pri- - merne družbe. • * * D'Annunzio je izjavil, da je . sežgal vsa vojaška odlikovanja, ki jih je dobil v svetovni vojni. Sedaj je skrajni čas, da čimprej sežge tudi svoje spise- * — ,. Sugnsimnittska Kafri. SeiUtnta Ustanovljena 1. 1898 XQSj^y Inkorporirana 1. 190 i GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Proaednlk: RTTDOLF PERDAN. 933 K. 186 St.. Cleveland. Ql Podpredsednik; LOUIS BALANT«. Box 106 Pearl Ave.. Lorals, O. Tajnik: JOSEPH. PISHLER. Ely, Minn. Začaanl blagajnik LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blag&Jnlk nelxpla.-Ca.nih Bmrtnln: JOHN MOVERN, «11 _ Utfc Av*. Butj DtllUth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, SOS American State Bank Bid«., ••• Oran« St. M Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASKIK. Room 206 BakeweU Bid«., tor. Dumonfl amd Qraxt Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street Chicago, I1L FRANK 6KBABEC, 4623 Washington Street, Denver, Coie. Porotni odbor. LEONARD SLABODXIK. Box 480, Ely, Minn. GREGOR J. TORENTA, 310 Stevenson Bid*.. Puynllup, Waah. FRANK ZURICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, u. Združevalni odbor: VALENTIN FTRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ER1IE.NC, 3ti3 Park Str., Milwaukee. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEI.ARC. 638 Market Street, Waukegu, IU. ---Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". — Vae at vari tikajoče Be uradnih zadev kakor tudi denarne poSUJatv« naj ae pofilljajo na glavnega tajnika. VBe pritožbe naj se poflllja na pred-aedhlka porotnega odbora. r»roSnJe za sprejem novih Članov ln bolnlftka ■pričevala nal se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporcCa vsem Jugonlovanoin »a obilen pristop. Kdor Seli postati Clan te organizacije, naj se zglasi tajnika . bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl a 8 flanl aH Članicami. Razne vesti. I REVIZIJA TRIAN0NSKE POGODBE. Bukarešt, Romunska. 20. nov. [Sestala se je posebna inadžarska-| romunska komisija, koje naloga J je poravnati vse diference, ki so j posledica trinanonske mirovne pogodbe. j Najbrže bo treba mejo nanovo uravnati. j POTRESI NA ŠPANSKEM. j ^ ^ j Madrid, Španska. 20. novembra, j V provincah Barcelona, Huesea i in San Sebastian so se pojavili močni potresni sunki. Torišče po-! t resa je bilo baje v pirinejski d<»-p lini. Povzročena šk(;da je precejšnja. Par hiš se je zrušilo in nekaj oseb je bilo ranjenih- PET VOJAKOV RANJENIH PRI EKSPLOZIJI. Baltimore, Md-. 20. novembra. V zveznem artilerijskem skladišf*u je eksplotliral zaboj, v katerem se je nahajalo 24 starih granat. Pet vojakov je bilo ranjenih. Vojaki so imeli povelje utiir'ti vso staro muiiieijo. I^iU je jKivzroeilo eksplozijo, s<* zaenkrat še 111 dalo dognati. Smrkavega konja «lr4-41 hi parkrat prodal živinski \t.ni-a za nekaj dni v hlevu, ZrimCeve«^') konja, katerega > ) pobil', Virantovega ki nja ]>a sn oddali konjedereu. Virant ie bil obtožen radi prvJireška zakona o živinskih kugah, bil pa je opr; iseen, ker se sodišče ni iii>>glo uveriti, da je veuel za konjsko bolezen. BOŽIČ, — čas lepih spominov je pred durmi! ^SfiA praznik vzbuja pri vsake-mu dolžnost, da se s kakim ffft 1 denarnem darilom spomni svojih sorodnikov, prijateljev in znancev v stari domovini, kjer je vsak še tako mali dar s hvaležnostjo in veseljem sprejet. Ako hočete, da bodo taka darila pravočasno in v redu dostavljena, pošljite jih potom znane — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. Cent zmerne! Dobra postrežba zajamčena! GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE *OYA MMI7A mxmM m RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega t* • irnU A Iff T T slovenskega planinskega pojka. PIA JMvV A V 111 V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega QA| T k U k U od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz ' AH Galicije, z DoberdoŠke planote, z gorovja s Tirol, Fajt- . . „ __ jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o Spisal Ivan^MabCK polkovem uporu ter njega zakletvi. _ ^""'^r0 Knjig« J0 trdo Tesana, TBebnje 370 strani in 25 ilik ta vojne. ■ SI«50 ■ " ■ i ...... * "QLM STABODA" 88 Oorttindt BtreH, Vtm York, H. T. • Samo vdrgnite • Če trpite valed hudega nape- " • da nevralRlje. lumbafa, bo- * . le^in v sklepih in miiicah. kak- * , in o poinoč xadoblte, če ae moč- . . no v drgnete a Rep. TJ. S. Pat. Off. " Čutili boste, kako se Url to. • plota a svojo pomirjajoč« udob- * . nostjo po bolečih delih. t Pain Expeller bo pomagal • • Tam kot je pomajcal brezdteril- . " Dim tisočem mnoga leta. Imejte f • Ca vedno steklenico pri rokah. . K in 70c. steklenica v lekarnah * . F. AD. RICHTEB I CO. * • 1M>114S*>4(k9t' •noUTa.N.r. * VIŠEK POTRPEŽLJIVOSTI. Na Bledu. povest. — Spisal Rado Murnik. (Naaaljevanje.) har? Ali ne pi»i kakor k<»smat haramba^a .' Ali ne kot pastir na paši? Ali ne jezdari na kolovratu kakor oljae-lens? Al! se ne vozi ta španska nuha kar ^ama s svojima ponijema in ali ne občuje z nevarnimi m šk i mi pravtako po domače kali« r s tovnrMieamif l'h. ttsii peklenski am^rieajiski flirt! In dru-I•jo pridno posnemajo, zlasti Sada. *' "So. tisti flirt je čisto nedolžen. milofJiva!" sem ustavil ploho njene jezičnost i. •'Nedo-olžiiit** je zapela in se »trastno popraskala z j«-k!euo ple-tetiko pod slamnikom. "Ned(W)-fll-?.en f Rirt je prava kuga! Zato jp v Ameriki toliko Ivžetiih zakonov !*' 3l' rest rok i m ]>redolgi «»bl«ki se j«« bh/.alo verandi. Ozki cfbrazek, tih. trpeč, menda nikdar vesel, je lil uklonjen rad ko&arieo; tal 0 bra rek se mi je zdel tako nežen [ in uiiloviden kakor obličje pre-1 oblečene princ eni nje. Ko je uzrla j irrdojrledo teto, ji je zastala ntga j i;i koiariea v* je tresla v drobni roki. "'Ali si te spet tukaj, pot'-puh- 1 ja ?" jo je pičila krepostna čenča tU .jo m<4rila skozi lorn jet o. ** Potepati se, je prijctnej*** kak««- delati, kajne.'" Moo* je be-vvkal. IV)runa dekliea od sramu in ^♦rahu ni mogla Spregovoriti. Žalostno je uklonila glavieo še niže in povedi« »olrne oči. "No, zdaj se bo pa «e kremži-la'" se je ripenčila debela teta in spustila lornjeto. "Ti raalcprid-niea!" "Motite teta!" je rekla Olga mimo. "liogve kod je tavala si rot ie a planina in trudna po gorah. Roke in noge so ji opraskane trnju. Jerica, pojdi no k meni! Nič se ne boj! Fokr.ži, dragica, kaj si prinesla lepega ?'" Kahlo jo je pote-gnila k sebi in j jo pobožala. Turni babilonski ae, je i/nova rna.al; teta je vzdiimila1 Kakor v hudih mukah. I/p*-d orehovega perja pa sr» sladko ^ail šale rdeče jagoda. Olga je aliantls Jerici nekaj deiiat-ja v dlan :u tudi jaz sem ie izne-, bil drobiža*. Vzela nisva nič, da bi mogla Jerica prodajati še drugod Deklica j1- ujela Olgino roko, da bi jo poljubila. Olga pa se je ubranila in se ji nasmehnila: "Le kmalu «fp«t kaj prmesi, ljuba mala leriea' te obvari!" % "Kako raz rajat a £>uneo!" se je čemer-ila skopa teta in gledala zii odhaja jooo. "Poznati bi molrala tako i-vojat! Putu-ara je kaj dobro 'IrMirani za beračenje. Zvečer bo pa <«"*♦• pijan pretrial ženo in otroke, ha, ha!" " Jericin oče je hudo bolan ", je odvrnila Olga tiho. "Mati ji je že umrla.1' "An, ljudje so hinavski in se-bičifri!1' je f.agodla debela Kasan-dra. "Od nikogar ne pričakujte nič dobrega zae+tonj! Gospod Ka-lan, ali ver jamete, da hi bil Zore-tov J»ka šel reševat Heywoodovo hčerko, ako ne bi hil prav dobro vedel, da je Heywood milijonar iu da tnu odrme veliko nagrado?" "Preverjen sera, da bi bil žel Zoret o v pomagat tudi vsakemu drugemu, ^oipodična !'' "Tako-o-ofM je zamuzierrala orlovoljema tete in naredila obraz, Kakor bi ji lezli mravljinci po njem. Ne le, da ae ji nisem prav nič prikupil, «e e«?46 unneri] seoi se ji l Tedaj je zainmelo v jablani bli-zit verande in jabolko je cepniic težko na tla. Žlahtni mops se jc prestrašil, zatrepetal in debele IfledaL Panja pokroviteijica ga j< dviguiia v naročje in ga goreče pritisnila na rvoje aeverne meri diane. Moptaia je aoprno zaemev kal. k«rr ga je sr+ara šalobarda preveč prižek i»a ljubeče si-ce. Dejala ga je nežno "a klop in ga tolaži-1 la; "No. no, »i revček moj, saj ni 'bilo nič hud-'oi! ajčkaj pa 'spničkaj na miru!" Presedalo mi je. Od otoka in za-'padnesa brega so segale popoldanske .ein;e že daleč po jezeru. Po-' slovi! sem se. Kmalu šem stal pred lično spominsko nlošC-o. Toda malo so mi rigajiili žaltavi stihi, mučno z veri-ženi na čast l*rt5Šern(A'emu učencu griifu Atici'spergu-Grienu, ki je bolj navdušeno kakor navduševal-iio opeva! li!ed. "K«.d s* hodil, kje si bil?" me je vprašal doktor Zalokar, ko sem L-a d o.sel v tihi Zaki. "Pri Jarnikovih. O, med kakšnima dvema pustoma, živi g<«spo-• lietiH (.Hira! In s kakšno ujirno. veseli, potrpežljivostjo pveaiaša »ivtlenkostnt, pa vendar skeleče vsakdanje itbade!" " lV>trpežljivost je vseh ženskih !"rep<>*iti smetana! Hm, pa tisti pes tisti Miops, kaj.' Zvest mops! Itrigita jt izkusila že toliko člo-veške n-.'/.vest obe, zato čiLsti staaio-1 vitli'ga mojisa bolj, kakor neumni! stari Kgipčani svoje s\ete kr<*k(t-dile. ibise. bike In mačke Naklo-j nila mu je ma.-rt!io pokojnino z na-{ s lovom in značajer.1 višjega salon-1 skegn monsa, dala se je z njim v j naročju slikati in obeta, da ga da1 napažiti: potemtakem bi se kuža ■ lahko klasično vesulil s Horaei-jem- V o m omnis moriar — ne preminem ves! Poglej, Igor, ta m le v'esh) pa (W»jt!:k'.»va Minka z Ja-j nozkom na Jezero!" Skoraj potem je "na Jezeru * I rrepetaje zapel mali zvon; tiho in j otodbio je plut njegov j?las nad vo-! dami kakor molitev Minirajocega I t v smrtnem strahu. Po večerji sem >lšel kmalu domov. ker s -m se bal. da bi Janko . pazil mojo zaniišljenost in jo po-J rahil za sijajne dovtipe. Na terasi je svirala zdraviliška godba vsem \nam in Anicam za jutrišnji god. Vtuiomer sem moral mLslitj na Ol-^o; zdelo se 'ni je, tla hodi zmeraj poletr men;'! Čutil sem veselje, po-( tem ot«>čjj'ist in zagoneten strah!! Zakaj ? j Ali sem ljubil Olco že sedaj Poznal sem jo komaj en teden. Ah — dozd^-valo se mi je, da jo poznam ?x. od nekdaj, od veko- iiiaj' (Dalje prihodnjič.) I Češki jubilejni dukati. Češki jubilejni zlati so izšli, enkrat v 300 komadih, ki se razdele J med reprezentante republike. — j Prvega dobi president Masarvk, drugega narodni muzej, ostale pa člani vlade in praškega parlameu-;|ta. j Sumljivi agenti za Ameriko. I i V Maribor so prišli 3 seljaki z okolice Čakovcri. Hoteli so preko k 1 meje, pa «1 Yd ttuHi« «a PtDAJLD Sm-Y-KM D*pt; B M^URJA «B^^SjUtUwr^li Prav vsakdo— kdor In] iič«; kdot lai ponuja: kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja* prav vsakdo priznava, da ima j* čudovit napak —* mali oglasi v "OUi Mar o da". ' - • •' ** - ■ -■ : Šlika nam predstavlja rezl>arja Ernesta Worthera iz Dover, Ohio. V zadnjih desetih letih je izrezal iz lesa petnajst lokomotiv ki j K) obliki in zunanjosti popol noma odgovarjajo resničnim strojem. Inženirji, ki so pregledali njegovo delo, so izjavili, da so posnetki nevrjetno dovršeni. Wortherovi modeli so razstavljeni v Grand Central Terminal, New York. Značilno je, da se je pri svojem delu posluževal -amo žepnega noža- Najbolj drzni način tolovajstva. Najbolj predrzna oblika tolovajst va je napadati uslužbenca z denarjem, a ti tolovaji imajo pred nost, da izvrše svoje dejanje v presenečenju in s pomočjo hitrih avtomobilov. — Napadi na bančne uslužbence na dnevn em redu. Poroča Cba rles Robb. Med vsemi zločinci ni niti ene- n era ki bi se izpostavil tolikšnim p nevarnostim in neprilikam kot to- n lovaj, ki oropa bančnega ali ka- a kega drugega uslužbenca z denar-' n jem. Treba je zdravih in močnih j s živcev, da se napade človeka, kijil je oborožen ter vedno pripravljen ! na napad. Ravno to pa dela tolo-'j: vaj, ki preži na uslužbenca z de- i; narjem. Ta oblika zločina pa je j sura.zmerno nova. t Analiza takih zločinov nam ka- š že. da je i>ogro»>to v banki ali tvor- t nioi nastavljen kak sokrivec, ki r preskrbi potrebne informacije gle č de gibanja bančnega uslužbenca, r kateri prenaša denar. Taki tolova- > j: zasledujejo uslužbence po cele 1 tedne, pred no p* »skusijo dejanski i zločin. i Postavni department Zveze ome s riških bankirjtn- je izjavil, da ni 1 naloga ali dolžnost banke prenašati gotov denar v tvornico ali na. J pravo in da tudi ni posel banke ! sprejemati denar kut depozit v f tvornici ali najwavi. Postavno naj * se vse bančne po«le izvrši v okvi- s ru štirih sten bančnega poslopja. * Banke pa kljub temu še nadalje sprejemajo denar v tvornicah in . bandit je ropajo še naprej bančne 1 uslužbence. 1 Tolovaj take vrste se zanaša izključno le na presenečenje in — ^ strah. V trenutku ima prst na pe- : telinu revolverja in bančnemu u-službencu je to dobro znano. Tekom povprečnega takega napada : pride do izmenjave strelov. V številnih slučajih je kdo ranjen, i če ne ubit. Povprečni tolovaj take vrste se zanaša na avtomobil, v katerem pobegne. Taki napadi so naučili bankirje. da svetujejo svojim uslužbencem, naj se ne poslužujejo dvakrat iste poti. kadar prinašajo gotov denar iz banke v tvornico. —-Bančni uradniki so se tudi naučili da ne sme ki stražnik nikdar priročno z uslužbencem, t-eonveč da mora iti uslužbenec pred stražnikom ali detektivom šest do osem čevljev. Uniformirani uslužbenci so pravi signali za bančne ropasje in tolovaje. Uslužbenci in njih stražniki morajo biti tako preprosto oblečeni kot le mogoče. Odo v New Torku, kljub velikanskemu prometu, vsled katerega bi Hovek domnevaj, da je beg v avtomobilu skrajno težak ali pa skoraj nemogoč, so napadi na bančne uslužbence vsakdanja prikazen. Izdelovalci bančnih čekov so ta* javili, da bi bila nevarnost napadov na bančne uslužbence odstra- tijena, če bi se tvornice in naprave * posluževale čekov pri izplačevanju uslužbencev. To je resnično, 1 a preiskava je pokazala, da bi i- : meli delavci velike težkoče pri ka- -siranju čekov, če bi se izplačevalo : [iedavcem na ta način. Neka tvornica. ki je pričela izplačevati svoje ljudi v čekih, je izvedela, da so v nekaterih prodajalnah računali po deset procentov za vnovčenje čekov, da so bili številni delavci, ki niso znali čita-ti, osleparjeni za del svojega denarja in da so dali nadaljni svoje čeke nepoštenim ljudem, od katerih nivo dobili ničesar. Celi načrt se je izkazal skrajno nezadovoljivim in čeprav je doživela dotiČ-na družba dva drzna napada na uslužbenca v teku dveh mesecev, se je vendar vrnila k plačevanju v gotovem denarju. Naslednji najbolj drzni tolovaj je bančni ropar, ki tudi vrši svoj posel podnevi. On dobro ve, da obstaja vedno možnost, da ga bo ta ali oni ustrelil v glavo, a zanaša se na presenečenje in strah. — On dela hitro. Ponavadi nastopi v majhnih mestih in krajih, kjer je malo uslužbencev in ni težko izvršiti napad v družbi dveh ali treh mož. Al Spencer, zloglasni bančni bandit iz Oklahome, ki je napadel 27 bank, predno je bil končno u-bit od zveznih agentov ter deteik-tivov, ki so zastopali Zvezo ameriških bankirjev, je vedno naistopil okrog poldne ko je bilo par bančnih uslužbencev pri obedu. 55empaitam skuša kak bančni bandit napasti banko v velikem mestu, in v takem slučaju je s3co-ro brez izjeme kdo ustreljen in u-bit. Ubiti Človeka pa je le stranski dogodek v življenju bančnega roparja. Pretežna večina ljudi je mnenja, da so ropi na vlakih zločini preteklosti. Resnično pa je, da sta bila izvršena dva taka ropa v zadnjih treh mesecih. Ropanje vlakov je tudi skrajno drzen zločin. — Postni uslužbenci na vlaku so o-boroženi ter vajeni hitro prijeti za orožje- Roparjem na vlakih je to dobro znano in vsled tega so vedno pripravljeni na streljanje. Prav posebno presenetljivo glede roparjev na vlakih je, da se skušajo lotiti pošte Strica Sama, kajti nobena stvar ni tako smrtonosna kot ta. Od vseh članov Al Speneerjeve gange. ko je zadnji zločin je bil oropan je pošte, je v prostosti en sam moč in posa zveznih agentov zasleduje tega Slovaka ter ga bo zasledovala, dokler era ne bo dobila v roke. Predzad-!t< nji član te gauge je bil aretiran'8 nedavno v Coloradu, ko je prišel > z neke farme v mesto, da si kupi n steklenico soda vode. Krajevni .ji šerif ga je spoznal in aretiral ter n lobil za to lepo nagrado. Ta ropar n ne bo najbrž nikdar več okusil na- t< laljne steklenice soda vode, do-vler bo živeL si Sorazmerno nov tip drznega s< dočinca je avtomobilski tolovaj e la osamljenih cestah. Ko je bil n ivtomobil še nova prikazen, je bi- t; 0 povsem običajno, da je lastnik n aovabil tega ali onega tujca, ka- p :erega je dohitel na cesti, naj pri- J > »ede. Danes je to kaj nevarna j g =tvar. Najboljše je izogniti se tuj-J »em na velikih cestah. Turisti, ki I k lelajo dolga potovanja s svojimi j v ivfcomobili, bi morali urediti svoj z tako, da bi ne ostali ponoči ne-1 p zavarovani na samotnih cestah, j n Večina ljudi j«e mnenja da jelš piratstvo ali morski rop le še na! j, Kitajskem v cvetju, vendar pa je to eden najbolj navadnih zloči- r iiov.T*rohibicija je proizvedla but-j T leganje in tihotapstvo z žganjem, j r i" ustvarila je tudi nov zločin, ki I š -prometa in tem konferencam je . prisostvovalo skoro sto zastopni- - kov hotelov in restavracij. » Izven Dunaja je bila splošna , tnrstorska sezija kaj slaiba in si- - eer v glavnem radi odsotnosti 1 Nemcev. Velikanka padec vred-i j nofJti marke je imel ta posledico, rfda so ostali doma tisoči in tisoči -j Nemcev, ki bi drugače prišli v r | avstrijska letovTCa. r V Inomostn je bBo nap rimer tekom celega meseca avgusta le S3 nemSkih turistov. Odsotnost Nemcev je bila prav posebno vidna v gorskih delih Tirolske, kjer je potovanje predrago za navadne avstrijske turiste rn kjer so i-meii gostilničar ji in hotelirji vsled tega le malo gostov- V številnih planinskih krajih so ljudje razobesili napise: Mark se ne sprejema v plačilo. — Pred enim letom je bil položaj ravno nasproten. Takrat je lahko či-tal človek po vsej Tirolski naslednja naznanila : — Prosimo va«. da plačate, če le mogoče, v markah. Mi moramo plačati za svoje blago z markami. Ta pohlep po markah je bil takrat tako velik, da so skušale pro-vincijalne vlade dovesti vse inozemske obiskovalce do tega, da plačujejo svoje hotelske račune v markah, in šele po odločnem nastopu centralne vlade na Dunaju je bil opuščen tozadevni poskus. Izgubo nemških obiskovalcev iz rajha pa so deloma nadomestili Dunajčani, kajti življenje na Tirolskem je bilo sorazmerno cenejše kot pa na Dunaju. Večina ino- j zemskih turistov je obstojala vt Amerikancev ter par Italijanov. Tudi Solnograd je trpel vsled odsotnosti Xemcev in prav posebno še raditega, ker ni bilo letos tam nikakih večjih muzikaLnali prireditev. Takoj v pričetku serije so šli številni Avstrijci, ki so drugače, obiskali Kalzkamsmergut. v Nemčijo, kjer je bilo takrat življenje dosti cenejše. Pozneje, ko so življenjski stroški poskočili ter je postal položaj v Nemčiji skrajno negotov, so se vrnili v Avstrijo. Koncem sezije pa je dobil tudi I Solnograd svoj delež turistovske-ga prometa, kajti več kot 30.000 I tujcev se je mudilo tamkaj tekom I avgusta meseca. 1 Šest tisoč kron Lic poneveril Ivanki Ambrož:čevi j na Bledu Frane Osel iz Trbovelj. I kateri prekupčuje z jajci ter nato I neznano kam pobegnil. Jlad bi izvedel, kje se nahaja moj stric STEFAN L1MONŠBK. doma iz Monsberga pri Ptujski gori. Pred desetimi leti se je nahajal v Iron wood, Mich., 1100 AVest .St. Imamo mu za poročati zelo važne stvari od njegove žene in sina iz starega kraja. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve. kje se nahaja da mi naznani, ali pa naj-se sam javi v slučaju, da. bo to čital. — Math. Kovačič, 449^ Mil_ waukee, Wis. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem m znancem, da nas zapustila naša edina hčerkica HEDWIG JUSTINE PELLICH, »rtara 8 let, 1 mesec in 2 dni, po enodnevni bolezni vnetju možganske mrene. Na tem mestu se zahvaljujemo v.sc-m. kateri ste nam kaj pomagali prenesti tako težko bol. Naj-iavnejša zahvala vsem darovalcem šopkov in vencev, in socer družinam: Frank Kabilea, Mary in Catherine Gabr-c, John PeBlieh, John Stmad, John Pogačnik, Anthony Bencina, Anthony Kukovič, Felix Bencioh, Martin Stare. Rado Va\vpotič, Steve P', Hi s, Vmko Zaulkar in P. J. Jerman in P. J. -Jerman, Mary Orar, Anthony Vranetieh, Elsie AVenco. Min. (Je-raty in družini. Mrs. Hejenstein in njenim soigralkam za krasen j venec. Zahvaljujemo se tudi Rev. j B. Snoju za cerkveni blagoslov. | Ti naša s rek ana Vikica se pa ve-! seli v miru s staro mamico med j angelčki v nebesih in pro« za tvo-j jo žalostno mamico in papa in ■ bratca. Žalujoči ostali: Louis Pellich, oče. Helen Pellich, mati. Lcui£ Pellich, bratec. New York, 2t>. novembra 1923. (21-22—11) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NAHODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal Spisal Jakob Alešoveo, . Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1.. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.00 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, ,7» Prihajaš. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj Tiym tu »liVs ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je. j Knjiga vsebuje 157 strani, M I Juan Miseria. Spisal P. L. Ooloma. Zelo zanimiva, iz Španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, .ft j Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem t pouk. Po resničnih dogod-pestavljen. Vsebuje 239 strani, .§• Darovana. Spisal Alojzij DostaL I Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. I V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-I Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. I Vsebuje 148 strani, .iS Halo življenje. Spisal D. Fr. Detela. i Kmečka povest, ki posega do dna v življenje I slovenskega ljudstva ter so zlasti odlikuje po I iivo in resnično slikanih domačih značajih, r— I Vsebuje 281 strani, Jf J Znamenje štirih. Spisal Oonan Doyle. I Kriminalni roman. Po vsem svetu znana po-■ vest, ki opisuje premetenost tajnega policista I Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna polj ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. I Vsebuje 144 strani JO I Jernač Zmagovač. Spisal Hecrik Sienkiewicz. I Dve značilni povesti is ljudskega življenja in ' H trpljenja. Vsebuje 128 strani, .4ft I Kadnja kmečka vojna. Spisal Avp^ust Šenoa. r Zgodovinska povesi Slavni pisatelj nam opisn- I je, kako jo nastal kmečki punt in kako so se na- I si očaki, na čelu jim kmečki kralj Hatija Gubee, I nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki I ' junaki borili soper prevzetne graKake in jona- jI Ško umirali mučeniške smrtL B Vsebuje S78 strani, Jf§ I POŠTNINA PROSTA I "GLAS iNARODA" I 82 CortiandtSt, ^lew Yorlc II * MARIJINA POVEST ....... « ^ , Spisal JEAN RAMEAU. Za "Glas Naroda" priredil J. T. Izpred sodišča. OLAS NAItODA. 21. NOV. 1923 mmmmmmss ^sasuae C (Nadaljevanje.) j' — Ali je res, moja draga ljubica, da me boš po dveh mesecih i ] zapustila m da se ne bova nrkdar več videli? Tako je ponavadi vpraševala stara gospa Kolomer svojo viru ! kinjtula v Parizu? — Ne, ne. nikakor »o — je odvrnila starka ter obrisala solzne 1 oči. — Torej kdaj misliš oditi? — Ali se me hočeš iznebiti, stara mati? — Nikar ne govori tega. To je pregrešno. Veš kaj, Marija, kar lepi tukaj pri na.s ostani. Izberi si kakega premožnejšega fanta in se j poroči i njim. Marija se je na frlas zasmejala. — To je lahko reči, stara mati. Toda ženinov se ne snema kal tako z veje. — V naši okoliei jih je dosti. Oglej sj malo naokoli. Na vsak prst jih dobiš deset, samo če hočeš. — Koga naj bi pa vzela? — Kogar hočeš. Samo izbiraj. ^ M n| Zatem ji je začela naštevati za zakon zrele in begate mla d en i če. Bila so pn to samo tuja imena, katerih ni Marija nikdar sli šala. Nestrpno je pričakovala, kdaj bo izpregovorila pravo. Nekega dne sta se odpeljali na izprehod proti Korenu- Melanija j«1 neprestano vpraševala, čegava hiša je ta in čega v a ona. Ko je je sAarka naštela že vse kmete, je vprašala Marija: — Ali nisem nekoč slišala imena Brusal aH Bruskajl? — Morda misliš Bruskala? i — Da, da, Bruskal- Kje pa stanuje Bruskal? — Malo naprej. On je izven vasi. Vidiš, tam bi bil ženin zate — Da. To je mladi Bruskal. Po očetovi smrti bo jako bogat. — Ali ni čmolas? — Ali nima zelenkastih oči? — Kdo ti je pa povedal ? — jo je vprašala t-tara mati začudeno Mariji so zažarela lica. — Pravili so mL Torej njego.a hiša je izven vasi f — Da, če hočeš, ee bova tam mimo vrnili. Škoda, je slaba pot Nato ji je začela pripovedati: — Jezus Marija, kako je boga stari Bruskal. jemlje ima kolikor se daleč vidi. Delal je izza rant mladosii, da se je čisto izdelal. Pa tudi njegova družina mora trd« deJati. Svojega sina je dal študirati. — Ah. — se je začudila Mari;a, — Da, in razvil se je v pravega gospoda. Tak gospod je, d: nosi rokavice ob nedeljah. Da. da. .starejši Bruskal bi bil najboljš ženin zate. Ti govoriš o starejšem, stara mati. — Ali je več sinov? Dva sinova sta. Mlajši je »udi prav priden. On votli vse go spodar>tvo kljub temu. tla je star ^amo dvajset let. Zatem se je voz približal ve liki pristavi, iz katere je prihaja: lak ropot, da sta se konja začela plašiti. Mlatijo, - je rekla stara mati. — Stari Bruskal si je naba vil parni stroj. Bojim se, da bi se konja ne splašila. Nato je naročila vozniku, naj gre sam naprej ter naj počakr pri reki. Na dvorišču je bilo kakih trideset moških in žensk, ki so de lale v velikem prahu. Polagali so snopje v mlatilnieo. ki je z velikim hrupom opravljala svoje delo. Kako zanimivo je to! — je vzkliknila Marija ter iskala ; pogledom v množiei znano lice- Pa na ni opazila. Najbrže ga ni bilo poleg. — Ah, tam prihaja dedič — je rekla stara mati Iz hiše je stopil mladenič v modni poletni obleki k slamnikom na glavi. V roki je držal fotografski aparat. Mariji je v sreči zaplalo srce. Kako se je tzpremenil! Iz pri-prostega kmečkega fanta je postal tak gospod! In telo s fotografiranjem se ltavi. Presneto, vendar, kako se je iapreineni fant. ki je bil še pjred tremi leti v raša&ti obleki na. se-nenem vozu. Mariji je bilo skoraj žal. da se je tako izpremenil m listal tako gosjH.ski. Morda je pa boljše, da je bilo tako. Ona se je navzela v zadnjih treh letih drugačnih nazorov in bi najbrže ne m-gia ljubiti več s Tako vnemo kmečkega fanta kot bi lahko ljubila wtiaj mestnega gospoda. Opazila je njegove kodraste erne lase in sivo-«elene očt. O. K*uspa Kolomer — je vzkliknil kmečki žlovek. — Bil je oblečen pol mestno, jv»l kmečko ter nosil na nogah visoke »kornje. Bil je gladko obrit. Njegov obraz je bil rdeč, skoraj zaripel. _ In gospodična je tudi prišla — ie povzel ter se priklonil " ariji. — Dober šov, bono pa pri vas krvavo "rilito" na-tedl in zjutraj ga ne bo. To pa ta-ico gotovo, ko tu stojim m bom umrl! Prišel je Blaže!ov >pred dve-ni leti res iz Amerike, vendar ni ■ tako nevaren kot zveni ta grožnja.' [lil je tudi res '•fest" pijan, toda preveč ie govoril in zbali so se ga?' Jagi je bilo govorjeno to v neum-1 nosti. Obse jen je bil na 6 tednov in bo plačal še nekaj stroškov. Huda gostilničarka. Carinik Alojzij Hrvat je lovil 2 j sumljiva moška, ki sta prišla kot j tihotapca preko meje. Zalotil ju je v gostilni Albine Vidri h o ve na Planini. To pa je Vidrihovo tako ujezilo, da jc nabrulila carinika z besedami: Kaj bo ta hudič tu norel in lovil ljudi po gostilnah, n a mejo naj gre, kamor spada! Žena je trdila, da ni imel bluze in 'tape, kar pa ni držalo in bo plačala za te prehitre in nepremišljene besede 300 Din globe. Drago pismo. Posestnik France Volčič, vulgo Sorskov. in J«kže Avguštin, železniški Čuvaj, vulgo Kalanov iz Gorenje vasi, sta pisala predstojniku škofjeloškega sodišča pismo, v katerem sta očitala nadsvetniku Žumru, da d rž. i z Volčieevo ženo, dasi se pajdaši z drugimi zato ker mu nosi maslo in jajca. Volčič je bil namreč že enkrat pod kuratelo in ni izključene, da se mu to »ponovi. Soobtožena Gašper Karlin, vu!go Plevnar, gostilničar in župan, in ipa Franc Pomita pa sta bila sodbtožena, ker sta govorila, da .se .je dal nad.svetn.ik podkupiti d t« bi izkoriščal. Natančna preiskava je ugotovila, da so bila vsa ta sumnicsnjas le prazne 'besede /avisti in /.lobe. Obsojena sta bila Prane Vuleič in Jože Avguštin na 14 did zapora. Karlin ki Pdrenta pa sta bila oproščena, ker ae jima krivda ni mogla dokazati 14 parov konj sta pomagala iztihotapiti čez mejo v Italija fin. prip. Lmdvik Podobnik in Rus Beja Balabov. Bila sta obsojena vsak na 'i mesece težke ječe in morata plačati 436 Din za ubožni zaklad v Cerknici Drage kupčije. . Ključavničar France Kosmač je kupil od delavca strojnih tovaren •in livaron J. Vidmajerja v Ljubljani 34 rešetk in 4 obročke za štedilnike. vredno okrog 2000 Dm. in od nekega, neznanega delavca pa 7"» kg stare medenine. lak a zalo je, da je bilo to blago nkrade-' an. Obsojena »ta bila Jože Yid-raajer na 6 tednov težke ječe, Ko^jmač pa radi naktipa sumljivega blaga na 30 dni zapora. Prilika in potreba sta dcrvedli elektronvraterja J. N., da je vzel tvrdki Leopold Tratnik v Ljutxljami 4 medene svetilnike, vre-ine 400 Din Obtoženec je priznal in povedal, da je bil brez službe in v skrajni potrebi. Z ozirom na te okolščine je bil obsojen samo na mesec dni težke ječe. Venec — konjskih podkev je pa basa l kovaški mojster iz Brukov Janez Jenko v tngovkii "Merkur" v Kranju. Da.sa je bila precejšnja gnjeia, bil je ravno tirni dan, je vndel tatu tudi lastnik kovač Sevnik. Skočili za njim in že pred sosedovo trgovino so zalotili Jenkota, ki «e je živahne razgovarjal s tretjim kovačem Blaža num iz Šenčurja Kaj eta govorila, se ne ve, pač pa trdi, Bla ižuu, da je očital Jenku, da lahke poceni dels, če tako kupuje Jen ko je obdolžil Blaž una sokHvde češ. da sta bila domenjena, česai pa ni mogel dokarati, in je bil Blažun oproščen, Jenko pa je dobil 14 dni strogega zapora. Prepoden vlomilec. Ko .ie prišla Helena Jančarjeva iz Besnice s polja domov po malo jtiiino, j-j naletela na tatu, ra\mo kc je ta skočil skozi okno Ko jo je tat ugledal, je pobegnil v šu-mo, to11 in ni h >tel od tatvine ničesar slišiiti, končno pa se je pred jasnimi do-: kazi upognil. Ukradel je Janezu | Jančarju 1200 I>in gotovine, pri oknu pa je imel pripravljeno še harmoniko in lovsko puško,- kar | je že vrgel skozi okno, pa ni mogel vzeti, ker ga je dekle prepodile. Obsojen je bil na 8 mesecev težke- ječe in mora plačati Jančarju 1325 Din. v kazen pa rse mu všteje preinkovaini zapor. Uspešen prixiv. i Janeza Barleta jc tožila Marija Javhova, da jo je pred Marinško-' vo gcstilno v Naklem na Gorrenj-skein tako neljubeznivo podrl na tla in jo pri tem tako nežno pograbil,, di je lila vsa pisana. Barle jt? P'*r v 100 Din globe, s čimer jt j bil obsojen v Kranju na 1 teden j zapora in mora plačati ženi za ob-!iže 120 Din. JIož pa se je pritožil ir. je pojasnil dejanski stgn povsem drugače. Starega Javha, k: .ie pijan silno siten, je \Tgel dva krat iz ^i-stilne, ker je sitnari med gosti. V tem je prišla Javho va žena. huda in razposajena, tu di že ntalo vinjena — kar se pr njej. kot pravijo sosedje, večkra rgodi — in je napadla skupno ; i mož^irt Barleta. Barle ju je odri ! val, seveda ne baš ljubeznivo, ii ! pui tem je žena dobila poškodbe j Senat je spremenil enotedenski za ; Barle gotovo tudi zadovoljen. SLOVENCI V GEEATER NBW Y0&KU! Na prodaj Liberty touring kara v zelo dobrem stanju. Cena $300. Z p. resnega kirpca se po dogovoru pripeljem ž njo v soboto ali nedeljo v New York. — Jože Zelene. 62 Prospect St., Greenwich, Cosnn. _(20 21—11)__ VABILO nr. 9. avstro-ogrsko veselico, ki jo priredi "Osterreieher Manner Kr. 1'. V " v Labor Lyceum. ' Myrtle & AVilloughby Avenues, Brool-Jyi:. X. Y., v soboto 24. novembra 1923. Na programu je zairmiv spre-; v^d v narodnih nošah 18. stoletja in kraljevo ženi t ova nje. ! Vstopuiee vnaprej j^j aOf1. pri • blagajni pa po T-"«*1. Dve godbi ; Maket« (»rebestra. Začetek ob j T.30 zvečer.__(20-21—11) Naznanilo. Rojakom ▼ Duluth-u in železnem okraju Minnesote naznanjam, da sem odprl moj urad na 215 Torrey Building, Duluth, Minn., kjer sem na razpolago rojakom v vseh zadevah. GEO. L. BB0ZI0H, Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo "PESMARICA GLAZBENB MATICE " Za itiri moSke glasove Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter vaebn je 103 najboljših in najnovejiih pesmi m notami Cena ■ poštnino $3.00. "GLA8 NABODA" 82 Cortlandt St, New York. IT. Y Izšel je "Slovensko - Amerikanski Koledar" za leto 1924«. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAROČITE GA &E DANES. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. - SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Nfc dan; 2. rem olenil bi 3. Kasen: 4. Kmečka p* ■on; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o Dell nuarf; & Profinja; 9. Dan slovanski; IO. Tihi veter od morja; II. fie ena: 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, »nln&ce; 14. Lahko noč: is. Deklica mila: 16. Stance; 17. Tabllo; 18. Pa- •tirCek; 19. Botmarin; 20. Cerkvica; 21. Profinja; 22. Imel ■ena ljubi dve; 23. Danici: 24. Savska:. 2fL OblaSdc; 26. Planinska ros. 27. Hercegovska; 28. Ljobesn ln pomlad; 29. Rožica i slavulj; 30. NaSa zvezda; 31. Ivanko no«; 82. Pod nof; 33. Kaj bi te pr&fial: 34. Boie pravde: 35. Ka grobih; 36. Nad cresdaml; 37. Vabilo; 38. Uslltt na«; 30. Na morja; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. BarClca; 43. Oblaček ; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova: 47. Katrica: 48- Deklica, ti al jokala: 40. Jai bi fld ro-defita roi; 50. Zdravica; 51. V mraka; 52. L«epa naSm domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kal ■ tak Žalostna: 56. Slanica: 57. OJ. te mlinar: 58. Pojdam v rate; 09. Slovenac, Srb. Hirat; GO. Na9a zvezda; «1. V slovo; 62. Is-gnbljenl cvet; 63. Sanak spava; 04. Glejte, kako umira pra-vičnl; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj. 67. Hey 8lovenL 71. Domovini ; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. V boj: 7& VeCer na Savi; 79. Zrinsko. Frankopanka: 80. Sto Cutifi. Srblne tužni?; 81. Pobratlmija: 82. Pomlad In Jean; 84. T tihi noči. 85. Milica; 86, NjoJ; 87. Kjefa nI; 88. Pod okiioia; 89. Prva ljubezen; 90. T^bko no!; 91, Pri okna sv« ttrlče slonela: 92. Strunam; 83. Slovo; 94; Strunam; 90. Pro-Snju; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 96. I^n-besen in pomlad; SO. Labko n«C: 100. Raxtmnek; 101. Bfts- Sanje; 102. Tam, gdje stoji; 103. PnUa. Cena s poštnino $3. "GLAS NARODA" 82 OorUaadt Street Mow Turk Kretanje parnikov - Shipoing News 44. novembra: Majestic. Cherbourg; Rochambeao. 'Havre; Ohio, Cherbourg. Hamburg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; N» Amsterdam, Bourogne; TyrrheuJa. Cher baurg. 27. novembra: Berengaria, Cherbourg. 28. novembra: Pres. Garfield. Cherbourg. S. novembra: Albert Ball In. Cherbourg, Hamburg; Mongolia, Hamburg. 30. novembra: President Wilson, Trst. I. decembra: L.«-viaihan. Cherbourz; La Savuie, Havre; Olympic, Cherbourz. 5. decembra: Pres. Polk. Cherbourg. Bremen; Pres. Arthur, Bremen; Bremen, Bremen; Colombo, Genoa. 6. decembra: Thuringia. Hamburg; Minnekahda. Cherbourg, Hamburg* 7. decembra: America. Genoa. 8. decembra: Aquitania, Cherbourg; Sierra Ventana Bremen; Rotterdam, Boulogne. II. decembra: Suffren, Havre. 12. decembra: Paris, Havre; Pittsburgh, Cherbourg. Hamburg; Pres. Adams. Cherbourg; Muenchen. Bremen; Lapland. Cht-rbourg; Conte Rosso, Genoa. 13. decembra: George Washington, Cherbourg. Bremen; Hansa. Hamburg. 14. decembra: Andania, Cherbourg. 15. decembra: Majestic, Cherbourg; Derffllnger, Brv men. 19. decembra: Pres. Monroe. Chert*"irg: Orbita, Cherbourg, Hamburg; Veendam. Boulogne. 20. decembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 22. decembra: Berengaria, Cherbourg; America. Cher, hourg. Bremen; Albania, Cherbourg; Seld-litx, Bremen. 26. decembra: Chicago. Havre: Pr*s. Van Buren, Cherbourg; Canoplc. Cherbourg, Hamburg. 27. decembra: Westphalia, Hamburg: Torek. Bremen. 28. decembra: Martha Washington, Trit. 29. decembra: La Savoie. Havre; Pres. Harding. Cherbourg, Bremen; New Amsterdam, Boulogne. Preživite Božič v Jugoslaviji Potujte z ameriškim vladnim parnikom. Če HOČETE obiskati to l*'to Jugoslavijo, f« boCvte preti veti Božič s svojimi dragimi v stari domovini, napravite .sedaj načrte. Za oliv. ki bodo odi>otovali. l»odo preskrbljene na ameriških vladnih parnikih posebne udobnosti. Več božičnih odplutij. S. S. LEVIATHAN — odpluje 1. decembra S. S. PRESIDENT ARTHUR — 5. decembra S. S. GEO. WASHINGTON _ 12. decembra Zveze z Jugoslavijo i7. Cherbourg« ali Bremena. Tradnikl 1'nited States Lines bodo skrt>eli, da boste varno dospeli nu določeno moFti>. Ce hočete, da ste vam bodo uresničile t« tepe »anj«—pojdite takoj k bližnjemu gentu ter si preskrbite prostor—sedaj. UNITED STATES SHIPPING BOARD 45 Broadway New York City Lokalni zastopniki v vseh meatih. upravitelji M UNITED STATES SHIPPING BOARD V ali IZ JUGOSLAVIJE Kupite vnaprej plačan« kart« svojim sorodnikom is nsle Žrte. Whitk Star Une New York — Cherbourg Majestic 24. nov.; 15. dec.; 12. Jan. (Najreijl parnik na svatu. > Olympic____1. dec.; 1. mar.; 22. mar. Amriucan Link Joint WHITE STAR LINE Service New York — Cherbourg — Hamburg Canopic 22. nov.; Mongolia 29. nov. Minnekahda (3. razred) ....----6. dec. Pittsburgh .................... 12. dec. Red Star Line New York — Cherbourg — Antwerp Poland____5. dec.; Zeeland ----22. dec. Gothland ...................... 9. Dobra brana. 2**.prti prostori. Velika